- 91 — Zopet v zadevah šolskih Knaffelnovih zavod (šti- pendij) za Krajnce. Kar nam je v enoglasju z mnogimi častiti-mi rojaki zastran Knaffelnovih štipendij že večkrat na misel hodilo, smo razodeli v 10. lista letašnjih Novic, kjer smo želje razglasili, da naj bi se prihodnjič zavodi ne delili izlocivno le na Dunaj i se učečim Krajncam, ako namreč zavodno pismo (jStiftbrief) določno tako ne ukaže. Sedaj smo v stanu za gotovo povedati, da v tem pismu, s kterim je naš blagi rojak, duhovni gospod Luka Knaffl 18. julja 1755 (kmalo bo 100 let) ta imenitni zavod „rojenim Krajncam" vstanovil, ne besedice ne stoji, da so ti zavodi izključljivo za Dunaj namenjeni, čeravno gre pravica podelitve teh štipendij DiUnajskimu vseučilišnimu konsistoriju. Ta pravica Dunajskiga konsistorija pa ne ovira podelitve štipendij rojenim Krajncam na vseučiliših tudi druži h krajev, ker patronati se znajdejo večkrat v družili krajih, kakor službe in zavodi, ktere oni delijo. Da so se doeihmal ti zavodi le na Dunaji bivajo-čim Krajncam delili, je bila tedaj le navada, ali prav za prav razvada, ktera nima nobene določne podlage, v vstanovivnim pismu rajnciga Knaffelna, — vunder je ta navada noter do novih časov to dobroto imela, da je Krajnce na Dunaj vabila, kjer so imeli na slavnim vse-učelišu obilniši priložnost, se v mnogoverstnih vednostih izučiti, kakor kje drugod. Ali novi časi so spremenili to reč, zlasti zastran pravoslovskih vednost. Po vstavi narodam zagotov-Ijenja ravnopravnost jezika je potrebo načinila, da čes. vradniki v pisarnicah, ki imajo s slovenskim Jjudstvam opraviti, naj ravnajo ž njim z besedo in pismeno v slovenskim jeziku. Ali od mnogo strani se slišijo izgovori, da pismeno vradno ravnanje sedaj še ne gre povsod, zato ker pravosiovskiga jezika vajenih vradnikov manjka. Do ktere meje imajo ti izgovori svojo veljavnost, nam ne gre tukaj ponavljati, kar smo že mnogokrat govorili — tukaj moramo le opomniti, da ljudstvo s takim ravnanjem ni zadovoljno in da je treba, da se že pravoslovci tistih vednost v slovenskim jeziku učijo, kterih bojo prihodnjič kot vradniki potrebovali, da se bojo ljudstvu zagotovljene pravice spolno-vale. Vseučeliše Graško, kjer se troje pravoznanskih ukov v slovenskim jeziku razlaga, deli sedaj pravo-eloveam dostojno priložnost, se tukaj za prihodnje vgodne vradnike izučiti, dokler se ne vstanovi vseučeliše za ju-goslavenske dežele. Sedanja naprava na Graškim vseučelišu se tedaj gotovo lepo vjema z voljo našiga biaziga domorodca, ki je gotovo želel, da bi bili njegovi zavodi po dobro izučenih rojakih njegovi domovini v prid, kterijetako velik zaklad oporočil. Z velikim veseljem smo tedaj zvediii, da se je naš prečastiti domorodec g. profesor Kopač v Gradcu te zadeve z gorečim domovinskim duham poprijel in da so po njegovim navodu g. učeniki Graškiga vseučeliša te dni prošnjo slavnimu ministerstvu uka predložili: naj bi naukazalo, da nekteri Knaffelnovih štipendij naj se prihodnjič podelijo tudi Graškim pravoslovcam, in sicer tistim, ki dokažejo, da so se v delež i li slovenskih pravoslovskih ukov, prihodnjim vradnikam toliko potrebnih. Terdno se nadjamo, da bo slavno ministerstvo lika to pravično prošnjo v prid dežele in vlade rado u-elišalo, ker bo po tem dežela vsako leto nekoliko vradnikov dobivala, ki bojo zmožni, vlado v svojih opravilih tako nadomestovati, kakor vstava zapove. Zaderž-kov zoper to podelitev po zavodnim pismu ne more biti, _ 92 - in volja zavodnikova se bo po i imenovanim načinu gotovo nar bolje spolno vala, ker bo tako deželi in vladi vstreženo. Berž ko bomo sklep slav. ministerstva zvedili, ga bomo v ,5Novicaha naznanili. Nadjamo se častitim brav-cam veselo novico oznaniti.