PRIMORSKI DNEVNIK ja začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-81. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi | TRST SKtìfTKST" Cena 500 lir - Leto XL št. 57 (11.780) Trst, četrtek, 8. marca 1984 Rdeči nagelj in mimoza NEVA LUKEŠ Danes je 8. marec. Prav je, da °b tej priložnosti ponovimo čestitke, ki jih ob tem mednarodnem žen skem prazniku izrečemo vsako leto osem- naprednim, demokratičnim ženskam, predvsem pa vsem Slovenkam in seveda še posebej našim čitate-Ijicam. Rdeč nagelj in mimoza sta simbol tega praznika, razni družabni večeri in prireditve pa njegova dopol-nitev. Toda oba cvetova, ki sta si-°er lepa, sta le simbol tega prazni fco> vse družabne prireditve, ki ta Praznik spremljajo, pa samo dopolni to, čeprav tudi zelo važno, k temu Praznovanju. Če ostanemo le pri mimozi, če se nam zdi, da smo opravile vse, kar je povezano z 8. mar-Cem, s tem, da smo se zbrale, se skupaj poveselile, si privoščile pro sti večer, se otresle za nekaj ur gospodinjskega dela in drugih opra-ot}, potem smo zatajile pravo vsebino tega praznika, ki je sicer ved-?° težil k združevanju naprednih zensk, tudi k sprostitvi v prijetni družbi, k obravnavanju vseh proble-m°v skozi razne kulturne in druge Prireditve, ne pa seveda samo k te-rnu- Problemi, zaradi katerih je 8. roarec postal mednarodni ženski pra-k, so prav gotovo resnejši in za htevnejši in terjajo zaradi tega od FLM kot enotna organizacija ne obstaja več Globok razkol med kovinarji glede vladnih zakonskih odlokov FIOM zagovarja stališča večine v CGIL* FI M in UILM pa sta na stališčih organizacij CISL in UIL - Ločeni tiskovni konferenci Lue.uno Lama RIM — Razkol v vrstah italijanskega sindikalnega gibanja postaja čedalje bolj globok. Včeraj se je sestalo enotno tajništvo Zveze kovinarjev F LM in tudi med kovinarji je prišlo do različnega gledanja na vprašanja in probleme, ki tarejo danes italijansko delavsko gibanje. Ob koncu je postalo jasno, da je razdor zelo globok, tako da obstajajo trenutno tri sindikalne organizacije kovinarjev FIM -CISL, FIOM-CGIL in UILM UIL, skupne sigle FLM za sedaj, vsaj dokler ne premostijo najhujših problemov, ne bo mogel rabiti nihče. Niti tiskovna kanferenca ob koncu zasedanja ni bila enotna, temveč so vprizorili dve tiskovni konferenci. Na eni je v imenu FIOM spregovoril Pio Galli, na drugi pa v imenu ostalih dveh Raffaele Morese (FIM CISL). Z obeh tiskovnih konferenc je izšlo različno gledanje na vse probleme današnjega dne od avtosklicanih manifestacij, predvsem tiste, ki bo 24. marca v Rimu in ki jo je sklicala večinska komponenta v CGIL, do vprašanja sindikalnih predstavništev v tovarnah itd. Pio Galli je s svoje strani izrazil zaskrbljenost, ker tajništvo FLM ni prišlo do nobenega zaključka glede skupnih odnosov do delavcev in do tovarniških svetov. Galli se je zatem skliceval na včerajšnji predlog FI OM, da bi organizirali skupščine, na katerih bi jih obvestili o gospodarskem manevru vlade ter o stališčih posameznih sindikalnih organizacij do posameznih vprašanj. Kar zadeva sklep CGIL, da organizira sindikalni shod 24. marca v Rimu, pa je Galli menil, da bi to lahko bila priložnost, da bi ustvarili pogoje za premostitev razhajanj. Glede sindikalne manifestacije 24. marca v Rimu je treba zabeležiti vrsto kritik, ki jih je bil deležen generalni tajnik CGIL Lama potem ko je napovedal, da bo sam vodil manifestacijo proti vladnim odlokom o ceni delovne sile in premični lestvici. Zelo ostro so se izrekli predstavniki vseh strank, ki tvorijo vladno večino. Razprava o vladnih odlokih poteka v senatu zelo počasi RIM — Razprava o vladnem odloku o ceni dela in premični lestvici se dokaj utrujeno vleče v raznih komisijah. Še najbolj počasi poteka v senatni komisiji za proračun, kjer komunisti v skladu s svojo napoveda no taktiko, zavlačujejo kar se da potek razprave. Zjutraj so na primer ostro protestirali zaradi odsotnosti ministra za delo De Michelisa, zatem pa se je senator Meriggi spustil v razglabljanje o nekaterih zdravilih ter o vsestranski koristnosti aspirina, kar je seveda povzročilo besno reakcijo senatorjev vladne večine. Z druge strani tudi zakonski odlok o črnih gradnjah ne gre tako kot bi moral. Zatika se in zatika, tako da popoldne senatorji kar trikrat niso bili sklepčni, ko je šlo za glasovanje. Demokristjanski senatorji pojasnjujejo, da ne gre za pomanjkanje politične volje, temveč da je delo v senatu zelo slabo organizirano. r^s vseh, od vsake izmed nas, večje angažiranosti, resnejšega pristopa, bolj poglobljene analize, kot jo lahko nudijo še tako dobro zamišljene in tudi izpeljane družabne prireditve, večerje in srečanja. Tokrat bodo prazniki 8. marca po-ekali v glavnem v znamenju borbe v*eb žensk, za mir, proti jedrski o oorožitvi, proti vsem nevarnostim, * groze svetu, ki groze torej tudi ženskam, kot materam, ženam, pa udi enakovrednim članom današnje Dižbe, ki so dolžne povedati svoje, ^niti kaj je dobro, kaj slabo, kaj Predstavlja nevarnost za svetovni rnir- kaj predstavlja tu, v našem Primeru, nevarnost za mimo medse-°jno sožitje, za ustvarjanje prija-eDskih, dobrososedskih odnosov. . zopet je treba tudi tu poudariti Se posebne naloge, ki čakajo slovensko ženo. če se mora, kot vse ostale, vključevati v vse boje za pra zaposlitve, za boljše živ-Pogoje, za odpravo gospo-rize, za odpravo vseh ovir, ™ krizo pogojujejo, potem je njena naloga na tem področju še bolj spe-rSična. Tu stoji še vedno pred na-1 naš a, še vedno neuresničena za nadaljevanje na 2. strani "•co do Denjske darske I fa to kri Oh skrajno protislovnih in nezanesljivih vesteh z bojišča Iran stopnjuje obtožbe proti Iraku o uporabi prepovedanih bojnih plinov TEHERAN, BAGDAD — Iranska vojska je »uspešno zaustavila in odbila« poskus iraške vojske, da bi ponovno osvojili naftne otoke Madžnun, ki so jih Iranci zasedli pred dvema tednoma. V Teheranu tudi zatrjujejo, da je 25. mehanizirana iraška brigada utrpela »ogromne izgube v ljudeh in opremi«. Iranskih trditev ne more nihče preveriti, saj v Bagdadu trdijo, da je bila njihova proti ofenziva uspešna. Tako ali drugače, nesporno je le dejstvo, da so sedanji boji eni najhujših v zadnjem obdobju. Po mnenju večine opazovalcev je iraški generalštab sprožil ofenzivo fia tem odseku fronte, da bi preprečil skorajšnji napad Irancev, ki so na fronto že premestili nova ojačen ja. Otoki Mandžun se nahajajo vzhodno od Tigrisa v močvirnatem območju Hor el Hovaiza, pred vojno pa so dnevno dajali 350 sodov surove nafte. Po novna osvojitev teh otokov bi za Irance pomenila hud strateški poraz. Kljub optimističnim vojaškim komunikejem pa se za Irance vsa zadeva precej zapleta. Včeraj dopoldne se je namreč povsem nepričakovano sestal iranski vrhovni obrambni svet. Tudi stopnjevanje iranskih obtožbj da Irak rabi na bojišču strupene pline nekateri ocenjujejo kot opravičilo za vse hujšo zagato iranske vojske, ki je obtičala v močvirnatem območju Hor el Hovaiza. I ranski predsednik hodžatoleslam Ali Hamenei je včeraj zaprosil poseg predsednice indijske vlade Indire Gandhi, da bi kot predsedujoča v neuvrščenem gibanju posredovala glede »iraških kršitev ženevske konvencije iz leta 1925«. Po dosedanjih ugotovitvah je iraška vojska baje uporabila bojni plin iperit, ki so ga uporabili že med prvo svetovno vojno in ne zahteva posebne tehnologije za njegovo izdelavo. Mednarodni rdeči križ pa je v vsej zadevi izredno previden in ne daje neposrednih obtožb. Medtem pa se veča število držav, ki so najodločneje ob sodile uporabo bojnih plinov v iransko iraški vojni. Vse pa skrbno pazijo, da ne bi preodkrito in neposredno koga obtoževale. Bojijo se namreč morebitnih zapletov. Včeraj je namreč neka turška brodarska agencija navedla, da so iraška letala prejšnji teden potopila turško tovorno ladjo »Sema-G«, ki je s tovorom železa plula proti iranskim pristaniščem. Plovba v Zalivu je torej postala skrajno nevarna. To kio je že prepovedal svojim tankerjem, da bi pluli k i-ranskemu naftnemu terminalu na otoku Karg. Teheran pa je kot kaže že v škripcih pri prodaji nafte, da jo povsod ponuja pod ceno, a ne dobi kupcev. Atentat na avtobus v Izraelu . AVIV — v pristaniškem mestu Ašdod, 22 km južno od Tel Aviva, je Na nlL’ k' i« bila podtaknjena v avtobusu, ubila tri osebe in ranila devet. Posnetku je videti notranjost avtobusa po eksploziji. (Telefoto AP) Evropski pokali V včerajšnjih prvih četrtfinalnih srečanjih v treh evropskih nogometnih pokalih sta bila italijanska predstavnika uspešna, jugoslovanski zastopnik pa je tesno izgubil. V pokalu prvakov je namreč Roma premagala Dinamo iz Berlina s 3:0, v pokalu pokalnih prvakov je Juventus v Strasbourghu s težavo premagal finsko moštvo Haka z 1:0, z enakim izidom pa je splitski Haj duk v pokalu UEFA izgubil v Pragi proti Sparti. NA 10. STRANI Stenmarku veleslalom za svetovni pokal VAIL — Šved Ingemar Stenmark je zmagal včeraj v veleslalomu za svetovni pokal pred Švicarjem P. Zur-briggnom in Avstrijcem Ennom. Križaj je bil šesti, Strel pa osmi. Komunistična partija zelo kritična do deželne vlade TRST — Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je na včerajšnji ti skovni konferenci zelo kritično ocenila dosedanje delo šeststrankarske koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI. PLI in SSk), ki vodi deželno vlado. Komunisti pravijo, da je večina povsem izvotlila pristojnosti in vlogo deželnega sveta ter da ne uresničuje niti obvez, ki jih je tako, po svoji izvolitvi v programski izjavi začrtal sam predsednik deželnega odbora Comelli. Med drugim KPI očita koaliciji, da zelo pasivno spremlja tudi vprašanja slovenske- narodnostne skupnosti in da je skoraj povsem odsotna kar zadeva spremljanja zakonskega postop ka za odobritev g’obalnega zaščitnega zakona. NA 4. STRANI Zlata pogodba Steva Younga BOJAN PAVLETIČ LOS ANGELES — Je mogoče zaslužiti brez špekulacije, trgovanja ali dediščine 70 milijard lir? Je, če si Amerikanec, če igraš tisti njihov nerazumljivi nogomet, če imaš 22 let in če se imenuješ Steve Young. Pa še nekaj: podpisati mo raš pogodbo, da boš kar 43 let igral ta »supermanski« šport za Los Angeles Express. Seveda, ta visokorasli, temnolasi pravnuk enega pionirjev mormonske sekte Brighama Younga ne bo prejel te astronomske vsote, spričo katere je predsednik Reagan s svojo predsedniško letno apanažo dobrih 300 milijonov lir pravi revček. Najdonosnejšo pogodbo je v tem športu pred tem podpisal Dave Eoi tus, ki pa se je moral zadovoljiti s kar šestkrat nižjim zaslužkom, pa čeprav res tudi za rok, ki je bil šestkrat krajši. Krepki ameriški Štejan je torej postal v teh dneh možakar, ki je podpisal denarno vzeto, najzajetnejšo pogodbo vseh časov na svetu. Ni nam sicer jasno, zakaj mu bodo — kot tekmovalcu — plačevali po mi lijon in čez dolarjev letno tudi tedaj, ko bo star 65 det, toda to niti ni tako važno. Stavimo pa nekaj: Reagan ga prav gotovo ne bo dal v moralno prešo, kot je Craii Raffaello Corrà, pa čeprav ta suče svoj • jezik in steguje svoje dolge krake enako prizadevno ali pa še bolj od Štefana, za mnogo bolj skromne li-rice. Očividno so ameriške dimenzije vsestransko drugačne od italijanskih. Le v enem sta si ameriški superman in italijanska supergirl enaka: pretirano sram ni ne enega, ne dru gega. Oče umoril lastne otroke NA 2. STRANI • Rdeči nagelj N. i£>AL Ji£ V AN JE S 1. STRANI hleva, da dobimo končno, po tolikih letih globalni zaščitni zakon, ki bi nam vsem, ki živimo na Tržaškem, Goriškem, pa tudi v Beneški Sloveni ji, zagotovil enake pravice. Ženske ne smemo stati ob strani prav sedaj, ne v bližnji bodočnosti, ko bo tekla bitka prav za rešitev tega vprašanja. Tudi me bomo lahko dale svoj prispevek k njegovemu pravičnemu zaključku, tudi me bomo lahko tudi ob našem prazniku jasno in glasno povedale, kaj smo in kaj hočemo in kaj zahtevamo, če bomo to storile, če bomo odločne v naših zahtevah, če ne bomo pozabile, da smo del družbe, ki mora povedati svoje, ki mora pokazati, da hoče o vsem, kar jo zadeva tudi soodločati, potem smo ostale zveste duhu in ideji 8. marca, ki ga bomo čutile kot svojega letos, pa tudi v prihodnje. NEVA LUKEŠ □ WASHINGTON — Gary Hart je ponovno potolkel nekdanjega podpredsednika Mondala, tokrat na volitvah v majhni zvezni državi Vermont. Včeraj v opoldanskih urah na letališču v Ženevi Švicarji z bliskovito akcijo osvobodili ugrabljeno letalo ŽENEVA — Z bliskovito akcijo švi carske žendarmerije se je včeraj v o-poldanskih urah zaključila ugrabitev francoskega linijskega letala družbe Air France, ki je letelo na progi Frankfurt - Pariz. Do ugrabitve je prišlo v jutranjih urah, ko je tedaj še neznani ugrabitelj malo pred pristankom v Parizu vstopil v pilotsko kabino boeinga 737 in prisilil kapetana, da je letalo z 62 potniki in 6 člani posadke preusmeril proti Ženevi, kjer je pristalo „ ob 9.20. Takoj po pristanku je zahteval gorivo za nadaljevanje poleta proti Tripoliju v Libiji. V Ženevi so takoj ustanovili krizni štab, v Parizu pa krizno celico, medtem ko je Libija uradno zavrnila kakršnekoli pogovore z ugrabitelji. Medtem so Švicarji začeti z že ru- tinskim »utrujanjem« ugrabitelja z dolgoveznimi pogajanji. Prvi rezultat teh je bil, da je lahko prišlo iz letala vseh šest žensk, ki so bile v njem, in pa neki bolani moški. Proti pa dnevu so v delavce preoblečeni policisti z ugrabiteljevim dovoljenjem prinesli potnikom prvi del kosila, kar so izkoristili aa ogled položaja v letalu. Ko so prinesli drugi del kosila in je vstopilo v letalo 7 »delavcev«, so ti bliskovito vdrli v pi’otsko kabino, kjer je za kapetanom sedel ugrabiteJj ga o-nesposobili (izkazalo se je, da je imel pri sebi le nož) in ga takoj odvedli neznano kam. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, niso razkrili identitete ugrabitelja (ki govori več jezikov), potniki pa so živi in zdravi popoldne nadaljevali svojo pot v Pariz. Poročilo o zaključnih pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije se je na včerajšnji seji pod predsedstvom Mike Špiljaka seznanilo s sklepno fazo pogovorov z misijo mednarodnega denarnega sklada in podprlo stališča ZIS v teh pogovorih. Sklenili so tudi, da naj ZIS, skupaj z ustreznimi organi v federaciji, repu blikah in pokrajinah, z boljšo organizacijo, celovitim pregledom dela in večjim usklajevanjem zadev, zagotovi pravočasno sprejetje vseh nujnih ukrepov za učinkovito uresničevanje politike in programa gospodarske stabilizacije. Predsedstvo je poudarilo pomen in nujnost enotnosti vseh družbenih sil pri uresničevanju zastavljenih nalog in opozorilo na škodo, ki bi jo lahko prineslo oklevanje pri uresničevanju določene politike gospodarske stabilizacije. Na seji so tudi sprejeli sklep o ukinitvi uprave ' otočja Brioni, ki je delala kot posebna služba predsedstva SFRJ, glede na to, da so upravljanje s tem otočjem prenesli na delovno organizacijo »narodni park Brioni«. • Predsedstvo je tudi pomilostilo določeno število oseb. (dd) Špiljak sprejel Tindemansa BEOGRAD —1 Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj sprejel belgijskega zunanjega ministra Lea Tindemansa. V prisrčnem in pri jateljskem pogovoru sta s sodelavci izrazila obojestransko zadovoljstvo zaradi ugodnega razvijanja odnosov med Belgijo in Jugoslavijo. Ugotovili pa so, da ekonomski stiki niso v skladu z možnostmi in da jih je zato treba bolje razviti. Govorili so tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter položaju v Evropi, poudarili pa so pomen in možnosti, ki jih v tem pogledu nudi konferenca v Stockholmu. Včeraj v Schiu pravi pokol: oče ubil tri hčerke in ranil ženo SCHIO — Opeka, kladivo in likalnik: s temi tremi predmeti je bivši oficir mornarice 36-letni Vittorio Visentin napravil včeraj zjutraj pravi pokol: ubil je svoje tri hčerke, 8-letno Saro, 4-letno Cinzio in enoletno Va tentino ter hudo ranil svojo ženo, 32-letno Valerio Dal Bos. To je na kratko opis krvavega in srhljivega dogodka, ki je močno pretresel ves Schio in ko se je novica kot blisk razvedela tudi ostalo Italijo. Po pokolu se je Visentin odpravil z doma s svojim avtomobilom, s seboj pa je vzel še sabljo. Zločin je okrog 10. ure odkril Visentinov oče, ki mu je uspelo priti v sinovo stanovanje po kuhinjskem oknu, kajti vrata so bila zaprta. V stanovanju strašen prizor: povsod kri in trupla brez življenja, samo Sara je še dihala, a je umrla takoj po prevozu v bolnišnico. »Med peto in pol šesto uro smo slišali nekaj udarcev, a ker ni bilo ne joka ne krikov se nismo preveč vznemirili,« je po dogodku dejala neka soseda, ki je še poudarila, da se Visentin z ženo in otroki ni nikoli kregal. A nekaj se je moralo zgoditi, kajti Visentinov oče je preiskovalcem dejal : »Komaj so me obvestili, da sina ni bilo na delu pri bencinski črpalki, sem slutil, da se je dogodilo nekaj groznega.« Kaj je bil vzrok temu krvavemu dogodku? Vittorio Visentin je zapustil mornarico ob koncu sedemdesetih let, žrtev neke nesreče, ki mu je preprečila nadaljnjo vojaško kariero. Mož je bolehal za amnezijo, kajti večkrat je zapustil družino, da ga bi par dni pozneje našli sto in sto kilometrov daleč od doma, največkrat v obmorskih mestih. In prav »domotožje« do morja ga je privedlo v včerajšnje blazno dejanje. Vse pa kaže, da je bil vzrok za pokol izredno banalen. Po prvih rekonstrukcijah naj bi se Visentin že dalj časa boril z nespečnostjo. Spanje mu je motila tudi mala Cinzia, ki je večkrat ponoči kašljala. Zaradi tega se je najbrž včeraj zjutraj v trenutku nerazsodne jeze spravil na vso družino. Janoš Kadar prišel na obisk v Jugoslavijo BEOGRAD — Na povabilo predsednika CK ZKJ je včeraj popoldhe dopotoval na uradni prijateljski obisk v Jugoslavijo prvi sekretar Madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar. Popoldne so se v Beogradu začeli pogovori med Kadar jem in predsednikom predsedstva CK ZKJ Dragoslavom Markovičem, (dd) Tudi Italija bo pomagala graditi vesoljsko postajo RIM — Kot kaže bo znašal italijanski delež stroškov pri načrtovanju, gradnji in upravljanju vesoljske postaje, ki naj bi jo NASA poslala na krožnico leta 1992, približno 300 mili jard lir. To število je namreč omenil italijanski minister za znanstveno raziskovanje Luigi Granelli, ob včerajšnjem podpisu sporazuma med Itali jo in ZDA o sodelovanju na tem področju. Italija je s tem podpišem potrdila svojo pripravljenost, da sodeluje pri tem ambicioznem načrtu, h kateremu so ZDA povabile tudi ostale zahodnoevropske države ter Kanado in Japonsko. Cena postavitve vesoljske postaje na krožnico bo znašala, po sedanjih računih, približno osem do devet milijard dolarjev, ki pa se bodo verjetno skoraj podvojiti do trenutka izstrelitve, zaradi dodatnih investicij. Približno četrtino te vsote (3500 milijard od skupnih 14.000 milijard) bi morale prevzeti v svoje breme tiste države, ki so pristale na sodelovanje, r.>('e ste dobili avtorizacijo NcS Za plačevanje prostovoljnih pridevkov pred letom 1983 lahko plaču-Jete te prispevke, čeprav ste istočas-j°. zavarovani tudi kot samostojna davka. Ni pa rečeno, da se vam P acevanje prostovoljnih prispevkov Plača. Vaša zavarovalna doba pri ajainskem skladu odvisnih delav-‘v že presega 15 let in imate torej -agotovljeno pokojnino ob dopolnitvi • leta starosti. Na osnovi dobrih semnajstih let pokojninske dobe bi am pritikalo 36 odstotkov povprečja KifCe v zadnjih petih letih. Ker je a vaša plača še kar visoka, bi mo-, tadi čez sedem let, ko se boste P°kojili, ohraniti sedanjo kupno 00 plače, ker INPS aplicira meha-ieZC? ovrcdnotenja na osnovi inflaciji,' Ce vzamemo kot merilo 43. p!a-aa razred prostovoljnih prispevkov, znaša odgovarjajoča vrednost tedenske plače 388 tisoč 500 lir, to pa pomeni, da bi na osnovi današnjih 18 let pokojninske dobe vaša pokojnina znašala v današnji valuti približno GOO tisoč lir. Če bi vi plačevali prostovoljne prispevke še sedem let, bi vam dozorela pokojnina v višini približno 850 tisoč lir, torej 250 tisoč lir več na mesec, oziroma nekaj čez tri milijone lir večja pokojnina na leto. Za sedem let prostovoljnih prispevkov pa bi morali vplačati preko 35 milijonov lir, kar pomeni, da se vam verjetno ta operacija ne bi splačala, ker bi minilo več kot deset let za a-mortizacijo investiranega kapitala. Končna odločitev pa je seveda v vaši pristojnosti. Ob tem pa naj navedemo nove zneske prostovoljnih prispevkov, ki so stopili v veljavo s 1. januarjem 1984. Najvažnejša novost je ta, da je naj-nižji možen plačilni razred sedaj petnajsti in znaša 23 tisoč 433 lir na teden. Kdor je imel deseti razred, ali še nižjega, bo tako moral odšteti skoraj še enkrat toliko. Za 43. razred, ki je bil dodeljen naši bralki, se tedenski prispevek poviša od 96.722 lir na 101.485 tisoč lir na teden. Tudi prostovoljni prispevki kmetov se skoraj podvojijo. Na 23 tisoč 433 lir na teden, mesečni prispevek obrtnikov in trgovcev pa je poskočil od 87.670 lir na 101.535 lir na mesec. Dekle in njen idol, veliki Elvis Presley radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 DNEVNIK 1 Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 H mondo di Quark 15.00 Form d’Ischia: Kolesarstvo 16.00 Cartoni magici: Sandybell, risanke 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Knjižne novosti 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 Te lo do io il Brasile, vodi Beppe Grillo 21.50 DNEVNIK 22.00 Quell’incendio a Manhattan, film 23.40 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 I re della collina - TV film 14.20 Tandem... in partenza : vesti in radovednosti Ljubljana 8.50 TV v šoli: TV koledar. Dober tek, Okno v vesolje, Otroci u-stvarjajo, Dokler gozd ne ozeleni, Izliv Save 10.35 TV v šoli: Oksidacija in redukcija, Velasquez in Murillo, Poštar, Vsevedneži - nevedneži 16.50 Šolska TV: Vesolje - Hrbtenica noči 17.50 Poročila 17.55 S. Pregl: Odprava .zelenega zmaja: Janja, mlad. nad. 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Delegatska tribuna 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Tednik 21.05 Borgijci, angleška nad. 21.55 Dnevnik 22.10 Naši baletni umetniki : Lane Stranič Zagreb 16.45 Videostrani 16.55 TV v šoli: Dober tek,' Izliv Save 17.40 Poročila 17.45 Smogovci, otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč CANALE 5 10.00 Rak na prsih - aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.40 Help!, glasbena igra 12.15 Bis, nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV priredba 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV priredba 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L'albero delle mele - TV film 18.30 Popcom, glasbena oddaja 19.00 Giorno per giorno - TV film 19.30 Zig Zag, kviz 20.25 Superflash, nagradno tekmovanje 23.00 TV film 24.00 Šport: Košarka RETEQUATTRO 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M'ama non m’ama, ponovitev 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 L’anniversario, film 17.00 Risani filmi 17.20 Goldie Gold, risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M'ama non m’ama, nagradno tekmovanje 20.25 A Team TV film 21.30 TV film - 23.30 Šport: Ring 00.30 H vangelo secondo san Frediano, film ITALIA 1 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry 0’ TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 I Wolton - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari 19.40 Italia 1 - Kratke vesti 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre, go stje Indovina chi sono io?, nagradno tekmovanje Scooby Doo, risanke 16.00 Nogomet: evropski pokali 16.30 Šolska oddaja: govorica v pubertetni dobi 17.00 Vediamoci sul due: direktno iz studia 3 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.30 Mixer: sto minut televizije 21.50 Saranno famosi - TV film 22.40 DNEVNIK 2 - Večerne vesti 22.50 DNEVNIK 2 - Šport Cucciago: Košarka Tretji kanal 10.00 Televideo 16.00 Šolska oddaja : ton sožitja 16.30 H conte di Montecristo, 7. nad. 17.40 Šolska oddaja : Blisk, grom in mavrica 18.05 Sto italijanskih mest 18.25 L’orecchiocchio, glasbena odd. 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni programi 20.06 Šolska oddaja: Tradicije 20.30 Starš: Joan Baez 21.30 DNEVNIK 3 22.05 La vendetta del gangster, film 23.45 Rock koncert 19.30 Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Berač in sinovi, nadaljevanka 22.00 Dnevnik Koper 14.00 Odprta meja - Video teleks Danes imamo v Odprti meji tudi naslednje vesti: ŠPETER SLOVENOV — 8. marec v Benečiji TRST — Tiskovna konferenca KPI ČEDAD — Pust v Nediških dolinah TRST —- Skupna pobuda šentjakobskih društev 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: Dan žena 17.30 Slovenski narodni plesi 18.00 Ryan, serijski film 18.50 Risanke 19.00 Eurogol 19.30 TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Z nami pred kamero 20.30 Rumpole, serijski film 21.20 Turistični vodič - v sodelovanju s Kompasom 21.30 TVD nocoj 21.30 Videomix - glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Spaghetti a mezzanotte, film 22.30 Totò contro Maciste, film 00.30 Sport: nogomet TELEPADOVA 13.00 Tigerman, risanke 13.30 Lupin IH., risanke 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Capitani e re - TV priredba 16.00 TV film 17.00 Risanke 17.30 Voltus 5, risanke 18.00 Lamù, risanke 18.30 Tigerman, risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin HI., risanke 20.20 Tutti a scuola, film 22.00 Charlie’s angels TV film 23.00 Barbary Coast - TV film TRIVENETA 10.30 The Bold Ones - TV film 11.30 Sherlock Holmes - TV film 12.00 La famiglia Smith - TV film 12.45 Una coppia quasi normale - TV film 13.30 Trider G7, risanke 14.00 Penelope Pistop, risanke 14.30 Govorimo o ribolovu 16.30 The Bold Ones - TV film 17.30 Voghi, risanke 18.00 Birdman & Galaxy Trio, ris. 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Vse o motorjih 20.30 H boia di Venezia, film 22.00 Q.P. Coupon TELEFRIULI 14.00 Anche i ricchi piangono - TV film 15.00 L’uomo che doveva uccidere il suo assassino, film 17.00 Space Games 18.00 Risanke 18.30 Detective anni '30 - TV film 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 Film 22.15 Goal, športni tednik 23.30 L’allegra confraternita, film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 -11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 - 13 00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Zdravniški nasvet ti - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Ra dijsko popoldne: Glasba po željah ; 14.10 Otroški kotiček; »To je pa laž!« Pripravlja Vera Poljšak ; 14.30 Pop-Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba: Komorni ženski zbor Glasbeno -pedagoške visoke šole iz Plovdiva v Bolgariji ; 18.00 Četrtkova srečanja: Dosje Koprivišče; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki. RADIO OPČINE Do 9.00 glasbena matineja ; od 9.00 dalje: Ženska o ženski ; 14.30 Saša in poezija ; 15.30 Otroci iz vrtca vsem mamicam; 18.00 Gremo v gledališče; dalje non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved -Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, koledar dogodkov; 13.35 Objave, kinospored, EP; 13.45 Glasbeni utrinki iz zamejstva ; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave, EP; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Javna radijska odra ja iz Postojne in kviz »Upoma Primorska«. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Glasbeno jutro : koledarček, popevka tedna; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casatici Sonora ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Zmaj; 10.35 La girandola; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Popoldanski spored; 14.00 Jugoslovanska glasba; 14.32 Popolari e dintorni; 15.00 Zmaj; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Io Claudio, radijska priredba; 11.30 Top story ; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master, glasbena oddaja; 13.56 Informacije za turiste; 15.05 Radio 1 za vsakogar Megabit; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 - Ellington '84; 18.05 Popevke; 18.30 Večerna glasba: Lirični arhiv; 19.15 Verska oddaja ; 19.30 Audiobox Desertum ; 20.00 La casa di Bernarda Alba; 21.30 Sanremo za mlade; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Audio flash ; 22.50 Danes v parlamentu ; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za .. .; 11.05 Ali poznate . . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola* 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Mihe Dovžana; 18.15 Jezikovni pogovori ; 18.30 »Mamica Ljubljana« ... Iz opusa skladateljice Dore Pejačevič ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Rosa Luxemburg; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno - Berteli Brecht: Častitljiva starka; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Obnova proizvodnje v Detroitu najbrž ne gre v smislu dogovora Sindikati zahtevajo takojšen sestanek na deželi Na sporedu je »Dih« Boža Šprajea Jutri v Kulturnem domu premiera slovenskega filma Po uspelem začetku jilmsk-sga ciklusa -»Skok v kino«, Kinoatelje pri pravlja drugi pomemben filmski dogodek. Jutri bo namreč v Kulturnem domu premiera slovenskega filma »Dih« režiserja Boža Šprajea. Pobuda, kateri bosta v tej sezoni sledili še dve, se vključuje v program slovenske skupine, ki na tak način posreduje goriški publiki najnovejše slovenske filmske stvaritve. Film, ki si ga bomo ogledali v petek, govori o vprašanju onesnaževanja okolja, oziroma o nezainteresiranosti oblasti do tega problema. Večji del zgodbe se odvija v porodniškem oddelku bolnišnice, kjer se mlada zdravnica, z vsemi močmi, bori proti pljučnemu obolenju dojenčkov. Ves njen trud pa naleti na gluha ušesa upraviteljev, ki se nočejo lotiti reševanja tega tako kočljivega družbenega problema. V glavnih vlogah nastopata priznana filmska igralca Draga Potočnjak in Ivo Ban. Med prvo in drugo projekcijo. ki bosta ob 19. in 21. uri, bo srečanje s filmsko ekipo. Kot smo že povedali, drugi film iz ciklusa »Skok v kino«, ki je bil napovedan za včeraj, bo danes v Verdijevem gledališču. Gre za delo francoskega režiserja Alaina Tonnerja »Dans la ville bianche« (V belem mestu), ki govori o Lizboni, o mornarju, o ljubezni in prostosti. Vsaka teh komponent pa govori svoj jezik. V glavnih vlogah nastopajo Bruno Ganz, Teresa Madruga in Jose Carvalho. Predstave v Verdiju bodo tri, in sicer ob 18., 20. in 22. uri. Obnovitev proizvodne dejavnosti v podjetju Detroit refrigeration ubira čudno pot. Na to so opozorili na odprti skupSčini, ki je bila na sedežu sindikalne zveze kovinarjev (FLM) v Tržiču. Skupščine se je udeležilo nad 100 nekdanjih delavcev znanega trži-škega podjetja in tudi delavci, ki so našli zaposlitev v novi dejavnosti, predstavniki sindikata kovinarjev in enotne sindikalne zveze Valenta, Mania in Colautti, poslanec Rebulla, deželni svetovalci Padovan, Bratina, Longa in Pagura ter župan občine Škocjan Cosolo. Poročilo o težavnem položaju v podjetju je podal član sindikalne zveze kovinarjev Valenta, ki je opozoril, kako ostajajo, leto dni po sklenitvi dogovora o sanaciji podjetja, nerešena številna vprašanja. Kljub večkratnim zahtevam ni še prišlo do srečanja med novim lastnikom (Cescheli), deželo in sindikati, na katerem bi preverili stopnjo uresničevanja dogovora. In to kljub temu da so bila periodična srečanja izrecno predvidena v dogovoru. Sindikati izražajo tudi resne pomisleke glede kriterijev postopnega zaposlovanja delavcev. Še bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da se v novem podjetju že kopičijo precejšnje zaloge in da izdelke prodajajo skoraj izključno na tuje. Z ozirom da imata brata Ceschelli že nekaj obratov, ki proizvajajo za italijansko tržišče, bi pomenila preusmeritev na tuja tržišča v bistvu samo omejevanje možnosti nadaljnjega razvoja. Z drugo besedo: načrt postopne obnovitve proizvodnje, na podlagi katerega je bil tudi sprejet dogovor (in zajamčena znatna finančna sredstva dežele) postaja vprašljiv. Prav zaradi tega sindikat vztraja na takojšnjem sklicanju sestanka med deželnim odbornikom za industrijo, Ceschellijem in predstavniki sindikalne zveze. O nujnosti takega sestanka so se izrekli tudi deželni svetovalci. Na skupščini pa so sklenili tudi, da bodo, v kolikor bo dežela ostala gluha na zahteve in priporo: ila, simbolično zasedli sedež deželnega od-bomištva v Trstu. • Goriško šolsko skrbništvo obvešča, da nudijo v posebnem uradu na skrbništvu pojasnila v zvezi s premestitvami učnega in neučnega osebja v šol skem letu 1984-85. Urad je nia razpolago vsak delavnik od 12.30 do 13.30. V GRADIŠČU Drevi odprtje razstave medu V enoteki La serenissima v Gradišču bodo danes odprli 1. pokrajinsko razstavo medu in čebeljih proizvodov. Pobudo za manifestacijo je dal pokrajinski konzorcij čebelarjev, v sodelovanju z avtonomno letoviščar-sko ustanovo za Gradišče in Redi-guglio in občinsko upravo v Gradišču. Na Goriškem se s čebelarstvom ukvarja okrog 170 oseb, v glavnem tako imenovani ljubiteljski čebelarji, nekaj pa je tudi takih, ki jim čebelarstvo pomeni precejšen vir dohodka. Na razstavi v Gradišču bo prisotnih trinajst čebelarjev. Otvoritvena sovesnost bo drevi ob 18. uri, razstava in pokušnja pa bo odprta do nedelje, 11. t.m. DOKUMENT KPI Proti spremembam zakona 180 Komunisti nasprotujejo ponovnemu odpiranju psihiatričnih bolnišnic, čeprav v drugih oblikah in pod drugimi imeni. Tako izhaja iz dokumenta, ki so ga odobrili na sobotni skupščini članov sekcije »G. Marvin« v Gorici v procesu uvajanja, in izvajanja reforme na področju psihiatrije, tiste reforme, ki se skuša zdaj s popravki k zakonu 180 v bistvu zaustaviti. Minister Signorile v Ronkah Člani upravnega sveta Konzorcija za deželno letališče v Ronkah se bodo ob 15.30 srečali z ministrom za prevoze Signorilejem. Ministra bodo seznanili z dejavnostjo letališča ter ga opozorili na možnosti razvoja, zlasti mednarodnega letalskega prometa. Dvajsetletnica Voce isontina Dvajsetletnico izhajanja goriškega tednika »Voce isontina« bodo počastili v nedeljo, 11. t.m., ob 15.30 s slovesnostjo v avditoriju »L. Fogar«. Voce isontina je glasilo goriške nadškofije. Otroško pustovanje v Kulturnem domu V Doberdobu pogreb strica Lovreta Malce zaspani od večerne zabave so včeraj zjutraj goriški občinski u-službenci očistili glavne mestne u-lice raznovrstnih papirnatih in drugih izdelkov, ki so prednjačili v torek popoldan, ko je mestno središče preplavila množica mask. Lepo, sončno, rekli bi že spomladansko vreme je bilo kot nalašč naročeno za vrsto manifestacij, ki so jih v torek pripravili na Goriškem. Poleg pustnega sprevoda po mestnih ulicah ne gre pozabiti velike manifestacije v Tržiču ter drugih večjih krajih pokrajine. Veselo in zabavno je bilo tudi v goriškem Kulturnem domu, kjer je Zveza slovenskih kulturnih društev ob sodelovanju Mladinskega krožka in Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ pripravila pustno rajanje, ki se ga je letos udeležilo zares izredno veliko otrok. V večernih urah pa je bil ples za odrasle in tudi tokrat je bila prisotnost izredno velika. Podobno pustovanje so imeli tudi v drugih vaseh na Goriškem. Doberdobci so se od pusta poslovili včeraj popoldne, ko so stricu Lovre-tu pripravili časten pogreb. Že med potjo v kraško vas so osmrtnice vaških šem oznanjale, da je nenadoma, v cvetu mladosti, v 84. letu preminil stric Lovre. Za pogreb je poskrbel sam kardinal Stanko Košič ob spremstvu sestre Putanice. Od doberdobskega pusta se je poslovilo zares izredno veliko ljudi, ne samo domačinov, saj so si to staro dober-dobsko pustno tradicijo ogledali številni občanj s Tržiškega in Goriškega nasploh. Potem ko so krsto s stricem Lov-retom v povorki pospremili do vseh vaških gostiln, ter po uradnem tehtanju na vaški tehtnici, je sledila Košičeva homilija, kjer se je spom- nila na lepe in hude trenutke preteklega leta. Seveda ni v Košiče-vem posegu izostala ironija, in marsikatera pikra na račun enega ali drugega, oziroma ene ali druge organizacije. Vse pa je bilo zalito s kozarcem dobrega domačega vina in ob podpori klobas, jajc in drugih dobrot. Na sliki: otroci med torkovim pustovanjem v Kulturnem domu. Ob mednarodnem dnevu žensk Mimoza v znamenju boja za mir Pustno razpoloženje, ki se še ni dodobra poleglo, daje letošnjemu osmemu marcu, mednarodnemu dnevu žensk, nekoliko drugačen ton, kot da bi nad mimozami še poplesovale pisane snežinke koriandolov in budile veselje, čeprav so časi vse bolj kot rožnati. Res je tudi, da se je žensko gibanje, po velikih zmagah in socialnih pridobitvah, nekoliko utišalo, tako da je tudi osmi marec, vsaj na videz, manj blesteč in izzivalen kot v sedemdesetih letih. Svojega globokega sporočila in spomina na ženske, ki so 1. 1908 izgorele v Philadelphii v boju za svoje pravice, pa mednarodni dan žensk ne bo nikoli izgubil. Razne prireditve in srečanja ob tem datumu so tako priložnost za razmislek, koliko je treba še zaorati, da bo ženskam, in z njimi tudi vsem, lepše in boljše. Tako ne moremo mimo ugotovitve, da čutijo posledice gospodarske krize v prvi vrsti ženske, ki med prvimi izgubljajo delovna mesta. Da je to res, ni treba gledali daleč, saj so v Gorici in Trstu gospodarski ukrepi v Jugoslaviji prizadeli več tisoč ženskih delovnih mest. So pa nad temi problemi še drugi, veliko usodnejši za vse človeštvo sploh. Rožljanje z orožjem in kopičenje jedrskih konic grozeče opozarjata na mrko bodočnost, ki se ji lahko izognemo le z izrazitim bojem za mir. Samoupravni referendum proti nastavitvi jedrskih raket v Comisu, ki so ga razpisali enotni odbori za mir, je ena izmed najstvamejših pobud, Tajništvo goriške CGIL vzpodbuja k enotnosti V trenutku, ko je postal razkroj sindikalne enotnosti v vsedržavnem merilu povsem otipljiv in stvaren, si goriška CGIL prizadeva, da za svojo bazo vnese trezen razmislek, ki naj bi pomagal k ponovni vzpostavitvi enotnosti. V imenu tajništva področnega sveta CGIL so sindikalisti Luciano Pini, Giuliano Bon in Renato Papais poslali vsem svojim strukturam in članom pismo, v katerem poudarjajo potrebo po resnem in usmerjenem razmisleku o pretresih, ki so nastali v zadnjih dneh tako med sindikalnimi organizacijami kot znptraj CGIL same. Nadalje napovedujejo, da bo goriška CGIL priredila po zasedanju glavnega vsedržavnega sveta vrsto enotnih zborovanj na vseh delovnih mestih. Njihov namen naj ne bi bil poudarjanje ločevalnih procesov ampak iskanje novih načinov za obnovo enotnosti, ki je neovrgljivo bogastvo celotnega delavskega razreda v Italiji. Na Goriškem so možnosti velike, ker tako zgodovina sindikalnega gibanja kot hudi gospodarski trenutki narekujejo okrepitev sindikalne enotnosti skupnega nastopanja, v jamstvo, da se lahko ponovijo uspehi sindikalnega boja iz prejšnjih let. Tajništvo področnega sveta CGIL poziva vse svoje člane, naj delajo v prizadevanju za okrepitev vezi med sindikalnimi silami delavskega razreda. Obmejni promet nekoliko porastel Osebni obmejni promet v februarju ni zabeležil bistvenih sprememb v primerjavi z januarjem. Preko meje je šlo s potnimi listi in prepustnicami 494.258 oseb, kar je približno tisoč več kot januarja. S potnimi Usti je prekoračilo mejo 53.016 italijanskih državljanov (januarja 59.118) in 21.014 tujih (januarja 18.811). V maloobmejnem prometu pa so številke naslednje: prepustnico je organom na meji pokazalo 181.486 Italijanov (januarja 184.428) in 148.742 tujih državljanov oziroma 7.369 več kot prejšnji mesec. Pri tem lahko ugotovimo, da je bil prehod italijanskih državljanov v februarju nižji, pomnožilo pa se je število prehodov tujih državljanov, v glavnem Jugoslovanov. izleti Slovensko planinsko društvo vabi letošnje in vse udeležence smučarskih tečajev, da se udeležijo tekmovanja -družabnosti, ki bo 25. marca na Ne-vejskem sedlu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Prijave in vplačila na sedežu društva oziroma v trgovini Baucon do 19. marca. Plemenito zadnje dejanje upokojenca iz Corone Daroval je očesni roženici Centru ADO Zahvaljujoč se plemenitemu poslanstvu Združenja darovalcev organov (ADO) in zavesti darovalca, da lahko tudi po smrti pomaga bližnjemu, bosta dve osebi lahko spet pridobili vid. Dejavnost združenja ADO si kljub najrazličnejšim težavam, tabujem in pomislekom vendarle utira pot pri nas na Goriškem. Zadnji primer je predvčerajšnji, ko so v krminski bolnišnici s hitrim posegom odvzeli roženici 59-letnemu članu združenja ADO Luciu Dondi iz Corone, ki je umrl za srčno kapjo na svojem domu, potem ko je komaj nekaj mesecev užival zasluženi pokoj. Roženici so takoj po operaciji v posebni hladilni napravi, prepeljali z rešilnim avtomobilom goriškega zelenega križa v specializirani center v Mestre, kjer ju bodo presadili pacientu. Vendar je to drugi tovrstni poseg v naši pokrajini. Predlanskim je centru ADO darovala oči ženska srednjih let, ki se je poškodovala v prometni nesreči. # Samoupravni referendum za mir in proti atomskim raketam v Comisu bodo v drugi polovici marca izvedli tudi v Ronkah. V občini so že sestavili odbor garantov, ki bo skrbel, da bo akcija potekala brez zastojev in težav. Poleg župana De Paceja so v odboru še župnik iz Romjana, predsednik AGLI Boscarol, predsednik združenja ARCI in nekatere druge o-sebnosti. kino Gorica VERDI 18.00, 20.00, 22.00 Za ciklus Skok v kino »V belem mestu«. VITTORIA 17.30—22.00 »Orgia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Le occasioni di Rosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Incontri molto particolari«. PRINCIPE 18.00—22.00 »Notti di fuoco per mogli in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Zlo pod sonlcem«. SVOBODA 18.00-20.00 »Salon za masažo«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83 349. da pokažemo željo po miru. Komunistične ženske se bodo v ta namen zbrale danes jutraj pred javnim vrtom v Gorici, kjer bodo ob mimozi zbirale podpise. Poglejmo še, kako bodo proslavljale 8. marec po naših vaseh. V glavnem so se povsod odločili za soboto. Tako velja za Pevmo, Doberdob, So-vodnje in Števerjan. Društvo upokojencev pa priredi danes izlet v Strunjan, skupaj z upokojenci iz Solkana. Na poti se bodo ustavili tudi v Trstu, kjer bodo obiskali Rižarno. V Strunjanu se bodo upokojenke iz Gorice udeležile tudi tekmovanja v plavanju. Prireditev v počastitev mednarodnega ženskega praznika bo danes tudi v Novi Gorici in sicer v Kulturnem domu, kjer bo ob 20. uri gledališka premiera. Sicer pa bo vrsta proslav v delovnih organizacijah. • Na družabnost ob 8. marcu vabijo v soboto, 10. t.m., žene na Vrhu. Družabnost bo ob 19.30 v gostilni Devetak. Ogled razstave »Okradena Furlanija« Socialni večnamenski center iz Gorice prireja jutri v okviru dejavnosti v prid starejših voden ogled razstave »Okradena Furlanija«, za katero so poskrbeli sekcija »Italia nostra«, pordenonska občina in goriška pokrajina. Ogled razstave, ki J° bo vodila prof. Del Neri, bo ob 15.30 v pokrajinskem muzeju v Palači Attems. Vstop prost. POGREBI Danes v Gorici, ob 8. uri, Giorgina Contento De Palo iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 14.30 Alojz Zavadlav ri splošne bolnišnice. ■ Sporočamo, da nas je ne nadoma v 60. letu zapustil naš 1 mož, oče in nono Alojz Zavadlav Pogreb bo danes ob 14.30 iz glavne bolnišnice v Gorici na sovodenjsko pokopališče. Svojci Sovodnje, 8. marca 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Leopolda Grilja Se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. na zahvala g. župniku, zboru KDL> niča, kolektivu KK Vipava, ZZB darovalcem cvetja. . . Svojci Vrh, 8. marca 1984 _ Učno in neučno osebje didaktične#11 ravnateljstva Doberdob izreka svoj' ravnateljici iskreno sožalje ob ri#11 bi tasta Rudolfa Sakside. Ob 40-letnici smrti Stanka Vuka in žene Žlahtni klic ljubezni Med še ne dovolj uveljavljenimi avtorji bližnje primorske literarne prete-k osti je Stanko Vuk prav gotovo e-den najzanimivejših. Zaradi tragične usode: mladega literata iz -Mima pri Gorici je pripeljala usoda po obsodbi na drugem tržaškem procesu v fašistične ječe in kasneje v zagonetno smrt pod brzostrelko neznanih ubijalcev. In zaradi sugestivne literature: kljub začetni fragmentarnosti, zvrstni neopredeljenosti in nedodelanosti je njegova beseda zorela v čudovit literarni akvarel »Zemlje na zapadu«, v postiamo uresničeno zbirko skic, novel in črtic o primorskih krajih in ljudeh, ki sta jo leta 1956 uredila Lino Legiša in Milko Matičetov. Toda prva literatura življenja se je za Stanka Vuka začela pravzaprav biografsko kasneje v najrazličnejših zaporih po Italiji, ko je lahko le s pismi gojil in utrjeval ljubezensko zvezo s šele dva tedna pred svojim are-stom poročeno Danico Tomažič. Iz stiske, strahu, predanosti so se tako porodila ljubezenska pisma med najlepšimi v slovenski literaturi. Pisma, ki so literatura, zaradi prvenstveno leposlovne intence, ki je Vuka usmerjala Pri opisovanju občutkov, stanj, okolja, fantazij, načrtov in spominov. Prav zato se je Založništvo tržaškega tiska odločilo za njihovo izdajo, saj je le ozek izbor pisem, objavljen doslej v »Zemlji na zapadu«, brez dvoma Prikrajšal slovenske bralce za popol-hejšo sliko časa in osebnosti Stanka Vuka. Prevddom Lina Legiše, Alojza Rebule in drugih, se bodo tako pridružili še teksti Matičetovih, ki od skup-n° 357 pisem izbirata, urejata in z opombami opremljata okrog 120 naj-reprezentativnejših. Pisma zajemajo kronološko celotno razdobje Vukove internacije in podajajo posredno tudi takratno zgodovinsko situacijo primorskih Slovencev v obliki, ki nudi po intenzivnosti in lirskosti pisanja le ble-uo primerjavo z dopisi Vladimira Ma-lakovskega Ldlji Brik. Slovenski izdali pisem Stanka Vuka, ki ga biografsko in literarnozgodovinsko osvetljuje ■j0 Poglobljena spremna študija, se pridružuje še italijanska, da bi izvirna oblika tekstov seznanila tudi italijanske bralce z usodo, trpljenjem, literarnimi ambicijami in sanjami primorskega človeka pod fašizmom. Tudi zato je izdaja »Ljubezenskih pisem« Stanka Vuka ne le literarno, ampak Predvsem pomembno kulturno dejanje. Pred knjižnim izidom, ki bo predvidoma novembra letos, dajemo tako bralcem Primorskega dnevnika možnost da delček te dragocene literarne dediščine berejo že danes, ob 40-letni-Cl Vukove in ženine smrti (točno 10. d'arca 1944). MIRAN KOŠUTA Fossano, 20. maja 43 PTedraga ženička! tllej, fc tebi prihajam, potem ko se?n vneto študiral ves dan, samo z nemo presledkoma — zjutraj kopa ,Je. Pod toplo prho in popoldne pri-ifno dveurna sončna kopel, ki mi "dJe bledo bakreno barvo, vsaj po orazu in rokah. Pisanje si pridanim zmeraj za zvečer, ker je ta-Tat tako lepo misliti nate, tako le- se ti je malo odpreti srce. približati in ti Zahvaljujem se ti za tvoja pisma — samo ti lahko razumeš, kako so mi draga — in za zmeraj nove izraze prisrčnosti in ljubezni, s kate rimi me obiskuješ. Bodi blagoslovljena. Z največjim veseljem spremljam tvoja vsakdanja opravilca, tvoje misli, tvoje skrbi. Zahvaljujem se ti za knjige, ki si naročila, naj mi jih pošljejo. Ljubim te in zelo si mi draga in me znaš ganiti z dvema besedama, ko praviš, da ne ješ češenj, ker jih meni ni dano imeti. . . Kaj naj bi ti povedal o sebi? Med starimi številkami revije »Tempo« sem našel nekaj Gauguinovih spi sov in precej posnetkov njegovih slik. Zelo lepe so tudi tako, brez barv. Mislim, da je Gauguin všeč tudi tebi; meni nenavadno, pa naj piše ali slika. Spominjam se, da sem v neki knjigi o frančiškanstvu našel, da je v cerkvi na Verni dosti izdelkov iz gline, ki so tebi močno všeč, in sklenil sem, da bova morala iti tja gor. V enem svojih zadnjih pisem sem se skoraj ujezil, ker si me primerjala z nekaterimi drugimi možmi v sorodstvu. Vedi pa, da se nisem u-jezil zaradi primerjanja, saj ti veš, kako sem vzkipljiv in kako težko se mi posreči obvladati se; in če do tebe nisem tak, vsaj ne tako poet os torna, je to zato, ker naredim vse, kar je moč, da bi se obvladal, da ne bi bil krivičen do te sladke mitkene, do te »golobce«, ki mi je tako vdana. In ti bi mi ta dobri namen morala priznati in mi malo pomagati, da bi ga gojil, ne pa da se zraven nasmihaš. Vendar te ljubim zelo zelo. Pogostoma se v mislih vračam v tvojo mladost (oh, sicer si mlada še danes) in ne vem, zakaj vidim tebe upodobljeno z malo besedami v evangeliju: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in padel med razbojnike, ki so ga slekli in večkrat ranili, potlej pa odšli in ga pustili napol mrtvega.« Glej, v nekaj besedah, svojo mladost, glej svojo trpečo dušo, pretreseno, zbito. Vendar za tem pri de drugi del: »Neki popotni Samarijan pa je šel tam mimo in ko ga je videl, se mu je zasmilil. Približal se je, mu obvezal rane, zlil nanje olja in vina, ga skrbno polo Žil na živinče, ga peljal v gostišče in skrbel zanj.« Ali sem res tako naredil? Sem pozdravil ali vsaj zaprl tvoje rane? In verjemi mi: jaz ne bom umrl prej ko ti. Za to molim vsak večer in vem, da bom uslišan. Natanko vem, kakšna bo moja bolečim, ko te bom videl umreti, vendar jo sprejemam že zdaj. Nočem te več pu siiti samo. Sam te hočem nesti k večnemu počitku in potlej. ■ ■ čim prej dohiteti. In ti, v nebesih, boš prosila dobrega Bog ca, m j me pokliče hitro, kajne, saj bi se brez mene tudi tam počutila samo in trpela hudo domotožje. Vse to pa se bo zgodilo, ko bova stara, kakor hrast in breza, sklo-njena k večernemu vetru. .. Zdaj sva še strahotno, grozno mlada. Tvoja je menda beseda, da me ljubiš tako preprosto in tako vse-obsežno in tako izključno, kot je samo Eva mogla ljubiti svojega moškega. Razumem te, ko mi tako govoriš, kot bi zajemala iz školjke, v kateri se je zgostila vsa modrost starih časov. Kdajpakdaj najdem v tvojih pismih tako globoke in tako preproste misli, da ne morejo biti ne sad ne odsev tvojega branja. Nikoli se mi ne posreči odkriti, kje v sebi jih zajemaš in od kod ti prihajajo. Vendar mislim, da žena, ki moč no ljubi, postane sama sebi neznanka in ona sama presenečeno zagleda, kako iz njenih ramen poganjajo cvetoče vejice. Ti veš, da te ljubim. To nič kaj urejeno pismo ti to pravi, ti to slika v zlati in rjavi barvi na ozadje večera, ki prihaja kot sinje jadro z zemlje, kjer sediš in misliš name. Ali vidiš, kako ti vijolice cveto na ročicah? Tvoj Stanko (Prevedla Vida Matičetova) Saksidova pravljica Rudolf Saksida: Sova leti nad mestom Franci Zagoričnik in Alenka Kham gosta Kosovelove knjižnice v Sežani Z gostoma iz Kranja bo knjižnica pripravila večer avantgardne umetnosti tako na literarnem kot likovnem področju. FRANCI ZAGORIČNIK si je s svojo poezijo ustvaril samosvoj položaj med sodobnimi slovenskimi književniki. Svoje začetne pesmi je objavljal v Perspektivah, kasneje v Problemih, Dialogih, Sodobnosti, Mostu, Naših razgledih, pa tudi v Tribuni. Poleg pesmi piše tudi prozo in se ukvarja s publicistiko. Sodeloval je s skupino OHO, kar potrjuje, da pripada skrajni umetniški avantgardi. Zagoričnik se je rodil leta 1933 v Dugi Resi na Hrvaškem. Uveljavil se je predvsem kot pesnik, dasiravno ga javnost pozna tudi kot prozaista pa literarnega in likovnega kritika in prevajalca. Pomembno je tudi njegovo urednikovanje pri raznih revijah in časopisih in zbornikih kot so: Perspektive, Problemi, Tribuna, Rok - Beograd, Ulaznica - Zrenjenin, Pesmos -Zrenjanin, Disov glasnik - čačak, West-east I - IX. Svojo prvo pesniško zbirko je objavil leta 1965 z naslovom Agamemnon. Že s to zbirko Zagoričnik seznanja bralca z najnovejšimi i-skanji v sodobni slovenski liriki. Predstavlja se nam kot svojevrsten pesnik, ki išče svojemu čutenju in doživljenju adekvaten izraz. Njegova lirična izpoved odraža stisko sodobnega človeka, ki skuša kljub obupu in osamljenosti z mladostno silovitostjo odkriti tiste osnove človekovega gibanja, ki o-sveščajo njegovo osebnost in dajejo življenju globlji pomen, že leto kasneje 1966 pa nas Zagoričnik seznanja s svojo vizualno poezijo s sodelavci: Iztok Geister, Marko Pogačnik, Aleš Kermauner, Tomaž Šalamun, Braco Rotar. Publikacija skupine avtorjev nosi naslov Ava. Zatem sledi pesniška zbirka V risu (1967), nato Opus nič — istega leta, Baklada smrti (poezija skupaj z grafikami Štefana Simoniča 1969) , Obsedeno stanje (poezija 1969), Fondi oryja pala (poezija, letrizem 1970) , Opus zero (1971), Leto in dan (1972), To stvar, ki se imenuje pesem (poezija 1972), Fusnota (proza, poezija, fotoprojekti 1973), Agamemnon (izbor poezije, Kruševac 1976), Bistveni udarec mojstra An’ana (roman 1978). Konec lanskega leta pa je Mladinska knjiga ob pesnikovi 50-letnici izdala obsežno zbirko pesmi z naslovom Sveder s spremno študijo o posebnostih Zagoričnikove poezije, ki jo je napisal Niko Grafenauer. Temeljna značilnost Zagoričnikove poezije je paradoks. In budna, nemima in nikoli potešena misel je poglavitni junak njegove lirike. Zagoričnikova lirika je vse do danes ostala upesnjena zavest ali celo upesnjena filozofija. V vsej Zagoričnikov! poeziji se srečujemo z i-dejnostjo v »Nemožnosti«. Prav nikjer ni trdne točke, ni »ničesar, zanesljivo oprijemljivega od česar se ne bi spet odvrnili.« »Kar smo bili,« pravi nekje, »čez hip že nismo več.« Končna stanja razpadajo po eni strani v onemoglost ali ravnodušnost po drugi pa v izbruhe, ki jim pravi »pravica vpiti« ali »pravica na obup«. Pesnik se poredko spušča v zgodovino, čas ali ljubezen. Zato prevladuje umovalno mestoma suho filozofsko izrazje naklonjeno »heide-grjanskim« novotvorbam, (ne — biti, Ne — bivanje, ne — do — bi vani, ne — dana, ne — dan, nebnost, polašča-nje itd.). V Zagoričnikovem pesništvu se proces pdtujevanja prenese na izrazito miselno raven v abstraktno, »prostranstvo budnosti«, ki postaja že atematič-no. Tu se tako imenovano bivanje vrsti v krogu med popolno »nemožno-stjo« in popolno »ljubeznijo«, med skrajnim zanikanjem in skrajnim potrjevanjem življenja. Redke so pesmi. kjer je notranje ravnotežje lirskega izraza ohranjeno. Zaradi vseh teh značilnosti Zagoričnikova poezija ne more biti branje za zabavo temveč zahteva od bralca določen miselni napor, morda tudi znanje. Saj dostikrat ne vemo, ali beremo poezijo ali imamo opravka s filozofskim razmišljanjem. Vsekakor želi knjižnica z razstavo Zagoričniko-vega literarnega dela opozoriti svoje bralce na pomembnega in izjemnega slovenskega ustvarjalca, ki ga v nobenem primeru ne moremo prezreti. O Zagoričniku bo v knjižnici govoril dr. Denis Poniž. Pesmi iz zbirke Sveder pa bosta posredovala Bogdana Bratuž in Anton Petje. Ob literarni razstavi bo v knjižnici tudi likovna razstava ALENKE KHAM-PIČMAN. Slikarka je diplomirala 1975. leta na akademiji za likovno umetnost pri prof. G. Stupica in prof. M. Sedej, leta 1956 pa na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1979 je končala specialko za grafiko pri prof. M. Pogačniku. Zdaj je docent za risanje in osnove oblikovanja tekstilij na FNT tekstilna tehnologija Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Imela je že vrsto samostojnih razstav, pa tudi skupinskih tako doma kot v tujini. Za svoje delo je bila tudi nagrajena. Tako je prejela drugo in tretjo nagrado za notranjo ureditev potniških ladij za Brazilijo. (#> V knjižnici se bo predstavila kot slikarka, ki v svojih slikah, risbah in grafiki išče tisti možni likovni izraz, ki je hkrati odziv na problematiko današnjega trenutka in izrazita osebna izpoved. O njenem slikarskem ustvarjanju bo govoril Franci Zagoričnik. Razstava bo na ogled do 25. 3. 1934. TONE SVETINA Med nebom in peMom -_____84. ______ . "Zdaj greste povsod naprej. Toda kaj bo, ko se k°ste ustavili? Ko boste dobili udarce nazaj? Ko se °ri° nehale zmage in začeli porazi?« Nevoljen jo je poslušal. "Lahko bi rekla "gremo”! Menda nisi s svojimi n ' 'ioni na strani rdečih ali na strani Angloameriča-°v?! Sicer pa je tvoje vprašanje zdaj, na začetku *mae. neumestno!« “Vsak pameten človek ob začetku misli na konec!« g. . “Temu ne ugovarjam! Razodel pa ti bom majhno v r'vnost, ki je velika odlika rimskega duha: mi se zadnjem obdobju nismo ponašali z velikimi zma-na bojiščih. Toda naj večja umetnost je dobiti gubljeno vojno! V tem smo Italijani mojstri! Dobili Prid ^ prv' 'n dobili bomo tudi v drugi, pa če Nemci z iti ° z'me v Moskvo ali ne!... Draga Lora, stran Prih°ralnimi Predsodki in strahom! Vaši družini je ***** zagotovljena. Oče bo vojni dobičkar in bo hu, najtežjimi kapitalisti. Gospodoval bo neštetim Va,Dem 'n milijonom lir v zlatu! Ti pa boš gospodo- *a njemu!« uekle se je zasmejalo: "eka- S-^i n's' izrekel do konca! Dodati bi moral še * °če bi gospodoval milijonom, jaz očetu, ti pa '• če bi me le mogel ukrotiti!« »Daleč naprej gledaš!« Po večerji sta odšla na sprejem v mestno hišo. V dvorani, ki se je vsa bleščala, so bili predstavniki oblasti in vseh rodov vojske in policije. Na častnem mestu je sedelo nekaj generalov, predstavnikov vojske, mornarice in letalstva. Obkrožali so jih civilni oblastniki in finančniki s svojimi ženami. Lora, ki je s svojimi pripombami rada jezila Lo-sanno — jezen ji je bil všeč — je ob pogledu na košate veličine rekla: »Zanima me, kako se počutiš med vsemi temi veljaki, ki te po položaju precej presegajo.« Dvignil je glavo kot konj pred tekmo in se postavil v borbeno držo: »Se ti ne zdi preveč preprosto ocenjevati ljudi po zunanjih oznakah in položajih? Med vsemi temi, ki se jim morda čudiš, je polovica nekoristnih bebcev, ki jih bogve zakaj gledamo na položajih... Misliš, da sem pri najnižjih? Motiš se! Usoda marsikaterega izmed le-teh teče skozi moje prste. Ti in tvoj oče mislita, da sem tu samo zato, da bi razgnal in uničil Slovence in njihove uporniške organizacije, lovil komuniste in vse druge nasprotnike... a lovim tudi drugačne ptiče! Veš, kdo je največji sovražnik Italije? Najmanj polovica tehle tukaj! Mnogo požro, koristijo pa nič. Imajo mlačno zavest in slo za žretjem na državni račun... Tudi ti so vredni preganjanja!« Sedla sta k mizi, ki jo je rezerviral Lorin oče za svoje prijatelje. To sta bila dva generala z ženama, neki višji oficir s poveljstva mornarice in nekaj poslovnih prijateljev. Čeprav se je oče pri hčeri boril proti Losanni, se mu ni upiralo pokazati se z njim v javnosti. Skrivnostni inšpektor tajne policije je mar-« sikomu zbujal strah in spoštovanje. Ko je glasba utihnila, so se vključili v pogovor. »Fantastično,« je govoril general kopenske vojske, »kako naši prijatelji Nemci prodirajo proti Moskvi. Prodirajo v Rusijo! Prej bodo v Moskvi, kot jim bo naš ekspedicijski korpus prišel na pomoč!« »Toliko boi j e za nas! Bomo imeli vsaj manj žrtev! Sicer pa... Komunistična zgradba se je šele stresla. Vprašanje pa je, kdaj se bo sesula. Komunistična internacionala se je šele zganila. Ste slišali, da se je v Jugoslaviji začela vstaja, ki jo vodijo komunisti? V Črni gori so kar pometli z nekaj našimi garnizijami,« je menil drugi general in se obrnil proti Losanni. »Pred nekaj dnevi sem bil v Ljubljani pri generalu Roatti,« je dejal Losanna. »Tam deluje nekakšna Osvobodilna fronta. Stene so polne znakov OF in srpov s kladivom, narisanih z rdečo barvo. Kaže, da ne bodo držali očitki, da smo šli v Slovenijo na izlet. Tam se je začela vojna. No, na našem sektorju je za zdaj mir. Pozna se strah, ki smo ga tem divjakom vlivali v kosti dobri dve desetletji. Zdaj šele vidimo! Popili so veliko ricinusa, a še premalo! Vsaka kaplja je prihranila mnogo litrov naše krvi. Če se bodo uprli, bomo imeli vzrok, da jih izbrišemo s tega področja. Ponuja se nam zgodovinska priložnost! Sredi svetovne morije vest človeštva otopi, ob mnogo večjih pokolih bo naše čiščenje komaj opazno...« Gospodje okoli mize so mu pritrjevali, Lora pa mu je rekla: «Lahko se bomo zagovarjali pred svetom. Teže pa bomo ostali čisti sami pred seboj. Mar nismo bili Rimljani skozi vso zgodovino občutljivi za čast in pravičnost? Bomo s tem, ko se lotevamo teh ubogih in milih, neoboroženih Slovencev, dobili v zameno občutke, ki jih imajo Nemci ob velikih zmagah?« Včeraj v prvih četrtfinalnih tekmah v treh evropskih nogometnih pokalih Zmagi Rome in Juventusa, tesen poraz Hajduka POKAL PRVAKOV Roma - Dinamo Berlin 3:0 (0:0) STRELCI : 69. min. Oraziani, 76. min. Pruzzo, 89. Cerezo. ROMA: Tancredi, Oddi (od 54. min. Chierico), Righetti, Nela, Falcao, Maltiera, Conti, Cereso, Pruzzo, Di Bartolomei, Oraziani. DINAMO BERLIN : Rudwaleit, Gret-her, Trieloff, Backs, Rohde, Troppa, Terletzki, Rath, Ernst, Schultz, Thom (od 79. min. Netz). SODNIK : Keizer (Nizozemska). GLEDALCEV: 62.000. V prvi četrtfinalni tekmi za pokal državnih prvakov si je Roma verjetno zagotovila že odločilno prednost, ki bi ji v povratni tekmi v Berlinu morala zadostovati za uvrstitev v naslednje kolo. Italijani so imeli stalno terensko premoč, ki pa je v prvem polčasu niso uspeli kronati z zadetkom. Nemci so se urejeno branili vse do 69. minute, ko je Oraziani iz neposredne bližine prvič premagal njihovega vratarja, verjetno pa je pri tem golu bil odločilen poseg enega od branilcev Dinama, ki je žogo nehote preusmeril v lastno mrežo. Po zadetku je Roma zaigrala precej bolje, čeprav so bili tudi gostje nekaj- krat nevarni v protinapadih. Sicer pa so domačini drugi in tretji gol dosegli po večjih napakah obrambe Dinama, ki je dovolila, da sta se Pruzzo in Cerezo znašla sama pred praznimi vrati. Končni izid je nedvomno prehuda kazen za vzhodnonemško ekipo glede na nogomet, ki sta ga obe moštvi prikazali. POKAL POKALNIH PRVAKOV Haka — Juventus 0:1 (0:0) STRELEC: v 90. min. Vignola. HAKA VALKEAKOSKI: Huttunen, Vilen, Lcdnonen (od 70. min. Pakka nen), 'Vuorinen, Ranta, Kolar, Leh-stinen (od 52. min. Setola), Nissinen, Valvee, Salonen, Kujampaa. JUVENTUS: Tacconi, Gentile, Ca-brini, Boniru, Brio, Scirea, Penzo (od 52. min. Vignola), Tardelii, Rossi, Platini, Boniek. SODNIK : Nielsen (Danska). GLEDALCEV: 25.000. STRASBOURGH - Na nevtralnem igrišču v Strasbourghu (na Finskem je prehladno) je sinoči Juventus le z 1:0, in to v zadnji minuti igre (strelec edinega zadetka pa je bil Vignola) premaga' skromno finsko moštvo Haka, ki ga sestavljajo sami amaterji. Turinčani so verjetno podcenjevali sinočnjega nasprotnika. To pa se jim je tudi bridko maščevalo, saj bi Finci »a las dosegli lep podvig, to je, da bi prisilili svoje »nasprotnike - milijonarje« na neodločen izid. Juventus je sicer skozi vso sreča- nje napadal in tudi zamudil več priložnosti, Finci pa so dokazali, da se da s požrtvovalnostjo marsikaj doseči. POKAL UEFA Sparla - Hajduk 1:0 (0:0) STRELEC: v 49. min. Hašek. SPARTA PRAGA: Olear, Bielik, Chovanec, Hašek, Časny, Berger, Denk (od 60. min. Skohravy), Traka, G riga, Calta, Prohaska (od 46. min. Jarolim). HAJDUK SPLIT: Simovič, Curkov, Miljuš, Gudelj, Čop, Rožič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Zo. Vujovič, čelič, Vulič (od 79. min. Pešič). SODNIK: King (Wales). GLEDALCEV: 36.000. PRAGA: Hajduku je uspelo obdržati minimalen poraz v Pragi proti moštvu Sparte, ki je večji del srečanja napadalo. Češkoslovaški nogometaši pa, kljub vsem napadom, so uspeli doseči le en zadetek, ki ga je v 49. min. dosegel Hašek. Bil je to močan strel komaj izven kazenskega prostora, ob katerem je bil Hajdukov vratar Simovič brez moči. Spličani so se v glavnem branili, bili pa so nekajkrat tudi zelo nevarni s protinapadi in ko bi bili pri strelih na nasprotnikova vrata nekoliko točnejši, bi jim celo uspel lep podvig, da bi v Pragi celo dosegli neodločen izid. Sicer pa gre priznati, da so si domačini zmago povsem zaslužili. Pri tem velja omeniti tudi čudno sojenje gospoda Kinga, ki je skozi vse srečanje dopuščal zelo grobo igro, nakar pa je tudi ob »navadnih prekrških« pokazal rumene kartone. Spličani so si jih tako prislužili kar štiri. DISCIPLINSKI UKREPI Braghin in Mascheroni izključena za eno kolo V drugi ligi so kaznovali s prepovedjo igranja na eni tekmi enajst nogometašev, med njimi tudi člana Triestine Braghina in Mascheronija. Tako včeraj v treh evropskih nogometnih pokalih POKAL PRVAKOV • Rapid (Avstrija) — Dundee United (Škotska) 2:1 • ROMA (It.) — Dinamo Berlin (NDR) 3:0 • Dinamo Minsk (SZ) — Dinamo Bukarešta (Rom.) 1:1 • Liverpool (Anglija) — Benfica (Portugalska) 1:0 POKAL POKALNIH PRVAKOV • Haka Valkcakoski (Fin.) — JUVENTUS (It.) 0:1 • Barcelona (Šp.) — Manchester United (Angl.) 2:0 • Porto (Portugalska) — Šaktjor Dimček (SZ) 3:2 • Ujpcst Dosza (Madžarska) — Aberdeen (Škotska) 2:0 POKAL UEFA • Tottenham Hotspur (Angl.) — Austria Dunaj (Av.) 0:2 • Sparta Praga (ČSSR) — HAJDUK SPLIT (Jug.) 1:0 • Anderlecht (Belgija) — Spartak Moskva (SZ) 4:2 • Nottingham Foresi (Angl.) — Sturm Graz (Av.) 1:0 Povratna srečanja v vseh treh pokalih bodo v sredo, 21. marca. V zadnjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov Odločilna tekma med Bancoromo in Bosno V zadnjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov se bosta drevi v Rimu s pričetkom ob 20.30 spoprijela domača Bancoroma in sarajevska Bosna. Za to srečanje vlada v italijanskem glavnem mestu izredno zanimanje. In kako ne bi, saj bo tekma odločala o moštvu, ki bo igralo v su-perfinalu tega pokala v Ženevi proti Barceloni. V drevišnjem srečanju so seveda favoriziranj rimski košarkarji, in to ne samo, ker bodo igrali j>red svojim občinstvom (pričakovati je rekorden obisk gledalcev). Bancoroma je tudi objektivno boljši tekmec od Bosne, ki bo verjetno drevi igrala brez Hadžiča, ki bo sicer sedel na klopi, ni pa še povsem nared po poškodbi. Bosnin kapetan Varajid je sicer včeraj izjavil, da bodo drevi dali vse od sebe, da bi poskrbeli za presenečenje, sam pa je priznal, da so Rimljani v tem srečanju favoriti. Tako ali drugače na dlani je, da je sarajevsko moštvo v tem pokalu napravilo »prave čudeže«. Svoj ' cilj je že doseglo s tem, da se je uvrstilo v finalno skupino. Da pa je osvojilo vsa domača srečanja, tega nihče ni pričakoval. Drevi bosta še dve preostali srečanji tega pokala, ki pa bosta le »formalne vrednosti«. Jolly colomba-ni iz Cantuja bo igral proti francoskemu moštvu Limoges, Barcelona pa v gosteh proti Makabiju. LESTVICA Barcelona (Šp.) in Bancoroma Rim (It.) 12, Jollycolombani Canti) (It.) in Bosna (Sarajevo) 10, Makabi Tel Aviv (Izr.) 6, Limoges (Fr.) 4. Drevi dva ženska finala Danes bosta v Budimpešti finalni srečanji dveh ženskih košarkarskih pokalov. Ob 17.30 bo veliki finale pokala prvakinj med Levskijem iz Sofije in Zolujem iz Vicenze, ob 19.30 pa veliki finale za pokal L. Ronchetti med ekipama Bata (Rim) in BSE (Budimpešta). Italijanski pokal Drevi bodo igrali povratna srečanja osmine finala italijanskega košarkarskega pokala. Zaposlen bo tudi tržaški Bic, ki se bo doma ob 20.30 spoprijel z moštvom Cantine Riunite iz Reggio Emilie. Lepo priznanje za naše smučarje Sklicanje v državno vrsto je vsakokrat pomembna uveljavitev naših VAJL (ZDA) — Robert Zoller je z odlično drugo vožnjo premagal vso svetovno elito in dosegel svojo prvo zmago v slalomih za svetovni pokal. 23-letni Avstrijec pa je bil po prvem teku šele peti, za prodor na prvo mesto pa se mora predvsem zahvaliti Bojanu Križaju, ki je na začetku druge vožnje »zajahal« vratiča in moral odstopiti. Slovenski smučar je bil namreč v prvem teku daleč najboljši in je pred drugouvrščenim Švedom Fjaellbergom imel tri desetinke prednosti, pred kasnejšim zmagovalcem Zoller jem pa kar 64 stotink sekunde. Križaj je dokazal, da je še vedno sposoben vrhunskih rezultatov, tokrat pa mu je športna sreča obrnila hrbet. Sicer pa Jugoslovani niso imeli najboljšega dne, saj sta tudi Kuralt in Benedik ostala brez uvrstitve, medtem ko Franko zaradi bolezni ni nastopil. športnikov, priznanje njihovemu trudu in obenem prizadevnosti in kvalitetnemu delu naših društev. Tokrat sta na vrsti smučarki SK Devina Tamara Pieri in Aleksandra Škrinjar, ki ju je deželna smučarska zveza vključila v seznam tekmovalcev, ki se bodo udeležili italijanskega državnega kvalifikacijskega prvenstva »a-spiranti«. Prvenstvo bo od 12. do 18. t.m. v kraju Prato nevoso v Piemontu. Tako Pieri jeva kot Skrinjar-jeva bosta nastopili v veleslalomu, med mladinkami (letnik 1968), morebiti pa tudi v slalomu. V primeru solidne uvrstitve bi se naši tekmovalki uvrstili v finalni del državnega tekmovanja. VRSTNI RED 1. Zoller (Av.) 1’41"11, 2. Popan-gelov (Bol.) 1’41"56, 3. Halvarsson (Šve.) 1’41"67, 4. P. Mahre (ZDA) 1’41”73, 5. Neuriesser (šve.) 1’41"79, 6. Heidegger (Av.) 1’41”85, 7. Ga-spoz (švi.) 1’41"87, 8. Nilsson (Šve.) 1’42”08, 9. Tache (ZDA) 1'42"46, 10. Stenmark (Šve.) 1'42”54. LESTVICA SLALOMA ZA SP 1. Stenmark (šve.) 106; 2. Girar-delti (Luks.) 95; 3. Gruber (Av.) 73; 4. Popangelov (Bol.) 71; 5. Križaj (Jug.) 66. SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (švi.) 233 ; 2. Stenmark (šve.) 201 ; 3. Girardelli (Luks.) 184; 4. Wenzel (Liecht.) 182; 5. Steiner (Av.) 145; 6. Heinzer (Švi.) 128; 7. Raber (švi.) 118; 8. Gruber (Av.) 102; 9. Križaj (Jug.) 94; 10. Reseli (Av.) 91. V slalomu za SP v Vailu Podvig R. Zoller ja Komentar trenerja Andreja Žagarja V tekmi s San Bomfaciom pride v poštev le zmaga V Bocnu smo izgubili, ker nismo izkoristili začetne nervoze domače e-kipe, ko bi lahko povedli s solidno razliko. Nato smo v nadaljevanju ob njihovi zelo ostri igri zapravili veliko število žog z netočnimi podajami ter tudi izgubili skok pod košem. Dovolili smo tudi Fiammi, da nam je vsilila svoj način igre in ob ne najbolj naklonjenih sodnikih je bil poraz tu. V nedeljo se bomo ob 17.30 v Trstu spoprijeli z ekipo San Bonifacio. Prvo srečanje na njihovem igrišču smo izgubili s 74:84. Treba je v opravičilo povedati, da smo nastopili o-krnjeni, saj zaradi vojaških obveznosti ni igral Robert Daneu. Tudi precej netolerantna publika je pustila v naši igri nekaj posledic. Začeli smo zelo uspešno, saj smo povedli s 6:0. V 10. min. so domači prvič povedli z 18:16 ter smo se zato nekaj minut menjavali v vodstvu eni in drugi. V 17. min. smo celo vodili z 36:32, toda prvi polčas smo nato izgubljali s 43:40. Drugi del je vse do 27. min. potekal izenačeno. Takrat pa so domačini s hitrimi protinapadi dosegli 8:0 in razliko do 34. min. povečali na 67:54. šele v samem zaključku srečanja nam je uspelo razliko zmanjšati in omiliti poraz. Ekipa San Bonifacia se brani s široko cono 2 12, kar omogoča našim centrom več prostora pod košem, kar bo treba na tekmi v Trstu absolutno izkoristiti. Seveda pa bo potrebno ob dobrem skoku v napadu imeti tudi potrebno učinkovitost, saj smo v prvi tekmi prav zaradi zgrešenih metov izpod koša dovolili domačinom hiter prehod v napad. Prav vračanje v obrambo je drug pomemben faktor v nedeljski tekmi. Le na tak način bomo lahko preprečili gostom, da bi dosegli koše na lahek način. Povečati bo treba tudi doprinos naših branilcev, saj v San Bonifaciu niso bili prav razpoloženi. Ob tem, da bomo nastopili komplet' ni in ob dejstvu, da želimo igrati v »play-off«, prihaja v nedeljo v poštev seveda samo zmaga. TAKO V SAN BONIFACIU S. Bonifacio — Jadran 84:74 (43:40) SAN BONIFACIO : Mauro, Mora H (1:1), Cau, Bettolìi 19 (3:4), Perobelli, Creaspani 20 (4:7), Menini. Zuccoli 10 (2:2), Pisani 8 (2:2). Candii 16 (4:9). JADRAN: Kojanec, Žerjal 7 (1:2). Klavdij Starc, Gulič, Sosič 6, Vitez 31 (11:15), Ban 16 (0:1), Vremec. Vassallo, Rauber 14 (4:5). SODNIKA: Gaia (Milan) in Sala (Varese). hokej na ledu JESENIŠKI HOKEJISTI PRESE-NETILI. V četrtem srečanju končnice prvenstva v jugoslovanskem prvenstvu v hokeju na ledu so Jesenice včeraj v Ljubljani premagale Olimpijo s 5:4 (0:2, 2:2, 3:0). Trenutno stanje je sedaj 2:2. O prvaku bo torej odločalo zadnje srečanje na Jesenicam Ob robu odbojkarskega derbija v moški C-2 ligi na Goriškem Nikoli prej tolikšnega števila gledalcev Po nekajdnevnem premoru bomo tokrat omenili dogodek, ki je zaradi svoje vsebine vreden, da ga obnovimo, oziroma, da o njem spregovorimo še nekaj besed. Mislimo na odbojkarski derbi v moškem prvenstvu C-2 lige med štandreškim Valom in goriško Olympio Terpin. Prvi podatek, ki ga je vsakdo zabeležil, ko je prejšnjo soboto vstopil v štandreško telovadnico, je brez dvoma ta, da je opazil pred samo enkratni prizor. Verjetno štandreška telovadnica ni še imela toliko publike, kot dotlej. Težko je dati točne številke, toda dovolj je dejstvo, da na tribunah ni bilo mesta za vse gledalce, tako da so se ti morali razporediti ob stenah celo do rezervnih klopi. Dokaz več, čeprav danes ga ni treba več, da je odbojka postala izredno pomemben dejavnik v tele-snokulturnem življenju Slovencev na Goriškem. Kako pa sta pri Olympii Terpin in Valu ocenili sobotno srečanje. Vprašanje smo postavili obema predsednikoma. VILKO NANUT (predsednik OK Val): »Srečanje je bilo v goriških športnih krogih precej pričakovano in to tudi zaradi izkušenj iz prejšnje sezone. Toda v soboto je tekma prerasla vsa pričakovanja. Izredno velika prisotnost nam je torej dokaz, da se vedno več ljudi mladih in starejših, zanima za to panogo, kar ne more kot koristiti obema ekipama. Glede srečanja samega, naj po vem, da so naši fantje v prvih dveh setih precej občutili psihološko o- bremenjenost, ki je pač značilna za vsak derbi. V nadaljevanju, ko so le premagali to oviro, pa je prišla na dan boljša fizična pripravljenost, tako da so osvojili izredno pomembno zmago. Glede nadaljevanja prvenstva mislim, da nimamo kaj dosti pričakovati. Naš cilj smo z obstankom v ligi uresničili, nismo pa še pripravljeni, da bi opravili korak za napredovanje, saj se dobro zavedamo, da tega trenutno ne zmoremo.« JOŽE VRTOVEC (predsednik ŠZ Olympia) : »O sobotnem derbiju bi dal dve ugotovitvi. Glede Olympie bi povedal, da smo letos opravili pravo generacijsko spremembo, saj smo v prvo ekipo vključili več mladih igralcev, brez izkušenj na takem nivoju. O Valu pa moram reči, da ga sestavljajo igralci z dokajšnjo izkušnjo in to smo opazili predvsem, kar zadeva Visintina, ki je pokazal vso svojo igralsko nadarjenost. Potem ko smo brez težav osvojili prva dva niza in bili boljši v skoraj vsem tretjem nizu, so nam zmanjkale moči. V tem trenutku so naši fantje popustili in to predvsem zaradi pomanjkanja kondicijske priprave. To je posledica prenizkega obiska na treningih. To vrzel, če bomo hoteli u-spešno nadaljevati, jo moramo čim-prej nadoknaditi. Nazadnje pa bi o-menil še sodnika, ki ni bil na višini srečanja. Potem ko je nekajkrat nerodno piskal, je ob koncu tekme z neuravnovešenimi gestami pokvaril srečanje. Menim, da bi sodnik moral uživati vsestranski ugled.« Rudi Pavšič Včeraj na openskem kotalkališču Predsednik G. Meriggi na obisku pri Poletu Včeraj popoldne je obiskal kotalka lišče Poleta na Opčinah predsednik talijanske zveze za hokej in drsanj«: odvetnik Gianni Meriggi, ki je član izvršnega odbora CONI. Na K talkališču so uglednega gosta. /“1 bil v spremstvu občinskega ?dbon ka za šport Di Gioia in pokrajinskem predsednika FIHP Antonija, spreje odborniki ŠD Polet s predsednik Križničem na čelu. V daljšem razgovoru so obravnav nekatere probleme kotalkarskega sp^ ta pri nas, še posebej pa so pe ustavili ob vprašanju organiza mednarodne trofeje P. Sedmak t® nosov med italijansko in jugos sko federacijo za hokej in drsanj Predsednik Meriggi je P^^^o-obljubil pomoč federacije in sv J sebno. Brez presenečenj v zadnjem kolu ženske namiznoteniške A lige 0 prvaku bo odločalo dodatno srečanje Kras-Recoaro Pri Recoaru niso sprejeli predloga, da bi bila tekma 17. t. m. v Bologni Zadnje kolo prvoligaškega prvenstva ni prineslo presenečenj, ki bi vplivala na razporeditev na vrhu in na repu lestvice. Vigor je doma po maratonski tekmi ugnal neapeljski Stetan in ga dohitel na tretjem mestu lestvice, bocenski Recoaro pa je po pričakovanju doma pometel s pepelko Cagliarijem in je tako dohitel Krasova dekleta na prvem mestu. V neposrednih dvobojih je bil sicer Kras za spoznanje boljši od Re-poara, saj je v gosteh izgubil s 3:5 in doma slavili s 5:2. Ta prednost pa se po pravilniku ne upošteva, kn Sre za vprašanje, kdo bo državni pkipni prvak. Tako bo treba odigrati še dodatno tekmo med tema velikima protagonistoma letošnjega prvenstva. Dokončni datum ni bil še določen, ker Recoaro očitno taktizira ,«zi ni sprejel Krasovega predloga, da bi tekmo odigrali 17. marca v Bologni. Iz A lige pa se po enoletnem presledku poslavlja Cagliari, poleg seveda Fiat Bari, ki se je že pred prvenstvom umaknil. IZIDA ZADNJEGA KOLA Vigor - Stetan 5:4; Recoaro - Ca- dliom' S‘0 KONČNA LESTVICA Kras, Recoaro Bočen 14; Stetan Neapelj, Vigor Terni 6; Cagliari 0. MOŠKA C LIGA Po odličnem nastopu v Tržiču, kjer je proti pričakovanju pospravil zlata vredno zmago, je Kras znatno izboljšal svoje možnosti za obstanek, saj kolo pred koncem deli drugo mesto. Ker nazadujeta dve moštvi, morajo krasovci v nedeljo nujno pre- magati v Repnu neposrednega tekmeca Raschierò. To pa ne bi zadostovalo, ker mora tudi Italcantieri doma kloniti vodilni Adrii, v nasprotnem primeru, bi bili Tržičani drugi zaradi boljšega količnika. IZIDA 5. KOLA Italcantieri - Kras 4:5; Adria - Raschierà 5:0. LESTVICA Adria 8; Kras, Italcantieri, Pa-schiera 4 SPORED ZADNJEGA KOLA (11. 3.) Kras - Raschierà, Italcantieri -Adria. ŽENSKO PROM. PRVENSTVO Žensko promocijsko prvenstvo se je končalo brez presenečenj. V A skupini je prvi Kras »1« pred ekipo Grandi Motori zaradi boljšega količnika. V B skupini pa je zmagala Azzurra pred Krasom »2«. Dom in Kras »3« sta se morala zadovoljiti s tretjim oziroma četrtim ^mestom. V soboto bosta na sporedu polfinalni tekmi med prvo in drugouvrščeno ekipe iz vsake skupine. Tako se bosta pomerili med seboj prav Kra-sovi ekipi. A skupina IZID: Dom - Grandi Motori 2:5 KONČNA LESTVICA: Kras, Grandi Motori 6 Dom 0. B skupina IZIDA: Azzurra - Kras »3« 5:1; Lega Nazionale - Kras »2« 2:5. KONČNA LESTVICA: Azzurra Gorica 12; Kras »2« 8; Lega Nazionale Gorica 4; Kras »3« 0. POLFINALNI TEKMI (10. 3.) Kras »2« - Kras »3«; Azzurra -Grandi Motori. B.S. obvestila TPK Sirena sklicuje v soboto, 10. marca, ob 20.30 (drugo sklicanje) v prostorih KD Bar-kovlje, Ul. Cerreto 12, svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, izvolitev delovnega predsednika, pozdravi gostov; 2. poročila glavnega odbora; 3. razprava o načrtovanem in opravljenem delu; 4. izročitev priznanj Sireninim jadralcem, ki so tekmovali v pretekli sezoni; 5. nastop barkovljanskega pevskega zbora; 6. zaključek. ŠZ Sloga - planinski odsek vabi v nedeljo, 11. t.m., na zimski vzpon na Snežnik. Odhod z osebnimi avtomobili iz Bazovice ob 7. uri. Planinski odsek SK Devin vabi člane in prijatelje 11. t.m. na Snežnik. Odhod z osebnimi avtomobili ob 6.30 iz Nabrežine preko Opčin in Bazovice v Ilirsko Bistrico, od koder bomo nadaljevati z avtobusi na Sviščake. Za informacije — Škrk Bruno, tel. 200-236 v večernih urah. Ob robu naših nogometnih igrišč Pustno razpoloženje tudi med nogometaši Tudi amaterski nogomet se ni mo gel izogniti pustnemu vrvežu. Po vseh vaseh je bilo precej živo in seveda ni manjkalo veselega razpoloženja s pripravo pustnih vozov, plesa itd. Ker Pa so na vasi običajno angažirani ve-uno eni in isti ljudje in v prvi vrsti gladina, ni nič čudnega, če smo te eni videli ošemljene tudi nekatere nase nogometaše. Čeprav se je to nekoliko poznalo pri treningih, pa ne jnoremo nikakor reči, da nedeljski >zidi niso bili najboljši. Priznati je ^oer treba, da letos nismo okrog i-gnšč videli toliko mask kot po nava-0l’ k čemur je morda v glavnem vplivalo mrzlo vreme, saj, kot smo že de-jal*. je prijetno pustno vzdušje vladaje tudi v krogu naših nogometnih dru „ v. Prav zato je bilo te dni skoraj emogoče dobiti koga, da bi se z Jim pogovarjali o nogometu. Zato ‘m° se odločili, da bomo v naši tedenski rubriki tokrat analizirali posa-mezna amaterska prvenstva in jih prirejali z lanskimi. V prvi in drugi amaterski ligi pa je stanje še pre-dej zapleteno, ker morajo igrati še številne zaostale tekme. 1. AMATERSKA LIGA Mislimo, da glede napredovanja ni nobenega dvoma, in bo prihod-Jo sezono v višji ligi igral Pieris, ki ma trenutno kar 5 točk prednosti pred rugouvrščenima San Giovanni jem in , °rif'jano' Zanimiv bo prav gotovo ta voboj za drugo mesto. Vse ostale e-*Po pa so praktično še vpletene v obstanek. Približno tako je bi-i lani. Portuale je vodil z 32 ckami, ob koncu pa so si Tržačani uh prvo mesto (40 točk) s Percot- m, katerega so nato v odločilnem ecanju premagali. Od ekip na spod-ri;!j>rn delu lestvice je na primer izpa-: 1 * * * * aortitudo, ki je po 21 tekmah n 61 še 19 točk, skupaj s Comom di in Szz° (16 točk), Cimo Adviser (14) Stockom (10). Kriška Vesna je la-i P° 21 tekmah imela le 15 točk, le-xj, bu i*h ima že 19. Lani se je re-knf ’ e r °h koncu zbrala 26 točk in v an Canzian, Como di Rosazzo D. ,,.orlitudo. Zadnji dve pa sta iz-h,v l, zaradi slabše razlike v medse-dojruh srečanjih. 2. AMATERSKA LIGA Čeprav morajo odigrati še nekaj zaostalih tekem, je slika, vsaj kar se tiče zgornjega dela lestvice, že povsem jasna. Lani so se za napredovanje potegovale tri ekipe: Muggesana, CGS in Opicina, letos pa se ta možnost odpira kar šestim ekipam. Tudi letos pa je zelo izenačen boj za obstanek, v katerem so teoretično vpletene ekipe od 7. mesta navzdol. Lani je bila predčasno obsojena na izpad Gaja, letos pa Primorje, ki je v 21 tekmah zbralo le 11 točk. V tretjo ligo pa morajo še dve ekipi. Trenutno ni preveč rožnat položaj Opicine Supencaffè, ki je s 16 točkami na predzadnjem mestu lestvice. Tudi Campi Elisi ima le točko več, vendar mora igrati kar tri zaostale tekme. Torej, kot lani, bodo odločali prav izidi neposrednih dvobojev. Skratka, tako za napredovanje kot tudi za obstanek bodo morda odločilni prav izidi poslednjega kola. Pogledali bi še, kako je bilo lani v tem obdobju z našimi ekipami. Zarja, ki se letos še poteguje za napredovanje, je bila lani z 21 točkami vpletena v boj za obstanek. Kras s 24 točkami lani ni imel problemov, letos pa se z 19 mora boriti pred izpadom. Primorje je bilo s 25 točkami na četrtem mestu, letos pa je teoretično že obsojeno. 3. AMATERSKA LIGA Čeprav v tej ligi ne moremo delati primerjav, ker so lani vse ekipe igra le v isti skupini, letos pa imamo na Tržaškem dve skupini, lahko po dosedanjih izidih sklepamo, da vse naše ekipe niso dosegle pričakovanih rezultatov. Nobena namreč nima možnosti, da bi se potegovala za napredovanje; lani se je zanj boril trebenski Primorec, kateremu je pot v drugo amatersko ligo zaprla Aurisina v odločilnem dvoboju. (Trebenci so namreč končali prvenstvo z istim številom točk kot Aurisina). Boljši je bil tudi Breg, ki je bil vedno na sredini lestvice, kjer je tudi prvenstvo končal. Letos pa Brežani tavajo na spodnjem delu, a Gaja je lani igrala v drugi amaterski ligi. BRUNO RUPEL DEKLICE Corridoni — Sovodnje »Butko-vič« 3:0 (6, 8, 11) SOVODNJE BUTKOVIČ: Visintin, Lovisutti C. in I. Cotič, Juren, Ger* golet, Devetak, Batistič, Pete jan in Florenin. V zaostali tekmi prvenstva deklic sovodenjska šesterica ni zmogla kaj več kot častni poraz v gosteh pri Corridoni ju. Naša dekleta so se dobro upirala proti solidnim nasprotnicam, ki so tudi v tem srečanju dokazale, da povsem zaslužijo prvo mesto na skupni lestvici. DEČKI Val (Štandrež) — Olympia 3:2 (-13, 6, 7, -9, 14) VAL (ŠTANDREŽ): Mučič, Marjan in Marko Zavadlav, Bensa, A. in D. Pavlin, Lutman, Tabaj, Boškin, Ker-pan. OLYMPIA (GORICA) : Cotič, Špacapan, Maraž, Podveršič, Devetak, Humar, Bello, Markočič, Bertolini. V 13. kolu je štandreški Val, po Pestro in bogato delovanje pri ŠD Mladina Konec smučarske sezone se hitro bliža in pri raznih društvih je že čas obračunov. Tako je tudi pri smučarskem odseku kriške Mladine. Sezono so odprli s tradicionalnim smučarskim sejmom, ki je bil prve dni novembra v Domu Albert Sirk v Križu. Novembra je bila v prostorih Ljudskega doma tudi predsmu-čarska telovadba. Prvi stik s snegom pa so imeli z enotedenskim zi-movanjem v Kranjski gori, ki ga Mladina vsako leto organizira zadnji teden v letu. Ob tej priložnosti so imeli tudi smučarski tečaj. Društvo je organiziralo tudi nekaj avtobusnih izletov, in sicer na Monte Elmo ter na Matajur ob zamejskem smučarskem prvenstvu za 4. pokal ZSŠDI. Predvideni pa so še trije izleti in sicer 11. t.m. v Kranjsko goro; ko bo tudi društveno tekmovanje, 18. t.m. v Ravascletto, kjer bodo 18. zimske športne igro ter 25. t.m. na Kanin, kjer se bodo člani kriškega društva srečali s člani smučarskega kluba Sežana in tako utrdili stike, ki so jih navezali že pred leti. Kot je bilo zmenjeno s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, letos Mladina ni organizirala pokala Skdanc, ki bo verjetno spet na sporedu prihodnje leto. Skupaj s smučarskim klubom Devin ter Lepim vrhom pa je sodelovala pri organizaciji tekmovanja za pokal bratstva treh dežel na Trbižu. Društveno tekmovanje bó, kot smo omenili, 11. t.m. v Kranjski gori in je odprto vsem članom, ki se lahko vpišejo vsak dan vključno do petka, 9. t.m., v Domu Albert Sirk. Tekmovalci Mladine so bili doslej še kar uspešni. Na 4. pokalu ZSŠDI je pet smučarjev kriškega društva osvojilo prvo mesto v raznih kate- gorijah, na društveni lestvici pa se je uvrstilo na 2. mesto. Na veleslalomu za »pokal bratstva treh dežel« se je najbolje odrezal David Tavčar, ki je zmagal v kategoriji miškov. Na tržaškem prvenstvu, ki je bilo v Sappadi in kjer je Mladina osvojila 5. mesto, sta se najbolje odrezala Francesca Rapotec (7. mesto med miškami) ter Stojan Sosič (odličen 4. med amaterji). Aprila bo Mladina priredila društveni večer, na katerem bodo nagradili zmagovalce društvenega tekmovanja. Lepo bi bilo, če bi člani aktivneje sodelovali z odborniki, kajti odborniki ne morejo rešiti vseh problemov zaradi pomanjkanja časa, kar je povsem razumljivo. Vrata so odprta vsem, ki bi radi sodelovali in z idejami in delom pripomogli pri aktivnosti društva. (Andrej Pangos) petih setih, slavil zmago v povratnem slovenskem derbiju z goriško Olym-pio. Tekma je bila vseskozi zanimiva in izenačena. Obe šesterici sta namreč pokazali lepo igro. Štandrež-ci so tokrat zasluženo slavili, saj so bili zlasti v odločilnih trenutkih pri-sebnejši in odločnejši. Val — Libertas Gorica 0:3 (7, 0, 9) VAL (ŠTANDREŽ) : Mučič, M. Zavadlav, Bensa, A. Pavlin, M. Zavadlav, Lutman, Tabaj, D. Pavlin, Boškin, Kerpan. V zaostalem srečanju je štandreški Val klonil proti solidni ekipi Liber-tasa iz Gorice, ki se poteguje za naslov pokrajinskega prvaka. UNDER 15 (ŽENSKE) Olympia — Torriana 2-0 (6, 11) OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Paris, Bednarich, Bensa, Rinelli, Maraž, Markočič. Brez večjih težav je Olympia odpravila Tornano iz Gradišča. Goriška dekleta so v tem nastopu dobro igrala in dokazala, da sodijo med boljše ekipe tega prvenstva. Sovodnje — Pieris 3:1 (15:7, 13:15, 15:5, 19:17) SOVODNJE: Visintin, Lovisutti, Cemic, Cotič, Pete jan, Devetak, Deveta, Florenin, Juren. Po spodrsljaju iz prejšnjega kola proti Arciju, prav tako iz Pierisa, so naša dekleta dokazala, da tudi v tem prvenstvu nekaj pomenijo. Sicer pa srečanje ni bilo prav lahko, kot je tudi razvidno iz zadnjega seta. Obe ekipi sta se krčevito upirali, le da so v sklepnem delu naša dekleta bila uspešnejša. Smučarske tekme v Rablju Društveno tekmovanje Sci club In-ter centro spori bo v nedeljo, 11. t.m., v Rablju, s pričetkom ob 10. uri. Prijave sprejemajo do 18. ure v petek, 9. marca, na sedežu kluba. Podrobnejša pojasnila po telefonu 20331. pustni ponedeljek SPDT ladirici SPDT so ob pustnem ča-D. 0j9anizirali tradicionalni pustni stn e„)ek v Dijaškem domu v Tr-■ Veselja, jedače in pijače je bilo talrprete^c’ glasba pa je... zadovoljila kot manj mlade, saj ni disc kQ ° 9^asn^1 filmov hard rocka, in ° ^usic i” heavy metala, pa polk bilo r aSn* valčkov. Na sporedu je Oa .* tekmovanje v plesu, katere-sc je udeležilo 17 dvojic. Končno in r mesto j® osvojila dvojica Nada JVi,)pani° Kami pred Miho Samso in j0?,s Tružnjat, tretja pa sta bila 0 Baša in Anica Oberdan. ®bčni zbor pobratenega Jruštva PD Integral nik sta se predsednik in taj- bač ?’no Budež in Ervin Gom ga uoeležila 10. jubilejnega občne-drušfb°Ta Pobratenega planinskega bilo tegrol iz Ljubljane, ki je ka :V koči na Rašici. Za predsedni-Predf j • Polrjon Ivan Blažič, pod-zače>?«n‘k pa bo Ivan Medved. V Plani ■ SePtembra bodo pobrateni Plan?01 °dprli obnovljeno kočo na z9or Jezero, ki je pred nekaj leti le0( -;0' Integral bo tudi letos, iziet 6 vsako leto, opravilo skupni nost,L Pteninci SPDT, o vseh podrob-n Pa se bo treba še zmeniti. Na Is planinskega sveta občnem zboru so podelili plaketo planinskemu društvu iz Trsta ob 4. obletnici pobratenja in imenski diplomi predsedniku Rudežu in tajniku Gombaču. Zimski vzpon na Snežnik Planinsko društvo Ilirska Bistrica prireja v soboto in nedeljo deseti tradicionalni zimski pohod na Snežnik. Lanskega pohoda se je skupno udeležilo kakih 4 tisoč planincev, letos pa jih organizatorji pričakujejo še več. Izhodišče vzpona so Sviščaki, skupaj pa bo kake tri ure hoje. SPDT prireja ob priliki tega zimskega pohoda v nedeljo, 11. t.m., izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče bo ob 7. uri v Bazovici pred spomenikom. Vpisovanje in vse informacije pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) ob urah kosila. Dan žena Članice planinskega društva iz Trsta bodo praznovale mednarodni dan žena v soboto zvečer in v nedeljo, 10. in 11. t.m., v Domu Mangart v Žab-nicah. To bo priložnost za srečanje. pogovor in sproščenost brez... članov. 18. zimske športne igre Ponovno se bližajo 18. redne Zimske športne igre, ki bodo tokrat še posebno slavnostne, saj praznuje letos SPDT svojo 80 letnico. Kot se ust spomnimo, so bile te igre že napovedane za nedeljo, 26. februarja, vendar so odpadle zaradi slabega vremena. Priredili jih bodo v nedeljo, 18. t.m., v Ravasclettu. Pri programu ni nobenih sprememb: tradicionalnemu tekmovanju v veleslalomu bo namreč sledil še zahtevnejši veleslalom, veljaven za trofejo 80 letnice SPDT. Predstavniki društev lahko ponovno predložijo seznam svojih tekmovalcev v sredo, 14. t.m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20 - 3. nad.) od 19. do 20. ure, nakar bo sledil žreb. Člani SPDT pa lahko potrdijo svoj vpis, ali pa se sploh na novo vpišejo v torek, 13. t.m., na sedežu društva od 19. do 20. ure. Plezanje poledenelih slapov Zadnje čase je med slovenskimi al- pinisti zelo tv modu plezanje po zaledenelih slapovih. Posebno se je to še razvilo v zadnji zimi, ko je ta »šport« dosegel neslutene razsežnosti. To je zelo tehnično plezanje, težavo pa določijo v stopinjskem naklonu, čeprav se da težavo tega plezanja določiti v stopnjah. Najbolj o-biskani slapovi so v Tamarju, v Martuljku, na Jezerskem in v Trenti. Vendar pa morajo to biti taki slapovi, ki nimajo preveč vode, saj drugače ne morejo poledeneti (npr. slap Savice pozimi ne zaledeni). Najbolj znan in že »klasičen« je slap Lucifer v Martuljku, ki so ga naši vrhunski alpinisti že po večkrat preplezali. Spet v Himalajo, na Manaslu Kot poroča alpinist Stipe Božič, ki ima za sabo več himalajskih izkušenj, so jugoslovanski alpinisti na najboljši poti, da uresničijo tudi odpravo »Manaslu 84«. Na pot naj bi šla le četverica — Stipe Božič in Edo Retelj iz AO Mosor in Viki Grošelj ter Aleš Kunaver iz AO Ljubljana Matica. Šerp ne bi imeli (le sirdarja), nosačev pa je le 20, pa tudi vzpon načrtujejo na alpski način, brez višinskih taborov in podobnega. Odprava naj bi trajala poldrugi mesec, cilj pa je južni greben Manasluja v Himalaji (8163 m), torej spoštljivega osemti-sočaka. Dušan Jelinčič Mitična gora Fitz Roy v Patagoniji, o kateri je v Trstu pred kratkim predaval slovenski alpinist Franček Knez Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1 800.00 din. za organizacij in pod|et|a mesečno 250,00. letno 2.500.00 Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^lan ',ei'i*nske in tiska Trst |r||3|J zveze časopisnih založnikov FIEG 8. marca 1981 Analiza statističnega urada ISTAT Podatki RIM — Kar poldrugi milijon več jih je kot moških, živijo v povprečju 7 let dlje, so manj izobražene (podatek se hitro spreminja v njihovo korist), samo 47 na 100 moških je zaposlenih, a kar 128 na 1(M) moških jih išče delo. To so le najmarkantnejši podatki »ženskega sveta« v Italiji, ki jih posreduje statistični urad ISTAT ob priliki dneva žena. Od zaposlenih jih dela v kmetijstvu 13,7 odstotka (moških je 11 odstotkov), v industriji 27,4 odstotka (moških 41,27 odstotka, 58,9 jih dela na drugih področjih (moških 47,1 odstotka). Od nezaposlenih žensk jih kar 70 odstot o ženskah kov ostaja doma zaradi »družinskih obveznosti«, 8 odstotkov zaradi upokojitve, starosti in zdravja, 3,4 odst., ker zaposlitve ne potrebujejo, in 1,5 zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve v preteklosti. Glede rodnosti odpade v povprečju poldrugi otrok na vsako žensko, podvojilo pa se je število otrok izven zakona. Na tisoč žensk med 25 in 34 letom starosti jih prekine nosečnost 50. Največ razporok je za ženske med 25 in 34 letom starosti, medtem ko je za moške med 30 in 39 letom. Večajo se prošnje za ločitev, ki jih vlagajo v Italiji žene, v 90 odstotkih otroke določijo ma teri, pri razporokah pa se ta odstotek zniža. ISTAT je tudi ugotovil, da so ženske bolj poštene od moških. Ženske v Italiji so slabšega zdravja kot moški (15,3 odstotka, moški pa 12,8 odstotka), prevladujejo pa bolezni kosti in mišičevja ter ožilja. Na 100 kadilcev je 33 kadilk, odstotek pa se veča. Manj žensk napravi samomor, odstotek pa iz leta v leto upada. Ženske se v zadnjem obdobju vedno bolj ukvarjajo s športom, da jih je sedaj kar 32 odstotkov, medtem ko jih je leta 1959 gojilo šport le 9 odstotkov. Čudni pojavi v Columbusu V neki hiši v Columbusu v zvezni državi Ohio se že dalj časa vrstijo čudni pojavi. Predmeti letijo ali lebdijo po sobah, luči se same prižigajo ali ugašajo. Trenutno ni še znano, ali je vzrok 14-letna Tina, ki na našem posnetku sedi pred lebdečo telefonsko slušalko (Telefoto AP) Sodobni španski iskalci zlata MADRID — Do pol kilograma zlata tedensko: to je izkupiček sodobnih španskih iskalcev zlata, ki spominjajo na Divji zahod. A ne gre za to. Sodobni iskalci zlata se podajo v greznice velikih španskih mest in lam »ribarijo«. V odplakah namreč i-ščejo prstane in take predmete, ki so mogoče padli v kak lijak ali podobno. Jasno je, da se morajo precej potruditi in boriti : proti neznosnemu smradu in podganam. Novo odkritje o KAIRO — Jože/, biblična osebnost, o kateri govori knjiga o Genezi, naj ne bi bil nič drugega kot finančni minister Amenofija tretjega Yoga. Njegova mumija je v egipčanskem muzeju v Kairu. To je teza egipčanskega izvedenca Ahmeda Osmana, ki zagotavlja, da ima tudi znanstvene in zgodovinske dokaze. Biblija pripoveduje, da so Jože ja (sina Jakoba in Rakele) bratje prodali kot sužnja. Kaj kmalu pa je postal faraonov minister in je dovolil Židom, da so prišli v deželo Gesen in tam so bili, dokler se niso razkropili bibličnem Jožefu p o svetu. Biblija pa ne pove, katerega faraona je bil Jožef minister. Osman zatrjuje, da je bil to Amenofi III., ki je živel v obdobju največjega razcveta Egipta (1408-1472 pred našim štetjem). Po Osmanovi rekonstrukciji naj bi Amenofi lil. poročil hčerko Jožefa in od tod naziv »faraonov oče«. Jožef si je medtem dal novo ime — Yoga. Yogov grob so odkrili leta 1909 in njegova mumija ima tipične semitske znake. V grobnici pa niso našli prstana, katerega je faraon (po Svetem pismu) daroval Jožefu, potem ko mu je ta razložil sanje o sedmih kravah. Drage najemnine za otroke-berače LIZBONA — Portugalska policija je odprla preiskavo o dogodkih, ki so že nekaj časa na dnevnem redu ob portugalsko - španski meji. Dogaja se namreč, da mnoge portugalske družine s tistega območja »najemajo« od španskih »profesionalnih beračev« dečke. Pojav presega sedaj že vse meje. Ob bližnjem prazniku sv. Jožefa kaže, da se bo ponudba otrok - beračev še povečala in da jih bo v tistih dneh na cestah na stotine. Slovo kralja pusta Sojenje voditelju kenijskih pučistov Včeraj so pusta, ki je kar precej časa kraljeval, spravili s poti oziroma pokopali. Čakati bo moral eno leto, da si bo lahko spet privoščil sprevod, kakršen je bil ta v New Orleansu (Telefoto AP) NAIROBI — Ko so že skoraj popolnoma pozabili na avgustovske dogodke iz 1982 leta in ko so vsi menili, da so voditelji neuspelega državnega udara za vedno zbežali kenijskemu pravosodju, se je pred vojaškim sodiščem v Nairobiju pojavil glavni voditelj pučistov, letalski oficir Jezikija Oču-ka. Obtožujejo ga 31 primerov veleizdajstva, od katerih bi vsako bilo dovolj, da mu sodišče izreče smrtno kazen na vislicah. Vojni tožilec ga obtožuje, da je od aprila do 1. avgusta novačil člane za organizacijo, ki je sklenila nasilno strmoglaviti kenijsko vlado predsednika Moija ter da je na dan poskusa državnega udara samega sebe predstavil kot predsednika zarotniškega »sveta nacionalne rešitve«. Večji del obtožnice so prebrali na zasedanju za zaprtimi vrati, saj gre za vprašanja, ki zadevajo državno tajnost. Obtoženi pa je ob koncu dejal, da se sploh ne počuti krivega in da zavrača vse točke obtožnice: zelo verjetno je, da se sodišče ne bo zadrževalo ob osebnih ocenah samega obtoženca tudi ob upoštevanju dejstva, da je že več kot tisoč pripadnikov kenij skega letalstva bilo obsojenih na 15 do 25 let ječe, medtem ko so deseterici izrekli smrtno kazen. Prvega avgusta 1982 leta je po uradnih izjavah umrlo 175 oseb, vendar menijo, da je istega dne v spopadih u-mrlo več sto zarotnikov ter vladi zvestih vojakov in civilistov, ki so se znašli med dvema ognjema. Kolona pučistov se je napotila proti glavnemu mestu, kjer je zasedla radiotelevi- zijsko postajo, pošto in še nekatera druga javna poslopja, vključno z mednarodnim letališčem. Pred mikrofoni radijske postaje so prebrali že navsezgodaj proglas, v katerem so napovedali padec predsednika Moija ter prevzem oblasti s strani »sveta nacionalne rešitve«. Proglas je bil kar se da preuranjen, saj je sledila ofenziva vladnih sil, ki je zelo hitro (»metla z zarotniki. Medtem je prihajalo po mestnih ulicah do neverjetnih prizorov. Prebivalci okolice, ki so bili očividno brez slehernega posluha za program m ideologijo so se lotili do takrat še nevidenega ropanja, tako, da so že uničili skoraj vse trgovine v Nairobiju. Položaj se je zatem kar hitro normaliziral, zarotniškim letalcem pa so v naslednjih mesecih sodili. Dvojica, ki je upor organizirala, eden je bil Je zika Očuka je še isti dan pobegnil3 z letalom v sosednjo Tanzanijo in tam zaprosila za politično zavetišče. Tanzanijsko sodišče je stvar poglobljeno proučilo in zavrnilo obe prošnji, obenem pa sklenilo, da oba častnika ne izroči kenijskim oblastem. Pri tem pa je dokaj nerazumljivo dejstvo, da so Očuko le izročili kenijskim oblastem. Kaže, da je do spremembe v stališču Tanzanije prišlo po srečanju na vrhu med voditelji Tanzanije same, Kenije in Ugande. Legalizacija prostitucije AMSTERDAM — Nizozemske oblasti resno razmišljajo, da bi po vsej državi legalizirali prostitucijo in s tem odpravili neki zakon, ki določa globo za tisto ali tistega, ki se ukvarja s- to »obrtjo«. Pobudnik za uveljavitev nove odločbe je minister za pravosodje Korthals Altes. Kot znano je prostitucija v nekaterih nizozemskih mestih že dolgoletna praksa, v Amsterdamu pa celo učinkovita vaba za turiste. Z novim zakonom policija seveda ne bo več preganjala prostitutk, ampak bodo le te v svojem delu svobodne. nudilimrceg Desperado Joaquin Muriella Limone in južno sadje zelo škodljivi zdravju WASHINGTON — Po dolgem kolebanju in še daljšem proučevanju 1 ameriška agencija za varstvo človeškega okolja, ki se je v zadnjih Wl. prebila na stopnjo priznanih »ministrstev«, sporočila, da so pomaranče, mone in drugo južno sadje nevarni za zdravje. V sočnih plodovih pomaran-' in limon, ki so skoraj nezamenljive v prehrani bolnikov in otrok, se nam reč skrivajo nevarne kemikalije pesticida »ED« (etilen dibromid), ki P° vzroča.raka, genetske okvare in druge bolezni. Strokovnjaki nimajo več dvomov, saj njihove ugotovitve potrjujei° dolgoletne analize in poskusi z živalmi. Ameriška agencija za varstvo okolja se je že pred časom proslavi ko je navedla dovoljene maksimalne količine pesticidov v žitaricah, ki ) človek še prenese, ne da bi imel posledic. V Ameriki namreč skokom narašča uporaba pesticidov in najrazličnejših drugih kemikalij tako pni P delavi kot pri gojenju povrtnin in v sadjarstvu ter končno tudi pri k° serviranju. Agencija je sedaj določila tudi standarde za južno sadje tako čega kot tujega izvora. Na podlagi teh določil ne bi smele pomaranče limone vsebovati več kot 30 enot »ED« na milijardo enot zdravega tki Nekoliko več pesticidov je lahko v olupku. Kot vse kaže pa sedaj sploh ni mogoče najti pomaranče s tako » ^ stočo«. Na podlagi analize, ki so jo izvedli z uvoženim sadjem, da ne n0i preveč razburili domačih pridelovalcev, so v lupini ugotovili kar 45.000 e na rhilijardo, v užitnem delu pa 2.200 enot na milijardo. Razlike rned 1 številkami in dovoljenim standardom so očitne, bržkone bi bile še ve če bi analizirali domače pomaranče. Povsem razumljivo so še najbolj zaskrbljeni ameriški pridelava so ZDA namreč uvozijo le 2 odstotka Da bi zagotovili predvidene standarde, bi vedati dosedanjim kemikalijam, brez ' njih pa bi bil pridelek znatno z njim seveda tudi dobiček od vsega prodanega južnega se morali skoraj v celoti