Zb.gozdarstva in lesarstva, L.20 št.l s. 145 - 166, Ljubljana 1982 Oxf. 237.4 MOŽNOSTI POVEČANJA DONOSA GOZDOV Z MINERALNIM GNOJENJEM Dr.Marjan ZUPANČIČ, dipl.inž.gozd. višji znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 145 Izvleček: Zupančič M.: Možnosti povečanja donosa gozdov z mineralnim gnojenjem Sestavek obravnava najvažnejše rezultate raziskovalne naloge, ki jo je vodil avtor. Rezultati g'nojilnih poskusov v Sloveniji ne govorijo za široko uporabo mineralnih gnojil v gozdarski praksi. To velja za gnojenje odraslih sestojev in tudi za gnojenje mladih nasadov. Napravljen je bil tudi poskus s poznopo- letnim gnojenjem sadik v drevesnici. Sestavek obširno razpravlja o izgledih in možnostih mineralnega gnojenja v Sloveniji, posebno z ozirom na probleme suro- vin in energije. Synops i s: Zupančič H.: Mogl ichkeiten von Ertragssteigerung im Walde durch MineraldUngung in Slowenien lm Aufsatz werden die wichtigsten Ergebnisse der vom Autor durchgefUhrten For- schungsaufgabe wiedergegeben. Die Ergebnisse der DUngungsversuche in Slowenien sprechen nicht fUr eine breite Anwendung der ForstdUngung in der Praxis. Das gilt fUr DUngung von erwachsenen Bestande, wie auch fUr StartdUngung von auf- geforsteten Pflanzen. Es wird auch ein Versuch mit SpatsommerdUngung im Pflanz- garten vorgesteJ 1 t. AusfUhrl ich werden Mogl ichkeiten und Aussichten der Forst- dUngung in Slowenien mit besonderer RUcksicht auf die Rohstoff- und Energie- probleme besprochen. 146 VSEBINA Izvleček in synopsis 2 3 Uvod. Razlika med gnojenjem v kmetijstvu in med gnojenjem v gozdarstvu Kakšen je obseg gnojenja gozdov v raznih državah Kje je gnojenje upravičeno 4 Rezultati dosedanjih gozdarskih gnojilnih poskusov v Sloveniji 5 6 7 8 9 Možnosti mineralnega gnojenja 'gozdov v naravnih razm_erah Sloveni je Energetski in surovinski vidiki mineralnega gnojenja Povzetek Literatura Pojmovno kazalo I 147 148 149 152 155 158 159 162 164 166 1. UVOD. RAZLIKA MED GNOJENJEM V KMETIJSTVU IN MED GNOJENJEM V GOZDARSTVU Tukaj obravnavam samo gnojenje z mineralnimi oziroma tako imenovanimi umetnimi gnojil i. Gnojenja z organskimi gnojili kot je kompost ipd. je zaenkrat v gozdar- stvu malo. Gnojenje je predvsem posebnost kmetijstva. Kmetijstvo je porušilo na- ravne ekosisteme in iz njih ustvarilo umetne ekosisteme brez sklenjenega kroženja materije. Te ekosisteme je zato treba vzdrževati z umetnimi ukrepi agrotehnike. Nepogrešljivo je pri tem obilno gnojenje. Vzdrževanje umetnih ekosistemov tako ali drugače znatno prispeva k obremenjevanju okolja. Zaradi tega naj bi gozdarstvo ohranilo gozdove kot nek najnujnejši delež zdra- vega in neobremenjenega okolja. Gozdarstvo, vsaj v srednjeevropskih razmerah, naj se čimbolj izogne denaturiranju gozdov. Gozd naj čim bolj ohrani svoj na- ravni .značaj ter naravno zdravje in odpornost. Rodovitnost gozdnih tal naj se obnavlja na naraven način in naj ne bo odvisna od gnojil in agrotehnike. Gozdar- stvo se sicer ne more. odreči gnojenju predvsem v drevesnicah, lesnih plantažah, pri melioraciji gozdnih tal. Ne glede na te posebne slučaje gozdarstvo nikoli ne bo moglo postati tak potrošnik mineralnih gnojil kot je kmetijstvo. Naj naštejem še nekaj značilnosti gozdarskega gnojenja: - dodani hranilni elementi se vključijo v naravno kroženje mate- rije v gozdu (iz tal v živo snov in po odmrtju in razpadu te snovi spet v tla). Učinek gnojenja je dolgoročnejši in daljnosežnejši kot npr. na njivi. - Učinek gnojenja je redkokdaj spektakularen, se pokaže šele po nekaj letih in ga je težko točno ugotoviti in dokazati. - Rentabilnost vlaganja v gnojenje je dosti težje doseči kot v kmetijstvu. Poleg tega je gnojenje v gozdu zelo dolgoročna investicija, obreme- njena z obrestovanjem vloženih sredstev. - Težko je ugotoviti pravilen izbor in doziranje gnojila. 148 2. KAKŠEN JE OBSEG GNOJENJA GOZDOV V RAZNIH DRZAVAH O pomenu gnojenja za povečanje donosa v gozdovih dobimo jasnejšo sliko, če se pozanimamo za obseg gozdarskega gnojenja v razi ičnih državah. Podatke, ki sle- dijo, povzemam predvsem po BAULE-ju (2,3,4,5). Zavedam se, da je ta pregled zelo grob in nepopoln. Glede gnojenja v gozdovih daleč prednjači Skandinavija, kjer ima mineralno gnoje- nje posebno velik pomen pri melioraciji nedonosnih barij v razmeroma zelo dono- sna gozdna zemljišča. Takih mel ioriranih barij je na Finskem že preko 10 miljo- nov ha (na švedskem preko 5,5 milj. ha, na Norveškem preko 2,1 milj.ha). Barja potrebujejo predvsem gnojenje s fosforjem in kalijem. Na Finskem in tudi drugod po Skandinaviji je poleg tega zanimivo gnojenje mineralnih tal. Mineralna tla so predvsem podzol irana tla, ki so v Skandinaviji razširjena na velikih površinah in kažejo tudi svojo tipično diferenciranost talnega profila. Podzol irana tla na gnojenje navadno hvaležno reagirajo. Pomembno je predvsem dušikovo gnojenje. Na švedskem je bilo od leta 1962 do vključno 1977 pognojeno skupaj 6% celotne gozd- ne površine. Na Finskem pognojijo vsako leto nekaj sto tisoč hektarjev gozdne površine. Skromnejši je obseg gnojenja na Norveškem. Pri tem se barja štejejo kot gozdna površina, Pri tako velikem obsegu gnojenja je nujna uporaba aviacije za tresenje gnojila. Presenetljivo velik je pomen gnojenja v Nemški demokratični republiki in na Polj- skem. Po predvidevanjih petletnega plana (1976 - 1980) naj bi se v NDR povečala površina letno gnojenih gozdov od 4000 ha na 150.000 ha (5). Na Poljskem 1etno pognojijo najmanj 100.000 ha. Pri tem niso mišljena samo enkratna gnojenja, pač pa tudi večkratna gnojenja iste površine v gotovem turnusu (npr. 10 let). Gnoje- ne površine navadno predstavljajo revna peščena tla in sploh degradirana in kemično osiromašena tla z izrazitim pomanjkanjem enega ali več elementov (npr. P, K, Mg). Takih revnih rastišč na Poljskem in v NDR očividno ne manjka. Gnoji- jo predvsem mlade gozdne nasade in kulture. V NDR imamo tudi precej gnojenja smrekovih sestojev na ugodnejših rastiščih v hribovitem svetu. 149 Velik obseg ima gnojenje še v severno nemški ravnini na ozemlju ZR Nemčije.V ZR Nemčiji in Avstriji je sicer veliko prizadevanja za uveljavitev gnojenja v gozdovih, zelo razvita je tudi raziskovalna dejavnost. V praksi se gnojenje v večjem obsegu ni uveljavilo in tudi ni izpolnilo vseh pričakovanj glede poveča­ nja donosa gozda (primerjaj GUSSONE 10). Vsekakor ima danes ZRN že nekaj sto ti- soč hektarjev pognojenih gozdnih površin, predvsem na severu države. Naj omenim še avionsko gnojenje srednjedobnih borovih sestojev na degradiranih in steljar- jenih tleh v Oberpfalzu (12). V Avstriji pognojijo vsako leto nekaj tisoč hek- tarjev gozdne površin. Močno se je uveljavilo tudi startno gnojenje, ki se lahko dobro obnese tudi na zgornji gozdni meji (GLATZEL 8,9). Startno gnojenje pa po- meni predvsem prihranke pri negi mladega nasada in ne toliko povečanje prirastka lesa. V Franciji letno pognojijo nekaj deset tisoč hektarjev. V tem je vključeno tudi gnojenje topolovih plantaž, nasadov Pinus maritima, ki imajo v veliki meri plan- tažni značaj. Nekaj je startnega gnojenja smrekovih nasadov v Centralnem Masivu ter gnojenja odraslih smrekovih in Jelovih sestojev v vzhodni Frar:iciji. V Južni Evropi je gnojenje pomembno predvsem za topolove plantaže, kar seveda ne moremo šteti za gnojenje gozdnih sestojev. To velja za ltal ijo, Španijo pa tudi za našo državo. če ne štejemo plantaže, intenzivne nasade in podobno, je gnoje- nje gozdnih sestojev v naši državi šele v poskusnem stadiju. Od izvenevropskih držav se je gnojenje precej uveljavilo v ZDA. O tem piše BENG- STON (6). Gozdarsko gnojenje ima dve težišči: pacifiški severozahod in subtrop- ski jugovzhod države. Skupno so dosedaj pognojili pribi ižno 1 mifjon hektarjev. Od tega se nahaja dobra polovica v pacifiškem severozahodu, kjer gnojijo predvsen srednjedobne duglazijeve sestoje na dovolj vlažnih rastiščih. Uporabljajo pred- vsem dušikova gnojila. V subtropskem jugovzhodu ZDA imamo po vsem videzu bolj opraviti z gnojenjem plan- taž in nasadov kot z gnojenjem naravnih gozdnih sestojev. Od drevesnih vrst so tu pomembni "južni bori" (Pinus elliotii, Pinus taeda). Polovica porabljenega gnojila odpade na gnojenje mladih nasadov, druga polovica pa na gnojenje starej- 150 ših nasadov. Ti nasadi služijo predvsem kot surovinska baza za celulozno in~u- strijo. Zato obseg gnojenja zelo zavisi od gospodarskega položaja te industrije in seveda od cene gnojil, ki so močno občutljive za surovinske in energetske kri- ze. Nasadi na jugovzhodu ZDA pogosto rastejo na mel ioriranih nekdanjih močvirnih tleh, kjer je potrebno predvsem gnojenje s fosforjem in deloma z dušikom. V ostalih delih ZDA gnojenje ni doseglo večjega obsega. Za.nimiv je še podatek, da gozdarstvo vključno s plantažnim gospodarstvom porabi manj kot 1% tiste koli- čine gnojit, ki jih porabi kmetijstvo. Podobno razmerje verjetno najdemo v večini evropskih držav. Večji porabnik mineralnih gnojit v primerjavi s kmetijstvom je predvsem skandinavsko gozdarstvo. Gozdarsko gnojenje v okviru intenzivnega gospodarjenja se uveljavlja na Japon- skem. Zanimivo je, da ima Japonska zelo visoko gozdnatost - 68%, vendar ne p_okri- va niti polovico domačih potreb po lesu. Dosedaj gnojena gozdna površina je naj- brž že presegla 1 miljen hektarjev pri skupni površini gozdov 25,3 miljene ha. Samo 5% porabljenega gnojila je namenjeno odraslim sestojem, ostalo pa startnemu gnojenju mladih nasadov. Uporabljajo različna NPK gnojila. Od gnojenih drevesnih vrst daleč prevladuje Cryptomeria japonica, pomemben je še Chamaecyparis. Zelo pomembno je gnojenje lesnih plantaž v vlažnejših tropskih in subtropskih predelih. Znano je, da so tropski gozdni ekosistemi zelo občutljivi _in da preki- njeno kroženje materije (iz tal v rastlino in preko odmrle organske snovi spet nazaj v tla) pogosto pomeni porušenje ekosistema ter skupaj z drugimi neugodnimi okoliščinami spreminjanje gozda v puščavo. Sicer so se ponekod v teh predelih mo- čno uveljavile razne plantaže pionirskih in robustnih drevesnih vrst (npr. Eu- calyptus, razni bori kot Pinus ell iotii, P. taeda, P. caribaee, P. oocarpa, P. radiata). Zaradi močno porušenega naravnega ravnotežja je treba vzdrževati rodo- vitnost tal v plantažah z rednim mineralnim gnojenjem. Seveda ima to forsirano gospodarjenje svoje neugodne učinke, ki se kažejo v postopnem zmanjševanju dono- sov po vsaki "rotaciji" (=kratka obhodnja). Med te vlažnejše tropske in subtropske predele spada tudi jugovzhodni det ZDA. O gnojenju plantaž je še veliko glasov iz Brazilije, čileja, Južne Afrike (aka- 151 cijeve plantaže), Nove Zelandije, Avstralije. Gre predvsem za dežele, kjer so se uveljavili veleposestniški beli priseljenci. Iz tega pregleda lahko povzamemo, da je mineralnega gnojenja v naravnih gozdo- vih pravzaprav malo. Najdemo ga predvsem v zmernem in nordijskem pasu severne poloble, kjer ima mineralno gnojenje svoj pomen tudi pri melioracijah tal. Si- cer se mineralno gnojenje uveljavlja v raznih lesnih plantažah, kar pa pomeni bolj kmetijsko kot gozdarsko dejavnost. še nekaj podatkov o porabi mineralnih gnojil za potrebe gozdarstva v Sloveniji. V okviru raziskovalne naloge smo napravili manjšo anketo po gozdnogospodarskih organizacijah v Sloveniji (18). Z izjemo enega gozdnega gospodarstva in dveh manj pomembnih gozdno gospodarskih organizacij so se anketi odzvali vsi. Po tej anketi smo leta 1977 porabili cca 80.000 kg mineralnih gnojil za startno gnoje- nje raznih gozdnih nasadov. Nekoliko manjša, a mnogo bolj raznovrstna je bila po- raba mineralnih gnojil za drevesnice - 62.000 kg. Drevesnica v Mengšu pri tem ni vključena. Za gnojenje topolovih in drugih lesnih plantaž je bilo potrošeno 54.000 kg mineralnih gnojil, predvsem na brežiškem in novomeškem področju. Gno- jenja v odraslih gozdnih sestojih po tej anketi ni bilo. 3. KJE JE GNOJENJE UPRAVIČENO Gnojenje lahko recimo pri nas skoraj povsod ugodno vpliva na priraščanje gozda. Toda privoščimo si lahko le rentabilno gnojenje, kjer so stroški gnojenja pokri- ti s primerno povečanim donosom gozda. Pri tem je treba tudi upoštevati stranske učinke gnojenja na gozdni sestoj, na ožje in širše okolje, na koristi in škode, ki pri tem nastanejo. žal se vprašanje gnojenja pogosto obravnava pod zelo eno- stranskimi vidiki in je zasluga dunajskega profesorja gojenja gozdov MAYER-ja, da je opozoril na mnoga vprašanja upravičenosti gnojenja. Po tem avtorju (14) po- vzemam sledeča izvajanja. Ko iščemo primerno gozdno zemljišče za gnojenje, moramo najprej najti gnojenja vredna rastišča. Pri tem upoštevamo sledeče: 152 - klimatski faktorji. Neugodni klimatski faktorji, pa četudi samo lokalni. (suš- nost, prevetrenost, neugodne temperature, itd.), zmanjšujejo možnosti gnoje- nja. - kemija tal. Gnojenje je najučinkovitejše na srednje bogatih in revnejših tleh, kjer je stopnja kislosti precejšnja in kjer je zasičenost talnega kompleksa z bazami manjša. Tla, ki so bogata s hranilnimi elementi, na gnojenje sicer rea- girajo malo ali nič. Kemično zelo siromašna tla na gnojenje sicer hvaležno re- agirajo, toda povečan donos takih tal navadno ne pokriva stroškov gnojenja. Ke- mično bogata ali revna tla so v veliki meri določena z geološko podlago, ki jo je trega pri tej analizi upoštevati. oblika zemljišča. Strma zemljišča z izpiranjem po strmini navzdol, težko dostop- na, skalnata, vrtačasta, jarkasta in podobno neugodna rastišča dajejo le slabe izglede za uspeh gnojenja. Bolj primerna so ravna ali zmerno nagnjena ter lahko· dostopna zemljišča. - talni tip. Z oziram na svoje fizikalne in kemične lastnosti so za gnojenje malo primerne plitve rendzine, rankerji, zaglejena tla in podobno. Primernejša so srednjeevropska rjava gozdna tla srednje bonitete, podzol irana tla, posebno an- tropogeni oziroma sekundarni podzol i. - fizikalne lastnostJ tal. Neugodne fizikalne lastnosti tal (npr. plitva, skelet- na in propustna tla; zbita in stlačena tla z neugodnim zračnim in vodnim reži- mom in podobno) v toliki meri omejujejo produktivnost tal, da gnojenje ne more imeti veliko učinka. -·stanje talnega humusa. Humozni talni sloj dobro kaže na stanje biološke aktiv- nosti v tleh. Z gnojenjem ne smemo pospešiti prehiter razkroj humusa in tudi ne škodovati biološki aktivnosti s preveliko dozo mineralnega gnojila. Pojav surovega humusa ne pomeni vedno neke "bolezni tal". Stanje humusa je tre- ba presojati skupaj z ostalimi rastiščnimi faktorji. Stanje biološke aktivnos- ti v tleh je dober indikator za presojanje fizikalnih in kemičnih lastnosti tal. - prekoreninjenost tal, talna flora je prav tako dober indikator za fizikalne in kemične lastnosti tal. Plitvo prekoreninjenost smreke lahko z gnojenjem na- redimo še bolj plitvo. Na kratko povedano, za gnojenje primerna rastišča so torej razmeroma ugodna rastiš- ča, kjer med kritične rastiščne faktorje spadajo predvsem kemične lastnosti tal. 153 Za gnojenje neprimerna rastišča so tista, kjer kemične lastnosti ne spadajo med najbolj kritične rastiščne faktorje. Ko smo izločili gnojenja vredna rastišča, moramo na njih poiskati gnojenja vred- ne sestoje, kjer lahko pričakujemo, da bo gnojenje tudi rentilbilno. Pri tem pred- postavljamo, da je odločilno povečanje čistega donosa gozda, ne pa samo poveča­ nje volumnega prirastka. Za določitev gnojenja vrednih sestojev upoštevamo sle- deče vidike: - transportni položaj sestoja. čim ugodnejši je transportni po- ložaj, tem ugodnejši je tudi čisti donos sestoja. Povečanje volumnega prirastka z gnojenjem se pokaže v znatnejšem povečanju donosa sestoja. - življenjska faza in starost sestoja. Ko je drevje najvitalnejše, lahko tudi najbolj reagira na gnojenje. Na drugi strani je gnojenje mladih sesto- jev nezanimivo, ker pomeni dolgoročno vezano investicijo. Najprimernejši so sred- njedobni sestoji ali zreli sestoji, ki niso predaleč od sečne zrelosti. Takrat so tudi dobre možnosti za povečanje vrednostnega prirastka. Lahko pa imamo tudi po- sebne cilje, npr. poživitev rasti slabo rastočih mladih sestojev. - drevesna vrsta. Zanimive so drevesne vrste, ki dajejo čim ve- čji čisti donos. V mešanih sestojih je zelo težko določiti primeren odmerek gno- jila, ki bi odgovarjal različnim drevesnim v~stam. Zato so za gnojenje primernej- ši čisti sestoji iglavcev kljub svoji večji ali manjši nenaravnosti. Mešani in raznoliki sestoji za gnojenje niso primerni. struktura sestoja. Za gnojenje niso primerni vrzelasti in slabo zaraščeni sestoji, tudi ne sestoji s slabo vitalnimi osebki. Zato je treba preso- diti številčnost osebkov, sklop krošenj, slojevitost, dimenzije in oblikovanost krošenj . - možnosti bodočih škod na sestoju. Malo se izplača gnojiti tam, kjer nam bo po vsej verjetnosti jelenjad z lupljenjem uničila sestoj, ali kjer je pričakovati bolzeni, škodljivce, snegolome, vetrolome. Ogroženi in labilni sesto- ji torej ne pridejo v poštev. - kvaliteta sestoja. Ta je v tesni zvezi z donosnostjo sestoja. Čim kvalitetnejši je sestoj, tem boljši so izgledi za čisti donos in za poveča­ nje čistega donosa z gnojenjem. Zato pazimo na obliko debel, čistost od vej, struk turo lesa, obliko krošenj, vitalnost sestoja itd. 154 - kritična ocena različnih stranskih učinkov gnojenja. Nenadno močno povečanje prirastka lahko pokvari strukturo lesa in ga s tem razvrednoti. Bujnejša rast ima lahko za posledico bolj krhek les in poveča nevarnost vetrolo- mov in snegolomov. Pri optimalni preskrbi z dušikom in pri visokih pH- vredno- stih se povečajo možnosti za glivične bolezni. Možni so neugodni vplivi na talno favno, na zaplevetjenje tal. Težke posledice ima lahko izpiranje dušikovih gno- jil v talno vodo. negovanost sestoja. Ta se kaže tudi v strukturi in kvaliteti sestoja, v stabilnosti in zdravju sestoja. Slabo negovani sestoji pa gotovo niso primerni za gnojenje. Znebiti se je treba zmote, da napake in zamude, storjene pri negi sestoja, lahko popravljamo z gnojenjem. Za gnojenje so torej primerni: - negovani, kvalitetni sestoji s poprečnim volumnom, toda z nadpoprečnim vrednost- nim pri rast kom. Niso pa primerni: - rastišču neprilagojeni, slabo kvalitetni, nestabilni sestoji in sestoji, kjer ima gnojenje neugodne stranske učinke. Posebej je treba preučiti slučaje, kjer hočemo z gnojenjem povečati vitalnost in zdravje sestojev ali kjer imamo še druge posebne cilje gnojenja. Vsekakor pa preden se odločimo za gnojenje, se moramo lotiti temeljitev rastiščne analize, gozdnogojitvene in prirastoslovne analize s'estoja, uporabiti moramo vse možnosti za gnojilno diagnostiko (talna in foliarna analiza). Pri upoštevanju vseh našte- tih kriterijev za izbiro gnojenja vrednih rastišč in gnojenja vrednih sestojev, nam verjetno ne bo ostalo veliko primernih površin za gnojenje. 4. REZULTATI DOSEDANJIH GOZDARSKIH GNOJILNIH POSKUSOV V SLOVENIJI Sredi šestdesetih let, torej pred nekako 15 leti, je v naši državi v nekaterih strokovnih krogih postala zelo moderna ideja o gnojenju gozdov. Poročila o uspe- hih gnojenja v gozdovih v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji in obiski v teh drža- vah so nekatere vodilne strokovnjake zelo navdušili. Gnojenje naj bi nam poma- 155 galo, da bi šli po stopinjah gospodarsko razvitih držav, povečali bi prirastek gozda, zadovoljili potrebe po lesu itd. V takratni dobi gospodarske konjukture in navidezno neomejenih izgledov za gospodarski razvoj so bila taka optimistična pričakovanja precej razumljiva, čeprav žal neosnovana. Iz tega časa izvira nekaj velikopoteznih gnojilnih poskusov v smrekovih gozdovih na Pohorju ter en poskus v smrekovih gozdovih na Pokljuki. Pri tem je odločilno sodeloval takratni sodelavec našega inštituta dipl.ing. M. Pavšer. žal ti poskusi niso bili izpeljani do konca in tako do danes niso dali nobenih solidno obdelanih rezultatov. Izjema je le poskus na Pokljuki, ki je obdelan v obliki elaborata (11) Neodvisno od teh poskusov smo leta 1967 na našem gozdarskem inštitutu začeli ob- delovati probleme gnojenja v gozdovih. Rezultati tega dela so predstavljeni vela- boratu (20), iz katerega tukaj na kratko povzemam le najvažnejše. V tem elaboratu, pa tud( v tiskanih pubi ikacijah (15, 16, 17), so predstavljeni trije poskusi gno- jenja odraslih gozdnih sestojev ("Dravsko polje","Poljana v Mežiški dolini", "Podbrezje na Gorenjskem"). V tem _elaboratu (20) je predstavljer:i še poskus v od- raslem borovem sestoju "Podbrezje II.", ki pa je le dopolnilo že prej objavljene- ga poskusa "Podbrezje na Gorenjskem" in tudi potrjuje rezultate tega poskusa. Vsi ti poskusi zajemajo razne dele Slovenije, razne talne tipe (plitva tla na produ, psevdoglej, globoka rjava gozdna tla), ter vedno odrasle sestoje rdečega bora. Reakcija na kombinirano gnojenje z dušikom, fosforjem in kalijem je sicer povsod ugodna, toda precej neznatna. Z gnojenjem pridobljen dodatni prirastek ne pokriva stroškov gnojenja. Omenjeni gnojilni poskus na Pokljuki (11) tudi ne obe- ta ekonomske upravičenosti gnojenja. Omeniti je treba, da je zasnovanje gnojilnih poskusov v gozdu zelo zahtevna nalo- ga. Potrebne so nekaj hektarov velike in zelo enakomerne gozdne površine, tako glede rastišča kot gozdnega sestoja. Takih površin pa v praksi skoraj ni. Poleg tega moramo najti gnojenja vredna rastišča in obenem gnojenja vredne sestoje, ki jih v praksi prav tako težko najdemo. Zelo zahtevna je tudi prirastoslovna obde- lava. Vsi omenjeni poskusi gnojenja v odraslih sestojih tem pogojem niso idealno odgovarjal i. Nasploh je bilo izredno težko najti površine, ki bi bile za poskuse vsaj deloma primerne. V tem je tudi razlog za skromno število poskusov, čeprav bi 156 jih pri razno] ikosti naših gozdov potrebovali zelo veliko. Rezultati poskusov kažejo le skromne izglede za. gospodarsko upravičenost gnoje- nja. Možnosti za dvig donosa gozdov moramo najprej iskati kje drugje, in sicer predvsem na področju običajne nege gozda, ki ne zahteva vlaganj deficitnih su- rovin in posrednega vlaganja deficitne energije. Naslednja vrsta poskusov, ki jih obdeluje elaborat (20), so poskusi s startnim gnojenjem sadik pri pogozdovanjih. Pri tem skušamo izboljšati začetno rast sadik, izboljšati uspeh pogozdovanj in zmanjšati stroške za izpopolnjevanje, nego in za- ščito nasada. Glavni cilj startnega gnojenja je pomagati sadikam pri prestajanju presaditvenega ~oka in sploh pri premagovanju začetih težav in nevarnosti. Značil­ nosti startnega gnojenja so obširneje obravnavane v članku (19), Podobno kot po- skusi pri gnojenju odraslih sestojev tudi ti poskusi kažejo, da gnojenje sicer ugodno vpliva na rasti mladih drevesc, vendar je povečanje prirastka precej skrom- no in gospodarsko malo zanimivo. Poskusi so pri tem zajeli večje število zelo razi ičnih rastišč v Sloveniji. Spet ugotavljamo, da z gnojenjem ne moremo dose- gati kakšnih izrednih uspehov. Pač pa lahko veliko več prispevamo k boljši rasti pogozdenih sadik, če uporabljamo dovolj kvaliteten in primeren sadilni material, če je sadnja dovolj skrbno in strokovno izvedena. Pri slabih sadikah in pri malo- marni sadnji je tudi najboljše gnojenje brez koristi. Poskuse s startnim gnojenjem smo razširili še na poznopoletno gnojenje sadik v drevesnici. Pri tem skušamo čimbolj popraviti prehranjenost sadik pred njihovo presaditvijo na teren. Startno gnojenje na ta način takorekoč prestavimo iz tere- na v drevesnico. Poskus je pokazal ugoden vpliv takega gnojenja na kasnejše uspe- vanje sadik na terenu. Vendar so potrebni še nadaljnji poskusi, preden tako gno- jenje priporočimo za prakso. Ta poskus je pa tudi načel zelo aktualen in premalo rešen problem prehranjenosti drevesničarskih sadik. Kljub obilnemu gnojenju v drevesnici prehranjenost sadik še zdaleč ni dobra. Na tem področju je gotovo ne- kaj možnosti za izboljšanje kvalitete sadik. 157 5. MOŽNOSTI MINERALNEGA GNOJENJA GOZDOV V NARAVNIH RAZMERAH SLOVENIJE Za večino slovenskih gozdov so značilne srednjeevropske naravne in gospodarske razmere. Tako so možnosti za gospodarjenje pri nas drugačne kot v sosednjih bolj aridnih sredozemskih in celinskih območjih, pa tudi drugačne kot v borealnih goz- dovih Skandinavije. In prav skandinavske zglede pri nas večkrat nekritično posne- mamo. V skandinavskih gozdovih prevladujejo izprana, podzol~a tla. Profil je močno di- ferenciran, hranilni elementi so v profilu zelo neenakomerno porazdeljeni. Pomemb· no vlogo ima surovi humus. Na velikih površinah vladajo enomerne talne in sestoj- ne razmere. Možnosti za izboljšanje rasti gozda z gnojenjem so razmeroma ugodne. Drugače kot v Skandinaviji vlada v Srednji Evropi bolj umirjeno podnebje z dovolj visokimi temperaturami, ki omogočajo tudi večje izhlapevanje vode iz tal. Za pro- cese, v katerih nastajajo tla, ni značilno torej samo izpiranje in s tem v zvezi pronicanje vode v globino, ampak tudi gibanje vode v nasprotni smeri od globine proti površju. Zato izrazitega diferenciranja talnih horizontov v profilih ni. Tudi razde] itev hranilnih elementov v profilu je precej enakomerna. Surovi humus se le redko pojavlja, Umirjeno podnebje torej ne povzroča izrazitega izobl ikova- nja talnih horizontov. Tako prihaja bolj do izraza vpliv matične kamenine. Z na- vedbo matične kamenine je tudi talni tip velikokrat označen, npr. tlo na apnencu, granitu, na produ itd. Navadno imamo opraviti še z razgibanim zemljiščem, z gri- čevnim ali hribovskim svetom. Pri spreminjajoči se matični kamenini in pri razgi- banem reliefu so talne razmere zelo razno] ike. Možnosti za izboljšanje rasti z gnojenjem so zato odvisne od posameznih rastišč. te odštejemo steljarjene in podobno degradirane gozdove, pomanjkanje hranilnih elementov v tleh navadno ni najbolj kritični rastiščni faktor. Na splošno so bolj odločilne fizikalne lastnosti tal (struktura, tekstura, rahlost, sprejemljivost za vodo in zrak, globina tal, skeletnost, nagnjenost zemljišča ipdY.t Kemične last nosti tal z gnojenjem še razmeroma lahko popravimo, pri fizikalnih pa smo skoraj brez moči. Po človekovi krivdi poslabšane fizikalne lastnosti tal, npr. zbita, erodirana ali podobno degradirana tla, pomenijo za gozd nepopravljivo škodo. Pri neugodnih fizikalnih lastnostih tal ima tudi gnojenje malo uspeha, ker teh neugod- nih lastnosti ne more odpraviti in s tem odstraniti ovir za boljšo rast gozda. 158 Gnojenje po velikih gozdnih površinah po skandinavskem zgledu torej pri nas ni primerno. Predvsem je možna izbira posameznih gnojenja vrednih sestojev in ras- tišč. Za razi iko od skandinavskih tal, kjer korenine ne morejo veliko prodreti v globino, imamo pri nas precej boljše možnosti za naravno obnavljanje rodovit- nosti tal. V naših razmerah dosežejo drevesne korenine preperevajočo matično ka- menino in s tem hranilne elemente, ki se pri tem preperevanju sproščajo. V tleh deluje mikoriza, ki olajša preskrbo gozdnega drevja s hranilnimi elementi, nasta- ja tudi biološko vezanje dušika iz zraka (npr. pri metuljnicah, pri raznih jelšah itd.). Nekaj' dušika prinaša padavinska voda. Gospodarjenje z gozdom mora čim bolj izrabiti brezplačno delovanje vseh teh naravnih procesov. Kjer so ti naravni pro- cesi premalo učinkoviti, npr. v degradiranih tleh in gozdovih, je lahko pomembno tudi mineralno gnojenje. Za kakšen večji razmah mineralnega gnojenja gozdov v Sloveniji očitno ni pogojev. Pri povečanju donosa gozda ima več izgledov vlaganje človekovega umskega in fizič - nega dela ali z drugimi besedami, še največ lahko pridobimo, če z gozdovi gospoda- rimo negovalno. In prav na področju nege gozda imamo še ogromno neizrabljenih mož- nosti. Naši gozdovi kažejo še vse preveč degradiranosti, denaturiranosti, majhnih lesnih zalog, slabe kvalitete sestojev itn. Odpravljanje teh hipotek preteklosti s čisto navadno nego gozda nam lahko podvoji donosnost gozdov, če upoštevamo, da je sedanji rastiščni potencial le polovično izrabljen. Grobo gospodarjenje pa nam na drugi strani donosnost gozdov še nadalje zmanjšuje in ta nevarnost danes ni ravno majhna. 6. ENERGETSKI IN SUROVINSKI VIDIKI MINERALNEGA GNOJENJA Kmetijstvo se danes mineralnim gnojilom ne more odpovedati in brez njih bi se pri- delek močno zmanjšal. V gozdarstvu položaj ni toliko kritičen, vendar gozdne dre- vesnice in plantažni nasadi nujno rabijo večje količine mineralnih gnojil. Pri tej nepogrešljivosti mineralnih gnojil je pa bodoča preskrba z njimi hudo nego- tova. Proizvodnja mineralnih gnojil zahteva naravne surovine (fo~fate, kalije- va sol, naftni derivati), ki niso neizčrpne, da o uvozu ne govorimo. Poleg tega proizvodnja mineralnih gnojil porabi veliko energije in močno onesnažuje okolje. če mineralno gnojenje prinese gotove koristi, je treba te koristi tudi drago pla- 159 čati s škodami na okolju, z izčrpavanjem naravnih bogastev. Potrošnja mineral- nih gnojil je med ostalim tudi velika posredna potrošnja energije in temu pri- merna gospodarska obremenitev. Danes že večkrat govorimo o energetskih bilancah raznih gospodarskih dejavnosti. Tudi izraba tal ima svojo energetsko bilanco. Na negativni strani te bilance je poraba mineralnih gnojil, poraba agrotehničnih kemikalij,. strojno delo in druge oblike posredne in neposredne porabe energije. Na pozitivni strani te bilance je proizvedena organska snov s svojo kalorično vrednostjo in z vse~i svojimi korist- mi za gospodarjenje z energijo (npr. krompir ali pesa kot surovina za proizvodnjo alkoholnega goriva; les kot kurivo, izolacijski material, itd.). Ugodno energetsko bilanco zmotno pričakujemo pri intenzivni kmetijski izrabi tal, ki sicer res proizvede veliko organske snovi na enoto površine, toda porabi tudi veliko energije v obliki mineralnih gnojil, obdelave tal, agrotehničnih kemika- 1 ij, itd. Energetska bilanca, kot je opisana zgoraj, utegne biti prej negativna kot pozitivna. Na drugi strani ima naravni gospodarski gozd gotovo visoko pozitivno energetsko bilanco. Kot naravni gospodarski gozd razumemo gozd z visoko stopnjo naravnosti, kjer gospodarske cilje dosegamo z obzirnim usmerjanjem naravnih sil. V srednje- evropskih, pa tudi slovenskih gozdovih si ne moremo zamišljati drugega kot tako obzirno in negovalno gospodarjenje. V takem naravnem gospodarskem gozdu mora bi- ti dovolj ohranjeno naravno kroženje materije iz tal v rast] ino in z odmrlimi rastlinskimi deli spet nazaj v tla. V gozdu mora zato ostajati vsa tehnično manj uporabna biomasa kot npr. lubje, vejevje, korenine, itd., kjer je vezano soraz- merno zelo veliko biogenih elementov. Izgube biogenih elementov, ki nastanejo za- radi poseka lesa, so pri taki obzirni izrabi gozda toliko zmerne, da jih nadome- sti naravno obnavljanje rodovitnosti tal (vezanje atmosferskega dušika, prepere- vanje matične kamenine itd.). Gnojenje in obdelava tal z veliko neposredno in po- sredno porabo energije je pri tem nepotrebno. To pa pomeni zelo pozitivno ener- getsko bilanco izrabe tal, kar bo v bodoče še bolj pomembno kot sedaj. Razne lesne plantaže, ki zahtevajo tudi obdelavo tal in gnojenje, utegnejo imeti ugodnejšo energetsko bilanco kot intenzivne kmetijske kulture, vendar daleč slab- šo, kot jo ima naravni gospodarski gozd. Sicer lesne plantaže niso nekaj tipično 160 gozdarskega, ampak so nekako mejno področje med kmetijstvom in gozdarstvom. Pod zastavo racionalizacije danes prodira v gozd vedno težja mehanizacija. Dose- danja, takorekoč koncencionalna izraba gozda, ki v gozdu pusti obilno sečnih od- padkov, se umika novim "tehnologijam". Te tehnologije morajo potegniti iz gozda najmanj cela debla z lubjem vred. Celo v gorati in gosto naseljeni srednjeevrop- ski prostor sili gigantska mehanizacija, ki spravlja iz·gozda cela neokleščena drevesa in po možnosti jih izruje s koreninami vred ("Ganzbaumnutzung", "Full- treeharvesting"). Poleg neizogibnega opustošenja, ki ga težka mehanizacija pusti ,v gozdu, imamo pri tem opraviti še s siromašenjem gozdnih tal. Ker se skoraj vsa proizvedena biomasa pospravi iz gozda vključno z lubjem, vejevjem in koreninami, kjer je vezano posebno veliko biogenih elementov, nastopi prekomerno 1zcrpavanje gozdnih tal. To izčrpavanje tal se da primerjati celo s škodami zaradi steljar- jenja. V takih razmerah običajno naravno obnavljanje rodovitnosti tal ne zado- stuje ali sploh odpove. V literaturi najdemo podatke o tem, kol,iko različni načini eksploatacije gozda izčrpavajo gozdna tla (13, 21). Konvencionalna izraba gozda s .kleščenjem in lup- ljenjem debel v gozdu je pri tem zelo nedolžna, če jo primerjamo z najnovejšimi tehnologijami eksploatacije gozda. Nastalo škodo je mogoče do neke mere poprav- ljati z mineralnim gnojenjem. S tem pa dospemo do umetnega vzdrževanja rodovit- nosti tal, kot ga pozna kmetijstvo. Odi ike naravnega gozda, vključno s skromnimi potrebami po vlaganju energije, se pri tem izgubijo (v. ARETIN 1). Gozdarstvo v primerjavi s kmetijstvom zaenkrat porabi prav neznatne količine mi- • neralnih gnojil. Teh gnojil tudi kmetijstvu vedno bolj primanjkuje. Tako si je ne- mogoče zamisliti, da bi gozdarstvo začelo povečevati potrošnjo mineralnih gnojil. Gozdarstvo ne more iti po stopinjah kmetijstva in masovno nadomeščati porabljene hranilne elemente v tleh. Problem pomanjkanja gnojil vseh vrst se bo v bodočnosti vedno bolj zaostroval. Tudi v kmetijstvu se že pojavljajo glasovi, ki opozarjajo na bolj racionalno gospodarjenje s hranilnimi elementi v tleh in na uporabo žet- venih odpadkov kot dobrodošlega organskega gnojila. BENGSTON (6) v svojem članku obravnava probleme preskrbe z mineralnimi gnojili v Združenih državah. Na problem gleda optimistično z vidika bogate in razvite drža- 161 ve, ki nima prevelikih težav pri nakupu surovin v revnejših državah. Seveda z vidika manj razvite države izgleda ta problem precej drugače. Kljub temu avtor ugotavlja, da bo v bodoče dosti manj možnosti za uporabo mineralnih gnojil v goz- du in lesnih plantažah. Nasploh bo mineralno gnojenje upravičeno le tam, kjer lahko že z manjšo količino dosežemo razmeroma velik učinek. Tako je možno poži- viti slabo rast gozdnih nasadov na degradiranih tleh, da drevje s svojimi koreni- nami hitreje prodre do zalog hranilnih elementov v globljih talnih slojih, in si nato pomaga z lastnimi močmi. Razmeroma velik učinek ima mineralno gnojenje, če z nJ 1m odpravimo kakšne izra- zite neugodnosti v kemizmu tal, npr. skoraj popolno odsotnost kakšnega hranilne- ga elementa. Avtor nasploh ugotavlja, da bo v bodoče treba bolj racionalno go- spodariti z naravnim kapitalom hranilnih elementov v tleh. To pa pomeni bolj ob- zirno in negovalno gospodarjenje z gozdovi, kot smo ga sedaj navajeni. POVZETEK Sestavek povzema najnovejše rezultate raziskovalnega dela na področju mineralne- ga gnojenja v gozdarstvu v Sloveniji. Prikazana je razlika med kmetijskim in goz- darskim gnojenjem. Gnojenje v popolnoma denaturiranih kmetijskih ekosistemih je dosti bolj nepogrešljivo kot v bolj naravnih gozdnih ekosistemih, kjer še do ne- ke mere deluje naravno obnavljanje rodovitnosti tal. Prikazan je pomen mineralne- ga gnojenja gozdov v razi ičnih državah sveta. Obravnavana je umestnost in upravi- čenost gnojenja gozdov v srednjeevropskih razmerah. Na kratko so prikazani rezultati gnojilnih poskusov v odraslih sestojih, ki so bili sicer objavljeni v tisku ali pa vsaj v obliki elaborata. Vsi ti p9skusi so pokazali, da ima mineralno gnojenje le skromne izglede za povečanje donosa goz- dov. Možnosti za povečanje donosa gozdov pa ležijo predvsem v intenziviranju ne- ge gozda. To je tudi predpogoj za gospodarsko upravičenost gnojenja. Obravnavani so rezultati gnojilnih poskusov s startnim gnojenjem mladih gozdnih nasadov neposredno ob njihovem osnovanju. Namen startnega gnojenja ni neposredno povečanje prirastka lesa, ampak hitrejša rast mladih nasadov in s tem boljše pre- magovanje začetnih težav in nevarnosti. Rezultati večjega števila poskusw na raz· 162 1 ičnih rastiščih so pokazali, da startno gnojenje skoraj vedno neko! iko izbolj- ša in pospeši rast mladih nasadov. Toda to izboljšanje je premajhno, da bi bilo gospodarsko zanimivo. Bolj kot startno gnojenje je,za mlade nasade odločilna kva- 1 iteta in primernost uporabljenih sadik ter skrbnost in strokovnost sadnje. Pri neprimernih sadikah in ob nestrokovni in ~alomarni sadnji je najboljše startno gnojenje brez koristi. Obravnavan je tudi poskus poznopoletnega gnojenja sadik v gozdni drevesnici, ki pomeni popravljanje prehr.anjenosti sadik pred njihovo presaditvijo na teren.·; Startno gnojenje takorekoč prestavimo iz terena v drevesnico. Poskus je pokazal ugoden učinek takega gnojenja na uspevanje sadik na terenu, vendar za prakso tak način gnojenja še ni zrel. Opominja nas pa na problem prehranjenosti sadik, ki je zaenkrat še zelo slabo rešen kljub obilnemu gnojenju v drevesnicah. le danes je treba misliti na vedno bolj težavno oskrbo z mineralnimi gnojili. Na vsak način ne smemo gozdove tako denaturirati in osiromašiti, da bi bilo potreb- no z gnojenjem popravljati rodovitnost tal. Nujno je treba ohraniti naravno obnav- ljanje rodovitnosti gozdnih tal in s tem tudi primerno obzirno gospodarjenje z gozdovi. Temu se morajo podrediti tudi interesi mehanizacije v gozdu. V bodoče se bo moralo gnojenje v gozdarstvu omejiti le na najnujnejše slučaje, kot je npr. korekcija izrazito neugodnih kemičnih lastnosti tal, in SP.loh na slu- čaje, kjer i malo gnojila dosežemo razmeroma velike učinke. Več pozornosti mora- mo že sedaj posvetiti biološki negi in melioraciji tal. Odgovorno gospodarjenje z naravnim kapitalom biogenih elementov v tleh postaja vedno večja nujnost. 163 L I T E R A T U R A 1. v. ARETI N, C.A.: 2. BAULE, H.: 3. BAULE, H.: 4. BAULE, H.: 5. BAULE, H.: 6. BENGSTON, G.W.:, 7. FA0-1 UFRO: 8. GLATZEL, G.: 9- GLATZEL, G.: 10. GUSSONE, H.J.: 11. KALAN, J.: Bemerkungen eines Praktikers der naturgemassen Waldwirtschaft zu Energieeinsatz und Energie- umsetzung in der Forstwirtschaft. Forst-u.Holz- wirt, 1979, No.17, 384-386. Stand und Entwicklung der Forstdungung in Skan- dinavien. Allg.Forstz. Munchen, 1970, No 1/2. Die Entwicklung der ForstdUngung in einigen euro- paischen Nachbarlandern. Kal i-Briefe, Fachgebiet 6, Forstwirtschaft, 1.Folge, Juli 1972. Forstdungung weltweit in Gegenwart und naher Zukunft. Forstpflanzen-Forstsamen, Jg.13, 1973, H.2. Neues zur Forstdungung in der DDR. Allg.Forstzt. Munchen, 1978, No.48. Forest Fertil ization in the United States. Progress and Outlook. Journa_l of Forestry, 1979, No.4, 222-229. lnternational Symposium on Forest Fertil ization. Ministere de 1 'agriculture. Pari s, 3-7.December 1973, strani 404 (material simpozija). 1st Kulturdungung bei Hochlagenaufforstungen sinnvoll? Allg.Forstztg, Wien. Jg.82 (1971), 10, 281-283. Mineralstoffernahrung und Aufkommen von Fichten- kulturen nahe der alpinen Waldgrenze. Cbl .ges. Forstw. Wien, Jg.93 (1976), 1, 1-23. Mogl ichkeiten zur forstl ichen Produktionsstei- gerung durch Dungung. Allg. Forstz. MUnchen. Jg.33 (1978), 15, 404-408. Rezultati gnojilnega poskusa v smrekovem sestoju na Pokljuki. Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Ljubljana,1980, elaborat (tipkopis), stra- ni 60 + priloge. Na razpolago v Gozdarski knjižni- ci v Ljubljani. 164 12,KENNEL, E., FRANZ, F.: 13.KOMLENOVIC, N.: 14.MAYER, H.: 15.ZUPANČIČ, M.: 16.zuPANČI č, M.: 17,ZUPANČIČ, M.: 18.ZUPANčlč, M.: 19.ZUPANčlč, M.: 20.ZUPANČIČ, M.: 21.YILDIRIM, M.: Die Zuwachsleistung von Kiefernbestanden nach grossflachiger Flugzeugdungung mit Kalkammons- lapeter in Forstamt Weiden in der Pflaz. Forst- archiv, Jg. 48, 1977, No.10, 206-210. Utjecaj mineralnih gnojiva na ishranu i rast obične smreke (Picea abies Karst.) na lesivira- nom akričnom (vrištinskom) tlu. Anali za šumar- stvo 8/5, Zagreb 1978, Waldbau auf soziologische-okologischer Grundla- ge. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart-New York, 1977. Poskus gnojenja borovih sestojev na prodnatih tleh Dravskega polja in možnosti za gnojenje odraslih gozdov v Sloveniji. Zb.gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1975, L.13, št.2, 111-132, nem.povz. Gnojilni poskus v odraslem borovem gozdu na psevdogleju pri Poljani v Mežiški dolini. Zb. gozdarstva in lesarstva, L.14, št.l, 55-70, Ljubljana, 1976. Gnojilni poskus pri Podbrezjah na Gorenjskem in upravičenost gnojenja odraslih sestojev. Gozd.V. 1977, 307-315, nem.povz. Problemi korišcenja mineralnih djubriva u Slove- niji. Material simpozija "Primerna djubriva u šumarstvu kao mera za povecanje drvne mase", Za- greb i Lipovljani, 27.-28.juna 1978. Izdal Jugo- slovenski poljoprivredno-šumarski centar (ciklo- stil), 7 strani. Gnojenje pri pogozdovanju (startno gnojenje}. Gozd.V., Ljubljana, 1978, 6, str.276-281. Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda. Institut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1980, elaborat (tipkopis), strani 205. (na razpolago v Gozdar,ski knjižnici v Ljubljani) Der Nahrstoffexport aus Fichtenrainbestanden in Abhangigkeit von Holzernteverfahren, Gottin- gen 1978 (disertacija). 165 POJMOVNO KAZALO biomasa, izkoriščanje v gozdu donos gozda gnoji In i poskusi energija, poraba v gozdarstvu mineralno gnojenje - drevesnic - gozdnih Qasadov - v odraslih sestojih nasadi gozdnega drevja rentabilnost vlaganj startno gnojenje 166 161 159 155 159 148 - 163 157 157 152 157 157 157