Nove krivice rilo, da nekaterim še vedno I ni preveč pogodiu pravil-X na ureditev slovenskega šolstva in dobro uspevanje posameznih slovenskih šol, ni nič novega za slovensko narodnostno skupino v Italiji. To, kar se v 'letošnjem šolskem letu dogaja, ni nič nepričakovanega za nas Slovence; to opazujemo že skozi več let, da se moramo ob začetku novega šolskega leta boriti, da si ohranimo tisto, kar se je skozi leta v slovenskem šolstvu uveljavljalo, se uveljavilo in postalo pridobitev za slovensko narodnostno skupino. Lahko bi skoraj rekli, da bi bilo čudno in nenavadno, ko bi do takih nevšečnosti in motenj ne prihajalo, in še bolj čudno in nenavadno, ko bi se tisti, ki so jim take razmere v šolstvu slovenske narodnostne skupine všeč, v svojem mačehovskem ravnanju z njim spremenili in delali po načelih občečloveških pravic, mednarodnih dogovorov in demokratičnih u-stavnih določb. V letošnjem šolskem letu ni primer enega ravnatelja za tri šole edini, s katerim se skuša ponovno krčiti u-stroj šolstva slovenske narodnostne skupine in že tako neurejeno slovensko šolstvo spraviti v še večjo neurejenost in do še manjših možnosti, da bi Posamezne slovenske šole dobro uspevale. Primer, ki se je zgodil pri imenovanju enega samega ravnatelja za kar tri šole (če pa Še ločimo znanstveni licej od gimnazije s klasičnim licejem, so to kar štiri šole), vleče v začetku letošnjega šolskega leta še dva podobna primera za seboj. Z odhodom didaktičnega ravnatelja za slovenske osnovne šole v nabrežinskem šolskem okolišu na dvoletno poskusno službeno dobo na didaktično ravnateljstvo za italijanske o-snovne šole v šolskem okolišu kraja Pieris, je ostalo nabre-žinsko didaktično ravnateljstvo brez ravnatelja. Izvedeli smo, da namerava šolsko skrbništvo v Trstu tudi za ta največji šolski okoliš slovenskih osnovnih šol imenovati enega izmed ostalih slovenskih didaktičnih ravnateljev, ki že vodi svoje didaktično ravnateljstvo. Tudi tu se kaže očiten namen šolske oblasti: skrčiti število slovenskih didaktičnih ravnateljev, da že ne rečemo naravnost — skrčiti število didaktičnih ravnateljstev. V začetku letošnjega šolskega leta je skrčilo šolsko skrbništvo v Trstu število razredov na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem od lanskih t05 na letošnjih 100, čeprav je po podatkih, ki jih trenutno imamo, samo 6 otrok manj ko lansko šolsko leto. Tudi na Goriškem se je zgodilo nekaj Podobnega. Tamkajšnje šolsko skrbništvo je skrčilo število razredov ■ na slovenskih osnovnih šolah od lanskih 47 na letošnjih 43. Na Tržaškem so bi-d skrčeni razredi na Katinari, v Sv. Križu, Domju, Bazovici, Mačkovi j ah in pri Sv. Barbari, na Goriškem pa v Gorici, So-vodnjah in Pevmi. Kolikor nam je znano, so združili v pomju prva dva razreda, ki imata prvi 7 in drugi 10 otrok, torej skupaj 17 otrok, in v Sv. Križu prva dva razreda, ki imata prvi 5 in drugi 16 otrok, torej skupaj 21 otrok. Mislimo, da ni prav ne z didaktičnega ne s pedagoškega in ne s psihološkega stališča družiti v številčno močne razrede otroke začetne stopnje z o-tooki nadaljevalne stopnje takrat, ko morajo biti zaradi pomanjkanja posebnih slovenskih šol za manj nadarjene otroke v istem razredu vsi šoloobvezni otroci, in tudi takrat ne, ko se je načelo ločevanja takih razredov že skozi več let Uveljavljalo, pa čeprav ne brez intervencij in protestov pri odgovornih šolskih oblasteh. Ce pomeni dekret o 100 stal-nih mestih na slovenskih o-snovnih šolah na Tržaškem in 43 stalnih mestih na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem tudi to, da morajo čez noč izginiti vsa nestalna mesto (poverjena ali suplentska) na slovenskih osnovnih šolah, se nam zdi malo čudno in nenavadno. Vprašanje nastaja pri tom, kako naj se praktično usposobijo v didaktično, metodično, pedagoško in psiho- loško smer pred posebnim I državnim natečajem za prosta mesta vsi tisti učitelji, ki nimajo te možnosti, da bi v slovenskih šolah učili. Mislimo pa tudi, da 143 stalnih mest na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem in Tržaškem ne more pomeniti, da imajo zdaj slovenske osnovne šole pravico do samo 143 razredov. To bi bila nesmiselnost, ki bi bila v protislovju z jutrišnjim porastom števila slovenskih šoloobveznih otrok, kar bi samo po sebi zahtevalo, da se odpirajo novi razredi, oziroma cepijo združeni razredi in zanje nameščajo učitelji, ki na službo čakajo. Zakaj tako, se sprašujejo nekateri. Komu to koristi, modrujejo drugi. In, ali je res treba varčevati na tak način pri obremenjenem državnem proračunu, za katerega prispeva slovenska narodnostna skupina sorazmerne deleže z ostalimi v državi? Ali lahko nekateri samovoljno spreminjajo, in kolikor ne, vsai zavestno pomagajo spreminjati z zakonom določena ravnateljska mesta slovenskih šol, o katerih z zanesljivostjo vemo, da je posebej uzakonjeno eno mesto ravnatelja za realno gimnazijo s klasičnimi oddelki v Trstu in eno mesto ravnatelja za nižjo srednjo šolo pri Sv. Ivanu? Ali lahko prav isti samovoljno krčijo število didaktičnih ravnateljev, dokler ni z zakonom ničesar še določenega? Ali je to samo zaradi u-ravnovešenja državnega proračuna pri prosvetnem ministrstvu, ali je še kaj drugega v ozadju, kar naj bi škodilo slovenskemu šolstvu? če je prvo, potem bi bilo zelo žalostno, da se mora varčevati na račun neurejenega manjšinskega šolstva, če je pa drugo, potem ne najdemo primerne besede, s katero bi lahko svoje ogorčenje pomirili. Ni prav, da se morajo leto za letom take in podobne stvari ponavljati v slovenskem šolstvu in da mora slovenska narodnostna skupina s svojimi predstavniki leto za letom take stvari urejevati s šolskimi oblastmi, ki so v prvi vrsti poklicane za to, da ustvarjajo v šolah red in pravilnost v delovanju, ne pa nereda, večnega negodovanja tistih, ki v njih učijo in službo izgubljajo, in večne borbe slovenske narodnostne skupine za svoje pridobitve in s tem za svoje pravice. Vsaka stvar ima svoje meje, tako ima svoje meje tudi potrpežljivost slovenske narodnostne skupine. Skrajni čas je že, da se neha s takimi in podobnimi samovoljnimi posegi v že dovolj neurejeno slovensko šolstvo, da se pusti slovensko šolstvo do popolne ureditve v takem notranjem ustroju posameznih šol in posameznih šolskih okolišev, kakršno je bilo od ponovnega delovanja do danes, da se neha z obljubami in da se sproži celotna birokratična pot skozi labirint različnih prosvetnih uradov in ravnateljstev ter pristopi k ureditvi slovenskega šolstva, na katero čaka slovenska narodnostna skupina že polnih dvajset let. S tem ni rečeno, da bomo mirno sprejeli vse, kar bo padlo z mize gospodove, če gledamo nazaj v dobo minulih dvajset let, mislimo, da je bilo že dovolj krivic, storjenih slovenskemu šolstvu (ne bomo jih danes ponavljali), krivic, na katere ne bomo nikoli pozabili. Bili so nekateri, ki so se spozabili celo nad določili mednarodnih pogodb in jih niso znali spoštovati, ko so odpravili z dekretom od 15. decembra 1964 ravnateljstvo bivšega trgovskega strokovnega tečaja na Katinari, kar se je uveljavilo s 1. oktobrom novega šolskega leta 1965/66, in iz prejšnjih samostojnih razredov napravili samo oddeljene razrede nižje srednje šole pri Sv. Ivanu. S tem je ta šola prenehala biti samostojna šola, kot jo predvideva k londonskemu sporazumu priloženi posebni statut. Tipamo še vedno, da se bo našel kdo med člani v jugoslovansko-italijanski mešani komisiji, ki bo dvignil svoj glas zoper samovoljno odločitev grobokopov slovenskega šolstva in popravil to krivico, ki jo je utrpelo šolstvo v slovenskem jeziku v začetku letošnjega šolskega leta. Up Cena miru v jugovzhodni Aziji Kitajska in Indonezija sta obsodili kot sramotno resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi ognja v indijsko-pakistanskem spopadu. Posebno sta obsojali enodušnost vlad ZDA in ZSSR pred varnostnim svetom o tem vprašanju, označili poziv za prenehanje ognja kot imperialistično zaroto teh držav in Indije proti Pakistanu. Očitno sta za nadaljevanje vojne, za razširitev spopada. Hkrati je zunanji minister Sovjetske zveze Gromiko pred generalno skupščino OZN dejal, da Indija in Pakistan nimata kaj dobiti, če bosta nadaljevala vojaške akcije. «Toda — je pristavil — imamo tretje, ki računajo na svoje prednosti, ako bi Indija in Pakistan še poglobila medsebojne sovražnosti, saj bi to oslabilo ti deželi in omogočilo, da iz tujine nanju vplivajo ter jima diktirajo...» Isto misel je izrekel tudi jugoslovanski državni tajnik v generalni skupščini OZN. Že prej je izrazil zvezni izvršni svet Jugoslavije zaskrbljenost, ko so snekatere tuje sile» poskušale z grožnjami in demonstracijo sile razširiti spopad. Žal pa sovražnosti med Indijo in Pakistanom trajajo tudi po načelnem sprejetju zahteve, da se ustavi ogenj. Peking še naprej spodbuja k nekompromisnemu boju proti Indiji in vzdržuje napetost na indijskih severnih mejah. Kitajski obrambni minister — namestnik premiera in namestnik predsednika CK kitajske komunistične partije Lin Piao je kot fantastično odkritje brez kakršnega koli namena, da bi prikrival daljnosežne prihodnje kitajske načrte, objavil v začetku septembra članek z naslovom «Naj živi zmaga ljudske vojne«, v katerem poveli čuje vojno. «Prva svetovna vojna» — piše Lin Piao — «je pospešila stvar komunizma, druga svetovna vojna pa je pripomogla k temu, da se je stvar še bolj razvila. Ako bi prišlo do tretje svetovne vojne, lahko kategorično rečemo, da bo novih 1UC in 100 milijonov ljudi pristopilo k socializmu...« Torej, vojna, tretja svetovna vojna, to bi bil po teh besedah dolgoročni smoter kitajske zunanje politike. Od tod ni daleč logičen sklep, da je treba vsako slokalno» vojno, ki utegne pripeljati do svetovne vojne — in to velja vsekakor za vojno na indijsko-pakistan ski meji in za vojno v Vietnamu — podpirati in netiti ter se izogibati slehernemu dejanju, katerega namen bi bil pomiritev ali spora zum med vojskujočimi se strankami. V tem smislu Kitajska dejansko razvija svojo akcijo proti sim perializmu in sodobnemu revizio- (Nadaljevanje na 2. strani) Pogled na prvo zasedanje mladinske konzulte, ki seje sestala prejšnji petek v dvorani tržaškega občinskega sveta. Izvolili so predsednika iz vrst katoliške delavske organizacije ACLI, za katerega so glasovale katoliške, levičarske in slovenske skupine. V konzulti je pet predstavnikov slovenskih mladinskih organizacij. Konzulta šteje 42 članov .........................im.........................................................■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.... URADNO SPOROČILO TISKOVNEGA URADA PREDSEDSTVA VLADE Predsednik vlade Moro bo obiskal od 8. do 12. novembra Jugoslavijo Alda Mora je povabil predsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Stambolič - Saragat od 14. do 17. t.m. na Poljskem - Zasedanje o CLN v Turinu RIM, 9. — Tiskovni urad predsedstva vlade sporoča: «Pred-sednik ministrskega sveta posl. Aldo Moro bo uradno obiskal Jugoslavijo od 8. do 12. novembra na vabilo predsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta gosp. Petra Stamboliča.« To je prvi obisk predsednika italijanske vlade v sosednji jugoslovanski republiki in se pripravlja že dalj časa. Obisk pomeni nadaljnjo utrditev dobrih sosedskih odnosov in bo nedvomno tudi prispeval k reševanju še nekaterih odprtih dvostranskih vprašanj. Iz Beograda poročajo, da prinašata vest o obisku Alda Mora beograjska ((Politika« in «Borba» v svoji jutrišnji številki na prvi strani na uvodnem mestu. «Borba» poleg vesti v prvem stolpcu objavlja tudi fotografijo italijanskega ministrskega predsednika. Predsednik republike Saragat bo obiskal Poljsko od 14. do 17. oktobra. Program obiska predvideva, da bo predsednik najprej dospel v Varšavo, nato bo obiskal Krakov ter nacistično taborišče v Auschwitzu in se ponovno vrnil v Varšavo. Predsednika bo spremljal minister za zunanjo trgovino Mattarella in podtajnik za zunanje zadeve Storchi, ker je zunanji minister Fanfani do 20. oktobra zadržan na zasedanju generalne skupščine OZN. Obisk bo prvenstveno posvečen gospodarskim vprašanjem in možnosti krepitve trgovinske Izmenjave, o čemer tudi priča dejstvo, da bo Sa-ragata spremljal minister za zunanjo trgovino. Predsednik vlade Moro, ki začasno opravlja tudi posle zunanjega ministra zaradi odsotnosti Fanfanija, je sprejel sen. Giacin-ta Bosca, ki načeluje italijanski delegaciji na dvajsetem zaseda- nju generalne skupščine OZN v New Yorku. Po razgovoru je sen. Bosco dejal novinarjem, da je poročal predsedniku vlade o delu OZN in na izrecno vprašanje, če so govorili o ((komunistični Kitajski«, dejal, da so razpravljali tudi o tem. Sen.. Bosco se bo vrnil v New York v ponedeljek. Sindikalna tajništva FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL so razpravljala o položaju ladjedel-niške industrije, ker se je vlada obvezala, da bo 31. decembra 1965 predložila oblastem evropske gospodarske skupnosti načrt ((ozdravitve« ladjedelniške industrije. Sindikalne organizacije zahtevajo, da pride do predhodnih razgovorov, da ne bodo postavljene pred izvršeno dejstvo. Zato so sklenile proglasiti stavkovno gibanje, ki so ga prekinile maja. Sindikalne organizacije FILCE VA-CGIL, SLAVCA-CISL in UIL-Chimici so sklenile proglasiti 24-umo vsedržavno stavko uslužbencev keramične industrije, ki bo v četrtek 14. oktobra, ker organizacija delodajalcev ni pristala na pričetek pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe. Sindikalne organizacije se bodo v kratkem ponovno sestale, da se dogovore o nadaljnji stavkovni borbi. V Turinu se je na pobudo občine v okviru proslav dvajsetletnice odporniškega gibanja pričelo vsedržavno zasedanje odborov CLN. Zasedanju predseduje sen. Gronchi, prisotni pa so med drugimi osebnostmi Parri, Perini, Sereni, Massorbio, Passoni, La Malfa, Brusasca, Castagno in Amendola. Vlado zastopa podtajnik Donat Cattin. Uvodni govor je imel. župan prof. Grosso, ki je dejal, da ne gre samo za proslavo in pomembno srečanje, temveč je treba po dvajsetih letih proučiti vrednost izkušenj CLN in jih prenesti mladim pokoljenjem. Predstavnik vlade Donat Cattin je u-gotovil globoko povezavo med demokratičnimi republikanskimi institucijami in odporniškim gibanjem, ki je izhajalo iz ustanovitve odborov nacionalne osvoboditve. Iz tega izhaja ustava, ki je sad tedanjega dela. Zgodovino CLN je na kratko orisal prof. Antonicelli, ki je dejal, da,so bili odbori CLN edinstven poskus nove ljudske demokracije in da je partizanski boj v Italiji bistveno povezan z ustanovitvijo odborov, ki so bili izraz antifašizma in s tem tudi nujno politično obeleženi. Izvršni odbor federacije PSI Val d'Aosta je pooblastil občinska odbornika Carella in Milanesija, da sta dala ostavko na odborni-ško mesto v občinskem odboru Aoste. S tem je občinski odbor ponovno v krizi. Občinski odbor je bil po zadnjih volitvah sestavljen med PSI in KPI. kot Je bil celotno povojno razdobje. Vendar pa je ta sklep zbudil precejšnje ogorčenje ne samo lokalnih predstavnikov PSDI in KD. kor sc se prvotno že dogovorili za odbor levega centra. Tako je prišlo do širše polemike, ki je 'mela vsedržavni značaj in ki se bo se- (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik vlade Aldo Moro 10-letnica smrti nadškofa Nogara Ni hotel poravnati škode beneškim Slovencem Točna desetletnica smrti nadškofa Giuseppa Nogare bo šele 9. decembra 1965. V videmski nadškofiji so pa že pohiteli s spominskimi proslavami, ker so priredili v videmskem semenišču razstavo o pomenu duhovniškega poklica. Na to razstavo so pripeljali iz številnih dekanatov nadškofije šolsko mladino. V semenišču se je zbralo nad 300 duhovnikov, ki jih je pokojni nadškof Nogara posvetil v dolgi dobi 27-letnega svojega pastirjevanja. Prof. Pasqua-le Margreth je orisal lik pokojnega nadškofa. Posebno je bilo njegovo živi jen iepisno navajanje zanimivo za čas zadnje vojne. Preaavaielj je povedal: ((Nadškof ni mogel jasno podpirati partizanskih formacij, P&č Pa je on sam privolil izrecno v to, da so nekateri njegovi duhovniki nudili versko službo ozopovskim formacijam.« Se pomembnejša je bila spominska proslava, ki je na njej imel predavanje o pokojnem škofu furlanski demokrščanski politik Tiziano Tessitori. Naslednje je bilo zanimivo za širšo javnost: Giuseppe Nogara je prišel v Videm s položaja generalnega tajnika ((Ustanove za širjenje vere«. Bilo je to leta 1928, ko so nastale homatije zaradi nadškofa Anastazija Ros-sija, ki so ga (cerkvene oblasti morale odstraniti, ker se J« zapletel v fašistične mreže. Novi nadškof Nogara je nekaj mesecev po svojem prihodu v Videm že proslavil v videmski stolnici sklenitev sporazuma med Sveto Stolico in fašistično Italijo v februarju 1929. Drugi pomemben govor nadškofa Nogare je bila poslanica, ki jo je Nogara prebral 9. januarja 1938 v palači Vene-zia v Rimu v imenu 72 škofov in 2400 duhovnikov, zbranih v Rimu zaradi nagrajevanja v velikem natečaju v proslavo žitne bitke (Battaglia del grano). Senator Tessitori je trdil, da je Nogara v svojih spisih kritiziral oholo in nasilno vedenje pokrajinskih hierarhov. Priznava pa hkrati, da bi nekateri hoteli, da bi bili ti nadškofovi o pomini manj mili in manj previdni. V pastirskem pismu za post leta 1943 je nadškof Nogara trdil, da bodo za to vojno odgovarjali pred Božjim tribunalom tisti, ki so jo sprožili in hoteli. Prvega novembra 1944 je nadškof Nogara objavil, da so izobčeni vsi, ki anonimno prijavljajo ljudi okupatorju. Isto leto je sklenil nesti osebno pismo gauleiterju Rainerju v Trstu, v katerem ga je rotil, naj preneha s pokoli nedolžnih ljudi, ter se je sam ponudil kot spravna žrtev. Krajevni katoliški tednik «La Vita Cattolica« je posvetil posebno številko spominu pokojnega nadškofa. Uvodni članek je napisal sedanji nadškof videmske nadškofije Giuseppe Zaffonato. Povzdigoval je sveta nagnjenja svojega prednika na nadškofijskem prestolu v Vidmu ter omenjal nagrobni govor, ki ga je imel beneški patriarh Angelo Roncalli, ko so položili v kripto truplo pokojnega Nogare. Ta patriarh je postal znameniti papež Janez XXIII. Izšla je še posebna knjižica z njegovim življenjepisom. Verjetno bo celo to leto posvečeno spominskim proslavam na nadškofa Nogara. Nihče ni doslej na teh spominskih proslavah omenil odnosov pokojnega nadškofa Nogare do slovenskih vernikov in slovenskega jezika v cerkvi. Ni verjetno, da se bo kdo tega kasneje spominjal. Slovenski verniki v Beneški Sloveniji še čutijo posledice, da se je nadškof Nogara leta 1933 in še kasneje ne le udal pritisku fašističnega prefekta, da mora slovenski jezik izginiti iz vseh cerkva videmske nadškofije, ampak da je celo nekatere fašistične ukrepe poostril v svoji preveliki uslužnosti, da ne bi fašisti še bolj zmotili odnosov s Cerkvijo. Nepojmljivo pa je slovenskim ljudem, kako da ni nadškof Nogara v povojni demokratični dobi hotel poravnati škode Slovencem v Beneški Sloveniji. PO OPERACIJI AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Johnson je že podpisal neki zakon in se sestal s svojimi svetovalci '» Zdravniki poudarjajo, da je bila operacija «normalnega tipa Živahno delovanje gibanja za državljanske pravice pravice, ki se pripravljajo na «troJ. ni napad« na vprašanja državljanskih pravic v Chicagu, od koder poročajo, da so bili ranjeni trije študentje, 14 pa jih je bilo aretiranih med spopadi, do katerih je prišlo med črnskimi in belimi mladinci. V Georgiji pa so voditelji gibanja za državljanske pravice sklenili, da bodo nadaljevali demonstracije proti guvernerju, ki so ga označili za ((političnega gangsterja)). Med drugimi manifestacijami so organizirali tudi pohod 150 črncev, ki bo enajsti dan demonstracij v severovzhodni Georgiji. Albanci in Čehi o govoru papeža VVASHINGTON, 9. — Predsednik Johnson se počuti po o-peraciji zelo dobro in zdravnik je izjavil, da je bila «operacija normalnega tipa« in da bo tudi «okrevanje normalno«. Načelnik tiskovnega urada Moyers je v izjavi novinarjem poudaril, da so zdravniki našli v levi ledvici predsednika kamen, za katerega so vedeli že od leta 1955 pa niso smatrali za potrebno, da bi ga odstranili. Ob koncu tiskovne konference so pokazali novinarjem na širokem zaslonu fotografije žolčnega mehurja in odstranjenega kamna iz sečne cevi. Johnson je danes že podpisal neki zakon in se sestal s svojimi sve. tovalci iz Bele hiše, sprehajal se Je s pomočjo bolničarjev iz mornarice ter čital brzojavke iz Vietnama. Vesti o predsednikovem zdravstvenem staniu sporočajo vsemu svetu z 250 telefoni ter 13 teleprinterskimi mrežami in 25 radijskimi in televizijskimi kanali. Vse to je postavljeno v hodnikih mor-nariške bolnišnice v Bethesdi, tako da so hodniki prepleteni z žicami kot v džungli in bolničarji se zaradi tega težko premikajo. Nad vsem pa gospodujejo kronisti, ki diktirajo poročila tudi s pomočjo prenosnih radijskih telefonov, tako da vpijejo drug čez drugega. Vsi poudarjajo, da se Johnsonovo zdravje izredno naglo popravlja, vendar pa vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da je Johnson v zadnjih 11 letih že tretjič zbolel zaradi žolčnih kamnov: prvič leta 1948, drugič 1955, ko je bil tudi operiran ter tretjič včeraj. Predvideva se, da bodo s svojo dežurno službo novinarji v kratkem prenehali, kajti Moyers je že povedal, da bo prenesel center za informacije čim-prej v Belo hišo. V New Vorku že 23 dni ne iz-haja šest od osmih dnevnikov. Danes so trije dnevniki sklenili, da bodo ponovno začeli izhajati. Gre za «DaiIy News», «Joumal American« in «Long Island Press«. Največji dnevnik «New York Times« pa mora čakati na ratifikacijo sporazuma s strani novinarskega sindikata. Tl KANA, 9. — Glasilo albanske partije «Zeri i populit« komentira papežev govor v OZN, češ da gre za mobilizacijo ameriškega imperializma, ki na svetovnem popri-šču izkorišča moderne kruševjan-ske in titoistične revizioniste. List pravi, da je papež odšel v New York, da bo branil ameriške lm-periaiste in navaja citate papeževega govora za razorožitev, ki so po njegovem v resnici poziv vietnamskim partizanom, naj polože oruz„e. PRAGA, 9. — Češki list «Lidova demokracija« piše: »Brez bojazni demantija se lahko reče, da je generalni tajnik OZN tokrat povabil dobrega gosta.« List nato ugotavlja, da psnpi ni izrek"! konkretnih predlogov, toda je rekel besede miru, potrdil nujnoot mirnega sožitja in sodelovanja, univerzalnost OZN ter formuliral poziv za enakost med vsemi narodi. Vse to ni padlo na sterilno zemljišče in ne bo ostalo neposlušano. Besede papeža so bile izrečene v Martin Luther King je danes od- i interesu miru in jih ne bodo upo-prl tečaj aktivistov za državljanske števali samo katoličani, temveč tu- V Varšavi pričetek kongresa Svetovne sindikalne federacije Albanci in Kitajci so sprožili že prvo «bitko» VARŠAVA, 9. — V poslopju polj-~~skega parlamenta se je pričel 6. kongres Svetovne sindikalne federacije, na katerem priaostvujejo predstavniki sindikalnih organizacij 98 držav in med njimi tudi predstavniki italijanske CGIL. Po otvoritvi so soglasno odobrili dnevni red kongresa, ki predvideva poročilo generalnega tajnika FSM Louisa Saillanta, poročilo o •deželah, ki so podvržene kolonializmu, o deželah v razvoju in deželah, ki so se osvobodile«, naslednje poročilo se nanaša na ((položaj v Vietnamu ter na borbo vietnamskih delavcev ter ljudstva proti agresiji ameriškega imperializma«. Na dnevnem redu Je tudi poročilo komisije, ki Je proučevala izpre-membe statuta FMS. O spremembah statuta se bo vnela polemika, saj obstajajo različna mnenja. 2e na otvoritvenem zasedanju je prišlo do sporov s kitajskimi predstavniki o postopku dela kongresa. Albanski delegat je namreč s podporo kitajskega predlagal, da je treba vsem prisotnim omogočiti polno svobodo besede in da Jih ne sme prekiniti skupščina ali predsednik. Dejal, Je da se ne sme zgoditi, kot se je to dogajalo v preteklosti, da bi prekinili mikrofone med govori delegatov. Romunski delegat pr Je zahteval, da je treba za glasovanja uvesti načelo soglasnosti in ne večine. Oba predloga sta bila zavrnjena s »veliko večino« in so za albanski predlog glasovali Kitajci, Indonezijci ter še nekateri drugi de- legati. .Is-Koh oAfl li . .. i. Kongres bo zasedal do 22 oktobra. imavo-..« o .■»/ i-Jk.) jr vT g H5 imMi« MlllllH vTj H 5T" 51 n 55 5*r~ r ■ *■ "f 55 VODORAVNO’- 1. glavno mesto ene Jugoslovanskih republik, 7. neroden človek, 12. skupina leč, ki daje slike brezbarvnih robov, 14. utrjen otok pred zahodno francosko obalo, 15. vrsta tkanine, 16. Julijin izvoljenec, 18. medmet, 19. krema, mazilo, 20. glavna moška oseba v Steinbeckovem romanu »Vzhodno od raja«, 21. velika lesena posoda, 22. doba, razdobje, 23. slovesna obredna oprava, 24. najdaljša jugoslovanska reka, 25. medmet za spodbujanje konj, 26. pomladanski mesec, 27. velika tekoča voda, 28. mestece na polotoku Krimu, kjer so se leta 1945 sestali Stalin, Churchill in Roosevelt, 30. zidak, 32. ju- nakinja znanega NezSJevega romana, 34. ime slovenskega peesni-ka Aškerca, 36. spaček, 37. sarajevska tovarna biciklov, 39. znamka težki italijanskih kamionov in avtobusov, 41. na vzhodu zelo razširjeno mamilo, 42. pred leti umrli slovenski pesnik (Pavel), 43. ime slovenskega pesnika Grudna, 44. nevarna bolezen, 45. fenomen, 46. gorski zrak, 47. kemični znak za erbij, 48. ime slovenskega književnika Jarca, 49. vonjava, dišava, 50. pojav v nevihti, 52. gledališki uslužbenec, 54. cilj športnih strelcev, 55. pravo ime italijanskega kiparja Donatella. NAVPIČNO: 1. roganje, norčevanje, 2. steklena posoda za gojenje vodnih rastlin ali živali, 3. črevesna bolezen, 4. svitek, 5. žensko ime, 6. kemični znak za barij, 7. sladkovodna riba, 8. ime francoskega skladatelja Delibesa, 9 sto kvadratnih metrov, 10. evropski veletok, 11. pozitivna elektroda, 13 italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 14. paket, zavitek, 17. staro ime za plug, 20. gorat otok na jugozahodu Škotske, 21. krepčilna pijača, 23. izdelovalec in prodajalec optičnih instrumentov, 24. verska ločina, 26. visoko gorstvo na meji srednjeazijskega višavja, 27. redni dohodek od naložene glavnice, 29. hladetina, žolca, 31. trpni glagol- SfcoiJHžna rastlina z mesnatimi listi. 35. popularna 'iffortna igra z žogo, 36. glavno mesto -anMineiifHikrajine Lakede-monije, 38. starodayen sarmatski narod med Kavkazom, Donom in Volgo, 40. popularni italijanski tenorist (Mario del), 41. sin Agamemnona in Klitemnestre v grški mitologiji, 42. visok grič, 43. mesto pri Kopru, 45. orodje za obdelavo železa, 46. veliko alžirsko pristanišče, 48. hladno orožje, 49. eden od danskih otokov, 51. znamka jugoslovanskih radioaparatov in televizorjev, 53. kemični znak za gadolinij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. aspirin, 8. prisad, 14. starina, 15. matura, 16. Marin, 17. pa, 19. šakal, 20. Atos, 21. Sava, 23. lari, 24. Rus, 25. Medana, 27. ral, 28. A(nton) A-(škerc), 29. Renan, 30. renta, 32. SAS, 33. LT, 34. zlo, 35. trakt, 37. Numea, 39. Ma, 41. Rab, 42. okoren, 44. fen, 45. epos, 47. osir, 48. park, 49. notar, 51. TZ, 52. Carla, 53. Trevor, 55. eliksir, 57. Atropa, 58. Montana. NAVPIČNO: 22. A(da) N(egri). indijskih pravljičnih knezov je šla v pozabo. V letih 1947 in 1948, brž po nastanku indijske republike, je ((železni kancler« Sardar Partel, odvzel vsem maharadžem, nižamom, naba-bom in kot so se še drugače imenovali, vso oblast in njih posest. Pri tem pa je ravnal tako spretno, da so se vsi prizadeti v resnici pismeno prostovoljno odpovedali vsemu. Za to svoje ((domoljubno dejanje« pa jim je vlada priznala doživljenjsko plačo in državljanske pravice, prepustila jim je tudi uživanje nekaj njihove prejšnje lastnine, zlasti palač, in jim dovolila, da so obdržali knežje naslove. Od tedaj javnost le redko kdaj kaj izve o nekdanjih maharadžah. Nekateri med njimi so se iali ukvarjati s politiko, drugi so se lotili kupčevanja ali sodelujejo v kaki industriji. Dva med vsemi 562 nekdanjimi indijskimi veličinami je vlada v New Delhiju imenovala lani za guvernerja, in sicer nekdanjega mysorskega kneza in kašmirskega princa Karana Singha. Tujec ali domačin, ki potuje po tej ogromni deželi, pa more videti v mestih ali na podeželju, razkošne palače in gradove, v katerih nihče ne stanuje. In ko bo o tem povprašal, bo izvedel, da je «to bila nekoč palača (ali rezidenca) tega in tega maharadže, džama, nababa, nizama. Sedaj je poslopje že precej let prazno, ker knez nima sredstev, da bi ga vzdrževal. Neka angleška študentka, ki se zanima za staroindijsko kulturo, jezik in stavbrastvo, je imela priložnost obiskati, .nekdanjega barodskega maharadžo in si ogledati njegov., grad v Barodi. , . oni «Ko sem ugledala mogočno palačo ob svojem prihodu, nisem bila razočarana. Vsaj ne glede njene zunanjosti. V resnici je pravljičen grad. Toda življenje v njem se nikakor ni ujemalo z njegovo zunanjostjo. Vsi številni prostori so bili prazni. Veliki hodniki, po katerih je nekoč vrvelo življenje, so sedaj zapuščeni, dvorane, v kateri je knez v prejšnjih časih sprejemal svoje goste, je sedaj zaprta. Da, celo obsežni park okoli gradu ni niti senca nekdanjega negovanega parka. Trate, na katerih je rasla sama lepo negovana angleška trava, in so bile podobne žametni zeleni preprogi, so sedaj preorali in na njih gojijo koruzo in tobak. Da bi si s tem povečali ro-hodke.« Seveda pa so bili med njimi tudi preudarni gospodarji in so svoj denar vložili v kako podjetje, večjo industrijo in podobno. In takim tudi sedaj, ko niso več absolutni vladarji, ni sile. A resničnost je neizprosna. Življenje teče dalje in se ne meni za čustva. Pravljica o eksotičnih princih in knezih, o njih bajeslovnem bogastvu, o njih razkošnem življenju, je končana. Ogromna indijska država je krenila po drugi poti in morda bo v prihodnosti le dosegla napredek in blagostanje, ki si ga želi in po katerem stremi njena demokratična vlada. y Popevkar, Adamo z materjo in očetom pri izhodu iz velike dvorane Oiympia septembra doživel zelo velik uspeh Parizu, A R G 0 N A V T 1 •iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiif>tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiimiiiiiiirifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiii»i NOV «ZVEZDNIK» NA POPEVKARSKEM OBZORJU - ■■■ ■ ■ —■ ■■ - . -■ • ■■■■ —- — ■■■' —■ ' ■■■ ......................................... — ' ' ..n,,- - ■ . — — ■, Nagel napredek popevkarja Adama po nastopu v pariški 0lympii Rodil se je na Siciliji, živi pa v rudarski družini v Belgiji, kjer je začel najprej igrati na kitaro Na francoskem popevkarskem obzorju se je pojavila nova zvezda, pravzaprav planet, ker gre za nadobudnega mladeniča. Sicer prihaja iz Belgije, kjer ga poznajo že dobri dve leti in ga je poslušalo že nad sto tisoče ljudi, med njimi tudi kralj Baldvin z ženo. Pravijo mu Adamo in naglašajo to ime po francosko na zadnjem zlogu. V resnici pa je to Italijan Salvato-re Adamo, star 22 let, ki se je rodil na Siciliji, a ki živi s starši že 18 let v rudarskem revirju Jemappes, kjer je njegov oče zaposlen kot rudar. Kraj Jemappes je bil sicer doslej znan le po bitki iz leta 1792, ko je francoski general Dumouriez tu naklestil Avstrijce. Adamo pa je dosegel rekord prodaje plošč, kar je za miselnost današnje mladine še bolj važna bitka. Adamovi so po sicilijanskem običaju precej številna družina, saj se je rodilo staršem kar šest otrok. V življenju te sicilijanske družine ne bi bilo nobenih sprememb, če se ne bi v njej nenadoma odkril popevkar. Dva milijona plošč, prodanih v osmih mesecih, pač niso mačje solze. Toda A-damo se ni kar nenadoma u-trnil na nebu. Pet let se je namreč trudil, da bi ugladil svoj nekoliko zagrljen glas, ki je sicer vseeno ostal nekoliko hripav, kar pa je moderno, in pravijo tudi nekoliko spolno razdražljivo, kar je še en adut za uspehe v sedanjem «sexy» svetu. K njegovemu vzponu pa je malce prispevalo tudi dejstvo, da je fant iz iste dežele sonca, od koder je prišla nežna princezinja Paola, saj se Sicilija in Kalabrija skoraj dotikata. In ravno njej je posvetil popevko, s katero je prvič zaslovel. No, naj bo kakorkoli, Jemappes je ponosen na svojega mladega meščana, ki pa se ne sramuje sicilijanskega izvora in je pravzaprav še vedno italijanski državljan. Njegov oče se je izselil v Belgijo z družino leta 1947, ko je bilo fantiču štiri leta. čeprav ni ravno mnogo zaslužil, pa je že takoj v začetku sklenil, da ne bo smel noben njegov sin delati v rudniku in si nakopati silikozo. Tako fant ni šel v jamo, marveč v šolo in je dokončal licej. Oče mu je nato rekel, naj se vpiše na univerzo in naj opravi doktorat iz nove panoge «public re-lation«, tako da dobi dobro službo. Fant, ki se drži starih sicilijanskih običajev pokorščine, ni nasprotoval očetu. Vpisal se je na fakulteto, ki ji pravijo tam «Humanitčs Artistiques», kateri je ni podobne v Italiji, a usposobi študenta za odnose z javnostjo ali pa za gledališkega ali kinematografskega režiserja ter ne izključuje še raznih drugih poklicev. Toda vmes je prišlo fantova strast za petje, oziroma za zlaganje popevk. Njegov ded Peppe iz Sicilije mu je daroval kitaro, ko mu je bilo šele 13 let. Oče pa je pripomnil, naj se fant nauči brenkati nanjo, da bodo včasih kakšno zapeli v družini. Pozneje, ko je bil v zadnjih, ,jgtih liceja, je začel Salvatore zlagati popevke, ki jih je pel svojim sošolcem, a o terunni.iaičesar povedal očetu. Ko pa je bil šolski praznik, je moral Salvato-re nastopiti pred starši in dijaki, pri čemer je žel lep u-speh. Zatem ga je povabil radio Luksemburg, ki zbira mlade talente, naj pokaže, kaj zna. Bilo je več izbirnih tekem in končno je Salvatore vtaknil v žep ček 600.000 lir, ki pritiče zmagovalcu. Tedaj ni bilo več dvomov, treba se je bilo docela posvetiti «umetnosti». In tako je fant storil. Sedaj ima Adamo repertoar 200 popevk: 170 francoskih, 20 italijanskih, kakih 10 angleških, nemških in flamskih. Pravijo, da fant lahko govori v vseh teh jezikih. Za časa natečaja luksemburškega radia je Adamo nastopil na stadionu v Bruslju pred 80.000 navdušenimi Belgijci, 'ki so zlogovali njegovo ime. Med njimi sta bila tudi kraljica Fabiola in kralj Baldvin. Njej se je priklonil, on pa mu je stisnil roko. Organiza- torji tega nastopa so sklenili, da bodo podarili Fabioli največji venec na svetu, in vsak Belgijec je prinesel po eno rožo. Tudi Adamo je prinesel rožo in jo je dal Fabioli. Poleg nje pa je bila še ena knežinja, to je Paola , Kalabreška, ip' fant Je bil v zadregi, ker Ji ni mogel ničesar poklbriiti. zato ji je poklonil popevko z naslovom «Dolce Paola«, ki so jo slišali tudi v Franciji. Tako so se spoznali z njim tudi Francozi. Prvi večji uspeh je dosegel Adamo februarja v Parizu med varietetno oddaja radia Evropa štev. I. V Parizu je velika dvorana, ki pravijo «01ympia» in v kateri nastopajo razni znani popevkarji, kot na primer tudi Reatlesi. V tej dvorani je včasih prišlo do divjaških prizorov, saj je mladina kar ponorela in večkrat polomila vse stole in ostalo notranjo opremo pa se usula še na bližnji trg, kjer je razbila avtomobile in vse, kar ji je prišlo pod roko. 16. septembra je odprl sezono v 01ympii Adamo. V tej dvorani so začeli svojo slavno pot tudi resni pevci, kot na primer Yves Montand in Charles Aznavour. Adamo je zapel štiri pesmi in dosegel z njimi pravo zmagoslavje. Ta nastop mu je odprl pot v svet. Proti koncu tega meseca bo prišel tudi v svojo domovino ter bo nastopil v Milanu, Florenci,, Rimu in Neaplju. Na rimski televiziji bodo snemali program, ki bo vseboval njegov življenjepis in razne po-,'¥fevke);!M' ga bodo oddajali konec leta. Francoska^ televizija bo 'oddhjala «Super šhovV Ada-moi«, k-i bo trajal kar celo uro. Takšna čast je doslej doletela samo Brigitte Bardot in Yve-sa. Montanda. V glavnem poje Sicilijanec o ljubezni in prijateljstvu, čemur doda tudi ščepec humorja. Na vseh njegovih turnejah ga spremlja oče, ki je zapustil delo v rudniku: daja mu nasvete, vodi ga in opravlja službo menažerja. Salvatore si je že zaslužil lepo hišo v Je-mappesu, ki je vsa bela, in v kateri stanuje vsa družina, zraven pa še razni sorodniki, ki so »privandrali« s Sicilije. Salvatore, ki ljubi družino pravi: «Moj oče je glavar, ma ti je poosebljena nežnost, brat je pa so moje veselje.« Salvatore pa ima tudi tajnico, ki ji pravijo Nicole in p kateri se govori, da je njegova zaročenka Toda doslej so to zanikali. Oče namreč pravi .fantu: «Si Sicilijanec, in vzeti moraš Sicilijanko!« Toda ni rečeno, da se utegne fant v tej srčni zadevi očetu upreti, ker pač ne živi na Siciliji. . Veljaven od 10. do 16. oktobra 1965 y\ OVEN (od 21. 3. do f fv\ 20. 4.) Draga oseba ( ) ne bo vedno pravil- ih r) no razlagala vašega 'C V navdušenja in vaših ---- Čustvenih zagonov. Zato boste morali biti bolj mir- ni in taktni. Tretje osebe posegajo v vaše čustveno življenje in vas opravljajo. Teden je primeren za družabno življenje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden se začenja z jezljivostjo in zdi se vam, da nekih zadev ne boste mogli več prenašati. Bodite potrpežljivi in kažite razumevanje ljubljeni osebi. V družini utegnejo nastati neke novosti in imeli boste zadoščenje z otroki. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Draga oseba bo zelo navdušena. Ce ji boste pomagali rešiti nekate-— ra vprašanja, se bodo vaši odnosi okrepili. Tudi same osebe imajo možnost novih spoznanj. Družabno življenje bo zelo živahno. RAK (od 21. 6. do , . 22. 7.) Ta teden bo- j ste polni ognja in tjmrA ) vaša čustva bodo na-k * '1 ' letela na popolno ra- zumevanje. Doživljali boste zelo vesele urice. Zlasti neporočeni bodo imeli polno priložnosti. Pojdite v družbo prijateljev in znancev. ljubljeni gmotne pravite odrecite LEV (od 23. 7. do 22. 8.) še nekaj dni se morate brzdati, saj bo s časom vse dozorelo. Bodite velikodušni nasproti osebi z moralne in z plati. S prijatelji pri-vesela srečanja in ne se nobenemu vabilu. DEVICA (od 23. 8. f do 22. 9.) Ne bodite ( 'tu ) preveč, potrti in opo-\ J/T) gumite se, saj vam V ./ ne bo primanjkovalo — ugodnih priložnosti. Tudi dvomi niso na mestu. Zelo ste potrebni nežnega razumevanja. Srečali se boste z nekaterimi zanimivimi osebami in navezali z njimi stike. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Končno boste uredili neke čustvene odnose, zaradi katerih ste bili doslej v negotovosti. V ljubezni boste našli pravo pot, ker bo prizadeta oseba pokazala obilo razumevanja. Pojdite na neko potovanje. ŠKORPIJON (od 24. \ 10- 21. 11.) Teden • bo poln sreče in vedrine. Sprejeli boste morda tudi odločilne in pomembne sklepe. S prijatelji bodo odnosi naravnost izvrstni. Na delo boste kar nori in uspeh vam n« bo abe-žal iz rok. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Za zaljubljence bo ta teden . zelo zaposlen. Na-delu ali v družbi bodo nastali nova ljubimkanja, simpatije ih morda tudi trajne vezi. Nova poznanstva vas bodo naravnost očarala, vendar pazite, da ne pojdete . na led. ^ x KOZOROG (od 22. / V \ 12. do 21. 1.) Položaj ‘ [ bo zelo prijeten in l J zanimiv,- vendar bo \* y terjal od. vas umir- -— jenost. Prišli boste namreč v položaj, ki bi vas utegnil spraviti živčno iz tira. Za dobro razumevanje z bližnjo osebo se boste morali nekoliko potruditi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V začetku tedna bo položaj pre- ‘ cej zapleten, toda naklonjene zvezde vam bodo koj priskočile na pomoč. Bodite potrpežljivi, da ne boste škodovali dobrim odnosom. V družini so odnosi zadovoljivi. Možnost obiskov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čustveni po-ložaj je pač takšen, \ i -TjsSr) da še lahko lotite ne-/ katerih vprašanj s • precejšnjo vedrino. Same osebe bodo v takšnem duševnem stanju, da bpdo lahko -ugotovile ali imajo bližnji kakšno simpatijo zanje. Na delu nekoliko napet položaj. r!;X'l ¥. • • .■.Ti BfclV TEDEN Deželni svet je imel ta teden kar štiri seje, na katerih je obravnaval dva zakonska o-snutka. Prvi osnutek o raziskovalni komisiji za proučevanje vprašanj izseljevanja so predložili komunisti; drugega o strokovnem izobraževanju delavcev pa demokristjani. Razprava o prvem osnutku se je sicer pričela že 1. oktobra, a se je v torek nadaljevala, dokler ni prišlo do obravnavanja posameznih členov zakonskega osnutka. Demokristjani so tedaj razpravo zadušili, saj so s pomočjo socialdemokratov in liberalcev opozicijo preglasovali s 33 glasovi. To je povzročilo hude spore In spopade, zaradi česar so komunisti celo zapustili dvorano. Vprašanje izseljevanja namreč močno žuli vse, saj je zlasti v Furlaniji zelo pereče. Vse kaže pa, da večina ni hotela, da bi bil sprejet zakon, ki ga predlagajo komunisti, pa naj je se tako dober. V sredo, četrtek in petek pa so razpravljali o zakonskem o-snutku svetovalcev KD o strokovnem izobraževanju delavcev ter ga končno odobrili. Proti zakonskemu osnutku je glasoval odv. škerk, komunisti pa so se vzdržali. Večina v svetu je zavrnila spreminjevalni predlog odv. Skerka, naj bi se z zakonom zagotovila ustanovitev slovenskih strokovnih tečajev, pri čemer so desničarji ponavljali običajna oguljena gesla o de-rnagoških in političnih zahtevah, češ saj znajo vsi Slovenci Italijansko in so slovenski tečaji odveč. Pač pa je odbor sprejel resolucijo komunista dr. Siškoviča in drugih svetovalcev KPI, ki nalaga deželnemu odboru, naj poskrbi, da se ustanovijo slovenski tečaji. Pri stvari gre torej za pravno razliko med obvezo, ki jo je sprejel odbor, in med uzakonitvijo zahteve, ki jo je postavil dr. Skerk. Vprašanje naftovoda je stalno v ospredju zanimanja zlasti prizadete slovenske javnosti. Medtem ko je minister za industrijo in trgovino Lami Starnu-ti sporočil deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Marpilleru, da je podpisal vladno dovoljenje za gradnjo nafto-, voda Trst-Bavarska, se je v Dolini sestal občinski svet, ki Je izglasoval resolucijo občinskega odbora o prenizkih cenah, ki jih ponuja družba SIOT za razlaščena zemljišča. Občinski svet pa ni glasoval o dveh Predloženih resolucijah SS, od katerih se je ena nanašala na Prenizke cene, druga pa na nepravilnost postopka pri razlastitvah. žal ni prišlo do soglasja glede skupne resolucije. Senator Vidali je naslovil na ministra za industrijo in trgovino vprašanje če ne misli posredovati, da bi družba STOT Poverila razna dela pri gradnji naftovoda domačim podjetjem, zlasti tovarni ORION. Predstavnik francoske družbe CAPAG Pa je na tiskovni konferenci sporočil, da bo prvi odsek naftovoda od Trsta do Soče grabila francoska družba CAPAG *z Pariza, ki je zmagala na natečaju in da se bodo dela začela v prvih dneh novembra, ter "O ta prvi, 44 km dolgi del, stal nad 2 milijardi lir. V Trst so Prispele z ladjo tudi že prve cevi. Konzorcij razlaščencev pa si medtem vztrajno prizadeva, f* bi za prizadete razlaščence iztisnil čimveč koristi in je v ta namen imel svojo sejo v to-p®k, ^ v ^sredo pa sestanek na V sredo je pod vodstvom Podžupana odv. Mianija odpotovala v Rim posebna sindikalna delegacija, ki je ponesla s seb^j aonoo podpisov Tržača- >v za ohranitev ladjedelnice ,* * v- Marka. Delegacijo sta spre-•':la Predsednik poslanske zbor-ee in predsednik senata, pod-Piši pa so bili izročeni predsedniku vlade. Pokrajinski odbor je na svo-,t seli določil, da bo seja po krajinskega sveta 11. t. m. in «a bodo na njej ponovno glaso-o proračunu za leto 1965, je bil že enkrat zavrnjen. verJetno, da proračun mdi tokrat ne bo izglasovan, obstaja možnost imenovanja jjOmisarske uprave za pokra- V sejni dvorani tržaške občine so v petek umestili mladinko konzulto in izvolili njene- f? Prvega predsednika, pred-tavnika katoliške sindikalne rganizacije ACLI, za katerega ° Poleg predstavnikov katoli-km mladinskih organizacij IF&sovali tudi predstavniki levi-»rskih skupin in pa slovenskih Zganizadj. Protikandidat, za terega je glasovala desnica, „ bil predstavnik Lege Nazio-nale. y okviru predkongresnih pri-va T ima PSI sekcijska zboro-»nja z glasovanji o predlože-b resolucijah. Taka sekcijska zborovanja so v tem tednu biti v sekcijah «Buozzi», »Valen-«no Pittoni« in v Sv. Križu. V JJ?" trel1 sekcijah je prejela n« . 0 Slasov resolucija pokrajinskega tajništva (levi lombar- dijanci), medtem ko na teze De Martina pristaja le manjši del članov. V zvezi s predkongresnimi diskusijami PSI je zavzela stališče tudi PSDI, ki ugotavlja, da obstaja neskladnost med zagovarjanjem levega centra na Tržaškem v upravnih organih in med nasprotovanjem vladne koalicije levega centra v Rimu. V dvorani tržaškega porotnega sodišča so se v četrtek začeli IV. mednarodni pogovori o pravnih vprašanjih zavarovanja, katerih se udeležujejo predstavniki sedmih zahodnoevropskih držav in Švice. Včeraj se je začel prvi deželni kongres CGIL, o katerem pa poročamo na naši tržaški strani. Zanimivi so razni podatki za september. Osebni promet preko tržaških obmejnih blokov se je po avgustovskem rekordu občutno skrčil zaradi zaključka turistične sezone. Tako je v septembru prešlo mejo z Jugoslavijo na Tržaškem 863.500 oseb s potnimi listi, 974.000 o-seb pa s prepustnicami. Blagovni promet skozi pristanišče je dosegal 480.000 ton in je bil višji kot v lanskem septembru, vendar pa se je poslabšala njč-gova struktura. Blagovni promet na maloobmejnem avtonomnem računu oa je dosesel vrednost 707.470.000 lir v obeh smereh, ki je višja kot v prejšnjih dveh mesecih, vendar pa nižja kot v prejšnjih letih. V četrtek je bila protestna zapora pe^rn, v petek se je začela stavka v Italcementi. Stav- ® NzJboljše kmetijske stroje vam boi p0 ugodoii, cenah Kmetijska v Trstu (Ul. Foscolo I). V TOREK IN V SREDO Predavanje o kletarjenju v Zgoniku in na Repentabru Inž. Stanislav Grgič bo predaval o umnem kletarjenju v torek zvečer v Zgoniku, v sredo zvečer pa na Repentabru. Vinogradniki, udeležite se predavanj, na katerih boste dobili koristne nasvete in navodila. ko je najavilo tudi osebje o-troških vrtcev ONATRC, katerim grozi zapora zaradi pomanjkanja sredstev. Slovenska Trgovska akademija je v tem tednu slavila 20-letnico svojega obstoja in bo za to priložnost tudi izdala posebno brošuro. Vprašanje gradnje italijanskega gledališča se je vendarle zganilo v toliko, da je vlada izdala dovoljenje za njegovo gradnjo v Ul. Giustlniano na o-snovi predloženih načrtov. Vprašanje je le še, kdo bo zagotovil denarna sredstva. Tea-tro Stabile pa je prejel občinsko podporo 16 milijonov lir. Kdaj se bo zgodilo kaj podobnega za Slovensko gledališče? V preteklem tednu smo lahko zabeležili več sestankov predstavnikov LR Slovenije in naše dežele, ki so služili nadaljnjemu utrjevanju dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja. V Campoformldu v Furlaniji so se sestali predstavniki urbanistov SR Slovenije in Furlanije. Imeli šo koristne razgovore s svojega področja, ki jih bodo nadaljevali na prihodnjem takem sestanku, ki bo v Ljubljani. V Vidmu pa sta se jugoslovanski konzul iz Trsta Jurman, podkonzul Milutinovič sestala s predsednikom tamkajšnje pokrajinske turistične ustanove Barbino in drugimi predstavniki, s katerimi sta imela razgovore o nadaljnjem razvoju turizma med obema deželama. Pevsko društvo «Seghizzi» in folklorna skupina iz Gorice pa sta gostovala na Reki, kjer sta nastopila v tamkajšnjem italijanskem kulturnem krožku. Pretekli ponedeljek je bila prva seja novega občinskega odbora v Gorici, na kateri so si odborniki porazdelili delovna mesta. Za podžupana je bil izvoljen predstavnik PSDI Can-dussi, socialist dr. Tommasich Je prevzel resor za zdravstvo, slovenski predstavnik odv. Sfiligoj pa odborništvo za davke. Istega dne je bila tudi seja pokrajinskega sveta, kjer so prav tako razdelili delo med posamezne odbornike. Predstavnik slovenskih socialistov Marko Waltritsch je prevzel odsek za osebje. Osebni maloobmejni promet na Goriškem je v preteklem septembru dosegel nov rekord; v obeh smereh je prešlo mejo s potnimi listi in prepustnicami raznih vrst nad 255 tisoč ljudi. Posebno so porasli prehodi s potnimi listi pri Rdeči hiši, kar je v zvezi z novimi olajšavami glede vizumov. Preteklo sredo zvečer je bil v klubu «S. Gregorčič« prvi kulturni večer v nastopni sezoni. Predstavniki Slovenskega gledališča iz Trsta so številnim poslušalcem orisali delovanje SG iz Trsta in njegov pomen tudi za Goriško ter recitirali nekaj odlomkov iz Cankarjevih del, kot pripravo na premiero njegove drame «Hlapci». OB LETOŠNJI NERAZVESELJIVI, TRGATVI Navodila in nasveti vinogradnikom Izvleček iz predavanja inž. Stanislava Grgiča na Proseku Inž. Stanislav Grgič med predavanjem na Proseku, ki sta se ga udeležila tudi tajnika SGZ in KZ. Kakor smo že poročali, je v soboto 2. t. m., na pobudo Gospodarskega društva imel na Proseku predavanje o umnem kletarjenju inž. Stanislav Grgič, ki je izkušen strokovnjak v tej panogi. Predavanja so se udeležili številni vinogradniki s Proseka in iz raznih vasi, tudi iz zgoniške in nabrežinske občire. ki so z veliko pozornostjo sledili izvajanju predavatelja, nato pa se udeležili diskusije. Veliko zanimanje, številna udeležba in razgovori, ki so predavanju sledili potrjujejo, kako je bila ta pobuda koristna in kako si naši kmetovalci želijo strokovnega izpopolnjevanja. Zaradi letošnjih razmer in zaskrbljenosti, kako bo z vinskim pridelkom, pa so taka predavanja - razgovori še bolj potrebni. Predavanja sta se udeležila tudi tajnika Slovenskega gospodarskega združenja in z Kmečke zveze, ki podpirata toke pobude. Spričo letošnjih vremenskih razmer, slabe in pozne letine, strokovnjaki in izkušeni vinogradniki priporočajo, naj se s trgatvijo ne prenaglimo, naj počakamo, da grozdje dozori. V nekaterih predelih pa so začeli s trgatvijo že prsd nekaj dnevi, čeprav je grozdje vsebovalo premalo sladkorja in so bili lepi dnevi. Bolj previdni vinogradniki še čakajo naj grozdje dozori, gnilo grozdje pa podbirajo ža domačo uporabo. Na željo številnih vinogradnikov, ki se niso mogli udeležiti orhenjenega predavanja, objavljamo izvleček z najbolj važnimi navodili. Predvsem se moramo vedno zavedati, da je vino živa stvar, ki ga ogrožajo nevidni sovražniki in mikroorganizmi, ali drobnoživke. Zaradi tega je prvi pogoj za umno kletarjenje snaga; čistoča posode, prostorov in vseh pripomočkov. Pred trgatvijo mora biti vse pripravljeno in očiščeno. Prav v teh zadnjih jesenskih dneh grozdje kopiči naj večjo količino sladkorja. Strokovnjaki so :-a MI ugotovili, da se na 1 ha vinograda nabere v treh dneh v grozdju 50 kg sladkorja. Sladkor se med kipenjem spremeni v alkohol, ki ohranja vino. Zato: več sladkorja v grozdju, ■ močnejše In bolj zdravo vino. TRGATEV. Počasi trgaj, hitro stikaj (prešaj)! Trgaj v lepem vremenu. Nato repkaj, da ločiš grozdne jagode od pecljev. Pecelj namreč vsebuje od 2 do 9 odst. kisline in od 1 do 3 odst. Ob zaključku letošn jih onih le Je vredno slišati mnenje izkušenega in dobro razgledanega kmeta - vinogradnika: «Samo od nas je odvisno, če bomo naše vino lahko spečali. Ce bi ga tudi za naprej hoteli krčmarji, bi ga mogli spečati samo z osmicami. To pa je naša stvar, hočem reči, da je odvisno od tega, da gosta lahko postrežemo s tako pijačo, ki zadiši samo po trti in zdravi posodi in čujete o njem pohvalo in priznanje.« Kot je želeti, da bi ta naš pridelek spečali gostinski obrati, tako je tudi ta način (os-mice) dobra pipa. Se najmanj pa je ta kmet zgrešil z mnenjem, da je «Samo od nas odvisno ...» ali «od tega, da gosta lahko postrežemo s tako pijačo, ki diši samo po trti in zdravi posodi...». Prav o tem je naš dnevnik že nejkajkrat pisal in prepričeval naše vinarje, kaj zahteva današnji potrošnik, kako ceni kakovostno vino in mu je cena, ko gre za dobra vina, bolj postranska zadeva; da je vino izredno občutljiva tekočina itd. Za to skrbi proizvajalec kot vinogradnik in kletar. Težki sta obe nalogi, vendar je v naših razmerah pretežno važnejše drugo «kletarstvo). Vsaj tako govorijo izkušnje. Vinogradi se ne morejo poljubno spreminjati, ker je trta dolgotrajna kultura. Pri starih nasadih je potrebno čim pravilnejše in umnejše negovanje, pri novih pa upoštevanje sodobnih načel, ki morejo veliko prispevati v količinskem in kakovostnem oziru Kletarjenje je zadeva takšne narave, da vrednost pridelka (mošta-vina> dvigne, zniža ali celo uniči. Čeprav je nepobitna resnica, da se dobrota vina ustavi predvsem v vinogradu, je druga prav takšna resnica, da to dobroto pripravi in izoblikuje kletar. Treba je razumeti, da se vino kot živa snov ne da po naši volji in želji izoblikovati Z njim je treba ravnati tako kot zahteva njegova barva. Le tako dobimo prirodno. zdravo pijačo, toliko bolj prijetno in okusno, kolikor je iz onih žlahtnih sort, ki jim odgovarjajo naše podnebne in talne razmere. Predvsem mora biti naš vinogradnik tako vesten kletar, da je na svoj vinski pridelek čimbolj ponosen in uživa, če zadovolji potrošnika. Če kdaj, so naši vinogradniki z lanskim pridelkom mogli na splošno postreči z dobro pijačo. Na naših vinskih razstavah smo se seznanili z vzorci odličnih vin, ki so prijetno presenetili najbolj zahtevne pivce. V tem je potrdilo, da je moč pri nas pripraviti vina dobre in visoke kakovosti. Majhen odstotek lanskega vinskega pridelka so točile gostilne, toliko številnejše pa so bile osmice. Se nobeno leto ni bilo na našem podeželju toliko bršljanovih vej. Bilo je kot prejšnja leta: dobra vina so veje razmeroma hitro odpravila, slabša vina so se točila ob suhi veji, torej na daljši rok. Razveseljivi so bili primeri, ko so osmice dnevno stočile po več hi vina Takšne vinogradnike so si pivci zapomnili in bo sloves njihovih vin najboljša vaba za njihove bodoče osmice. • Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1). A so gosti žal naleteli tudi na vina, ki so jim odpravila dobro voljo in dobila nazive, W jih ne maramo navajati. Takšni primeri niso častni niti za dotičnega gospodarja niti za dotično vas, tujci pa takšne pomanjkljivosti večkrat lahko posplošijo. Ne bomo naštevali napak vin, saj jih poznajo dotični gospodarji. Z vestnim, skrbnim in previdnim ravnanjem mošta (vina) bi se jih bili mogli izogniti. če želijo naši vinarji ohraniti dobro ime, naj uvažujejo gornje mnenje svojega stanovskega tovariša in iz izkušnje vnovčenja vinskega pridelka, bolje Iz osmič. tanina, če ne repkamo, nam bo pretila nevarnost, da vino postane preveč trpko in kislo. BELI MOŠT pustimo na tropinah od 6 do 12 ur. V izjemnih primerih (pri plemenitih vrstah grozdja — rizling, muškat) pustimo 2 do 3 dni, da dobimo dober buke. Pri belem vinu se zahteva svetlo rumeno — zelenkasta barva. bistrost in prijeten okus. PRI ČRNEM se zahteva temnordeča — rubinasta barva, u-strezna trpkost, kislina pa se ne sme čutiti. Da to dobimo, mora črni mošt vreti na tropinah, dokler ne dobi prave barve. Do tega pride po 8 dneh. Važno pri črnem moštu je, da stalno potapljamo klobuk, ki se pojavlja nad moštom. Tako se izloči večja količina barve m preprečimo okužbo, to je razvoj ocetnih bakterij. TEMPERATURA. To je za pravilno kipenje zelo važna zadeva. Zaželena temperatura v kleti med kipenjem je 15 stop. C. čim višja je temperatura v kleti, tem manj alkohola dobimo in tudi aromatične snovi iz-hlapevajo v večji količini. Letos pa moramo še bolj paziti, da se bo ves sladkor spremenil v alkohol, sicer bo velika nevarnost, da nam bo vino spomladi začelo ponovno kipeti in se nam bo pokvarilo. Če je v kleti višja temperatura, odpiraj klet, če je prenizka zapiraj. UPORABA ŽVEPLENIH PREPARATOV. Žveplo je sicer strup, vendar do sedaj nimamo drugih sredstev, da bi preprečili kvarjenje vina. Toda v minimalnih količinah in s pravilnim ravnanjem niso žvepleni preparati v moštu škodljivi človeškemu organizmu. Žvepleni preparat — kalijev metabisolfit — dodamo grozdju v kadi pred začetkom vrenja Pri zdravem grozdju damo 3 grame na 100 kg grozdja, strani pri pretakanju. Vrenje poteka počasneje, vino se prej očisti ter dobi prijetnejši vonj. Zaradi vsega tega priporočamo: Počakaj s trgatvijo, da grozdje dozori! Ne puščaj, da bel mošt kipi preveč časa na tropinah! Ne brani se pravilne uporabe žveplenih preparatov! Pazi na čistočo! Pazi na primerno temperaturo v kleti! PREČNIK Angela Svetlič, poročena Škrk, je dolgo let živela daleč od svojega rodnega Prečnika. A njen rojstni kraj in šempolajska fara sta stalno bili njena duševna lastnina. Z možem, upokojenim železničarjem, sta si izgradila svoj doma čim bliže tega kraja — v Nabrežini — postaja. A usoda ni jima stregla z mirnim in spokojnim življenjem. Pred par leti je skrbna mati na tragičen način (prometna nesreča) zgubila sina, nato je umrl še mož. žalost je legla na srce, ki Je končno naenkrat odpovedalo. Predzadnji četrtek se ji je izpolnila njena davna želja, da je za večno legla tja, kjer počivata njen sin in mož. Naj mimo počiva. Hudo prizadetim svojcem naše sožalje. VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE la turistični dvig področja med dolinama Tera in Krnahte O tem bodo začeli razpravljati v občinskem svetu občine Tarčent V tej občini, ki ima najštevil-1 pomembno središče Slovencev v nejše prebivalstvo od vseh občin, ki imajo tudi slovenske vasi, so postavib za dnevni red občinske seje 2. oktobra nekoliko bolj daljnosežne dnevne točke za sejo občinskega sveta kakor so navadna potrditev zaostankov občinskim u-službencem, potrjevanje obračunov za celo vrsto let nazaj, plačevanje raznih prispevkov raznim ustanovam in društvom, povečanje denarne pomoči vrtcu ON AIR v Se-digli, odškodnine za ureditev ceste tudi v Sedigli, vodovoda tudi v Se-digli in polno še raznih drugih administrativnih odobritev. Na seji 2. oktobra so postavili na dnevni red tudi problem, kako bi turistično dvignili in napravili mikavno vso ob irno ozemlje, ki se razteza med gorsko gmoto Ber-nardije, med dolinama Tera in Krnahte. Vso to ozemlje spada sicer bolj pod druge občine, in sicer pod slovensko občino Brdo in tudi slovensko občino Tipana. Dolina Tera ima vstop prav po cesti iz Tarčenta ter se zdi, da se nikdar ne konča, ampak gre kar naprej in naprej do vasi Tera pod Muzci in potem še dolge kilometre naprej do samotnih gorskih predelov. Tam — na meji’ in še naprej do Učeje in končno po isti cesti naprej v Jugoslavijo do vasi žaga pri Bovcu. Gre za čudovito belo steno Muzcev in za velikanske mir. ne gozdnate in visokogorske predele kot nalašč ustvarjene za mir in lov. Divja Kmahta je krajša od doline Tera. kake- da bi hotela v svojem kratkem teku pokazati vso lepoto svoje soteske. Bemardija, ki je bila izbrana tudi za najprimernejše mesto spomenika padlim alpinom iz vse predalpske cone, je velika gorska gmota polna prele-I pih razgledov in kotičkov. Vso to Lepi dnevi — kolikor jih pač | veliko ozemlje leži v ozadju Tar-)e — prijajo zadnjim poljšči-1 čenta, ki ima preko 6000 tisoč pre-nam; sicer je vsega tega zelo | bivalcev in je izhodišče^jsa Mete malo, ker je kmetijstvo bolj po-1 “ " ~ stranski zaslužek in se z njim ne bavim ~> kot zahtevajo nove razmere. Le z umnim obdelovanjem zemlje bi mogli doseči večji gospodarski uspeh. Radi bi kaj prijetnega poročali o tr gatvi, a moramo to odložiti, ker je bolje, da o vinski letini, ka kršna je letos, ne govorimo. A trte bomo še sadili, ker upamo, da ne bo vsako leto «ban-dimala« toča. v to gorsko pokrajino. Edino Tarčent bi mogel nekaj napraviti za turistično propagiranje iri ureditev tega ozemlja, medtem ko dve slovenski občini Brdo in Tipana komaj životarita. Že vnaprej pa • lahko rečemo, da slabo kaže, da bi se v Tarčentu ustanovila igralnica po odklonilnem stališču, ki ga zavzema upravičeno demokristjanska stranka do vseh igralnic, pa naj bo to Sesljan ali pa Tarčent ali pa kakršno koli drugo mesto v deželi Furlanija - Julijsl»^|rajina. Tarčent Je kot Čedad ali^. Videm zahodni Beneški Sloveniji. Tam se Slovenci naseljujejo, tja hodijo nekateri v šole in tam imajo nekateri svoje sodišče. Vsi sklepi občine v Tarčentu se tičejo Slovencev zahodne Slovenije. * * * Podpore občinskim podpornim ustanovam v Nadiskih dolinah. Prefektura v Vidmu je dala izredne prispevke občinskim podpornim ustanovam ECA (Ente Assistenza Comunale): v Dreki 500 tisoč Ur, v Podbonescu 500 tisoč lir, v Sovod-njem 300 tisoč lir, v Srednjem 200 tisoč lir, v Tavorjani 300 tisoč lir, v Špetru ob Nadiži 200 tisoč lir. Sovodnje. Rino Medvež, star enajst let je tekel po strmi stezi, se prevrnil in precej potolkel. Zdraviti te bo moral 10 dni. Prestint. Prestlnt leži na robu furlanske ravnine. Nič manj kot šest velikih čred divjih pra-ičev je moralo dirjati skozi vse doline na-difke kotline in preko vse zahodne Beneške Slovenije, da se je poigralo s koruznimi polji v Prestin-tu v tavorjanski občini, tam ki er je tudi nekaj znanih podzemeljskih jam. Polomili so kar se je dala po. lomiti in so bili ob belem dnevu že za devetimi gorami. Prišli so nato lovci kot lovci in videli samo sledove. Tako bo šlo vso božjo Jesen. Poliiva. Polava je obmejni pre. hod pri Livku, kamor se pride iz Ceplešišč. Zaprli so ga, ker so c-v sto zasuli usadi, ki so se sprožili ob zadnjem deževju. Sv. Lenart - Dolenja Mčrsa. V Dolenji Mersi svetlsnartske občine sta praznovala zlato poroko zakonca Anton Stanič z ženo Kristino rojeno Marseu. Okoli njiju se je zbrRlo vse polno sorodnikov, predvsem otroci in pa tudi številni vaščani, ki so Jo jima želeli, da bi učakala diamantno poroko Pndbnnesec. Občina mora vzdr. ževatl 54 km občinskih cest, ki so še zelo razrite od dežja. Malina, Izvolili so člane za u-pravni odbor vodovodnega konzorcija: Malina - Bistrica. Izvolili so 13 članov, ki bodo iz svojih vrst izvolili predsednika. Ta odbor je zelo važen, ker odloča o unorabi precejšnjih milijonov za regulacijo vortš v tem bazenu. Log pri Stuoici. Pri zadnjem de-.ževju sta padli dve ogromni skali na državno cesto, ki neli® do Rabiča na državni meti. Razstrelili so ju z minami .UHobnovlli promet. SPREJET ZAKON V SENATNI PRAVOSODNI KOMISIJI Do 31. decembra podaljšani predpisi o stanarinah in o stanovanjskih izgonih Senatna pravosodna komisija je te dni dokončno sprejela zakon, ki določa, da se dosedanji zakonski predpisi o stanarinah podaljšajo do 31. decembra letos. S tem ukrepom bo podaljšan tudi zakon o stanovanjskih izgonih, Zakon Je začasnega značaja, ker bo morala vlada sedaj do konca letošnjega leta predložiti v odobritev parlamentu nŠve zakonske predpise, ki bodo morali urejevati celotno vprašanje najemnin in stanovanjskih Izgonov. Rok za odobritev tega zakona Je zelo kratek in bosta morala tako vlada kot „„1 „ ------ parlament pohiteti, če bosta hote- pri srednje nagnilem grozdju 6. u pred začetkom prihodnjega leta gramov, pri močnejše nagnilem, z zakonom urediti vprašanje napa 10 gramov. En del preparata med kipenjem se spremeni v žvepleni dvokis in izhlapeva že med vrenjem skupno z ogljikovim dvoklsom, drugi del pa se veže z raznimi minerali ter se usede na dno soda, kar se od- • Vinogradniki! Vso posodo za tr. gatev in kletarstvo dobite po zmernih cenah pri Kmetijski zadrugi v Trstu (poslovalnica v Ul. Flavia 62). Jemnin. Nedavno Je združenje gradbenih podjetij sestavilo vrsto zahtev, ki jih bo predložilo ministru za proračun PieracclniJu na prihodnjem sestanku z njim V teh zahtevah, k! obravnavajo vsa vprašanja v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš, je tudi zahteva, da se popolnoma sorostijo vse najemnine. To svoje zahtevo utemeljujejo s tem, češ da samo tako se bodo lahko okrepile zasebne investicije v gradnji stano vanj. Sicer pa Je bilo pričakovati. da se bodo poleg hišnih lastnikov oglasila tudi gradbena podjetja, ki bi Imela v popolnoma prostem režimu določanja najemnin zlasti za sedanja stanovanja z blokiranimi najemninami velike koristi, saj bi nenadoma prišlo do večjega povpraševanja po novih stanovanjih zaradi znatnega povišanja najemnin v starih stanovanjih. Poleg tega pa zahtevajo gradbeniki tudi mnogo večje kreditne ugodnosti 'n razne davčne olajšave, «da bi se lahko gradnja stanovanj pocenila od 20 do 25 odstotkov«. Po drugi strani pa so bile objavljene podrobnosti o zakonskem osnutku, ki ga je predložil demo-krlstjanski poslanec Penacchini, ki je osebno izjavil, da so nekateri člani vlade pokazali do tega zakon- bi nov zakon veljal pet let. Glede najemnih pogodb pa naj bi določili trajanje več kot enega leta. Hkrati pa isti poslanec zavrača možnost določitve dolgoročnih najemnih pogodb, češ da bi taka ureditev odvzela zasebnikom pogum pri naložbah za zidanje stanovanj. Zato je v zakonskem predlogu določeno, naj bi najemne pogodbe za stanovanja veljale najmanj eno leto, tri leta za prostore profesionalnih dejavnosti in za industrijo, pet let pa za prostore trgovskih in obrtniških dejavnosti. Glede najemnin pa zakonsut osr.utek predvideva sledeče: za sedanje blokirane najemnine, katere po mnenju predlagatelja ni mogoče popolnoma sprostiti, ne da bi preveč prizadeli najemnike, naj bi v nrimppn npc-vnin«!« __■___ DOi podrobno prouči vse zakonske o-snutke za ureditev vprašanja najemnin. Poslanec Penacchini je izjavil, da je treba predvsem rešiti dvs osnovni vprašanji: rok trajanja zakona in višino najemnin. Ža sedaj pa so se poslanci, ki podpirajo njegov zakonski osnutek, sporazumeli o prvi točki, in sicer, naj KONEC KARIERE ASISTENTA (Nadaljevanje s 3. strani) Ko je zaslišal korake, je spet pokleknil poleg trupla. Tako so ga našli, ko so vdrli v sobo — Bell, Taggart in še ducat ljudi. Kleče je pogledal z obžalovanjem k njim, držeč roko na mrličevem srcu. «Prekasno prihajate, prijatelji moji,« Je rekel in zmajal z glavo. «Upal sem, da mi pomo-rete, toda izdihnil je v trenutku, ko ste prišli.« «Kaj se je vendar pripetilo?« je vprašal stražnik Bell s trepetajočim glasom. «Kap,» Je odločno ugotovil Finlay. «Prišel je vinjen domov, dobil napad in padel na čelo. Tako ga je našla Mattie. In tako sem ga tudi jaz našel. Blebetal je vedno znova: «Pa-del sem, padel sem!« In tako je govoril do konca ubogi človek. Strahovit molk. Končno Je Bell svečano dejal: «No, to je bila nagla smrt in prav v pijanosti, Jaz sem vedno rekel...« Finlay Je vstal in se obrnil do Taggarta: «Jutri napišem mrtvaški list, Neli. Ob deveti uri. Medtem se pobrigajte za Mat- tie, uboga deklica je na pol mrtva.« Zavladalo je splošno sočutje in gospa Bell je hitela s svojim šalom k Mattie. Drugi dan je bil Finlay v Le-venfordu in šel takoj v ordinacijo. Ob deveti uri, na minuto točno, sta se pojavila Neil in Mattie. Finlay je napisal z mirnimi, okroglimi potezami v mrtvaški list: »Možganska krvavitev.« Med pisanjem je mračno pomislil: «Izstavljarn lažni dokument, zakrivam zločin. Sam ravnam proti zakonu, če doženejo, me črtajo iz zdravniškega imenika in šel bom v zapor«. Neil in Mattie nista zinila besedice. Stala sta pred njim kakor dva otroka. Toda ko Je končal, je Mattie krčevito zajokala. Prijela Je Finlayevo roko in si jo pritisnila na lice. «0, gospod doktor! Gospod doktor!« Je ihtela, nezmožna kaj več govoriti. «Vem, kako je z vami, Mattie,« Je rekel on. »Toda zdaj Je vendar vse dobro.« Stresel je Neillovo roko, ki je zagrabila kot klešče. Nato sta oba odšla. Finlay je šel v stanovanje, s težkimi koraki, s po- vešeno glavo je utrujen stopil v Cameronovo sobo. Zdaj se je zavedel, kaj je storil in bilo mu Je silno težko. Cameron je kadil pred jutranjo ordinacijo svojo pipo in počival. Živahno ga je pogledal. «Kje so ribe, človek? Kje obilni losi?« Finlay je stresel z glavo. »Ne prinašam rib, prinašam svojo ostavko.« Povedal mu je vse in nerodno dostavil: «Zginil bom, kadar želite. Meni je vseeno. Ne obžalujem. Nisem mogel drugače ravnati.« Cameron je s sklonjeno glavo trkal pepel iz svoje pipe. Ko je sumljiv svit izginil iz njegovih oči, se je zravnal. «človek, Finlay,» je dejal v svoji široki škotščini, «vedel sem, da niste dosti prida, toda da ste tako malo sposobni, tega res nisem vedel.« Molk. »Pravzaprav sem že dalj časa mislil, da vas za asistenta ne potrebujem. Bojim se, da je zdaj samo ena možnost. Kaj, če bi bili moj družabnik?« In široko se režeč mu je Cameron podal roko. lziedno stanje stanovanjskega trga, topografski položaj stavbe 'n prostorov, velikost, starost in vzdrževanje stanovanja. Veljavnost najemne pogodbe pa naj bi bila enaka minimalni veljavnosti novih pogodb (Se pravi najmanj eno letoi. Najemnine stanovanj, ki so bile določene z zakonom od 6. novembra 1963, pa ostanejo v veljavi do 7. novembra 1967. Nove najemne pogodbe pa so po omenjenem zakonskem osnutku popolnoma sproščene. Zato pa sa predlagatelj osnutka obrača na vlado, naj poveča gradbeno dejavnost ljudskih in ekonomičnih stanovanj ter naj sprejme ukrepe za spodbujanje zasebnih gradenj, da se bodo lahko proste najemne pogodbe zaradi vedno več razpoložljivih stanovanj ln spričo državnega posega na tem področju vedno bolj približale pravičnim najemninam zlasti za revnejše sloje. Ta zakonski osnutek Ima poleg drugih dve zelo šibki in nesprejemljivi točki za večino najemnikov in za vse delavske ln uradniške družine, ki bodo zaradi pomanjkanja ljudskih ln ekonomičnih stanovanj, prisiljene najeti zasebno stanovanje, in sicer: 1. minimalna enoletna veljavnost najemnih pogodb (ki se je bo gotovo držala velika večina hišnih lastnikov); 2. sprostitev novih najemnin. Ta poslednja točka je zelo važna. Sredstva, ki Jih vlada predvideva tud: v okviru svojega gospodarskega načrta za prihodnjih pet let še zdaleč ne zadostujejo, da bi zagotovila ljudska ln ekonomična stanovanja družinam brez stanovanja, ki bodo tako prisiljena še mnogo let živeti v neprimernih stanovanjih ali pa postati plen izkoriščevalcev stanovanjske stiske. Glede minimalne enoletne veljavnosti najemne pogodbe za sedanja blokirana stanovanja, pa je treba poudarili, da bo tako kratek rok povzročil toliko sporov med najemniki in lastniki, da je skoraj nemogoče, da Jih bodo sodniki lahko pravočasno reševali, kar bo povzročilo zaostritev stanovanjskih izgonov ali pa bodo morale prizadete družine pristati na izsiljevanje hišnih lastnikov. P n7riofsTcT "(fiTovni V Vreme včeraj: naj višja temperatura 20.4, najnižja 15.8, ob 19. url 17.4, vlaga 61 odst., zračni tlak 1011.9 stalen, veter 15 km vzhodnt-severo-vzhodni, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 20.4 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, NEDELJA, 10 oktobra Danijel - -x7V Soncp vzide ob 6.14. in zajone ob 17.29,- Dolžina- dneva 11.15. Luna vzide -ob 17.48. in zatone ob 5.44. Jutri, PONEDELJEK, H. oktobra Samo PRVI DEŽELNI KONGRES CGIL Vloga in naloge sindikalne organizacije okviru avtonomne dežele Furlanije-J.K. Poročilo deželnega tajnika Maria Bettolija in začetek razprave ■ Na kongresu je kot gost tudi delegacija republiškega sveta sindikatov SRS Včeraj ob 15.30 se je v dvorani krožka «Rinaldi» pričel prvi 'deželni kongres CGIL. Poleg 150 delegatov iz vseh pokrajin dežele so na kongresu navzoči tudi tajnik osrednjega vodstva Scheda, delegacije republiškega sveta sindikatov Slovenije Prane Popit, Branko Babič in Mitja Švab ter drugi gostje. Kongres je odprl predstavnik go-riške Delavske zbornice Zuliani, nakar je tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria pozdravil kon-gtesiste in goste. Po izvolitvi predsedstva pa je v imenu deželnega odbora pozdravil kongres in spregovoril deželni odbornik Giust. Poudaril Je važnost obstoja sindikalnih organizacij v življenju dežele ter v njenem demokratičnem razvoju. Dejal Je, da so zahteve, ki jih postavljajo sindikati za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj pri srcu tudi deželni upravi ter na koncu želel kongresu uspešno delo. Zatem je Calabria prebral sporočila in brzojavke raznih predstavnikov oblasti, ki so izrekli kongresu najboljše želje Sledilo je obširno poročilo tajnika deželnega odbora CGIL Maria Bettolija. V uvodu je dejal, da poteka kongres v važnem trenutku sindikalnega življenja, saj Je bilo v preteklih dneh zasedanje glavnega sveta CGIL. ki je sprejel sklepe o bližnjih sindikalnih borbah. Zato bodo na tem kongresu proučili naloge in vlogo sindikata v deželi, upoštevajoč, da Je razvoj borb za uresničenje politike demokratičnega načrtovanja vključen v splošno zasnovo, ki jo je postavil 6. kongres CGIL. Z ustanovitvijo dežele Je nastala tudi potreba po borbah v deželnem obsegu, pri čemer je CGIL skupno z Zvezo kmetov in z Zvezo zadrug postavila tudi vprašanja agrarne reforme in reforme kmečkih najemnih pogodb Poleg tega so tudi škupno obravnavali vprašanja sklepanja delovnih pogodb zlasti v gradbeni stroki (FILLEA). Z u-stanovitvijo dežele se ni položaj delavcev nič izboljšal, kajti brezposelnost narašča in izseljevanje delovne sile se nadaljuje, ker se pač občuti splošna gospodarska kriza zlasti v tekstilni, lesni in gradbeni industriji. Tudi tržaško,pristanišče je stalno v težkočah, medtem ko preti ladjedelnici Sv. Marka ukinitev ali preusmeritev njene dejavnosti. Zatem Je govornik dejal, da v deželi tudi upada število prebivalstva, medtem ko narašča njegova povprečna starost. Poleg gospodarskega zastoja pa se opaža tudi ofenziva delodajalcev. Bettoli je nato naštel glavne zahteve CGIL. Sindikalna organizacija zahteva predvsem, naj bo deželno načrtovanje avtonomno in demokratično, kot predvideva deželni statut. V kmetijstvu je treba odstraniti nered, za kar je nujna ustanovitev dežei-nega finančnega zavoda. Prav tako je treba ustanoviti deželno promet no vozlišče in emporij, tako da bo posredoval promet med Podonavjem in čezmorskimi državami. Gospodarsko načrtovanje se ne sme ustaviti pri Mestrah in vsa dežela mora opravljati funkcije, ki ji jih nalaga njen zemljepisni položaj. V deželi se morajo ustanoviti nove industrije z državno udeležbo ter Je treba pri tem pričeti pri rabeljskem rudniku, katerega ruda se mora predelovati v deželi. Toda razvoj te industrije prihaja v spor s politiko zasebnih monopolov. V zvezi z deželnim načrtovanjem je govornik omenil nato važnost socialnih vprašanj, zdravstva, organizacije bolnišnic, pokojnin, zavarovanja delavcev, ki delajo v inozemstvu itd. Dotaknil se je vprašanja obnovitve delovnih pogodb, ki so zapadle, ter odpora delodajalcev proti njihovi obnovitvi. Nakazal je bodoče naloge deželnega odbora, ki bo določal in vodil sindikalno politiko v dežeif ter usklajeval dejavnost Delavskih zbornic. Pri tem je tudi poudaril, da CGIL še ni uspelo vzpostaviti stihov na deželni ravni s sindikalnima organizacijama CISL in U1L ter izrekel upanje, da bo do tega prišlo, tako da bodo lahko enotno reševali razna vprašanja. Nato Je Bettoli dejal, da je na kongresu navzoča ugledna delegacija sindikalnega sveta SRS. ki jo vodi njegov predsednik tovariš Popit. To je znak sodelovanja med sindikalnima organizacijama, ki ga bo treba po ustanovitvi dežele se stili spomin žrtev v Vajontu, kjer se je zgodilo strašna katastrofa ravno pred dvema letoma. Nato je stopil na oder predsednik Zveze zadrug iz Gorice Poletto, ki je prinesel pozdrave svoje organizacije. Sledila je izvolitev komisij, nato pa se je začela razprava, v katero so posegli tajnik Nove DZ Gerli, predstavnik kovinarjev iz Tržiča Parenzan, predstavnik tekstilnih delavcev iz Pordenona Vidal in drugi. Razprava, se . bo nadaljevala danes zjutraj, ko bosta pozdravila kongres tudi predsednik republiškega sveta sindikatov SRS Franc Popit in tajnik CGIL Scheda. Danes bodo tudi izvolili novi deželni odbor. Borba za ladjedelnico Sv. Marka Povratek odposlancev iz Rima Včeraj se je vrnilo v Trst odposlanstvo, ki ga je vodil podžupan Miani in v katerem so bili predstavniki tržaških sindikalnih orga- nizacij, in ki je ponesla v Rim poziv tržaškega prebivalstva za rešitev ladjedelnice Sv. Marka. V Rimu sta odposlanstvo sprejela predsednik poslanske zbornice Buccia-relli - Ducci in predsednik senata Mcrzagora, kateremu so izročili prepis 80.000 podpisov, ki so jih v našem mestu zbrali pod omenjeni poziv. Tržaški odposlanci so se v Rimu sestali tudi s senatorji Bo-naccino, Parrijem in Vidalijem ter s poslancema Belcijem in Bologno. Pred odhodom iz prestolnice so bili predstavniki sindikalnih organizacij sprejeti pri podtajniku ministrskega sveta Salizzoniju, kateremu so izročili original podpisov, namenjen ministrskemu predsedniku Aldu Moru. Podpredsednik ministrskega sveta Nenni je po senatorju Bonaccinl zatrdil, da bo pod-Pl-1 zahtevo tržaških sindikalistov, ter je zaprosil za podrobnejši pro-memoria v zvezi z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka. Med tem časom pa je tržaški župan Franzil ponovno povabil proračunskega ministra Pieraccinija, naj pride v naše mesto in naj se «de visu» seznani s celotnim vprašanjem. PODPIS LISTINE 0 IZROČITVI «Vulcania» od včeraj last družbe «Sicula Oceanica» Družba «ltalia» bo baje dobila zanjo okrog eno milijardo lir - Po obnovitvi bo ladja plula na progi vzhodna Anglija-Venezuela V prostorih tržaške podružnice pomorske družbe «Italia» so včeraj predstavniki genovske organizacije in sicilskega podjetja «Sicu-la Oceanica« podpisali listino o izročitvi motornega prekomornika «Vulcania». Listino so podpisali za družbo «Italia» načelnik tržaške podružnice kap. Pinotti, za palermsko podjetje pa ing. Gabrieli in dr. D’Amato. Dokončno kupoprodajno pogodbo bodo pripravili in podpisali v Genovi, kjer je glavni sedež «Italie». Za razliko od «Satumie», ki jo bodo v prihodnjih mesecih razdrli ter poslali njeno pločevino v ponovno predelavo v Bologno, bo «Vulcania» začasno ušla tej usodi. Ladjo bodo najprej preuredili ter zamenjali nekaj delov pogonskega stroja, ki so že preveč obrabljeni in tehnično zastareli. Na prekomor-niku bodo uredili klimatsko napravo, preuredili plavalne bazene ter jo popolnoma prenovili. Po vsej verjetnosti jo bodo lastniki nato postavili na neko redno progo med Veliko Britanijo in Srednjo Ameriko, ali točneje, kakor se tudi ču-jejo glasovi, med Vzhodno Anglijo in Venezuelo. «Vulcania» naj bi zamenjala neko drugo ladjo, ki zdaj pluje na tej relaciji, in ki jo name- NA STADIONU «PRVI MAJ» POD OKRILJEM P.D. «SLAVKO ŠKAMPERLE» Lepo srečanje članov nekdanjih mladinskih društev na Tržaškem Ganljiva vročanja mod znanci izpred 30-40 let - Prišli so tudi z onstran moje Nastop zbora «J- Gullus», recitacije in po starem - šaljiva pošta z zabavo ravajo razdreti, zaenkrat pa bo ostala vsaj za nekaj časa še, zasidrana ob Lesnem pristanišču. V zvezi s pogajanji za odkup prve in druge ladje vedo nekateri povedati, da so za «Saturnio» novi lastniki odšteti 700 milijonov lir, za «Vulcanio» pa naj bi «Italia» prejela okoli milijardo lir. Prosvetno društvo ANDREJ COK in prosvetno društvo OPČINE vabita svoje člane na Informativno predavanje o Slovenskem gledališču ki bo v torek, 12. t.m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah Predaval bo Filibert Benedetič, sodelovali pa bodo člani SG s kulturnim programom. Ljudska prosveta . c Interpelacija Vidalija za uveljavljenje določil posebnega statuta Senator Vidali je naslovil na pred sednika vlade interpelacijo, v kate ri ga vprašuje, kakšno politiko na merava vlada uveljaviti za uresni čevanje in čimprejšnje uveljavlje nje določil posebnega statuta pri toženega londonskemu memorandu mu o zaščiti pravic in enakoprav nosti italijanskih državljanov slovenskega jezika na tržaškem področju. boli razširiti CGIL bo golila od sPortnih društev na Tržaškem, 5:i! 7tS£»oc°MEi™ č&S! slt ,r Kri! »cljo V duhu w.m„ in Interna- sta in okoliških vasi, a tudi iz od- cionalizma, ki je bil potrjen že v skupni antifašistični borbi delavcev naših krajev ne glede na njihov jezik. Novi deželni odbor CGIL bo moral še bqlj razviti to sodelovanje v interesu delavcev SRS in naše dežele. Po Bettolijevem govoru so poča- Nfl OSNOVI DEKRETA VLADNEGA KOMISARJA Občinska komisija dodelila 146 stanovanj v Ul. Flavia Stanovanja so dodelili družinam, ki so vložile prošnje v predpisanem roku m ki imajo za to vse pogoje prilikah, je prišlo do ganljivih pri-mniiiHiuiiHniimiiiiiiiiniiwmniiiiiumiimmmiiiiimiiiiinimipii(.itniiiim|iiimi)iiniiiilw»mite zorov 'indobbujanja spominov na jplgda ,|eja- Marsikdo ni mogel priti iz raznih razlogov, mnogi pa niso več med živimi, vendar se je zbralo toliko bivših mladincev in mladink, da je bila dvorana polna. V imenu pripravljalnega odbora je najprej pozdravil vse prisotne Tone Kalc,- ki je pripomnil, da se s -prvim vsemladinslum družabnim večerom uresničuje štora želja članov bivših društev, in se je zahvalil prosvetnemu društvu ((Škamperle* za gostoljubnost. Nato je Alenka Kravos recitirala Gregorčičevo «Soči», predsednik prosvetnega društva ((Slavko Škamperle« je izrazil dobrodošlico gostom, Milica Kravos pa je recitirala Kosovelovo «Oreh». V imenu prirediteljev je nato imel priložnostni govor Milče škrap, ki je omenil važnost in vlogo delovanja mladinskih društev pod fašizmom, ob koncu pa je pripomnil, da bivši mladinci z zaupanjem in ponosom gledajo na današnjo mladino. V svojem govoru je Milče škrap tudi dejal, kako se ob tej priliki spomhjjamo vseh tistih bivših mladincev, ki so padli v borbi za svobodo od bazoviških junakov do padlih za osvoboditev Trsta, žrtev v zaporih, taboriščih in v Rižarni. Spomin vseh padlih tovarišev in tovarišic so prisotni počastili z enominutnim molkom. Po govoru je Neda Mijot recitirala Marije Mijotove «Na uvinke uozkega klanca«. Nato je pevski zbor Gallus pod vodstvom Ubalda Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj brezdomcem je dodelila 146 stanovanj zgrajenih v Ulici Flavta na osnovi dekreta vladnega komisarja štev. 78 od 11.12.1958. Stanovanja so bila dodeljena družinam, ki so vložile prošnje v predpisanem roku. Izključeni so bili tisti prosilci, za katere so ugotovili, da imajo družinski dohodek, s katerim si lahko najamejo stanovanje na prostem trgu, prosilci, ki že stanujejo v ljudskih stanovanjih in tisti, ki so bili sodnijsko kaznovani. Komisija je dodelila 116 stanovanj potrebnim družinam, ki stanujejo v .zasebnih stanovanjih, 4 enočlanskim družinam, 7 družinam, ki niso prišle v poštev pri zadnji dodelitvi, 12 družinam, ki stanujejo v začasnih občinskih stanovanjskih prostorih, 3 družinam, ki stanujejo v zavetišču A. Caccia-Burlo Garofolo, 3 družinam, ki stanujejo pri ustanovi Ente Rinascita Istria-na in 1 družini, ki ima stanovanje na stroške prefekture. Pričakovati je, da nekaterim družinam dodeljena stanovanja ne bodo ustrezala zaradi različnega števila stanovanjskih prostorov in števila družinskih članov. Zato bo pozneje poskrbljeno za zamenjavo stanovanj med družinami, katerim je bilo stanovanje dodeljeno. pristanišču. Stavkah so vsi delavci razen štirih, tako da je stavka tudi včeraj popolnoma uspela. Stavka se nadaljuje tudi danes in se konča jutri zjutraj ob začetku prve izmene. Podjetje bi moralo delavcem izplačati ostanek od sentembr-ske plače, pa tega ni storilo. Zato so se Šli predstavniki delavcev v petek pritožit k državnemu pravdni-ku, ki jim je obljubil, da bo posredoval pri podjetju, da stori svojo dolžnost. Toda včeraj so šli delavci zaman po ostanek plače, ker ga jim niso hoteli dati. Hoteli so se pač maščevati nad njimi, ker stavkajo, kar pa je protipostavno. Zato se delavci vprašujejo, ali ukažejo več monopolisti ali predstavniki sodstva, katerih naloga je ščititi zakon. Delovanje dežele Deželni odbor je na svoji zadnji seji sestavil zakonski osnutek o prispevkih za ukrepe za preprečevanje povodenj ter za popravilo javnih naprav, ki so jih poškodovali zadnji nalivi v naši deželi. Predsednik Berzanti je odpotoval včeraj popoldne v Bruselj, kjer bo imel danes in jutri stike s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti. Njegov obisk je v zvezi z mnenji, ki jih mora izreči SET na podlagi rimske pogodbe o deželnih zakonskih ukrepih za pospeševanje industrijskega razvoja. Predkongresne skupščine PSI Včeraj Je bila predkongresna skupščina sekcije «Mesto-center», ki je dala naslednje izide pri glasovanju: 64 odst. je glasovalo za resolucijo pokrajinskega tajništva, 36 odst. za resolucijo levih lom-barditancev in 18 odst. za teze De Martina. V Zgoniku so vsi prisotni na sek-cijski skupščini glasovali za resolucijo pokrajinskega tajništva. Danes dopoldne bo skupščina članov sekcije za Devin-Nabrežino. Drugi dan stavke v Italcementi Včeraj se je nadaljevala stavka delavcev v tovarni cementa Italce-menti v žaveljskem industrijskem Praznik grozdja v Trstu in Miljah Danes bo v Trstu in v Miljah običajni vsakoletni praznik grozdja, ki ga organizirajo ob konkretni pomoči tržaške prefekture. Letos ne bo prireditev na pokritem trgu, temveč bodo postavili štiri prodajne kioske na glavnih mestnih trgih (Trg. Unith, Trg. Goldoni, Trg. Garibaldi in začetek Drevoreda XX. septembra), v Miljah pa tri kioske prav tako v središču mesta. Medtem ko bodo na tržaških stojnicah prodajali grozdje po zmerni ceni tržaški trgovci, bodo v Miljah delili svoj pridelek sami domačini kmetovalci, poleg tega pa bo v Miljah tudi tekmovanje med tamkajšnjimi trgovci, kateri bodo ob tej priložnosti pripravili najbolj vabljivo izložbo. Zmagovalcu bodo podelili nagrado iz sklada, ki ga je v ta namen določila tržaška prefektura. Tako v Trstu, kakor tudi v Miljah, bo za razvedrilo občinstva igrala godba na pihala. V dvorani na stadionu Prvi maj i Vrabca zapel «Samo milijon nas so se sinoči pod okriljem. P. d. I je«, «Bilečanka», «Ne toži«, «Kot »Škamperle« zbrali na družabnem ptičica sem pevala« in «Kej me večeru številni nekdanji mladinci, boš tako zameru«. člani mladinskih prosvetnih in p0 kulturnem sporedu se Je začela zabava s šaljivo pošto in prepevanjem narodnih pesmi, kakor je bilo v navadi pri nekdanjih društvih. Ob začetku so se bivši mladinci in mladinke zbrali okrog miz, pri katerih je bilo napisano ime njihovega nekdanjega društva, nato pa je bila vsa dvorana erja sama prijetna, domača družba prijateljev in znancev, ki se srečajo po dolgih letih in hudih časih. ; '.$?f 'TTf* ' >*» od i. ) ( iaior- >■ • daljenih krajev onstran meje, ka mor jih je življenjska pot zanesla pod silo razmer in zaradi fašističnega preganjanja. Zbrali so se po dolgih letih in nekateri se niso videli že 30-40 let. Kot ob takih Ogled slavbiša za državni arhiv Pokrajinski odborniki so si v petek ogledali stavbišče, na katerem bodo začeli graditi novo stavbo državnega arhiva v Ulici Lamarmo-ra. Predsednika in odbornike Je spremljal glavni inženir pokrajinske uprave, ki jim je obrazložil tehnične in arhitektonske značilnosti bodoče nove stavbe. Načrte za stavbo je izdelal tehnični urad pokrajinske uprave. Stavba bo imela pritličje in dve nadstropji, v katerih bodo: oddelek za razkuževanje aktov, dvorana za odpremo aktov, skladišče mikrofilmov, prostor za plošče električnih stikal, termična centrala, protipožarna centrala, biblioteka za 15.000 knjig, knjigoveznica, uradi, ravnateljstvo, dvorana za ogled rezerviranih aktov, mikrofotografska sekcija, sanitarne naprave, dvorana za začasne razstave, dvorana za posvetovanja, uradi za višje nad-zornlštvo za arhive in druge pritikline. Skladišče arhiva bo vsebovalo 25 tisoč metrov v dolžini polic. Stavba bo pokrivala skupno 1560 kv. metrov, prostornina pa bo znašala 19.425 kub. metrov. Za novi sedež državnega arhiva bodo porabili 309 milijonov 450.000 lir. V avto je trčil Ko se Je včeraj popoldne 55-letnt skladiščnik Scherl iz Ul. Forti 54 na lambreti TS 21331 peljal po cesti, ki od planinske koče «Premu-da» pelje v Boljunec, je na ozkem odseku ceste blizu Boljunca trčil v avto TS 78904 ,ki ga je nasproti privozil 20-letni Ermanno Bubola iz Ul. dl Zaule 23. Zaradi trčenja se Je Scheri prevrnil z lambrete ter se pri tem pobil in ranil po zatilju, desnem sencu in nogi. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Scheri bo okreval v 10 dneh. iiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHimiHiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiim,,,,,«,, HUDA NESREČA V MIRAMARSKEM DREVOREDU Avto zdrsnil na tračnicah in silovito treščil v drevo Voznik se je na srečo le lažje potolkel v notranjosti avtomobila V Miramarskem drevoredu se je včeraj popoči pripetila huda prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših človeških žrtev. Okrog 2.30 je 23-letni mehanik Antonio Capuano iz Ul. Foscolo 18 vozil svoj avto TS 76262 proti Trgu Roiano. Nenadoma je s kolesi zavozil na tramvajske tračnice. Avto je na gladkem jeklu zdrsel in začel plesati sredi cestišča. Blazna vožnja avtomobila se je nato zaključila na desni strani ceste, ko je avto treščil z vso silo v drevo. Sunek je bil tako silovit, da se je ves prednji del avta razbil. Nekateri avtomobilisti, ki so privozili' mimo, šo ponesrečenemu Ca-puanu priskočili na pomoč in poklicali agente prometne policije. Capuana so medtem potegnili iz razbitin avta ter ga v policijskem avtu prepeljali v bolnišnico. Ca-puanu so nudili prvo pomoč, ker se je pri nesreči pobil in ranil po levi rami ter po desni roki in nogi. Okreval bo v 10 - dneh. : m Včeraj je na ljubljanski univerzi na fakulteti za arhitek- turo diplomirala z odliko za inženirko arhitekture TATJANA URŠIČ K lepemu uspehu ji čestitajo starši, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta u-prava in uredništvo Primor- skega dnevnika. ENA10TT0 /.i lUUlCUUj ZMAGOVITI dl. *li STOLPEC Bari .... . . 29 1 Gagi i ari . . . . 72 2 Firence . . « . 57 X Genova . . . . 59 X Milan . . s . . 67 2 Neapelj . . . . 38 X Palermo . • «.51 K i m . . . . rutin . . . Benetke . . -. . 62 2 Neapelj 11 . . 89 2 Rim II . . . . - 61 2 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce J2 točkami Z lir 12.851.000 11 točkami lir 219.000 TO točkami lir 18.100 Dokončne kvote določi osrednia komisija * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Četrta sezona Slovenskega kluba V torek 12. t. m. bo Slovenski klub otvoril sezono 1965-66. Je to po vrsti četrta sezona Slovenskega kluba. Mislimo, da Slovenskega kiu-ba ni treba predstavljati naši javnosti. Njegovi torkovi večeri so že splošno znani in prava kulturna hrana za vse že tradicionalne obiskovalce. S sedežem v središču mesta je Slovenski klub v odnosu na oddaljenost dostopen vsem, tudi obiskovalcem z bližnje periferije in je postal že prava občutna potreba za vse. Njegovo delovanje prosvetnega in družabnega značaja je vtisnilo pečat posebnega duševnega razvedrila in danes lahko mirno trdimo, da če torkovih večerov ne bi bilo, bi to pomenilo občutno vrzel, ki bi jo morali odpraviti. Tudi za četrto sezono ima Slovenski klub v pripravi bogat in pester program. Številna predavanja domačih in drugih predavateljev bodo prav gotovo nudila obiskovalcem prijetno kulturno razvedrilo in koristno duševno bogastvo. Ne bodo manjkali glasbeni, recitacijski, filmski in družabni večeri. Kot posebno novost bo vodstvo kluba priredilo med obiskovalci anketo z namenom. da spozna njihove želje in morebitne spremembe programa, da se izpopolni letošnji program ustrezno z željami obiskovalcev. Seveda ne bodo manjkale tudi razstave naših slikarjev in likdvnih umetnikov. Za razvedrilo v naravi bo poskrbljeno z enodnevnimi izleti v bližnje zanimive kraje, a za konec, sezone je predviden daljši izlet v tujino po vzgledu letošnjega izleta v Prago, ki ga je organiziral Slovenski klub s sodelovanjem Primorskega dnevnika. Vse naše stare obiskovalce, kakor tudi nove, vljudno vabimo na torkovo otvoritev letošnje sezone. Na otvoritvi bomo imeli priliko, da si izmenjamo misli o vseh vprašanjih, ki se tičejo delovanja Slovenskega kluba. Kot lani, tako se bodo tudi tej sezoni torkovi večeri začeli ob 20.30, na kar ovozorjamo že sedaj zaradi točnosti. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI Rod Modrega vala V soboto, 16. t.m. bomo imeli na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 18. do 20. ure plesno č a j a n k'o. Vabljeni vsi in prijatelji. taborniki Nadzorni odbor ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra 1965 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 84-ie-tna Narcisa de Volpi, 82-letni Carlo Carlini, 62-Ietna Bianca Gutman por. Viozzi, 54-letna Rosina Berhano por Zappali. 85-let-na Maria Benvenuto por. Pugliese, 65-letni Carlo Perossa. 69-ietni Ar-mando De Pretiš, 52-lebni Marino Verian, 4 dni stari Alessio Škerl, 64-1 etn i Giovanni Flori. OKLICI: oficir vojske Giacomo Chiarella in gospodinja Santa Chla-rella mesar Franco Puntar in šivilja Maria Zaccaria, uradnik Lucia-no Cdamaria In delavka Paola An-nut, uradnik Carlo Gadola in frizerka Dorina Pilat, fizik dr. Franco Ostoich In učiteljica Isa Bonlfacio, prodajalec Emilio Šajn in gospodinja Lalla Deschmann, šofer Serglo Ba car ln gospodinja Grazlella Viller, elektrotehnik Lucrano Rossi in trgovska pomočnica Nadja Malalan, ki. rurg Franco Spreafichi in babica Ll-vla Noni, tekstilni delavec Serglo Kobal in gospodinja Liberala Zucca, brigadir finance Giacnto Piras In gospodinja Odessa Corrieri. finančni, Včeraj-danes stražnik Luigl Zavagno in gospodinja Fiorenza Luchini, stražnik Javne varnosti Giovanni Lonja in delavka Ve-lia Di Nuccio, delavec Luigl Cralll in delavka Gisella Giurgiovich. kapitan dolge plovbe Ruggero Batta-glia in univerzitetna študentka Ma-risa Contento, upokojenec Luigl Sto-per in gospodinja lolanda Delise, trgovec Mario Prenz in gospodinja Germana Fragiacomo, radiotehnik Ciaudio Fieliola in uradnica Loreda-na Aiessaourtni, knjigovodja Giuseppe Centrobc im knjigovodkinja Lore-fiana Lenarduzzi, pleskar Valerio Cu-min tn gospodinja Miranda Comuzzi, avtoprevoznik Carlo Pocecco in delavka Anna Pavat, finančnik Renzo Lovat in delavka Anita Orlandi Ar-rigoni, brigadir finance Giovanni Gaddoni In trgovska pomočnica I-meide Puntin, prodajalec Giulio Ma-ghet in gospodinja Nafaiia Costa, šofer Giovanni Candottl in uradnica nosti Enzo Antonio in gospodinja Elvira Rodriguez Nocelo, delavec Bruno Gherbaz in gospodinja Manue-la Contreras Cabeza, univerzitetni študent Gianfranco Foschi jn geometer Rossana Cassano, uradnik Ezio Martone in učiteljica Livi-a Zama-rato, delavec Corrado Debtrnardi in Luciana Quercini, stražnik javne varnosti Enzo Del Bufalo in Antonina Nicolosi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 4. 10. — 10. 10.) Ali'Angelo d’oro. Trg Goldoni 8 C i poli a, Ul. Belpoggio 4, Marchlo Ul. Ginnastica 44, Nicoli, Ul. di Ser-vola 80, Alla Basilica, Ul. S Giusto 1, Busol in 1, Ul. P. Revoltella 41 INAM Al Cedro, Trg Oberdan 1 Manzoni. Ul. Settefontane 2. Od 13. do 16 Alla Basilica, ure S. Giusto 1. Bu- VVanda Mcmob, stražnik javne var- solini, Ul. P. Revoltella 41, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8. Cipolla. Ul. Belpoggio 4, Marchlo, Ul. Ginnastica 44, Nicoli, Ul. dl Ser-vola 80 LADJE V PRISTANIŠČU Maria BerM-ngierl, Irma. Chioggia, Liana, Lucrino, Agostino. Sa-ipa II, Duino, Eros, A. BoUighetti, Bambi, M.A Montanari, Sa-laria (It.), Mornar, Jesenice, Goranka, Vis (Jug.), Vlstasvagge (Sv.), Effy (Izr.), Axum (Et.), Arda (Bol.), A. De Satrustegui (Sp.), Bremerhaven (Gr,), t. Sta vros (Ma.). LOTERIJA BARI 29 82 62 73 S CAGMAR1 72 4 79 73 67 FIRENCE 57 79 2 55 86 GENOVA 59 31 13 74 80 MILAN 67 37 24 47 76 NEAPELJ 38 89 56 15 16 PALERMO 5 58 81 20 69 RIM 32 61 33 74 3 TURIN 50 63 86 30 84 BENETKE 62 72 68 15 56 Repertoar gledališča »Verdi« Janačkov a «Jenufa» prvič v Trstu Baletne predstave bo dal zopet London’s Festival Ballet Objavljen je repertoar nove operne sezone gledališča «Verdi», ki se bo pričela s slavnostno predstavo 10. novembra. Kot zadnja leta bo tudi letošnja sezona razdeljena na dve ločeni polovici z vmesnim presledkom 25 dni. (V tem času bo verjetno nastopila kaka dramska skupim.) Kot je že tradicija, se bd sezona pričela z Verdijem in sicer to pot z «Luiso Miller». ki je v Trstu niso predvajali menda že sto let. Od Verdija pa bo letos na repertoarju še nRigoletto« (v drugi polovici decembra). Tri dm po otvoritveni predstavi bo premiera Donizettijevega iiLjubavnega napoja«. V drugem delu proti koncu sezone bo na vrsti Bellini s «Puritanci» (fe-bruar-marec), zaključila pa se bo sezona s Puccinijevo «Boheme». Italijanski avtor pa je seveda še Divio Luzzatto, ki je obenem Tržačan. Njegovo ((Judito« bodo dajali sredi decembra. Slovansko operno glasbo bo letos predstavljala aJenufa» češkega j skladatelja Janačka. Običajni Wag-ner bo na odru zaživel z «Mojstri pevci nilrnberškimi» (sredi februarja). V dneh okrog novega leta bo občinstvo razveseljeval «Netopir» Johanna Straussa, medtem ko bodo sredi marca v originalu (nemščini) izvajali Richarda Straussa eArabel-lo». Francoska opera pa bo letos zastopam s ((Samsonom in Dalilo« Saint-Saensa. V dneh od 19. do 22. februarja pa bo nastopil London’s Festival Ballet s celovečernim baletom ((Peer Gynnt». Med nastopajočimi umetniki so v veliki večini tržaškemu občinstvu znana imena. Elena Suliotis («Lui-sa Miller) je grška pevka; ali je v njej druga Maria Callas? V «Jenu-fi» bo protagonistka Claudia Parada, a nastopila bo tudi jugoslovanska pevka Marjana Radev. Samson bo Dimitrij Usunov. Dobro bodo zasedeni ((Mojstri pevci«. V «Ara-belli« bo mstopala skupina samih Nemcev. Osem premier bodo pripravili italijanski dirigentje —- Franco Capuana, Gianfranco Rivoli, Nino Verchi Arturo Basile in Antonino Votto — ((Netopirja«, ((Mojstre« in uArabel-lo» pa bodo dirigirali Hans Walter Kdmpfel in Artur Grilber in Mein-hardt von Zallinger. Abonmaji se bodo sprejemali od jutri dalje. VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1965.66 Podporno društvo Dijaška Matica sporoča, da se prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1965-66 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu, Ul. Gep-pa 9. Prošnje se sprejemajo do 20. oktobra t. 1. S P D T PRIREDI od 26.12.65 do 2.1.66 zimovanjc na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca! S P D T BO OTVORILO letošnjo sezono planinskih predavanj dne 15. oktobra 65 ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo dr. France Srakar o »Slovenski odpravi na Kavkazu 1964». Predavanje ho spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL obvešča, da je društvena knjiž- bk»iOdprtu vsako- nedeljo- od ^ l 11.30 do 13. ure. Izleti • Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 24. t.m. izlet v Benetke in Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. Mali oglasi . ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti, vrednosti starega srebrnega denarja pri komisionarju DARWIL, Trst, Piazza S. Giovanni 1. V SKLADIŠČI' I) KOZ ULICA TRST Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po cksportnl ceni dobite oralne stroje REV. CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V sM»dlš-"'» nasproti dobite knnfck cijsko blago: plašče kožuhe l hun del hlače itn HIŠNO POMOČNICO od 9. do 13. ure išče mlad zakonski par — dobra plača — Tel. 74-040 v popoldanskih urah. Sintetične preproge m preproge za nodnike iz pia stike »BALATUM« m »MERA KLON j Moderno pokrivanje podov z gumo »MOtjUETTE« in ploščice «RIKETT» in »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT« beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R P. TIAI.PI.AST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919 PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN in PROSVETNO DRUŠTVO LO-NJEH—KATIN ARA obveščata svoje člane da bosta v sredo 13. t.m, ob 211.30 v društvenih prostorih informativni predavanji o slovenskem gledališču. Sodelovali bodo člani SG s kul. turnim programom. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnja nastopa revije Raseel-Scala z glasbeno komedijo «Zelvin dan«. Ponovitvi bosta samo še danes ob 16. in ob 21. uri. »BERIOZKAs V VERDIJU V petek, soboto in v nedeljo bo v Verdiju gostoval sloviti sovjetski balet «Beriozka». Ansambel, ki ga je ustanovila in ki ga vodi koreografinja Nadiejda Hadiejdlna, je hitro 'zaslovel po vsem svetu zaradi- popolnosti svojih izvajanj, izrazne izvirnosti in koreografske slikovitosti. Vse te njegove lastnosti je tržaško, občinstvo že lahko občudovalo pred štirimi leti. Program, ki ga bodo izvajali plesalci in plesalke obsega Izključno folklorne plese polne liTič-nosti. Omenimo naj le slikovito »rajanje«, ki je nekak simbol ansambla »Beriozka«. Za vse nastope se začenja jutri prodaja vstopnic pri blagajni gledališča AVDITORIJ Pri blagajni v galeriji Prptti se je začela prodaja vsto-phic ža simfonični koncert po ljudskih cenah, ki bo v sredo, 13. t.m. ob 21. tri v Avditoriju Orkester gledališča Verdi bo vodij dirigent Kurt HeinS Sto-lze, sodeloval pa bo violinist Ge-seg Egger. Program obsega skladbe: Schubert — »Rosamunda« —'uvertura; Mendelssohn — Koncert'za violino in orkester; Stravinski — Baletne scene (novo za Trst); Smetana — Vltava. Kino Nazionale 14.30 «7 uominj d'oro». Eastmancolor Rossana Podeštž, Philippe Leroy, Gastpne Moschin. Arcobaleno 16.00 «A-gente 3S3 pas-saporto per 1'interno«.1 Tethnico-lor George Hardison. 'v Exceislor 14.00 «Castellii di sabbia«. Metrocolo^. Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.00 «11 compagno di Don Ca-millo« Fernandel, Gino Cervi, Giannl Garko, Graziella Granata. Grattaclelo 14.00 «11 colonnello Van Ryan» Barve De Luxe. Frank Sinatra, Raffaella Carrž. Alabarda 13,30 «OSS-77 operazlone Fior dl Loto«, Techničolor. Robert Kent, Yoko Tani. Filodrammatico 14.30 «11 corsaro del-1‘jsola Verde«. TechnicoJor. Biirt Lancaster . j Aurora 15.00 »Sierra Cariba«. Chrjrl-ton Heston. -CMStaiU, 15.00 «Al|issima pressione*. ”tSann.i Morandi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 15.00 ((Pištola veloce«. T*-chnicolor. Audie Murphy. Capitol 15,00 «Come uccidere vostra moglie«. Techničolor. Jack Lem-mon, Virna Lisi' Impero 15.00 «Plano, piano dolce Car-lotta«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 13.45 «QueisU) pazzo, pazzo, pazzo mondo« Techpicolor. Mickey Ronney, Moderno 14.C0 «Non sl pub continua-re ad uccidere«. Techničolor, Gleiin Ford, VVilliarrt Holden, Helen Drevv. Astoria 14.00 «55 giorni a Peklncnu Techničolor, Aga Gardner, David Niveri, Charlton Heston. Astra 15.00 «Le spie uccidono a Beyrut». Abbazia 14.30 »I due pericoll pubbii-ci». Franchl. Ingrassia. Ideale 14.30 ((Soldati e caporalh). Franco Franchl. Ciccio Ingrassia, Vittorio Congia. Skednt 14.00 (deri, oggi, domanin. Techničolor Sophia Loren, Mar-cello Mastroianni. Prepovedano mladini pod 14. letom. Darovi in prispevki počastitev spomina dragega zeta Branka Popoviča, ki je tragično pre-imnil pri prometni nesreči v bližini Beograda, darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Dijaško Matico. v isti namen daruje Marica Terčon 1.000 lir za Dijaško Matico. Gb trinajsti obletnici smrti Pjeri-ne Kalc iz Gropade mi ob prvi obletnici smrti Ane Kralj iz Trebč daruje družina Kalc iz Gropade 2.000 ___ lir za Dijaško Matico. Prispevajte :sa DIJAŠKO MATICO! * a«val a Ob bridki izgubi naše drage VALERIJE HROVATIN se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr Starcu požrtvovalnost, gosp. kaplanu Vidmartu vsem vencev in cvetja ter vsem domačinom, ’ki so nami. za njegovo darovalcem sočustvovali z Neutolažljivi: Opčine, 10. okt 1S358 * drUŽin°’ SCStre in dru*° sorodstvo i A M V A L A a»»g?Sn£ 00 JOŽEFE cveUa1S[nnvsemhVH1!Ujemw; Iskrena zahvala vsem darovalcem naVeMrpoU S° j° V tak° VeUkem *tevi,U spre' Praprot, 10.X.1965. Družine: DOUAK, KOSOVEL in ŠIRCA , ?otrti naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš ljubljeni J y B FRANC PERTOT pri Trstu3 dragega P°koJnika bo danes ob. 16. uri v Sv. Križu Žalujoči sin Danilo z ženo Ado in hčerko Meiro ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 10.X.1965. EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora «PIAGGIO» IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAH KINO SKEDENJ predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 14. uri barvni film: IERI OGGl ra II s Isl I | DOMANI (VČERAJ, DANES, JUTRI) Igrata: SOFIA LOREN MARCELLO MASTROIANNI Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Po prizivu oproščeni mladeniči zaradi motnje misovskega shoda Gre za dogodek, ki se je pripetil 1. maja lani v Drevoredu XX. septembra pred kinom «Supercinema» Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zap—. nikar De Paoli), ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, so se morali zagovarjati trije mladeniči, ki so bili obtoženi, da so motili neki misovski shod 1. maja lani. Kot se naši čitatelji prav gotovo dobro spominjajo, je bila tedaj v teku v vsej deželi Furlanija-Julij-ska krajina predvolilna kampanja za izvolitev deželnega sveta. Spričo tega so sploh vse manifestacije, zborovanja itd. dobivale posebno politično obeležje. Tistega jutra je bilo na Trgu Pe-rugino veliko zborovanje, ki ga je sklicala Nova delavska zbornica — CGIL. Zborovanje se je zaključilo okoli 10.30 in tedaj je skupina mladeničev zasedla skuterje, nasadila baje nanje rdeče zastavice ter se odpeljala proti središču mesta. Cilj njihovega pohoda je bil menda kino «Supercinema», kjer so zborovali misovci, ali pravno bolje povedano njihovi somišljeniki, ki so včlanjeni v znano fašistično sindikalno organizacijo CISNAL. Tudi to zborovanje je potekalo v okviru proslav 1. maja, a prisotnim je govoril misovski poslanec Roberti. Nenadni prihod mladeničev z rdečimi zastavami na skuterjih je povzročil hudo napetost v Drevoredu 20. septembra, Prišlo je do spopada med pristaši levičarskih strank ter misovci. Vmes je posegla policija, ki je aretirala tri mladeniče, ki so ■41110 «1113» PKOSEli predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni barvni (ilm: PAZZI, PUPE E PILLOLE j;:::::::::.;:::::::::::::;:. (NORCI, DEKLETA IN TABLETE) Igrata: JERY LEWIS in GLENDA FARRELL -tMmtmnmik- predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 16. uri zelo lep dramatičen barvni Panavision film: L 'uomo che non sopeva omare (MOŠKI, KI NI ZNAL LJUBITI) Igrajo: GEORGE PEPPARD — CAROLL BAKER — MARTHA HYER Jutri, v ponedeljek, dne 11. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma L uomo che non sopeva omare (MOŠKI, KI NI ZNAL LJUBITI ETNO EJOlSJ^KJlNJJn^ predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Panavision film: Intrigo a Stoccolma (SPLETKA V STOCKHOLMU) Igrajo: PAUL NEWMAN — ELKE SOMMER — EDWARD G. ROBINSON — MICHELINE PREŠLE PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER PACCAR A ter priljubljena igra TRENTE ET QVARANTE ODPKTO CELO LETO GRILI BAR • CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU < R I VIE R A » PORTOROŽ EMPORIO A U TO - MOTO LORENZI 1 KS I Via S. Lazzaro, 12 IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - P1STONI VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN parkirni prostor za stranke Vam nudi DELE In NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: •večke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. «UNIVERSALTECNICA» RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROOOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX - CGE Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji ONI V JR8ALT EC NICA Trleste - Trst Corao Garibaldi št 4. tel. 41243 In Trg Goldoni št. I prišli v Drevored 20. septembra s Trga Perugino. Šlo je za naslednje: Bruno Visaggio, star 26 let iz Ul. Catalani 9, Luciano Musurana, star 21 let iz Ul. E. de Amicis 21 ter Aldo Bencich, star 22 let iz Ul. Leoncavallo 1. Eden izmed teh je baje precej hudo udaril nekega policijskega častnika, ki pa je bil v civilu. Policija je vse tri prijavila tržaškemu sodniku, češ da so prekršili posebni zakon, ki zadeva potek volilnih kampanj. Sodnik pa ni bil istega mnenja, ker je ugotovil, da na vsak način ni šlo za kršenje omenjega zakona, saj sta obe zborovanji priredili sindikalni in ne politični organizaciji. Ni šlo torej za volilno dejavnost, temveč za proslavo 1. maja. Zato je sodnik obsodil vse tri vsakega na 2 meseca pripora in na 20.000 lir denarne kazni, in sicer zato, ker se niso razšli na ukaz policistov. Vsi trije mladeniči so se pritožili proti tej razsodbi, trdeč, da policija sploh ni pozvala prisotnih, naj se razidejo, temveč jih je krat-komalo aretirala. Dejstvo pa, da je sodnik spremenil značaj obtožbe, pomeni, da je bila zagrešena določena nepravilnost, ker se mora dopustiti obtožencu, da pripravi svoj zagovor v zvezi z novo obtožbo. Kazenski sodniki so priznali, da je bil priziv umesten ter so vse tri mladeniče oprostili, ker dejanje, ki so ga jim pripisali, ni kaznivo. V NOVEM SOLSKEM LETU NA GORIŠKEM 180 otrok v slovenskih vrtcih občine Gorica in ustanove ON A IRC Občina Gorica skrbi za dva vrtca, ONAIRC pa za sedem - Preklicana stavka osebja ONAIRC Edoardo Devet ta je preje! prvo «Nagrado Devin» Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova občine Devin-Nabre-žina je razvisala natečaj za slikarstvo za ((Nagrado Devinu in sicer ex tempore v deželnem okviru. Natečaja so se lahko udeležili samo povabljeni umetniki, katerih slike so bile ves teden razstavljene v poslopju omenjene ustanove. Včeraj pa so slovesno izročili nagrade u-metnikom, katerih dela je za nagrade odbrala posebna žirija, ki ji je predsedoval kipar Marcello Ma-scherini. Slikarje in druge goste je pozdravil predsednik Avtonomne le-toviščarske ustanove Lenarduzzi, ki je po kradem govoru povedal rezultate (sicer že znane), do katerih je pri svojem presojanju prišlo razsodišče. Prvo nagrado (300.000 lir) je prejel Edoardo Devetta: pokal, ki ga je poklonil devinski princ, je dobil Livio Rosignano; nagrado mladih Bruno Chersicla in še tri nagrade ex aeguo pa Michelangelo Guacci, Nn~:e Zavaano in Angelo Variola. Predsednik Avtonomne letoviščar-ske ustanove je v svojem govoru že tudi najavil, do. bodo prihodnje leto pogoji za udeležbo pri natečaju za «Nagrado Devin» spremenjeni, tako da bodo mogli umetniki svoja dela bolj.^ijdtfuno pripraviti. S tem večerom je ngbrežinsko-devinska Avtonomna letoviščarska ustanova zakljuf-Mfl, sezono svojih prireditev, ki ‘so vse dosegle lep uspeh. V avto je trčil žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 44-letni mehanik Renato Bonin iz Ul. della Tesa 59, ki se je peljal na motorju VA 87128 po Ul. Cologna. Ko je hotel zaviti v Ul. Galilei, je trčil v fiat 850 TS 71894, ki ga je Iz omenjene ulice in namenjen v Ul. Cologna privozil 55-letni Aurelio Živec iz Ul. Stoppani 5. Zaradi sunka se je Bonin prevrnil z motorjem ter si pri tem zlomil levo nogo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 60 do lOj^dni, če ne bodo nastopile kom- Z avtomobilom trčil v tri ustavljene avte Trenutna slabost je bila včeraj zjutraj usodna za 51-letnega sprevodnika Vittorla Aleša iz Ul. F Severo 162, ki se je navzdol po Ul Giulia peljal v fiatu 600 TS 53243 Ko je privozil blizu pivovarne Dre her, je zaradi slabosti Izgubil oblast nad avtom in zavozil na desno. Pri tem je Aleš trčil v tri ustavljene avtomobile. Trčil je v fiat 1100 TS 35950 last 27-letnega Giorgia Della Valle iz Ul. Solferlno 16, v fiat 1100 TS 49841, ki ga je tam pustil 60-letni Bruno Socchieri iz Ul. Fontana 4 ter v fiat 600 TS 70683 last 37-letnega Ermenegilda Misleja iz Ul. Sara Davis 21. Pri zaporednih trčenjih se je Aleš v svojem avtu pobil In ranil po čelu in prsih ter zgubil spomin. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. Neroden padec s hudimi posledicami 68-letnl upokojenec, bivši pomorski kapitan, Vittorio Suttora Iz Ul. Čampo Marzio 22, je včeraj zjutraj okrog 9. ure postal žrtev nerodnega padca s hudimi posledicami. Kot je bil njegov običaj, je Suttora tudi včeraj šel na balkon v polnadstropju, odkoder je hotel stopiti na streho bivšega zaklonišča in odstraniti golobje odpadke. Suttora je stopil na balkon in stegnil nogo, da bi dosegel streho zaklonišča. Toda pri tem se je nerodno naslonil, izgubil ravnotežje in padel na notranje dvorišče stavbe z višine dveh metrov. Spočetka se nihče ni zavedel nesreče. Sele nekaj minut kasneje je vratar v svoji čuvajnici zaslišal stokanje. Odprl je vrata na dvorišče ln zagleda! Suttoro, ki je ves okrvavljen ležal na tlaku. Vratar Je hitro poklical rešilni avto RK in malo časa potem so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri nerodnem padcu se je Suttora hudo pobil po glavi, začel krvaveti iz levega ušesa, se ranil po levi rami, roki in nogi. Kino • fotografski material SE C Ul IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon (33-361 vahl prijatelje In znance, naj ga obiščejo Kot smo že poročali redno delujejo od 1. t. m. tudi otroški vrtci na Goriškem. Med njimi je devet otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom, v katere je vpisanih ter jih obiskuje 180 otrok. Od teh sedem vrtcev pod upravo ustanove ONAIRC, dva pa delujeta kot občinska otroška vrtca v Gorici. V vrtcih ONAIRC je naslednje število otrok: v Doberdobu 31, v Sovodnjah 27, v Rupi 11, v štan-drežu 12, v Podgori 16, v Pevmi 23 in v Steverjanu 24. V dveh občinskih vrtcih v Gorici pa je: v Ul. Randaccio 16 in v Ul. Croce 20 otrok. Tako v Gorici kot v drugih krajih pa se bo število vpisanih otrok gotovo še nekaj zvišalo, ker nekateri starši vpišejo svoje otroke tudi pozneje, zlasti tiste, ki ob začetku leta še niso dopolnili treh let. Med starši po tistih krajih, kjer delujejo otroški vrtci ONAIRC, se je včeraj poleglo razburjenje, ki je nastalo zaradi nameravane stavko uslužbencev te ustanove, kar bi imelo za posledico, da bi te vrtce zaprli od 11. do 28. t. m. Ustanova se namreč pritožuje, da je podpora, ki jo nudi država, nezadostna in z njo ne morejo niti redno plačevati svojih uslužbencev. V Steverjanu bi bili starši s tako zaporo še posebno prizadeti, ker so prav sedaj sredi največjega dela s trgatvijo in se z otroki ne morejo dosti ukvarjati. Zato so že pripravljali protestno pismo z zahtevo, naj ostane vrtec odprt in naj redno deluje. Včeraj je uprava občine prejela obvestilo vodstva ONAIRC, da je stavka odložena in upati je, da bodo s pogajanji dosegli sporazum ter bodo ti vrtci lahko red-no delovali. Vprašanje svetovalcev KPI o cesti Pcvina-Koštabona Komunistična občinska svetovalca prof. Valentinuzzi — Bonnes in odv. Battello sta župana Gorice opozorila, naj tehničnemu uradu naroči, da bi čimprej odprl cesto iz Pevme v Koštabono in dalje na mejni prehod z Jugoslavijo, na katero so se usuli zemeljski usadi, del ceste pa je zdrknil po pobočju, da je zaradi tega zaprta za promet. Prizadeto prebivalstvo se mora posluževati daljše poti skozi Setmaver, kadar gre v mesto. Občni zbor krvodajalcev Goriška zveza krvodajalcev sporoča vsem prizadetim, da bo v nedeljo 17. t. m. ob 10. url dopoldne občni zbor članov v mali dvorani UGG v Gorici. Po 40 letih službe zapuščata CRDA V nekem lokalu v Brdih sta se včeraj poslovila od svojih tovarišev CRDA v Tržiču Francesco Da-pas, načelnik oddelka, in Antonio Mania, tehnični uradnik. V ladjedelnici sta bila zaposlena nepretrgoma 40 let. V imenu prisotnih se je od njih poslovil Antonio Ros-setti; slavljenca sta prejela več daril. Kratek stik zatemnil vso vas Sinoči nekaj po 18. url so poklicali goriške gasilce v Slovrenc kjer je nastal kratek stik pri hiši Klementine Blasi. V pol ure so gasilci popravili okvaro, vendar pa je morala vsa vas ostati v temi skoraj dve uri. Škode cenijo na okrog 20.000 lir. iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne se je odpravil 69-letni Salvatore Russo, ki stanuje v Gorici na Travniku 58, na sprehod proti Soči. V Ulici Scogli pa so bile fige tako vabljive, da si je hotel kakšno utrgati. Splezal je na drevo, pri tem pa padel ter si zlomil nekaj reber. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Z drevesa je padel popoldne nekaj pred 18. uro blizu župnišča pod Tumom tudi 1 l-letni Pino Osta. nel ter si pri tem zlomil desno roko v zapestju. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Na delu v lesnem podjetju Iglea na Tržaški cesti v Gorici se je porezal z žago 34-letni Mara Barba-resco iz Krmina. Nekaj pred 15. uro so ga pripeljali v gorlško civilno bolnišnico kjer so mu ugotovili precejšnjo rano na desni roki ter ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Župan iz Tržiča sprejel jamarje Tržlškl župan Romani je v petek popoldne sprejel člane jamarske odprave iz Tržiča, ki se je vrnila s področja Gargana, kjer je teden dni raziskovala podzemlje in dosegla pri tem lepe rezultate. Poslušal je njihovo poročilo ter izrazil svoje zadovoljstvo zaradi njihovega uspeha. Izrazil Je željo, naj bi nadaljevali svoje delo z nezmanjšanim navdušenjem ter obljubil pomoč občinske uprave njihovemu združenju v okviru njene možnosti. Predavanje o planinski odpravi na Kavkazu Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto 16. t. m. ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13, zanimivo planinsko predavanje. Predaval bo dr. France Srakar iz Ljubljane o ((Slovenski odpravi na Kavkazu 1964», katero Je vodil. Predavanje bo poživljalo lepo število barvnih diapozitivov. Člani SPD in prijatelji vabljeni! Danes popoldne z začetkom ob 15. url bo na nogometnem igrišču v Standrežu tekma med domačo Juventino in ekipo Primorje s Proseka. V predtekmi nastopijo med seboj naraščajniki iz dtandreža. Vabimo vse navijače, da pridejo na tekmo in podprejo domače športnike. Prošnje za podporo dijakom iz Štcverjana Občinski odbor v Steverjanu je na svoji zadnji seji sprejel med drugim tudi sklep, da bo občinska uprava prispevala dijakom srednjih šol iz števerjanske občine podporo za prevoz do šole in za knjige. Za dijake enotne srednje šole bodo prispevali za nakup potrebnih knjig in po 8 lir od km za prevoz. Za dijake višjih srednjih šolo bodo prispevali pravtako prevoznino po 8 lir za km in po 30.000 lir podpore za knjige in učila toda s pogojem, da izdelajo šolsko leto brez izpitov. Prizadeti starši morajo vložiti prošnjo v ta namen na županstvu v Steverjanu najkasneje do vključno v soboto 16. t. m. Tam dobijo tudi podrobnejša pojasnila. Sestanek v Rimu zaradi OET v Tržiču V četrtek 14. oktobra bo v Rimu sestanek sindikalnih zastopnikov CGIL, CISL in UIL. Sklical ga Je minister za državne udeležbe zaradi združitve Ansalda - San Giorgia v Genovi ter CGE iz Milana in OET iz Tržišča. ČITATELJI NAM PIŠEJO: Gorici potreben tečaj izgovarjavo slovenščine Z njim bi lahko obogatili svoje znanje predvsem šolniki in dijaki V za Pred nekaj dnevi sem brala, da nameravajo organizirati v nekem italijanskem kulturnem krožku v Gorici govorniški tečaj, na katerem naj bi se udeleženci naučili pravilne izgovarjave v italijanščini. Zadeva se mi z^i zanimiva in takoj sem pomislila, kako zelo bi bil tak tečaj koristen tudi številnim goriškim rojakom za slovenščino. Med nami je velika večina takih, ki nismo imeli priložnosti obiskovati slovenskih šol, katere so bile pod fašizmom ukinjene. Pa tudi tistim, ki so obiskovali ali pa še obiskujejo slovenske šole v Gorici, bi tak tečaj prišel zelo prav, za izpopolnitev njihovega znanja. V tem prepričanju me je še potrdila recitacija Cankarjevih del, ki so jo predvajali člani Slovenskega gledališča preteklo sredo v klubu «S. Gregorčič«. Mnenja sem, da bi prav člani tega gledališča bili najprimernejši za podučevanje na takem tečaju. Zato bi bilo prav, če bi naše kulturne organizacije vklju. Meter in pol dolga melancana čile v svoj delovni program za nastopno jesensko in zimsko sezono tudi tako pobudo, ki bi zelo prav prišla posebno našim dijakom, profesorjem in učiteljem, pa tudi vsem drugim, ki ljubijo svoj jezik in znajo ceniti njegovo lepoto in njegovo bogastvo. Goričanka Predavanje o manjšini v nedeljo na sedežu FUCI Na sedežu italijanske federacije katoliških dijakov (FUCI) na Verdijevem korzu št. 84 bo danes, 10. oktobra, ob 18. uri predavanje Jezuita Maria Castellija, urednika revije ((Aggiornamenti sociali« iz Milana, o temi: ((Manjšinsko vprašanje v luči katoliških načel«. Marsičemu je podoben predmet,največ ji. Ker je segal do tal, mu ki ga drži v rokah Franc Gabrijel-je podložil- opeko;- raste-»namreč čič iz Ul. Brigata Etna 22 v Gori-na rasthnU Kt lše Ovija Ob ograji, ci; le melancani, tej pri nas znaniDolg 1,5 metra in tehta okoli 4 kg. zelenjavi, je bolj malo podoben. InSeme je dobil v Trevisu pri ne-vendar ni nič drugega kot melan-kem specializiranem kmetu. Gabri-cana (jajčevec). Pridelal je še večjelčič je melancano razstavil tudi takšnih primerkov, toda ta je bilna sejmu v Gorici. Odgovor župana občine Doberdob Jarca na vlogo svetovalke manjšine Ferletičeve Pred zaključkom zadnje seje občinskega sveta v Doberdobu Je župan Andrej Jarc odgovoril na naslednje točke vloge svetovalke Marije Ferletičeve: Ljudska knjižnica: občinska u- prava se je zanimala za odprtje knjižnice v vasi. Vladna knjižnica je poslala svetlobni napis, ker pa je bil samo v italijanščini, so ga zavrnili. Njen ravnatelj dr. Man-zini je 10. septembra med pogovorom obljubil dvojezičnega. Čipkarska šola: Pokojni ravnatelj Baldocchi Je zbral 4,5 milijona lir za gradnjo poslopja v Doberdobu, v katerem bi bila čipkarska šola. Njegov naslednik Leardi načrta svojega prednika ni uresničil. Na sprotno so bili ustanovljeni trije Italijanski razredi, kar je povzročilo oddaljitev učenk in znižanje števila slovenskih razredov na dva. Dr. Lenardl je prišel z gradbenikom Makucem v Doberdobu pogledat, kje bi dobil primerne lokale; to pomeni, da se /"nje zanima vodstvo čipkarske Sole. Gradnja osnovne šole: Zaradi splošne podražitve materiala in IIIIIIIIIIIITIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinuitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlllilllMIII Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 3. do 9. oktobra se je v gori-ški občini rodilo 24 otrok, umrlo Je 12 oseb, porok je bilo 10 in oklicev 7. ROJSTVA: Francesca Miani, An-tonella Cortese, Walter Modonutti, Alberto Nadali, Aiello, Alessan-dra Marangoni, Walter Massarl. Marco Duriavig, Michele Carannan-te, Andrea Devetachi, Carlotta Be-vilacqua, Gianni Tomadin, Rossa-no Comar, Giorgio Cevdek, Gabriel-la Calligaris, Alessandra Vlsintin, Cinzia Novio, Maurizio Colombo, Mauro Trevisan, Annarita Nardi, Lorenza Kozman, Enrico Tanil, An-na Maria Cossar, Andrea Bonetti. SMRTI: upokojenec 69-letni Giuseppe Monetti, upokojenec 83-letni Antonio Reščič, električar 56-letni Carlo Zalateo, tekstilni delavec 54-letni Guerrino Bemardis, upokojenec 87-letni Giovannl Pušnar, gospodinja 79-letna Maria Mercede Venu-ti, vd. Verzegnassi, kmetovalka 73■ letna Matilde Tomsig, por. Brumat, šivilja 43-letna Ludmilla Kavčič, trgovec 77-letni Cesare Farfoglia, u-pokojenka 84-letna Elvira Cibian, vd. Lipari, upokojenec 65-letni Gio-vanni Angelo Brusa, 76-letna Anna Kokelj. POROKE: trgovski zastopnik Gia-nandrea Forti in Silvana Glovitto, delavec Vittorio Provenghi in delavka Vanna Boscarol, elektrovari-lec Giorgio D’Amato in uradnica Diana Cosolo, državni uradnik Francesco Mosetti in državna uradnica Marinella Noselli, uradnik dr. Marcello Marra in gospodinja A-riella Marra, tehnični uradnik Er-nesto Sdraulig in gospodinja Io-landa Bregant, zidar Nobile Marega in slaščičarka Maria Spessot, kapetan ital. vojske Salvatore Fra-tepietro ln gospodinja Pia Petta-rin, orožniški brigadir Giorgio Gal-lesio in uradnica Maria Bregant, gradbenik Vittorio Zamar in gospodinja Mariateresa Tuzzi. OKLICI: karabinjer Luigi Pedo-ne in šivilja Franca Sisinni, Italo Ruzzini in Anna Pettarin, Bruno Gemelli in trgovska pomočnica De-sanka Francesca Mikluz, avtoprevoznik Carlo Pececco in slaščičarka Anna Pavat, mehanik Giuseppe Poggettl in tekstllka Luisa Plet, uradnik Chiaromonte Zuleger in gospodinja Rosa Di Cola, železničar Gino Marioni in gospodinja Irene Pintar. gradbenih stroškov se gradbena podjetja ne udeležujejo dražb za oddajo del. Zategadelj Je občina sprejela sklep, da zviša stroške za 5,5 milijona Ur. Sklep so sprejeli 12. avgusta In ga poslali prefekturi v Gorico, ki ga še ni potrdila. Javna razsvetljava: Vladni orga ni so vzeli iz občinske blagajne 1.3 milijona Ur, ki jih je občina Inka-sirala za zaostalo vodarino. S temi sredstvi je nameravala okrepiti Jav no razsvetljavo, prefektura pa je ta denar 1964. leta izplačala kmetom, oškodovanim zaradi sušnih mese cev poleti 1962. leta. Spomenik padlim partizanom: Občinska uprava se že več let bori za postavitev spomenika padlim partizanom. Pri tem je naletela na težave prefekture, ki je hotela po stavitev spomenika vsem padlim v vojni. Tega pogoja občina ni hotela sprejeti. Načrt spomenika padlim partizanom Je izdelan (v našem listu smo ga objavili pred nekaj meseci op. ur.) In občinski svet ga Je soglasno odobril; sedaj Je potrebna samo odobritev višjih oblasti. Obračun za leto 1964: Obračun Je po zakonu obvezen, kar ve vsakdo. ki se zanima za upravne zadeve. Cesta v Selce: Občftiska uprava Je pred dvema mesecema pisala pokrajinski upravi, pod katero spada glavna pot po Krasu, pokrajina pa ANAS, ki gradi avtomobilsko cesto, naj popravijo cesto, ki prečka delovišče, vendar Je od-.k pokrajinske ceste dolg kakšnih 100 metrov, Se vedno v makadanu. V teh odstavkih so na kratkem izražene osnovne misli županovega odgovora na vlogo svetovalke Marije Ferletič. Pred tem so Izvolili gradbeno komisijo, ki jo sestavljajo naslednji člani: Valerij Frandolič, Andrej Marušič, Julko Gergolet, Ciril Pahor, Rudolf Oretl ln Mario Peric. Kar zadeva predlog družbe za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska, ni občinski svet sprejel nikakršne odločitve, ker lastnik zemljišč pri Selcah, koder bodo speljali cev, ni občinska uprava ampak so zasebniki. Razpravljali so o predlogu družbe, da plača po 30 Ur za vsak meter zemlje v globino 10 metrov, ter Izrazili svoje nezadovoljstvo s ceno, ki je na tistem kraju večja kljub nerodo vi tnosti tal. Naftovod bi na doberdobskem ozemlju meril 2 km. če naj se zemlja plačuje po 30 lir, tedaj bi zasebniki prejeli komaj 600.000 Ur; lastniki zemlje pa sodijo, da jim morajo plačati vsaj po 800 Ur. Za preglednike obračuna 1964 so določili Slavka Ferletlča, Stanka Gergoleta in Maria Lakoviča, podjetju za izdelavo marmorja pri Poljanah pa so prodali 16.000 kv. m nerodovitnega k raškega terena po 10 lir.* Večeri ob sredah v klubu «S. Gregorčič* Po uspelem večeru Slovenskega gledališča iz Trsta preteklo sredo, bo v sredo 13. t. m. ob 20.30 tiri v dvorani kluba «S. Gregorčiči) na Verdijevem korzu 13, v Gorici gostoval na drugem večeru zdravnik dr. BRANKO RUSTJA, znani ljubitelj glasbe, ki bo predaval O NEZNANEM SVETU JAZZA Da bi bilo predavanje bolj učinkovito in vsem razumljivo, bo preskrbljeno za glasbeno spremljavo; predavatelj ga bo ponazoril z barvnimi diapozitivi. Skuterist v Tržiču trčil v tovornjak Včeraj dopoldne ob 11.30 Je v Ul. Valentints v Tržiču trčil v tovornjak skuterist 61-letni Romano Baldin iz Trsta, Ul. Combi 100. Skuterist Je padel in pri tem dobil udarec na lobanjo ter pretres možganov. V tržlškl bolnišnici so ga pridržali s prognozo 10 dni. Ker pa se mu je stanje poslabšalo, so ga prepeljali na nevrološki oddelek v Trstu, kjer so ga moraU takoj operirati. Kratke iz bolnišnice v Tržiču V kartometražni tovarni v Stivanu se je z nožem porezala po desni roki 20-letna Loredana Paronetti iz Tržiča. V bolnišnici v Tržiču so ji nudili prvo pomoč. Na delu se je ranil 19-letni Luigi Gardin iz Ul. Redipuglia 67 v Ron-kah. Porezal se je po levi roki; okreval bo v 8 dneh. Pri prometni nesreči v Ronkah se je včeraj popoldne ranila kolesarka 16-letna Luigina Morsolin la Ul. Volontari della Libertk 7 v Ronkah. Pri javni tehtnici jo je povozil avtomobil. Potolkla se je po levem kolenu. V tržlškl bolnišnici so ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v 10 dneh. Pes je ugriznil v desni komolec 10-letnega Franca Gonnija lz Devina; otrok se bo doma zdravil 8 dni. v Dorici CORSO. 14.30: «1 complessi«, N. Manfredi, U. Tognazzl in A. Sor-di. Italijanski črnobeli film. VERDI. 15.00: »Vaghe stelle del- 1’orsa«, Claudia Cardinale in James Sorel, čmobeU itaUjanski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 15.15: »Agente 077 — Missione Bloody Mary», K. Clark ln H. Laine; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. Ob 15., 18. in 21. url «1 gllovani leoni«, Marion Bran-do, Dean Martin in May Britt; ameriški črnobeli film. CENTRALE. 15.00: »Pazzo per le donne«, Elvis Presley ln S. Fa-bares; ameriški barvni kinema-skopski film. v Tržiču NAZIONALE. «Sfida all’OK. Cor. ral«, Kirk Douglas, Burt Lanca-ster in R. Flemming; barvni film. AZZURRO. «5000 dollari sulUasso«, Robert Wood, Fernando Sancho ln Mara Sevalt; barvni kinema-skopski film. EXCELSIOR. «Una mogUe ameri-cana«, Ugo Tognazi, Hhonda Flemming in Marina Vlady; barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. «La tua pelle e la mia«, Frank Sinatra, Clint Walker ln Pommy Sands; barvni film. v Ronkah RIO. ((Angelica alla corte del re», Michele Marcier; barvni film. EXCELSIOR. «Per un pugno dl dollari«, Clint Eastwood in Ma-rianne Kock ; barvni film. v Novi Corici NOVA GORICA: 10, oktobra špan-ski barvni film ((Potujoči pevec«, 12. in 13. oktobra angleški barvni film «Vlomllec»; 14. oktobra Jugoslovanski film «Ljubka laž-nlvka«; 15. oktobra ameriški film »Morski orel«. ŠEMPETER: 10. oktobra ameriški film «Dogodek, ki je vznemiril svet«; 12. ln 13. oktobra nemško-Jugoslovanski film «Med jastrebi« (Winetou III.); 14. oktobra sovjetski film «Po nalogu obveščevalca«; 15. oktobra jugoslovanski film «Ljubka lažnivka«. SOLKAN: 10. oktobra ameriški barvni film «Aprilska ljubezen«; 15. oktobra nemško-jugoslovanski film «Med jastrebi« (VVinetou III.). DK2UKNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je ctd-prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel St. 26, tel. 33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 10. oktobra je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLAEN-DER. Ul. IX Agosto 3, tel 24-33. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 21 stopinj ob 12. uri in najnižjo 9,7 stopinje ob 3.50. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odst. PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA - Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GORICA, Ul. Rastello 41. tel. 2039 in nova trgovina CORSO ITALIA 43, tel. 87275 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini ii z 88 rubini f%f\ n «Luis DOr> 1 ’ > najtanjša ura na svetu j Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst . Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije tfn ŠVICARSKA SUPERMARKA (A f i:::::::::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::: i::::::::::::!::::::!:::::: NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICI nama na Titovi cesti (nasproti pošte) za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — TRGOVSKA HlS* v LJUBLJANI, Sest prodajnih etaž 10.000 artihlov letovanje Itd. V II. nadstropju velika izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi našo poslovalnico «ELITA» v Čopovi ul. 7, v kateri boste prav tako našli veliko izbiro moške in ženske usnjene konfekcije zft^uoBUAfjf 10%popusta pri nakupu s tujo valuto p— im ij INfc , trnasm. POVRATNA TEKMA KVALIFIKACIJE ZA SP FRANCIJ A-JVG0SLA VIJ A 1:0 Gol je v drugem polčasu dosegel Combin Jugoslavija je povratno tekmo kvalifikacijskega turnirja za nastop v finalu svetovnega nogometnega prvenstva izgubila s Francijo z 1:0. Po prvem polčasu, ko so Jugoslovani prevladovali, a so bili premalo prodorni, so Francozi v nadaljevanju ostro in večkrat tudi s surovo igro navalili na obrambo gostov. Njihova igra, bolj živahna in predvsem zelo nevarna, jim je prinesla zmago, katero je dosegel z edinim golorp srednji napadalec Combin. V drugem delu so Jugoslovani igrali zelo raztrgano in morda tudi pod moralnim pritiskom, saj so gledalci zmetali na travnati pravokotnik precej trdih predmetov. MiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiimimiiimiiumiiimiiiiiiiimii DANES PRI SV. SOBOTI SKUPINA Deželni derby Triestina-Udinese Danes popoldne bo Triestina nastopila v drugem deželnem derby-ju. Tokrat bo imela v gosteh Udi-nese, ki letos nikakor ne najde prave poti do forme. Zaradi tega ni tvegano, če trdimo, da bi morala Triestina v današnjem dvoboju z bratranci iz Vidma spraviti v žep kar obe točki. Seveda ni mogoče niti izključiti možnosti tradicionalnega rezultata derbyjev, to je neodločenega. Triestina bo nastopila v postavi Colovatti, Cattonar, Ferrara, Sadar, Varglien, Del Piccolo, Mantovani, Palcini, Miani, Zerlin in Gentili. c: TRIESTINA - UDINESE Rostagno BIELLESE - PIACENZA Cicconetti COMO - MARZOTTO Giola CREMONESE - IVREA Trucillo ENELLA - MESTRINA Lavetti LEGNANO - SOLBIATESE Caligaris SAVONA - RAPALLO Branzoni TREVIGLIO - CRDA Pfiffner TREVISO - PARMA Beccaria Domači nogomet Danes pri Sv. Ivanu Škamperle-Zarja Danes bo na stadionu «Prvi majo pri Sv. Ivanu tekma izločilnega dela nogometnega turnirja v okviru 8. slovenskega športnega tedna ŠKAMPERLE (Sv. Ivan) — ZARJA (Bazovica). Tekma se bo začela ob 16. uri. JUNIORSKI TURNIR V Ul. Flavia Breg-S. Sergio Enajstorica Brega bo danes nastopila v okviru A skupine juniorskega turnirja proti moštvu San Sergio. Tekma bo ob 10. uri. PRIJATELJSKA TEKMA V Boljuncu Breg-G. Viani Moštvo Brega, ki se pripravlja za prvenstvo III. a-materske kategorije, bo danes odigralo ob 13.30 v Boljuncu prijateljsko tekmo z enajsto-rico kluba Gippo Viani. ALP IIOTEL HOTEL KANIN HOTEL G O L O B A R ( nudijo vse ) hotelske usluge. Priznana domača ln inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 ( Priporočamo tudi obisk hotela ((Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu (POSTOJNSKO JAMO* OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 10. in 18. urL Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan Obiščite slovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v Inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel «TRIGLAV>: KOPER TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RI2ANA» s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki. PARK HOTEL BLEU TELEFONI 284 — 338 0 200 LEŽIŠČ 0 RESTAVRACIJA • KAVARNA ® NOČNI BAR O HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA 1e tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNF.M. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S0CA» KANAL TEL. 8 HOTEL L[iv LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije -Restavracijske terase Slaščičarna Dancing kavarna Zabavni program • Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane -Čitalnica Frizerski salon Menjalnica -Informacijska služba Taksi služba Podzemeljske garaže Lasten parkirni prostor Prlstaiališče za helikopterje Boksi za pse Hladilnica za. divjačino. Hotel JELOVICA - Bled «A» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE Hotel Mantova» Vrhnika restavracija Močilnik HOTKI. Sl,DIV l.JUHI,J/11\!/I g i_. in' * .*_! G3 Z/Z HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA O SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Restavracija «SEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tek 21458 t::::::::::::::::::::; Vedno dobro pripravljene domače jedi In druge specialitete, pristna vina in druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! TURISTI, IZLETNIKI, OBIŠČITE GOKNJE POSOČJE! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA TFIFF0N 2144? 71«? -:retino kuhinja ter raicn ponedeljka Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo In mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno ln dvema poste- i ljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet j km oddaljenem Livku so pijo-vrstna smučišča, v Nadiži ’pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. ■ Elll MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGl» več tipov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI TN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR-ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE TZVRŠIMO SAMI C KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. SPLOSNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškl-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: (.SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 BLED vabi Hpteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila GOSTINSKO ,1, .Ki .K «S 11> K O» Piran, tel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH. Notni bar «TR1 PAPIGE» v Piranu z mednarodnim artističnim programom. Odprt ;e vsak dan razen srede. HOTEL GALEB tel. 21605 RESTAVRACIJA «RIBA > . » 21182 KAVARNA «L0iA» » 21198 RESTAVRACIJA « TA VERNA» »21322 Priporočajo svoje gostinske usluge * Cene zmerne JAMES F. inVVKK ■■IllllliSilill 2. UČENEC IZ DŽUNGLE Kaj mislite, Schreiber, kako bi bilo, da ujameva kakšnega mladega orangutana in ga zdresirava še bolj, kakor je zd resi ran tisti londonski, a?’ ,še na misel mi ne pride,’ sem mu odgovoril, ko sem ga nekoč spet obiskal in ko mi je zastavil ta nenavadni predlog. .Meni so orangutani všeč prav takšni, kakršni so. Ko bi imel orangutana, ki bi mi kradel in kadil cigare ali bral moja pisma, bi mi to prav nič ne ugajalo, ker bi takšen orangutan ne bil na svojem mestu in bi ne bil to, kar mu je dala narava!’ Lesohnu so moji odgovori šli vražje na živce. Dva tedna po tem, ko mi je Lesohn prvič pokazal sliko tistega orangutana, sva Fogelberg in jaz zgradila sebi koliko na isti jasi, kjer je bila tudi njegova koliba in tako postala njegova so- seda v pravem smislu besede, a ne samo sosedi, ki jih loči dvajset kilometrov džungle. On pa je še zmeraj gnjavil mene in mojega kolego, da bi pristala na njegovo namero, midva pa sva to vztrajno odklanjala ter s tem izzivala njegov zasmeh in njegov bes. Tri dni po našem prihodu je neki domačin vlovil v zanko čisto mladega orangutana. Ko je to zvedel, je Lesohn kar brž kupil to opico. .Njegova starost mi najbolj ustreza!’ nam je rekel Lesohn in je bil ves srečen. ,A vidva, norca, zdaj samo glejta, pa bosta videla, kako ga bom sijajno zdresiral. Cez nekaj mesecev bodo pisali pariški in londonski listi: .Senzacionalen nastop orangutana profesorja Lesohna! Pet tisoč frankov na teden! Najbolje zdresiran o-rangutan na svetu!’ Rekel sem že, da Lesohn ni bil človek, rojen za življenje in delo v džungli, ker je džungla za mirne in uravnovešene ljudi, ki ljubijo svoje delo in se ga lotevajo z resnobo, on pa je bil veternjak od glave do peta, nemiren duh, željan nekakšnih vznemirjenj in lakomen denarja. V džungli ni vznemirjenj. Mestni ljudje, ki menijo, da je džungla razburljiva, se motijo, se hudo motijo. Džungla je. kot gugalnica; v njej je lahko prijetno zgolj človeku, ki sedi mirno. Upam, da me razumete, kajne? Ta Francoz pa skratka ni imel miru. 2e dva dni nato, ko si je nabavil mladega orangutana, ga je njegova domišljija napravila za bodočega milijonarja. Kupila mu je palačo v Parizu, krasno kočijo, nekaj očarljivih ljubic... Da’ nekateri ljudje so takšni; razdražite jim domišljijo, pa bodo šli naravnost v pekel. Povrh tega je treba pomisliti šč na nekaj: da se je Lesohn predal nečemu, kar ni ravno koristilo njegovi situaciji. To je bil zaboj viskija. Fant je začel piti in je šel pri tem ta- ko daleč, da je imel steklenico celo pod vzglavjem. Vsaj desetkrat na dan je vzel steklenico in nazdravljal opici. Moram priznati, da se je o-pica vražje naglo priučila raznih mojstrovin. Kadarkoli sva s Fogelbergom prišla k Lesohnu na obisk, je nagnal o-rangutana, aa je pred nama nastopal. Midva pa nisva nič govorila, ker nama vsa ta zadeva ni bila niti najmanj všeč. Lesohn je iz dneva v dan postal vse bolj vznemirjen. Njegova domišljija mu je povsem zavrtela, glavo, mimo tega pa je vse bolj pil. Pravzaprav menim, da Je že takrat bil malce nor. Zanimivo je bilo opazovati opico, kadar je bil Lesohn pijan. Začudeno ga je gledala in nemara v svoji kosmati glavi razmišljala, kaj je napadlo njenega gospodarja, da se tako vede: da vriska, da se trese od nekakšnega razburjenja, da blebeta. Potem pa se je orangutana nekega dne polastila slaba volja ih ni hotdl prav nič ; več ubogati. Samo sedel je v nekem kotu kolibe in buljil v Lesohna. Francoza se je lotil bes. Pograbil je bič in začel groziti uporniku, ki je pa pobesnel in v jezi prevrnil nekaj kletk z živalmi. Lesohn ga je pretepel, nato pa se je napil ko krava. Hotel je opico prisiliti, da bi pokazala svoje mojstrovine, žival pa ga ni u-bogala. Ko je videl, da opice ne bo mogel pripraviti do tega, da bi mu ustregla, se je Lesohn v svoji pijani glavi spomnil, kako bo opico naučil ubogljivosti.« Schreiber je utihnil in nekaj minut je vladal molk, v katerem so se še bolj razločno slišali šumi in zvoki džungle. «Mislim, da ni bil samo pijan, ampak tudi nor, ker bi mu sicer ne prišla tako grozna ideja na misel», je nadaljeval Schreiber. «Pred Lesohnovo kolibo je tekla reka Samara-han, ki je bila na tem mestu precej deroča. V mulju ob nabrežju je po ves dan ležalo in spalo najmanj deset krokodilov, odvratnih in okrutnih živali...« «In kaj se je zgodilo?« sem vprašal, nesposoben, da bi premagal radovednost, ki se me je polastila. «Torej,» je nadaljeval Schreiber, «moj znanec Pierre Lesohn je dal svojemu orangutanu lekcijo: naučil ga je ubogati. Zgrabil ga je in privezal na osamljeno deblo nekega drevesa, ki je raslo niti ne deset metrov od rečnega brega, v neposredni bližini kraja kjer so spali krokodili. Tam ga je pustil zvezanega, potlej pa se je vrnil v kolibo, sedel na verando, držal v roki nabito karabinko in čakal... Orangutan je malce zacvilil, a Lesohn se mu je samo nasmehnil. Pozneje mi je vse povedal, kaj se je takrat zgodilo. Orangutan je še dvakrat, trikrat zacvilil, a Lesohn se je spet nasmehnil. Tedaj pa je opica začela vreščati od strahu ; eden izmed krokodilov, ki so mirno ležali v mivki, se je zbudil, odprl oči ter uperil svoj pogled naravnost v opico. Vi pa sami veste, kako hladen je krokodilov pogled. Njegovo oko je kakor košček ledu. Nobena žival nima tako hladnega in krutega pogleda, niti morski psi ne. Tudi pogled le- teli je sicer hladen, ampak to je pogled borbene živali. Medtem pa se krokodil ne bori, marveč čaka, da pride čas, ko bo imel vse karte v svojih rokah. In tako je zdaj krokodil s svojim ledenim pogledom opazoval opico, ki je kratko-malo podivjala od strahu in tako krokodilu pokazala svojo nemoč... Vendar pa se krokodilu ni mudilo. To je lokava zver, ki zelo čuva svojo kožo. Zato ni napadla zvezane opice, marveč jo je nepremično gledala dobri dve uri. Bala se je pasti v zasedo ter je hotela biti gotova, da se ji ne bo nič zgodilo, ako bo zlezla na breg in planila na opico, ki si ne more pomagati. Minili sta dve uri, morda tudi več. Ves ta čas je krokodil nepremično gledal opico, ki je na bregu vreščala in cvilila od groze. Lesohn pa je medtem mirno sedel na verandi. Nič več se ni smejal, da bi ne preplašil krokodila. Naposled je krokodil videl, da mu na obali ne preti nobena nevarnost. Polagoma, brez sleherne naglice, je zlezel na breg in krenil pro-1 .ti nesrečni opici, ki je zdaj začela Obupno vreščati, ko da roti Lesohna, naj ji priskoči na pomoč in reši grozne usode, ki jo čaka. In zdelo se je, ko da obljublja, da bo zana-prej vedno ubogljiva... Zdaj Je bil krokodil gotov, da jma vse karte v rokah. Planil je proti brezmočni opici, ki je skušala pretrgati svoje vezi, in odprl žrelo. Medtem,je Lesohn v poslednjem hipu sprožil puško in gigantski kuščar je obležal pol metra od opice, zadet ravno v glavo. Od tega dne je bila opica zelo ubogljiva. Storila je vse, kar ji je naročil njen gospo- -- .1* Jv« W A “JV/H , dar. Najbrž je v njeno psiho j zlezel strah, grozen strah pred I krokodilovim hladnim pogle- ' .dopi, pred njegovimi strašnimi .čeljustmi, in pred tem, da bi jo nekega dne Lesohn spet mogel privezati na drevo.* Da, Lesohn je bil norec, o tajn ni bilo ' sutna. Ko sVa* ftRcega dne — Fogelberg in jaz — prišla k njemu, je pijan, ukazal opici, naj mu prinese stekle- nico. (Nadaljevanje sledi) UKKlINlŠ IV O: TRSI - UL MONTECCH1 s. II TELEFON »3-808 to »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: fon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ul.ca Silvio Penico 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: t „ - 1.000.— m letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — /a spri- ahtt nv^ i ,i,hn0f,0 ... Ljubljani 500-14-803-86 - (i(i| ASI. Cene oglasov: Za vsak rnm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške m goVlš^l nokiaUne se naročalo _____________- Iz vseb drugih pokrajin Italije pri «Societa PubblicitO Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst goriske pokrajine se naročajo pri upravi četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 — din, mesečno Cene oglasov: Za vsak rnm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni