Leto XXIII., št. 34 Ljubljana, petek 12. februarja 1943*XXI Cena cent. 80 .J pri v nistvu LiuDI Mu« fuitmiiev* ulici S. Teletnr «t «1-22 «1-23 «1-24 tnserdim xldelek UuMiana futcimieva ali-£8 » - I elefor II «1 24 «1» HoOruznica 'Nov« neslo Liuhlianska cesti 42 Rakuni a LtuMiansk« poKraiinc on puitao-čekovnem a>udi. ti 17 »4V o >5talt Krait • ralm Nrrvi7n onn ort Mo»i Ni II Mit" (ZKljl CiNt damiipmvt a >gUM u Kj Italnr io 'nozetn*rva .ma Uninm Piibhlii-«? Hjiunj s A Mil.A NO Izbila t>H 340 razen pooedeilka Nirofoim auii m e » e č o o l.is IS—, ta loozemsrvr vkltufrio • »Ponedeliskin-. 1» ionu Lit W SU U i e 0 o ' < t • o. Ltubliaaa Puccimtevi ulica 4te> i teletor ttev «1 22 «J-23 «1-24 _K o k o p i »' .t o « mif i io CONCti>SlONARIA tMllSIVA oei u put> blicni d> provenienza italiana ad estera: Unione Pubblictti Italiana S A MM ANO I fronte in Tunisia £ua£tr3 easda britaismci e un brmbardiere distrutti II (iuart;er Generale delle Forze Armate cornunica In data di II febbraio 1943-XXJ il seguente bollettino di guerra n. 992: In Tunisia nessun avvenimento di rilievo. I/aviazion^ germanlea ha abbattuto in 4ue'li aerei quattro caccia britannioi. Lo vittime causate tra la popolazione araha di Kairouan dalPineursione aerea nemica del giorno 9 sono šalite ad oltre 200 morti e 3C0 feriti. Un nostro velivolo non e ritornato alla base. Apparecchi inglrsi hanno attaccato con bombe tin nostro sonmiergibile n?l Mediter-raneo sonza oausargli danni; uno dei bom-bardleri coipito dal tiro contro-aereo della nave, e precipitato in mare. Nota al bollettino 992: II bollettino di ieri ha oomunicato che i) ne-nioo aveva fortemente bombardato la citt\ di Kairouan in Tunisia caiisando nu-merose vittime tra la popoiazione araba. Oggi si apprende dalla stessa fonte uffi-ciale che le perdlte salgono ad oltre 200 morti e 300 feriti, dimostrazione evidente dei fini terroristici che i bombardierl an-glo-americani perseguono nelTaccanirsi con-tro gli agglomeratl urbani sia del conti-nente europeo che delle regioni africane. Kairouan e la tradizlonale citt& araba una volta capitale e universaJmente considerata nell'ambiente arabo la cittš santa del Ma-greb orientale; 1'inumano bombardamento il cui effetto si e ripercosso cosi gravemente tra pacifici lavaratori, non pud non lasciare traecia neH'animo fiero, giusto, cavallere-sco dei magrebini i quali gia sapevano, come tutte le gentl arabe. i sistemi inglesi della frusta, delle deportazioni, delle rappre-saglie, delle multe colletive ed oggi oom-pletano tale conosrenza per la sistematioa spogliazione di tutti i loro averi o per gli ecfidi in massa tipo Kairouan. Tra le parole della »Carta Atlantica« ed i misfatti aše letalo se ni vrnilo na oporišče. Angleška letala so z bombami napadla neko našo podmornico v Sredr>zem'ju ne d? bi povzročila škodo- eden izmed bombnikov. ki ;ra je zadel izstrelek prntfletal-skosa topništva na iadji, je treščil v morje. * DodPtek k pororiu št. 992: Včerajšnje poročilo je javilo, da je sovražnik močno bombardiral mesto Kairouan v Tuniziji in povzročil pri tem številne žrtve med arabskim prebivalstvom. Danes se doznava iz istega uradnega vira. da so »e izgube povzpele na več kot 200 mrtvih in 300 ranjenih, kar najbolj jasno kaže teroristične namene, ki jih anglosaški bombni! i zasledujejo v svojem srdu proti mestnim nas(!>m bodisi na evropski celini, bodisi na afriškem področju. Kairouan 'e tradic jonalno arabsko mesto, ki je bilo nekoč prestolnica in ki ^a na arabskem svetu splošno pri zna vaje za sveto mesto vzhodnega Magreba; nečloveško bombardiranje, čigar učinki »o mr ts~ ko hud pokazali med mirnimi delavci, mora zapustiti vtis v ponosnem, pravih »"m in kavaijrskem duhu M^grobncev. ki že poznajo, kakor vsa irabska ljudstva angleške sisteme biča, deportacij, represa ij in kolektivnih kazni, danes pa dopoln;ujejo ta spoznanja po sistematskem r panju vsega njihovega premoženja 'n množične pokole takšne vrste kakor v Kairouanu Med besedami »Atlantske karte« jn začini anglosaškega letalstva bo arabska modrost znala meriti čustva sv^lh pravih sovražnikov. Vladarica In princ T Plemzntski v Neaplju Neapelj, 10. febr. s. V ponedeljek popoldne je Nj Vel Kraljica in Cesarica nenadoma prispela v Neapelj in obiskala v raznih bolnicah žrtve sovežnega letalskega napad od pretekle nedelje Vzvišena Vladarica. se je pomudila ob bolnikih Ln jih z materinsko dobroto tolažila. Ranjenci so izkazali Vladarici vso hv3iležnost, prebivalstvo pa ji je priredilo navdušene manifestacije. Neapelj, 10 febr. s. Nj. Vis. princ Pije-montslki si je davi ob spremstvu zastopn' kov oblasti Ln strovnjakov oglelad glavna mestna zaklonišča. Povsod so ga meščani navdušeno pozdravljali. Počastitev pravnikov padlih na bojišču Rim, 10. febr. s. Minister čuvar pečatov je v justični palači položil venec na spominske plošče sodnikov in odvetnikov ter državnih tožilcev, ki so padla za domovino. Obiskal je prvega predse Inika vrhovnega kasacijskega sodišča, ki je ministra sprejel z državnim pravdnikom. s šefi sodnih uradov v Rimu in sodniki Na pozdrav prvega predsednika je minister de Marsico odgovoril, da se je hotel osebno pokloniti italijanskemu solništvu. Minister je nato vrnil obisk na. sedežu narodega sindikata odvetnikov in državnih tožilcev. Na pozdrav tajnika sindikata je minister odgovoril, naj tolmači njegov pozdrav vsem odvetnikom in članom konfederacije v Italiji. I talij arcsko-š vedsko kulturno sodelovanje Stockholm. U febr s V italijanskem posla* ništvu )e bil prirejen sprejem, ki so se udeležil« švedski pisatelji, zdajateiji listov umetniki m novinarji Italijanski poslanik ie ragovoril navzoče v švedskem jeziku in govoril o kulturnih odnosih med Italijo tn Švedsko te' v zvezi s tem napovedal obsežen program kulturnih manifestacij, ki bodo v Stockholmu m Goto-borgu v prihodnjih dneh na pobudo italijanskih ustanov k' majo svoja zastopstva na I Švedskem, predvsem na pobudo ENI TA Med temi manifestacijami so: razstava talijanske knjige ki je bila otvoriena danes v prostorih ENITA v Stockholmu prvo predvajanje filma »Železna maska« nekaj predavan' in tal:ian-sko-švedski dvoboj v tenisu Mm ster ie nato izro"i! nagrade iz poslednjih natečajev za najboljši članek ali najboijše slike o Italiji k' so delo Švedov Prva in edina nagrada za najboljš-članek je bila izročena šved«kemb publicistu Kuntu Bechmanu in švedsk' pisatelj c Kanni Johnsson Za najboljše slike pa ie b'Io Vročenih 13 nagrad V imenu vseh nagrajencev in v imenu švedskih povabljencev jp spregovoril švedski publicist Rcchman k- je v svoiem go» i voru izrazil občudovanje Švedov za Italijo meno zgodov-no n kulturo Sodelovanje Španije v borbi prsti boljševizmu Pomemben govor tajnika španske Falange Sevilja. 10 febr s Tajnik stranke Arrese ^ jt v spremo t vu pudtajn ka genetala Figuere " vseh mestnih zastonn kov oblast ter prvakov udeležil ve! kega iaiany stičneea zborovanja na katerem se ie -?braio vse prebivalstvo v na vdu:enem razpoloženiu M nistei Arrtst ie v svojem govoiu lasno očrtai kako odraža boij ševiška nevarnost vse nar<-de Zatrdi it da si utvarjajo ki mislilo da rusks imaga ne b upropastila Evrt.pt- Še vedn" st ijuuie. ie de jal ki še niso ra/unieli da gre v kaosu k gro? staremu kontinentu za vso evropske omiko Treba ie reš t' pred nohševzmoni ku'turo ir civlizaci'o Evrope G-ivnrink ie nato d<»dal da mora Španija v vedan^em trenutku zpoln t glavno poslanstvo od katert ie /dvsna vsa bodočnost namreč poveda* Evropi kdo e n;cn -ikupni sovražnik in u dovtst vso do križarske vojne prot' sovražniku E\r«pa se mrra odločit n 'idreči »taremi recu k 'e v likvdacui. da bo na^la samo sebe n uMva rila boljše spio^no sož tie na teme ju edmstva narodnih in socialn h vrednot pod mperiiem duhovn h vrednot Govoreč n udeie^n Španije v vr^jni prot1 boljševizmu, je Arrese zatrdil da Španija s svoic S'njo div z;if n -apravMa samo simbolične kretnje do pniateiisk h držav in ne namerava p'ačat s krvjo k v; k se 'e prelila na španskih boi ščih kait krv n mogoče plnčati temveč namerrva « se ne d'*>eže končna zmaga V nadalievaniu s v lega mogočnega govoTa ie ministe- ooudjril da ima svet sami dva izhoda -zhod v rea al pa v nered Šna nija si je že -zbraia ^vojo prt k e pot Fa •lange. in čenrav bo mornla nremapnt: ?e hude dni, je n:hčs ne bo nrigel od te poti odtrgati A-rese je norval vse Šn^nce iai fieda;o v bodočnost z nes*rrnr-stjo močn;h in ne z nemirom bojazljivih. Množica je pozdravila govor tajnika Falange z mogočnim' vzkliki kaudilu. Španiji n prijateljskim narodom španski poslanik na Danskem Kodanj, 10. febr s. Španska vlada, katero je doslej v Kodanju zastopal poverjen k poslov je imenovala svojega cpolno-močenega ministra v Kodanju. k: je včeraj prispel na svoje mesto Novi minister Kran-ciško Agramento Cortjo je pokl cen diplomat 'n je zavzemal pred tem že ^ažna iipiematska mesta. Darovi japonskega prebivalstva za oborožitev Tokio, io febr s. Pomočnik ministra za vojsko je ugotovil pred pededborom za proračun v spodnji zbornici, da je vojska od pričetka kitajskega incidenta do decembra lani prejela od Japoncev za 315 milijonov jenov darov. 162 milijonov jenov je bilo vplačanih od pričetka vojne za Ve'iko Azijo. S temi vsotami je bilo zgrajenih med drugim 1.231 letal. 260 tankov, 1.830 topov, 1.398 strojnic in 627 protitankovskih topov Obvezna delovna služba v Iranu Ankara, 11. febr. s Doznava se, da je bila v Iranu uvedena obvezna delovna služba za cestna in železniška dela. Odredba je bila izdana, ker so morali prekiniti razna dela zaradi pomanjkanja de'ovne sile. Zaradi kršenja delovnih pogodb v angleških in ameriških podjetjih je mnogo delavcev opustilo delo. Angleške ob'asti so objavile, da bo prišel pred vojaško sodišče vsakdo, ki ne M hotel delati. Iz Hitlerjevega glavnega stan*, 11. febr. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V nadaljevanju težkih bojev v južnem odseku vzhodne fronte so bili tudi včeraj na raznih mestih doseženi pomembni obrambni uspehi, ki so sovjetske čete stale visoke izgube ljudi in materijama. Na zapadnem Kavkazu borbe krajevnega pomena. Proti novoizkrcancmu sovražniku južnozapadno od Novorosijska so bili lastni prot.napadi uspešni. Na področju zgornjega Donca so bili vsi sovražnikovi napadi krvavo zavrnjeni. Obroč okrag neke sovjetske skupine sil je bij še bolj zožen. Tudi včeraj so skušale sovjetske čete zapadno od oskolskega odseka z maskira-nimi napadi vezati nemške sile v lastnem obrambnem okviru in jim s tem preprečiti premakljivo bojno de'ovanje, toda kljub temo je uspelo vse te silovite napade, podprte z oklopnim orožjem, razbiti in deloma uničiti. Uničenih je bilo tukaj 40 oklopnih vozil. Letalstvo je z močnimi bojnimi in strmoglavnimj eskadrilami ponovno napadalo prednje čete sovražnih kolen na pohodu in zbirališča motornih vozil. V severnem delu vzhodne fronte je skušal sovražnik svoje napade južno od La-doškega jezera, kjer ni mogel doseči nobenega napredka, prenesti v druge odse-fce. Tudi ti so kljub močni ok'opni in letalski podpori ostali brezuspešni. Na enem mestu, kjer je prišlo do vdora, so borbe še v teku. Podnevi in ponoči so boma letala tudi v tem odseku bombardirala izhodne postojanke za Htlopna vozira ter dovozne zveze sovražnika. V času od 1. do 10. februarja tega leta je bilo na vzhodni fronti po cddelkih kopne voteke uničenih, zap'enjensh ali onesposobljenih za premikanje 351 sovjetskih oklopnih vozil SO >00 200 km «m»> cevovod za nafto — železnice iii ležika nafte -Ju,ro- fs jf&nSi Na severnoafriški fronti je dan potekel mirno. Pri dnevnih poletih sovražnih letal proti obali zasedenega ozemlja je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Nemška bojna letala so tudi včeraj napadla nekatere kraje v južni Angliji z uspehom. Bitka na vzhodu divja z obnovljeno silovitostjo Berlin, 10. febr. D~uga ruska zimska ofenziva. ki jo je sovjetsko vrhovno poveljništvo podvzelo z vsemi svojimi človeškimi rezervami in vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi, se zdi, da se je sedaj premaknila nekoliko bolj na sever od južnega odseka. Za Sovjetsko zve» zo je sedaj vprašanje življenja ali smrti, da doseže kakršenkoli odločilen uspeh Nič ni boij logičnega kakor to, da meče sovjetsko poveljništvo zato v žarišče bitke, ki se razvija nekoliko ugodneje zanje, čim več divizij in čim več oklopnih voz Kakor v preteklih dneh je bilo središče velikega ruskega napada na zapadu reke Oskol m s cer v odseku med Kur-skom in Harkovom. To je isti odsek, kjer so Nemci v začetku poletnih operacij odprli v ruskih postojankah Kakih 500 km široko vrzel k. jim je omogočila znameniti pohod do Dona s kasnejšo odbočko proti Kavkazu Ta odsek je najbolj pomaknjen na zapad Ko pošiljalo Rusi v peklenski metež množice svoje pehote ter s siloFvitimi sunki svojih oklopnih divizij udarjajo ob nemško obrambo in b šunk' še vedno pridobivajo na silovitosti, ie lasno da zasleduje Stalinov glavn' stan dovolj v*den cilj Hoče namreč razbiti nemške obrambne postojanke. da bi kasneje izvršil obkoljujoč manever. ki b' dokončal popoln zlom južne fronte ki jo še drže nemške čete V dosego tega vabljivega clja se zanaša sovražnik predvsem na svoic veliko števlčno premoč, na svoia voina sredstva k' so v pri» meri s sredstvi obrambe prav tako neprimerno večja Ni si tedaj težko predstavljati, kake nadčloveške napore morajo vzdržati nemški vojaki da ovirajo drveči plaz na niegovem pohodu Gre za silovto borbo katere teža 'n strahota se zvišuje tud: zarad' *>ln h snežnih metežev in hudega mraza ruske z. me Eden izmed neposrednih sovjetskih ciijev ie mesto Kursk ki so ga nemške vojske zasedle n-^' 15 meseci Po najnovejših poročilih 8 fronte se je en boljševiški napadali sunek posrečil ter je sovražnik prodrl do vzhimoglo k prizadevanju zelo ' hudih izgub sovrazn ku s tem. da ic brez pre-stanka bombardiralo skozi 24 ur kakih 50 večjih in manjših naseljenih krajev. k'er je bilo ' opaziti pomembno premikanje sovražn h čet in 1 avtomob Iskih kolon V letalskih dvobojih je bilo sestreljenih 10 sovjetskih letal Odlikovanje nemških letalcev Berlin, 11. febr. s. Hitler je odlikovafl s hrastovim listom k viteškemu križcu reda Železnega križa kapitana-pilota Ervina Fischerja, poveljnika eskalre izvidnikov, ka je izvedel svoj 2.000 vojni polet. Berlin, 10. febr. s. Na predlog maršala Goringa je Hitler odlikoval z viteškim križem reda železnega križa višjega narednika Prieberja, pilota eskadrilje nemških lovcev, ki je samo v letalskih borbah na vzhodni fronti sestrelil 51 sovražnih letal. Nemški tisk o anglosaških računih brez krčmarja Berlin, 11. febr. s. Današnji berlinska listi obsojajo nasilne sovražne načrte gleda postopanja z Nemčijo po vojni v primeru dozdevne zmage zavezniških narodov. Piu-toboljševiški vojni hujskači, poudarjajo listi, so objavili v zadnjem času "rsto načrtov, ki so navdihnjeni le po slepem sovraštvu kriminalnih m ožgan. »Volkischer Beobachter«, »Borsenzeitung« in »Lokalanzeiger« objavljajo značilne ol-stavke nekega članka v »Daily Expressuc z dne 9. t. m., v katerem čitamo med drugim: »Ob koncu vojne moramo Nemčiji odsekati ude. Razen tega moramo okrog nje ustvarita nekakšen varnostni zid in jo pustiti v karanteni, da bi se Nemci kuhali v svoji juhi še najmanj eno generacijo.« Nemčija naj bi bila po mnenju omenjenega britanskega lista narod norcev, ki uporablja svojo silo za uničenje drugih narodov. Angleški list zaključuje z željo, da bi prišlo v Nemčiji do pretresa, ki bi spremenil državo v puščavo, nal čemer bi se ves svet veselil. Ta članek, pripominjajo v Berlinu, je izraz anglosaškega sovraštva proti Nemcem ln prekaša po brutalnosti celo predlog revije »Timed and Tide«, po katerem naj bi se nemška industrija po vojni uničila in nemški narod prevzgojil od glave do pet« židovsko - plutokratsko - bo'jševiška klika, pripominjaajo tukajšnji listi, bo spoznala, česa je še sposoben nemški narod, ki bo t primernem času odgovoril tako, kakor zaslužijo ti satanski načrti. V ostalem pa, kakor piše direktor Lista j Deutsche AUge-meine Zeitung«, v svojem današnjem uvol-niku, črpa Nemčija iz teh načrtov nov« sile ln nov pogum za nadaljevanje nadčloveške borbe do dokončne zmage. Piseo poudarja nadalje, da ao Angleži in Američani kot sateliti boljševikov še enkrat na*-pravili račune brez krčmarja in da bodo ša enkrat bridko spoznaJi svojo zmoto, a zopet prepozno. V zveza s tem vprašanjem objavlja minister Frick v listu »Volkischer Beobachter« članek pod naslovom »Stranka in država v nemški skupnosti«, v katerem prikazu je skozi prizmo dogodkov zadnjega desetletja zgodovinski pomen narodno-socialistične ideje za zmagovito vodstvo sedanje vojne, ki jo je vsilil pultokratskS svet Poostritev položaja v Indiji Gandhijeva protestna gladovna stavka Bangkok. 10. febr. s. Glede Gandhijevega sklepa, da se bo zopet postil, se doznava da ga je dovedlo do tega protesta dolgo dop so> vanje z indijskim podkraljem ki ie hotel Gan-dhija posredno pripraviti do pri priznanja, da krivda za krvave spopade, sabotaže streljanja, stavke opozicijski, objavlja v zvezi s tem silovite kritike o p ,- itiki vlade Predvsem kr-tizira ker hoče adm jahteta pod cenjevati nevarnost podmornic L>sti vztrajajo pri tem. da je treba zvesti brez odloga dokončne ukrepe za pobijanje 'n nevtraliziranje akcij sovražn h podmornic V nekaterih londonskih krofih piše »Evening Standard«, mi* slijc, da ima Nemčija s svoj mi smrtonosnimi podmorn'cami vel:ke možnost za ;mago v vojni »Nevvs Chronicle« pi.^e. da bi bilo nadaljnje čakanje zločinstvo Sedaj ie ^as. da začne vlada misliti nu pob:ianje podmen-ike nevarnosti Ni zadost da se hočejo graditi nove ladje hitreje kakor jih sovažnik potaplja To je samo ena stran vprašanja Ladje se lahko grade v neskončnost, ne morejo pa se obnavljati njihove posadke Ce bi priše trenutek za ustvaritev druge frr.nte. b' pofebovali zelo nujno ladje in posadke in raclovedm smo. kako b' sc admiral teta v takih okolišenah znašla. Lizbona. 11) febr s Za Angleže m Amerik čane postaja vedno bolj pereče vprašanje preveza po morju in ladijske tonaže Neki ameriški admiral jc izjavil, da pos'aia Anglija po njegovem mnenju pomorska si;a druge vrste Baje je v kongresu ceic iziavi. d-; ie amerska trgovinska mornarica prekosila že za četrtino angleške. Izmed 52 m lijonov ton s katerimi so Anglosasi razpolagali v pnčetku vojne so podmonrce Osi n letala potopile že 28 milijonov Dva milijona ton brodovja ie v raznih lad:cdelnicoh v popraviiu. Združenim narodom ostaja torej še 22 mi'ijonov ton adi; raznih vrst. od teh pa je treba =e odšteti številne ladje, ki sta jih potopila ;aponska mornarica in letalstvo. Tuši Amerika pred hudo fcir.zo v prehrani Lizbona, 10. febr. s. Vsi ameriški listi c>jjr—.Ki komite »boreče se Franc je« prav nič ne prikriva svojega nezadovoljstva zaradi utrjevanja G'raudovega položaja in angleški levičarski krogi, ki so dvojno povezani z degolističn m korrJtejem. ne kažejo nobenega znamenja, da bi se pustili razeražti. Ti krogi še vedno ostro napadajo Girauda. ki mu očitajo, da ni priznal legalnosti republikanskega režima, češ, da je pognal med staro želeso vsa stu^a demokratoma načela in da še vedno drži v zaporih >'eC tisoč bivših rdeč:h špansk h borcev, medtem ko še vedno ni ukinil vseh tako Ivanih fašističnih zakonov. Na.,bo]j pa mu za. merjajo, da 92 je polastil oblasti v Af*-k namestu generala De Gaulla, k; bi imel v tem pogledu prav gotevo prednost pred njim Stališče lendonnke vlade v vseh teh vprašanjih je zelo dvomno. V oficioznih krogih pravijo da je Chur ch'U iz Casablanca odnesel najboljše vtise o generalu Giraudu in da ni pripravljen podleči kritikam levičarskih p slancev glede vsega kar se je zgodilo. Prav to dejstvo najbolj zgovorno prikazuje zadrego, v kateri se je znašel Churchill zaradi neuspeha svojega poslanstva. V Londonu se nadalje škandal''z'rajo tudi zaradi tega, ker je Churchill na prehodu skozi Alžir obedoval pri Peyroutonu, vi-chyjskemu možu pod washingtonskim vplivom. Vse to zbuja v angleških levičarskih krog1 h vt*s, da je vlada, če že ne izvršila pravo veleizdajo v tem vprašanju, pokazala vsaj veliko slabost. (Stampa Sera.) Angk saške izgube pri SalomonskISi otokih I35 ladij je bilo potopljenih, 40 hudo poškodovanih Tokio, 10. febr. s. Japonska mornarica je potopila ali hudo poškodovala 145 bojnih ladij in transportnih ladij ter je uničila 986 sovražnih letal v južnem Pacifiku med 7. avgustom 1942., ko se je pričela prva pomorska bitka pri Sa'omonskih otokih, in 7. februarja tega leta, ko se je pričela pomorska bitka pred otokom Iza-beia. Bilo je potopljenih 6 sovražnih oklop-nic, 4 pa so bile hudo poškodovane. Nosilke letal so bile potopljene 4, 4 pa huao poškodovane. Križark je b;lo potopljenih 36, hudo poškodovanih 6. PLUšilcev potopljenih 22, hudo poškoeicvanih 15. Razen tega je bilo potopljenih 9 podmornic, ena pa hudo poškodovana, en minolovec potopljen, en pa hudo zaelst. P ' Mh je bilo tudi 10 brzih t^rnednih eolr.ov, 3 bojne ladje nedoločene vrste na so bile hudo poškodovane. Transportnih ladij je bilo potopljenih 16, hudo poškodovanih pa 6. Skupno lahko tor-i 103 bojnih in transportnih ladij potopljenih. 40 pa hudo poškodovanih, tako da zna- a jo sovražne izgube 145 edinic. Japonske iz«ruhe so bile naslednje: Potopljene so bile 3 križarke, ena oklopnica, 7 rušilcev, ena podmornica in 5 transportnih ladij, poškodovane pa ena oklopnica, 3 nosilke letal. 4 kr 6 rušilcev, ena podmornica in 12 tovornih ladij, skupno 44 edinic. Nadalje se je 236 japonskih letat prostovoljno vrglo na objekte in se uničilo, nadaljnjih 31 pa je bilo poškodovanih. Sovs-aSm "z-gisbe v prvem tedttis Scbsuajrja Tokio. 10 febr s. Veliki japonski glavni stan javlja, da je japonska mornarica ol 1. do 7. februarja potopila 13 sovražnih ladij in sestr.:la 86 letal na področju juž-novzhodno od otoka Izabele (Salomonsko otočje). Ecvi ? žnfk je izgubil med drugim dve "križarki, en rušiiec in 10 torpedovk. Japonske izgube so 3 poškodovani rušilci eden od teh hulo poškodovan, in 12 letal, ki se niso vrnila na oporišča. Ta bitka se bo imenovala pomorska bitka pri otoku Izabeli. Uspešno bombardiranje kitajskih oporišč Tokio, 10. febr. s. Poveljstvo japonskih sil na Kitajskem javlja, da so skupine japonskih letal napadle in obstreljevale s strojnicami nekatera kitajska vojaška središča v bližini Kvejlina. Nastali so požari Druge letalske skupine so z uspehom napadle Hengjang v pokrajini Hunan. Bombardirale so letališče, železnico in druge vojaške objekte. V bližin-; Tohanga in Pa-tunga v pokrajini Hobert je japonsko letalstvo potopilo ali poškodovalo 12 ladij Nobeno sovražno letalo ni oviralo japonskih akcij, kar kaže. da je bilo nasprotno letalstvo popolnoma izločeno iz tega operacijskega področja. Zaplemba anglosaških podjetij na Kitajskem šanghaj, 10. febr. s. Kitajski tisk poveličuje japonski sklep o izročitvi nad tisoč premoženj, pripadajočih sovražnikom, nankinški vladi. Izročena bodo podjetja angleških plovbenih družb, štirih radijskih postaj, nekateri veliki hoteli v šanghaju in premogovniki. To je uvod za izročitev vsega premoženja sovražnikov, ki predstavlja ogromne investicije Angležev in Američanov na Kitajskem ter ie nov stvaren korak do sodelovanja in do organizacije novega reda v vzhodni Aziji. Poudarjajo nadalje, da bodo te izročitve premoženja skupno z odpravo eksteritorijalnih pravic in vrnitvijo koncesij pospeševale sodelovanje Kitajske v vojni. Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada poielil zakoncema Kušar Stanislavu in Angeli iz Kleč o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Počitnice v Campo Imperatore Kakor smo že poročali je balo določeno, da bodo bojevniki in vredni do-polavoristi, ki so zaposleni pri težki industriji, deležni izjemnih ugodnosti v hotelu Campo Imperatoru. Ta hotel je med najbolje opremljenimi hoteli v Italiji. Zgrajen je na enem izmed številnih grebenov Gran Sassa v srcu slikovitih Abruzzov. Njegova okolica je prekrasna in obdajajo ga strašni, naravnost Dantejevski prepadi. V bl'žini so idealni smučarski tereni, kjer vsako leto mrgoli ljubiteljev zimskih športov. Od železniške postaje Aquile je speljana sodobna avtobusna proga do neposredne bližine hotela, od tam pa žična železnica, ki v 25 minutah vožnje prenese potnika do smotra, ki leži 2000 m nad morjem. Počitniškim kolonijam je na razpolago tudi brezplačna smučarska šola pod vodstvom strokovnih učiteljev. Pokrajinski Dopolavoro v Aquili je ob sodelovanju Turistične službe poskrbel, da bodo udeleženci počitniških kolonij živeli v hotelu Campo Imperatoru kar najprijetneje. Kolonije bodo do 27. marca t. 1. Počitniške kolonije so brezplačne za bojevnike, ki jih določi poveljništvo glavnega stana. Prav tako se jih lahko udeleže vsi delavci in njihove družine, ki imajo redno izkaznico Dopolavora za leta XXI. Enotna cena za en teden znaša 400 lir v ■-obah z eno ali dvema posteljama ln 330 lir v sobah s 7 ali 15 posteljami. V teh zneskih je obsežena vsa oskrba. Hrana in stanovanje, odstotki eskrbe. davek, vožnja z avtobusom in žično železnico v obe smeri od železniške postaje v Aquili do hotela Campo Imperatore, shramba smuči, zdravniška eskrba itd. Kdor se želi udeležiti teh kolonij, se mora prijaviti pri lastnem Dopolavora. ki bo ukrenil vse potrebno. Pri vpisu je treba vplačati polovico zahtevane vsote. Vožnja na državnih železnicah od kroja, kjer do-polavorist stanuje, jc znižana za 70 cdrtot-kov. Dečki do 10. leta starosti plačajo 320 lir. Nadalje je določeno, da morajo vsi udeleženci počitniških ko'onij piedkriti direkciji hotela odrezke za kruh ter za testenine in riž. Prevoz smuči po železnici je treba plačati posebej. Kdor želi vzeti smuči s seboj, jih mora oddati v prtljažni voz. Natančnejše podatke da Dopolavoro. Predsednik Akademije znanosti in umetnosti v LJubljani sprejet pri Visokem komisarju LJubljana, 11. februarja. Včeraj dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači prof. dr. inž. Milana Vidmarja, predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki mu je poročal o svoj' udeležbi na glavni skupščini Kr Italijanske Akademije v Rimu dne 23. januarja t. 1. Pri tej priliki je Eksc. Federzoni, predsednik Kr. Italijanske Akademije naslovil S§spo besede prisrčnega pozdrava in čest-tk mladi ljubljanski Akademiji, dočim je prof. V-dmar prečital pozdravno adreso, ki je bila sprejeta z živim odobravanjem. Generalni tajnik prof. dr. Ramovš se je udeležil seje cdbora »Tabula Imperii Romani«. Eksc. Grazioli se je s prof. dr. inž. Vrtnarjem razgovarjal o raznih vprašanjih, ki se tičejo tukajšnje Akademije. Lesna industrija po volni bstaljanl" &&3&&J Berlin ki poročevalec milanskega iista :»Corr'ere della Sera«. C'r- Poggiali. podaja v svojem poroč lu z dne 8. t. m nekaj zanimivih podatkov o tako zvanih »gratiilnih bataljonih« nemške vojske na vzhodnem bojišču. Posnemamo te podatke tudi za naše čitatelje: Nemški v;jaški krtki opozarjajo v svojih poročilih z'asU na vOjP.e degodke ob Ladoškem jezeru, kjer se cd 6. t. m. dalje opaža občutno oslabitev sovražnih si!, tako da so b-li njih. vi napad z lahkoto oo-b'ti. Kaj je vzrok tej oslabitvi sovražni+i akcij? Vsekakor so vzrok težave, na katere je sovražnik naletel pri naglem deva-žanju oskrbe in ojačenj po pretežno močvirnem ozemlju, da b' zamašil nastale vrzeli. Teh težav pa Nemci ne poznajo, čeprav delujejo na prav tako močvirnem ozemlju med Ladoškim in Ilmenskim jezerom. Ustvaril' so si namreč tu mrežo več tisoč kilometrov cest z hlodcv, ki so ed'ni kos temu mokremu in upogljivemu terenu. Na teh cestah so strelivo, orožje in hrana kakor kri, ki se steka k srcu nemških armad, čegar utr pi se tako neprestano bnavljajo in cž vljajo. Vae to jo zasluga tako zvanjh »gradilnih bataljonov«, v katerih so zbrani borci in delavc; obenem in v katerh so neštete st tnije sta-rejš h mož iz Tcdtove delovne službe n najmlajši (osemnajstlctniki) iz mladinske delovne službe. T2k s-gradilni bataljon«, ki je dosegel prvenstvo v hitrosti in spretnosti, je na primer v pokrajini V;lhova postavil v dveh mesecih milijon dolžinskih metrov hlodcv s čemer je omogočil nemški vojski d bavo najmanj 200 000 ton razne nujne oskrbe. Vsi vojaki tega »gradilnega bataljona« so bili prav te dni odi kovani z železnim križem in z znamenjem »Smelih«, saj so pogosto med samim dele m tvorili poslednjo rezervo nemških sil proti sovražnim poskusom vdora v nemške črte in so si često morali v srdit:h bojih izsiliti pot, da bi svojim tovarišem v prvi bojni črti d.oavili hrano in strelivo. Iz Hrvatske Novost pri £°vo- | rlnicah. Od 8 ^p -h —cr-ohških I telefonskih govorilnicah uvelena novost, da ; je treba namesto denarja vreči v aparat j kovinsko ploščico. Ploščice prodajajo pro. . dajalnice tobaka in poštnih znamK ter jav. ! ni lokah in ustanove, kjer so postavljeni ! telefonski aparati, po 4 kune za kos. Nesreča na cestni železnici. Na Savski cesti je na nepojasnjen način padel iz tram. vaja Branko Pozajič. K sreči je dobil le manjšo poškodbo na desni strani glave. Prepeljali so ga na kirurško kliniko. Razširjenje železniške postaje Savski Ma-rof. Glavno ravnateljstvo za javna dela je v svrho razširjenja železniške postaje Savski Marof razlastilo več kvadratnih metrov zemljišča v vrednosti dva in pol milijona kun. Komemoracija za padle borce pri Stal'n-gradu. Dne 4. t. m. je bila v sarajevski radijski oddajni postaji komemoracija pri Stalingradu padlim borcem. Najprej so igrali nemško, hrvatsko in rumunsko himno, potem pa je major Geisner govoril o junaštvu staiingrajskih herojev. Za njim je govoril še podpolkovnik Ante Vokič, ki je med drugim dejal, da hrvatske žrtve niso bile zaman. Osiješki proračun v višini 73,158 682 kun je odobren. Mestna dopolnilna davščina v letošnjem letu znaša 85 odstotkov, in se je v primeri z lanskim letom povišala za 15 odstotkov. Banjalučani so strastni kadilci. Po statističnih podatkih so v Banja Luki preteklo leto pokadili tobaka in tobačnih izdelkov v vrednosti 83,433.390.50 kun. Odkar je uvedena prodaja tobaka in cigaret na karte, se je prijavil*? 9.417 kadilcev. Nedavno je Nemški institut za gospodarska izsledovanja objavil zanimivo študijo o problemu oskrbe z rezanim lesom, v katerem navaja med drugim naslednje: Največji del proizvodnje lesa se porabi v obliki rezanega lesa v gradbeni stroki. Ostali del rezanega lesa pa potrošijo obrati pohištvene stroke in izdelovalnice zabojev. V razmerju s svojo težo ima les kot surovina nizko ceno. Zato zavzamejo prevozni stroški tudi pri razmeroma kratkih progah važno vlogo v kalkulaciji. To razmerje je najneugodnejše pri okroglem lesu. Na daljše proge prenese prevoz le rezani les. Zato so žage postavljene po večini v bližini gozdov. Pred prvo svetovno vojno so bila najvažnejša področja lesne industrije na svetu na jugu Zedinjenih držav, v vzhodni Kanadi, kakor tudi v južnem, centralnem in zapadnem delu Rusije. Ostala važna produkcijska področja so bila v Skandinaviji, v Srednji Evropi in v Jugovzhodni Evropi. Od tedaj se je v pogledu stanja gozdov v teh področjih marsikaj spremenilo. Največje spremembe so nastopile na jugu Zedinjenih držav, kjer so prejšnji pragozdovi v glavnem že izkoriščeni Na posekanih površinah so sicer zasadili nove gozdove, kjer pa debla še niso debela. Na tem področju je pred 10 leti od celotne gozdne površine odpadla le še ena tretjina na pragozd, ostali dve tretjini pa sta predstavljali že nove gozdove. Lesna industrija je morala pričeti z rezanjem tankih debel iz novih gozdov, kar je vplivalo tudi na kakovost lesa in je povzro-čllo večje obdelovalne in prevozne stroške. Do podobnega razvoja je prišlo v vzhodnem delu Kanade. Tudi v zapadnem. južnem in srednjem delu evropske Rusije sta obseg in kakovost gozdnih rezerv precej nazadovala Nadaljnje izkoriščanje obstoječih gozdov, ki leže bolj oddaljeno, pa omejujejo visoki prevozni stroški. Vse to je imelo za posledico nazadujoče izkoriščanje kapacitete obstoječil žag. Tako je leta 1930. sovjetska lesna industrija v južnem, zapadnem :n srednjem delu Rusije izkoriščala svojo j kapaciteto le s 30%. V srednj: Evropi že pred prvo svetovno vojno z malim; izjemami ni bilo več praeozdov in je morala lesna industrija že takrat pričeti z reza- i "jem re'at:vno tanjš:h debel I?to velja za Finsko in ostale skandinavske države kar se kaže tudi v poslabšanju kakovosti -kandinavskega rezanega lesa. V Jugovzhodni Evropi je bilo pred prvo svetovno vojno še precej pragozdov Do 'eta 1929 pa so se površine pragozdov -pričo znatnega izkoriščanja že skrč le na ■edke ostanke. Zato tudi lesna industrija v Jugovzhodni Evropi ni mogla več v polni meri izkoriščat-' svoje kapacitete. Nesorazmerje med kaoaciteto žag in proizvodnjo se je pokazalo najbolj očitno v Rumuniji. kjer so žage v letu 1939 t^re-de"ale 4 do 4 in pol milijona prostonrh metrov surovega lesa prj kapaciteti, ki bi ~.mogoč:la rezanje 10 do 12 milijonov prostornih metnrv. V omenjenih produke j-^kih področjih so se torej surovinske re-ierve lesne industrije zaradi prekomernega izkoriščanja gozdov že znatno poslabšale. Veliko število žas pred sedanjo vojno "i b:lo mogoče oskrbeti z okroglim 'esom. Predelava okrog'ega lesa slabše kakovosti na je privedla do znatnega povečanja pro. iukcijskih stroškov ki so še narasli zs-radj manihnega izkoriščanja produkcijske '-apacitete. V nekaterih produkc'jsk;h področjih se 'e oskrba z okroglim lesom še poslabšala spričo naraščanja potrebe lesa za prede-'avo v celulozo in lesovino. V vzhodni Kanadi. v Norveški. Švedski in dedoma tudi v Finski je industrija celuloze in lesovine že po prvi svetovni vojni postala nevarna tekmovalka na trgu okroglega lesa, kar je imelo za posledico nazadovanje oredelave lesa v žagah. Težkoče pri oskrbi z okroglim lesom so prisilile lesno industrijo, da je morala svoje žage premestiti v bolj oddaljena gozdna področja. Obenem ie morala svojo proizvodnjo prilagoditi razpoložljivosti okroglega lesa. Drugod tudi ta zhod ni bil več mogoč. V srednji in Jugovzhodni Evropi danes skoraj ni več neizkoriščenih gozdnih področij, ki bi nudile lesni industriji dovolj surovin. Tudi v Norveški in Švedski ni mnogo bolje, le na skrajnem severu teh dežel obstojajo še večje možnosti za oskrbo z okroglim lesom. Finska ima še v svoji severni polovici znatnejša neizkoriščena gozdna področja. ki lahko krijejo primamkljaj. ki ie nastal v pogledu oskrbe žag v južnem delu države Večja so še področja neizkoriščenih gozdnih področij v Severni Ameriki in Sovjetski zvezi, ki pridejo v poštev v primeru premestitve lesne industrije. V Severni Ameriki nudi pacifično gozdno področje še razmeroma znatno rezervo surov;ne za lesno industrijo Sovjetska Rusija pa lahko poseže v neizkoriščene rezerve severnega področja Urala. Sibirije in Daljnega vzhoda. Premaknitev žagarskih obratov v neizkoriščena gozdna področja se bo v bodoče še nadaljevalo. Seveda je upoštevati razne težkoče, ki so s tem v zvezi. To so predvsem težkoče zaradi pomanjkanja delovn;h moči. Gozdne-žagarska industrija najboije uspeva tam, kjer je pozimi na razpolago dov-li sezonskih delavcev, ki so poleti zaposlen v kmet^stvu. Premaknitev žagarskih obratov v redko naseljene kraje zahteva zaradi tega. da se pritegnejo gezdni in žagarski delavci iz drugih področij V Zedinjenih državah in Kanadi je to le deloma uspelo. Podjetja morajo g-zdnim delavcem pečati zelo visoke mezde. V Sovjetski Rusiji tudi pr silni ukrep: niso mogli dovesti goz. so postavil; na nj hovo izpodbudo itali-jansk- rokodelci. Ozke provmcalne razmere pa niso bile ugodne zu obstoj te Akademije in tako e po desetletni dejalnosti ugasnila Ob koncu 18. stoletja — je nadaljeval dr. V:dmar —, ko je jela vzhodna in srednja Evropa sprejemati romantične struje m z nji* mi prihajajoče kulturno in nacionalno prepo-rodne ideje, je zopet oživela misel na njo- Takrat sc je najprej uresničila v obliki zasebnega krožka barona 2faroIf jevem »J>°*Ii!pf?u«. Pravk"-- s? pp p'^--enskem tarižnem trgu živahna prodaja dr Vrčonov nrevod Ar-nalda Fraccnrolija živlierveiisnega romana o Belllnilu v izdaji »Dobre knjig- e«. O 'an' MšVm izvirniku ie priobčil šele najnovejši »Meridiano di Roma« Kronika * Eksc. Vidussoni v Orvietu. Tajnik Fašistične stranice Eksc. Vidussoni je te dni obiskal akademijo GILa za ženske v Orvietu, kjer je bil sprejet od pre Istavnikov oblasti in voditeljev zavoda. Dijakinje so priredile Tajniku Stranke tople ovacije z vzklikanjem Duceju. Eksc. Vidussoni je po ogledu akademije prisostvoval skupnemu obedu, v popoldanskih urah pa je počastil s svojo navzočnostjo gledališko predstavo gojenk. Po predstavi se je odpeljal v Rim. * Smrt za domovino. Na bojišču je padel univerzitetni slušatelj Giuseppe Cameroni iz Triesta. Pokojnik si je stekel lep sloves v literarnih in umetniških krogih. Njegov stric, advokat Carlo Cameroni, je padel v svetovni vojni na Carsu za veličino Italije. * Športnik je umrl na bojišču. Zaradi nezgode, ki se mu je primerila v izvrševanju vojaške službe, je umrl poročnik Romano Polazzo, pripadnik divizije »Julia«. Pokojnik je bil znan v športnih krogih kot atlet ter je nekaj časa vodil Reale Societš. Ginnastica Triestina. Bil je aktiven častnik GILa. * Sprejemi pri papežu. Sveti oče je sprejel v ponedeljek v zasebni avdienci kardinala državnega tajnika Maglioneja, nato pa prof. Gedda. Pozneje je papež sprejel člane konzistorija in na novo posvečene mašnike iz rimskega seminarja. * Imenovanje v prosvetnem ministrstvu. Za šefa kabineta prosvetnega ministrstva v Rimu jo bil imenovan dosedanji nadzornik istega ministrstva dr. Colalpino Colal-to, za njegovega tajnika pa dr. Ivo Mat-tucci, doslej administrativni ravnatelj Kr. univerze v Pisi. * Smrt pevke Vande Fonde. Iz Bologne poročajo, da je v ondotni bolnišnici sv. Uršule umrla mlada umetnica Vanda Fonda iz Monfalcona. Pobrala jo je meningitida. Fonda ie bila dobra pevka, ki je nastopala z uspehom na prireditvah Dopolavora ne samo na domačem odru, ampak tudi v Triestu in drugih itlijanskih mestih. Njena smrt je izzvala med znanci in prijatelji veliko žalost. * Konec srednješolskih počitnic. Italijanski listi prooajo, da se v ponedeljek 15. februarja definitivno zaključi doba zimskih počitnic za italijanske srednješolce. Reden pouk bo na. vseh srednjih šolah v Italiji obnovljen v torek 16. februarja. * Proslava na univerzi v Pad3vi. Na univerzi v Padovi so dijaki prošle dn' proslavili spominsko obletnico na dan 8. februarja 1848, ko so padovski vseučiliščtrki dali duška svoji volji za svobodo Italije. Pn>slave se je udeležil celokupen akademski senat padovske univerze, veliko število slušateljev, ki služijo v vojski vojaški rok, ter predstavniki vseh panog vojske. Po vc-jaški paradi je govoril general Fe-lice Porro, ki se je spominjal bojevnikov za svobodo in veličino italijanske domovine. * Maša zadušnica za žrtve letalskih napadov v Genovi. V torek 9. februarja je bila v Genovi maša zadušnica za žrtve pomorskega bombardiranja 9. februarja 1941. Mašo zadušnico je daroval kard'nal in nadškof genovski Pietro Boetto, ki je na koncu cerkvenega opravila podelil poseben blagoslov svojcem žrtev, ki so bile pokončane na tako nečloveški način. * Scenografska razstava GUFa v Na-poliju. Dne 28. marca bodo otvorili v Na-poliju razstavo scenografov GUFa. Na razstavi bodo sodelovali vsi scenografi, ki vodijo GUFove gledališke družine na italijanskih visokih šolah. * Otvoritev vojne kuhinje v Triestn. Dne 1. marca bodo v Triestu odprli vojno kuhinjo v prostorih mornariške postaje. Za otvoritev kuhinje je dal pobudo prefekt Tamburini. Kuhinja bo nudila toolo predvsem aktivnim uradnikom in upokojencem ter članom njihovih družin. Cene za obed in večerjo bodo nizke ter se bodo gibale med 5 in 11 lir. Hrana bo razdeljena v tri kategorije ter se bo izdajala na podlagi živilske izkaznice ali pa brez nje. * Obisk v prostorih ženskih fašijev v Triestu. Fašistična nadzornica Giusti dalla Rosa je obiskala te dni prostore ženskih fašijev v Triestu, nato si je ogledala šolo za matere in Dom mater, kjer sodelujejo članice ženskih fašijev. Obiskala je tudi bolnišnico Duca d'Aosta, kjer se zdravijo vojni ranjenci. Povsod je bila nadzornica sprejeta od predstavnikov Stranke ter vojaških in civilnih oblasti z velikim spoštovanjem ter zahvalo za pozornost, ki jo je izkazala obiskanim zavodom. * V strahu pred ženo si je zlomil nogo. 551etni težak Alfredo Mussi iz Valenze je te dni nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Noge so ga tako zanašale, da ni bil več gospodar svojega telesa, ki mu je hotel preskrbeti trdnejšo oporo s tem, da se je oprijel nekega slučajno mimo vozečega vo. za. Toda Mussi je padel pod kolesa, ki so mu zdrobila levo nogo. Nezgoda J® moža streznila in v bolnišnici je povedal, da se mu je pripetila nesreča iz strahu pred ženo, ki ga je, kadar se je opil, vedno poSteno okregala. * Snežni zameti v Parad. Iz Parme poročajo, da je začel po enodnevnem deževju padati sneg, ki je zapalel 25 cm visoko. V gorskih pokrajinah Parme je sneg napravil mnogo škode na električnih vodih, antenah in žicah. * Znorela služkinja hode umoriti gospodinjo. Iz Genove poročajo, da se Je omračil um služkinji Rivi Trigoso, ki je hotela a kladivom ubiti svojo gospodinjo, ženo zdravnika dr. Arduma. Služkinji se Je posrečilo, da je gospodinjo poškodovala * ularcem po glavi. Blazno žensko so odpeljali na opazovalnico. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. V ljubljanski bolnišnici je umrla v letu starosti ga. Franja Flegarjeva, lastnica bivše staro-znane gostilne na Zale ški cesti. Za njo žalujejo trije sinovi, hčerka in drugo sorodstvo. Sin Stane, pri katerem je rajnka zadnja leta stanovala je magistratnl uradnik, Anton in Avgust šta učitelja, hčerka Pavla pa je poročena Logarjeva. Na zadnji poti bedo blago ženo spremili v soboto ob 15 iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 85 let je preminila ga. Frančiška Novinčeva, po rodu Tratarjeva. Zapušča tri sinove in drugo sorodstvo. K večnemu počitku jo bodo spremili v petek ob pol 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spormn, njunim svojcem pa izrekamo r.a-še iskreno sožalje. u— življenjski praznik inž Matije Krajca. Včeraj je praznoval v domačem krogu 70 letnico Svojega življenja inž. Matija Kraje, načelnik gradbenega oddelka bivše banske uprave v pokoju. Rodil se je v Grahovem pri Cerknici, šolo pa je obiskoval v Lcžu in Mariboru. Tehnične študije je končal na Dunaju. Po diplomi jc bil nekaj časa v službi pri železnici, nato pa je bil sprejet pri deželnem odboru v Ljubljani. Kot sposoben in vesten uradnik je hitro napredoval in še mlad postal direktor gradbene d!rekcije. Po likvidaciji je bil inž. Matija Kraje imenovan za načelnika gradbenega oddeika b'-vše banske uprave in zavzemal to mesto do upckoj:tve 1. 1935. O njegovem neumornem delu na odgovornem položaju pričajo številni zgovorni dokazi. Inž. Mat ja Kraje se je poročil s hčerko državnega In deželnega poslanca Frana Povšeta in so se mu v zakonu rod'le tri hčerke, ki so vse poročene. Čestitkam svojcev in' številn:m prijateljem pridružujemo tudi naše in želimo jubilantu zadovoljno jesen njegovega življenja. u— Zlata poroka, v krogu svoje družine sta praznovala 50 letnico poroke g. Ivan Kiferle. upokojeni šolski upravitelj in njegova soproga Milena, bivša strokovna učiteljica. Zakonca sta' kljub visokim letom razmeroma čila in vztrajno delovna. Ivan K!ferle, ki se je rodil v Borovnici, je uči-teljeval najprej na Primorskem, potem na Gorenjskem, nazadnje pa se je preselil v Ljubljano, kjer je bil leta 1924. upokojen. Kakor večina tedanjih uč'teljev, je bil tudi on cerkveni organist in pevski vedja. Med glasbenimi instrumenti so se mu zlasti priljubile citre. Njegova šola za to glasbilo v 18 zvezkih večini citrašev prav dobro služi. Neutrudni Ivan Kiferle pa n! miroval z delom, ampak je pripravil za tisk zbirko pesmi in novo učno knjigo za citraše. Kljub temu da je mož popolnoma oslepel, še vedno z veseljem rad zaigra na citre in zraven zapoje. Njegova dobra soproga vdano prenaša vsakdanje skrbi in voljno streže svojemu možu. Največje veselje pa ima, kadar se zbero okoli nje sinovi in hčerke in pokramljajo o minulih in bodočih časih. u— I. produkcija glasbene šole »Sloga«. V nedeljo 14. februarja bo ob pol 11. dopoldne v Slogini glasbeni dvorani v Pra-žakovi ulici 19 produkcija operne šole; nastopijo gojenci pevskega oddelka z zanimivim sporedom. Vstop proti sporedu, k> se kupi ravnotam. u_ Spored nocojšnjega klavirskega koncerta, ki ga bo izvajala pianistka Emilija Dernovšek v mali filharmonični dvorani, je naslednji: najprej bo zaigrala Mar-tuccijevo Tarantello, nato pet poetičnih pesmi, ki jih je napisal Josip Suk, slavni češki skladatelj. Ciklus klavirskih pesmi ima naslednje naslove: Legenda, Capriccio, Romanca, Bagatela in Idila. Nato sledi De Fallova Fantasia, dalje Chopinov Im-promptu op. 36 in Valček op. 69, št. 2 istega skladatelja. Koncertni spored zaključuje skladba slavnega Liszta in ima naslov. Po čitanju Danteja. Pianistka Dtr-novškova je sijajno izvežbana pianistka, Carri annatt oceno iz peresa Quinta Veneria. Ocenjevalec rimskega literarnega tednika piše o tem Fraccarolijevem delu, da kaže, kakor bi bilo spisano v stanju milosti, ki se pri i pisatelju več ne vrne. »Belliniju« je z ro-j manom skupno mikavno dejanje, z zgodo-I vino ga druži natanko podajanje okolja in ; dobe, z življenjepisom pa kar najbolj po-1 drobne, zanimive in dramatične epizode; kljub temu ni ne roman, ne zgodovina in tudi ne življenjepis. Vidikov, s katerih bi lahko presojali to delo, je toliko, da se zdi težaven, če ne nemogoč poizkus, da bi ga označili z eno samo formulo. Zato lahko samo rečemo — pravi italijanski ocenjevalec, — da je to ena boljših Fraccarot-jevih knjig in da je v nji ves Bellini: tako v raznovrstnih prigodah svojega življenja, kakor v svoji bleščeči umetniški karieri. Označujoč v zgoščenih potezah poglavitne linije tega življenjepisnega romana — zakaj to je Fraccarolijev »Bellini« nedvomno, četudi se zdi Veneriju definicija težavna! — sklepa kritik rimskega lista, da je vse to »doživljeno in pripovedovano po tako uglednem pisatelju, kakor je Arnaldo Fraccaroli.« — Ta glas o knjigi, ki je dobila v slovenskem prevodu naslov »Nestanovitno srce«, naj bi samo vzpodbudil prijatelje zanimivega čtiva k nakupu teh nekaj izvodov četrtega zvezka »Dobre knjige«, aar jih je še na knjižnem trgu. Vosslerjev prevod »Divine Commedie«. V najnovejšem »Meridiano di Roma« poroča U. A. Vetterli o pravkar izišlem novem nemškem prevodu Dantejeve »Divine Commedie« Prevod je dovršil po skoraj petdesetletnem proučevanju Dantejevega dela profesor romanistike na monakovski univerzi Kari V o s s 1 e r. Do leta 1925. so imeli Nemci 38 prevodov celotne »Commedie«; prvega je izvršil v prozi Bachen-schwanz 1. 1769. Najbolj reprezentativni so prevodi Filaleta (saksonskega kralja Jo-hanna Georga), Karla Witteja in Alfreda Bassenmanna. Vosslerja je upravičevala za tako visoko nalogo, kakor je nova prepesnitev Dantejeve mojstrovine, njegova izredna znanstvena razgledanost v vseh vprašanjih danes že tako obsežne dantologije. Po Vetterlijevi sodbi je ta prevod izmed vseh najlaže čitljiv; je kolikor le mogoče veren izvirniku ter skuša podati v nemški obliki — pač najzahtevnejša naloga! — značaj in značilnosti Dantejevega pesniškega jezika. V mnogih stvareh je Vossler pokazal velike odlike in pravo mojstrstvo v primeri s številnimi predhod ll. U. A. Vetterli pa po pravici poudarja, kolike tež-koče nastajajo spričo tolike zapletenosti in tako kritične in poglobljene eksegeze Dantejevega besedila pri današnjem prevajanju te pesniške mojstrovine! — Morda ne bo odveč, če v tej zvezi omenimo, da pravkar nastaja v Ljubljani drugi celotni slovenski prevod »Inferna« (Pekla). Pripravlja ga naš priznani pesniški prevajalec dr. Tine D e b e 1 j a k, ki je že v »Slo-venčevem koledarju« za prejšnje leto objavil nekaj primerov popravljanega Debev-čevega teksta. Proučevanje Debevca ga je sedaj napotilo k povsem novemu, samostojnemu prevajanju prvega dela Dantejeve velepesnitve, in vsi slovstveni ljubitelji pričakujemo s posebnim zanimanjem prevod iz peresa pesnika, ki se je doslej uveljavil predvsem s prepesnitvami iz slovanskih literatur. ki Ima vse vrtine mojstrske ftofat ki jo usposabljajo za umetniški koncertni nar stop. Začetek koncerta bo točno ob pol T. zvečer. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Samo še šest dni kupujemo rabljene gramofonske plošče. Plačamo Lir 2.50 komad. Pohitite! Everest, Prešernova uL 44. u— pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine it«L, kateri do sedaj niso prejemali krmil za živah pri Malem gospodarju, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. februarja črke A do G, 16. februarja črka H do L; 17. februarja črke M do R; 18. februarja črke S do 2; 19. februarja zamudniki. _ u— Razstava Mitje S vizija, v Kosovesn salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta le še nekaj dni. Mladi likovnik žanje zasluženo priznanje, zato naj si zanimand njegova dela čimprej ogledajo. u— Nesreče. Po desnici se Je opekla 36 letaa žena služatetfa Franja Kočevar-jeva iz Ljubljane. 57 letna upokojenka Tobačne tovarne iz Ljubljane Štefanija Fre-cetova si je pri padcu zlomila desnico. V levico se je vsekala 38 letna zasebnica Antonija Plešmanova iz Ljubljane. Na cesti je padel in si zlomil desnico 14 letni sin delavca Vekoslav Gregorka z Vrhnike. Pri padcu po stopnicah se je hudo potolkla po nogah 15 letna dijakinja Silva Jeršinova iz Ljubljane. Popadljiv pes je tako hudo ogrizel po nogah 20 letno hčerko posestnika Marijo žgajnarjevo iz Zdenske vasi, da je morala iskati pomoč v bolnišnici. Rebra sj je polomu pri padcu 37 letni kolarski mojster Ludvrk Košmerl iz Loškega potoka. 37 letni železničar Alojz Gačnik se je vrezal v desnico, 46 letni voznik cestne železnice Mihael Rebernik pa se je s sekiro ranil na desnici. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Dnevi se daljšajo Človek, ki stopi zdaj v rani Jutranji uri čez hišni prag in odhaja na delo, z lahkoto opazi, da je zjutraj svetlo prej kakor pred nekaj tedni. Seveda se v današnjih časih le rediti utegne vprašati, kdaj je natančna ura sončnega vzhoda. Popoldan, ko večerne sence legajo na zemljo in se misli vrnejo domov k ženi, otrokom in družini, takrat pa zadostuje en sam pogled skozi okno v potrditev zavesti, da se je dan podaljšal. Zdaj je v popoldanskih urali še svetlo ob času, ko smo imeli še pred nekaj tedni mrali ali temo. Res je, sonce sveti in sije Jel j nego prej, zjutraj vzhaja bolj zgodaj, zvečer pa gre bolj pozno k zatonu. V januarju smo na ta način podaljšali dan zjutraj skoro za pičle pol ure, zvečer pa za dobre pol ure. Skoro celo uro več imamo torej svetlobe, ki nos navdaja poleg tega z upanjem, da bo vedno več, pa tudi boljše svetlobe. Noč in tema sta za nami, zima se poslavlja in odhaji od nas, vsak dan bližje pa nam je vir toplote in energije. Zdaj ne merimo podaljšanja svetlobe več z minutami, kmalu bomo razliko označevali z urami in v prijetni nadi, da gremo boljšim časom nasproti, bomo zimo pustili tain, kjer je ostal lanski sneg. GLEDALIŠČE DRAMA i Petek. 12. februarja: zaprto. ! Sobota, 13. februarja, ob 17.30: Primer ar. : Hirna. Red B. : Nedelja, 14. februarja, ob 14.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdoL — Ob 17.30: MirandoMna. Izven. Cene od 20 lir navzdol. • Rino Alessi: »Primer dr. Hirna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Hirn-Gregorin, don Luigi, njegov brat-Jan, Lavra-Danilo-va, Lorenzo-Vl. Skrbinšek, Marija-Pol. Juvanova. Režiser: prof. Sest; scenograf: inž. arh. Rado Kregar. OPERA Petek, 12. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja Red A Sobota. 13 februarja, ob 17.: Sevfljski brivec. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja, 14. februarja, ob 14: Slepa mfft. Opereta.zven. Cene ol 24 lir nazdoL — Ob 17.30; Sestra Angelika-Balet iz Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdoL F. Lehar: »Zemlja smerhjaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenfelški-Anžlovar, Liza, njegova hči-Mlejnikova, Lora-Japljeva, grof Pottensteinski-M. San_ cin, general-Pianecki, princ Su-hotig-Cuden, Mi, njegova sestra-Barbičeva, Cang, njim stric- Debevec, Pu-li- tajnik-Skabar, evnuh-Simončič. Dirigent: R. Simoneti; režiser in koreograf: inž. P. Golovin; soio plešejo Bravničarjeva. Japljeva, Remškarjeva, Po-gačar. Načrti za kostume; J. Vilfanova. Opozarjamo na gostovanje Giuseppa Taddeia, člana rimske Kraljeve Opere, v »Se-viljskem brivcu«. Pel bo partijo Figara. Pevec je renomiran član Reale, ki poje vodilne partije. V marcu bo pel v VVagnerjevi teatrologiji v Rimu bari tonsko partijo. Jože Petrlč f Po (MJhai bofehanjn ji : klinflcl nehalo utripati srce Idealnega br»-nitelja čtovečanddh pravic, strojevodje v potoorju Jožeta Fetriča. Pokojni je Ul notranjski rorjak is pri Rakeku, kjer M je zodfl 22. L 1874. V Ljubljani m je taučfl ldjofianaL, čarske obrtL Sicer Je pofeojnikav oOe želel, da bi sin študiral, Jožeta pa je bolj veselilo ročno delo. Vstopil je v železniško s3u-žbo, kjer je zaradi svoje sposobnosti in vestnosti napredoval do strojevodje. Po neki železniški nesreči na kamniški progi Je bil L 1914. upokojen, ker je postal 71% invalid. Kljub telesni Invalidnosti Je ostal doSev- no čil in svež in je posvečal vse svoje Sile, in velike sposobnosti borbi za pravice člo-večar^stva in še prav posebej za prospeli malega človeka. Bil je ustanovitelj Pogrebnega društva železniških in državnih, uslužbencev v Ljubljani, ki danes v rami Ljubljeni šteje 4515 član en'. Društvo je bSlo ustanovljeno 1. februarja 1. 1907. ti obstoja torej že 36 let. Koliko pomoči je ta plemenita zamisel blagega pokojnika nudila v teh dolgih desetič tj m -eS-eara železniškim družinam. vedo le ene same. Tiho, idealno in plemenito delo za blagor železničarjev je spomenik, ki ne bo nikoli izgubil svoje svetle veličine. Poleg tega je bil Jože Petrič sodelavec, idejni iniciator in soustanovitelj celc vrste kulturnih, socialnih in humanitarnih usta. nov, ki so skušale malemu človeku omiliti trdote .življenjske borbe. Pri vsem tem ni nikoli iskal osebnih koristi in oihaja od nas skromen, kakor se je skromen rodil. Za blagim pokojnikom žalujejo vdova gospa Marija roj. Mihelič, sinova inž. O trn ar in Bruno, lastnik krznarske trgovine v Za>-grebu, ter hčerki Frida, poročena s trgovskim potnikom in Melita, uradnica pri SUZOR-u v Zagrebu. Z družino plemenitega pokojnika sočustvuje vsa javnost, posebej pa še slovenski železničarji. Pokojnikovim sorodnikom izrekamo toplo sožalje, v tolažbo pa naj jim ostane zavest, da si je Jože Petrič v srcu slovenskega malega človeka postavil spomenik, ki ostane po besedah rimskega pesnika »aere perennius«. Slava spominu človekoljubnega delavca in borca! • Pogreb bo z žal, kapela sv. Jožefa, T petek 12. t. m. ob 15. Delodajalcem gostinske stroke Pokrajinski sindikat delojemalcev gostinske stroke in Trgovinski oddelek PDZ, Miklošičeva cesta 22/1. sta prejela obvestilo, da je Prevod s svojo rešitvijo št. III, 1263/19 z dne 13. I. 1943 odobril delojemalcem gostinske stroke dodatne živilske nakaznice po 100 gramov kruha odnosno moke na dan. Zgoraj navedene dodatne živilske karte dobe naslednji delojemalci gostinske stroke: plačilni natakarji, natakarji, natakarice, kletarji, kuhar* ji in kuharice v kavarnah, prodajalke kruha v kavarnah, vajenci in vajenke v gostinskih obratih. Dodatne živilske karte dobe pod naslednjimi pogoji: da se osebno javijo v Sindikatu delojemalcev gostinske stroke v februarju 1.1. od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih sindikata, Miklošičeva cesta 22/1 odnosno v Trgovinskem oddelku PDZ istotam. Vsi. ki se prijavijo za dodatne živilske karte, se morajo izkazati s po*-trdilom gospodarja, da so res zaposleni in v kakšnem svojstvu. Ker dodatne karte pripadajo že za mesec februar, jih bc za tekoči mesec prevzel sindikat, prihodnje mesece oa se bodo dostavljale na stanovanjske naslove posameznikov. V interesu vsakega posameznega delojemalca gostinske stroke je, da izroči svojo prijavo 8 točnimi podatki v Sindikatu delojemalcev gostinske stroke odnosno v Trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva cesta št. 22/1, kjer dobi tudi vse zadevne informacije. ŠPORT Jr.micrji — naša nada tudi v table-tenisu V soboto in nedeljo veliko tekmovanje pri Mladiki na Kodeljevem S. K. Mladika priredi nagradna turnir v nam znem ten su in to pot samo za ju-niorje, zavedaj č se, da je moč in napredek vsakega športa v pretežni večini odvsen od števila in kvalitete naraščaja. Zi to tekmovanje vlada že sedaj veliko zan ma. nje, ker se je ta panoga sp rta začela v zadnjem času smotrno goj.t: v beli Ljubljani. Na sporedu bodo tekm vanja moštev, d\-cj c in posameznikov Vie ljubitelje be'e žogice vabimo, da posetijo to zani. mivo tekmovanje, s katerega upamo, ne bod šli razočaran'. Vstopnina bo minimalna. g fr w O - ** jSkfo % J ž. i-j** Prvi so Švedi, za njimi pa Nemci in Italijani Prav za prav zdaj že n: več čas, da b'" delali cbračune in sctavljsl preglede, kako je bjlo na atletskih terenih p; Evropi v minuli sez"n , s.;j sc zmorem bolj bližajo dnevi, ko fco trrbp mi Iti na pr'prave za prihodnjo pomlod M mo teg:. b; hoteli danes le še ob"iavit! novo evropsko razpredel-n co o atlet h, k' izvira iz švedsk h virov in uvršča nrjbr>!j'«e atlete po lanskih u-pe-hi nn prv:h de~et:h mestih Ocena po točkah — od 10 navzdol z eno točko manj za vsako nasledn e slabše mesto — je v t^n vrstnem redu potisnila na prvo mov.to Šved ko, precej za njo je NemČ'ja kot di Liga in spet v precejšnji razdalii kor tretja — Italija. Preden povem kaj več o tej tabUci moramo pojasniti najprej, da so pri sestavi vezali kot podlaga večinoma samo izidi z rrecinarodn h ali tudi samo nacionairijh m t ngov, ker je bilo neposrednih meddržavnih srečanj med p s.amezn mi reprezentancami zelo malo. Res je da so bili tudi vs ti iz''di d"seženi pod oficielno sodniško kontrolo 'n jih je treba vsaj te re-tično smatr"ti za enakovredne, t da prav tako pa drži tudi, da so bili zabeleženi v razi čn h časovnih in krajevnih okolišenah in bi strogo vzeto ne ome'i Vižiti kot podlaga za medsebojno primerj"^ e. kaj še za sestavo tak; zvenečega vrstnega reda. Edino pravilno |n pravično razdelitev tako pomembnih mest bi lahko izvedli samo na skupnem tekmovanju v obl ki evropskega prvenstva, ki pa seveda v sedanjih razmerah sploh n; izvedljivo. Toda bolje acnaj kak r nič. si je m slii sestavljalec, in po njem se ravnamo tud; mi! Pri sestav' te razpredehrce je naš s:a-trslk vzel vsega v poštev 18 disciplin in sicer teke na 100 200. 400. 800 1500. 5000 in 10.000 m, dal e obe d sciplim z zaprekam'' na 110 m in 103 m skoke v dalj no, v višino, ob palici ter treskok in še mete krogle, diska, kopja n kladiva, medtam Ko je čisto izpustil važne d scinl'ne kakor so teki na 1000 m, 2000 m. 3000 m vse štafete. pet boj in še druge, ki jih pae ne gojijo po voeh državah Po gornjih zelo poljubnih vid kih je pr šel torej sestavljalec do naslednje lestvice: 1. švedska 389 5, 2. Nemčija 205. 3. Italija 114.5. 4. Madarska 76. 5. Finska P6. 6. Švica 50. 7. Danska 25.5. 8. Hoiandska 22 5 9. Francija 18 5. 10 Rumunija 9.5, 11. če"komoravski protektorat 6. 12. Latv.ja 5 in 13. Belgija 1 točko. Ooemnajst prv:h mest v Dcsameznih d1?-ciplinah je razdeljenih takole: Nemč ja >S) švedska (7), Italija (4) ter po eno sa Madžarsko, Finsko. Holandsko in Rumun o V teku na 100 m ie 6 atletov doseglo enake čase in so bili zato ocenjeni enako z ustreznim otevl.m točk. V seznamu desetorice najboljš'h v prej naštet h dkciplinah so posamezne driuve s svcjdmi predstavniki zastopane takole: Švedska (72 krat), Nemčija (36 krat;. Pa lija (18 krat). Madžarska (16 krat). Finska (13 krat) Švica (9 krat), Holardska (7 krat), Francija (6 krat) itd. Med najboljšim5 atleti je treba omenjti: H»ugga (švedska), Lanzija (Ital ja) in Mellerovvi-cza (Nemčja), ki so d segli najboljše uspehe v dveh disc pl nah. Haegg je bil razen tega najboljši evr;pski tekač na 2000 jr 3000 m, Lanz5 pa na 1000 m; za njimi st? na;vidnejša Nemec Harb g in Šved A. An-derson. Na splošno je treba o tej razpreda niči reči še to. da kaže seveda vse znake vojnega časa, kar velja predvsem za položaj Svedoke, ki je pač 'zven vojne in majo zato njeni atletj vse priložnosti in možni-st5 za ude^tvovanje kakor v mirn h časih. Nemčija je kijub vojni in odsotnosti številnih atletov zasedla svoje drugo me- sto predvsem zaradi tega, ker je po številu atletov skorajda neizčrpna, kar bo v normalnih čas j h spet uveljavilo. Tud Finska je v tej tabl:ci precej zaostala -samo zaradi vojne, medtem ko so nekoliko napredovali švicarj , na približno enaki 4 ni pa c stali Madžari. Enako kakor za "Vn.ko velja tud* za Italijo, ki v pretckM iftzoni tudi ni več vzdrževala lahkoatlet-akesra življenja v prej ob čajnem ali Se naraščajočem obsegu. čisto na kratko Celovški hokejisti na ledu so on' dan gostovali na Jesenicah in zmagal' z 2 : 0. Izid je nadvse časten za d mačine. če se pomisli da je bila ta športna panoga na G -ren skem pred kratk m sploh šele uvedena. Kakor zatrjujejo poročala, je bil med jese-n škimj igra!c: najboljši Knific o katerem kaže. da mu gre vsak šport odlično od rok. Nasl v nemškega prvaka v umetnem droanju je zadnja nedeljo na Duna,u preje! dunajski drsalec Rada pred Fabrom 'z Monakova in lanskim mojstrom Zel!pr;,e..n z Berlina. Rada si je že dolga leta prizadeva] za to čast ln zdaj mu je vojna slednjič le nekolko pomagala do nje. Vsi trije prvoplasiran: s; vojaki. V madžarskem državnem preračunu je bilo vnešenih 1.350000 pengov za telesno vzgojo, kar pomeni, da je bil znesek <"d lani na letos skoraj podvojen. Kako so se madžarski v diin' krogi spremenili v *em pogledu kaže na bolj dejstvo, da je b lo n. pr. 1. 1937 v take namene izdanih samo 249 000 pengov. Riimun- ka športna akadenrja je te dni slavila 20 letnico obstoja. V bodoče bo 4-a zavod deloval še na širši p dlagi, tako oa bodo iz njega pr hajali ne samo telovsdn"' učitelji, temveč tud: športni učitelji za vse razi čne panoge, ki so udomačene v Runi uniji. Na švicarskem državnem prvenstvu v smučarnkem maratonu (na 50 km) je bi'o okrog 80 tekmovalcev, k:t gostje pa so startali tudi trije Švedi Prvo mesta jo zasedel domačin, znani tekač Fre:burghaus v času 3:36:05 :n šele drugi je bil najboljši Šved V klund. Kot letalski nadporočnik je padel Wa'ter Flinsch iz Frankfurta, ki je spadal med najbolj uspešne nemške veslače. V čaou od 1 1923 do 1. 1931. je spravil 10 prvenstvenih naslovov v r?zn h veslaških disciplinah. največ v enojki. SK žahjak vabi vse aktJvne čliane in one, kj hočejo pristopti. da se sigurno hočejo pristopiti na novo, da se sigurno udeleže sestanka zaradi legim'mac j v nedeljo 14. t, m ob 14. v društveni dvorani v Rožni ul. 15 (Lozar) I. nad. Vsak Man mora prinesti s seboj dve sliki. — Odbor. Novi gr bovi. V Bohinjski Srednji vasi je 28. januarja nenadoma premin 1 81 ietui posestnik in tesarski mojster Luka Skaa-tar. Pokojni je zgradil več p'aninskih postojank v Tr glavskem pogorju in stavb okoli Bolvnjskega jezera.. Zelo rad je oo-trrval tako da je bil kršenj boter 23 otio-kom, med drug mi tudi znanemu po& ijne-mu akademskemu slikarju Valentinu £T"> i-niku Litega dne je umrl Ivan žvan, posestnik iz Studorja, ki mu je pred me-e-cern dni umrla žena Nadalje so umrli lent! n Novak iz Sv Kri&j, Matej Rozman iz št Vida. Franc Merhar iz št. V da. Frančiška šet:nova iz V kerč, Ljudmla P;rna-tova iz Gornjih Gameljnov Frani,ška Bogata.eva iz Zavrha. Ivana Skalarje-va iz Mednega, Andrej Merjasec iz Zg krajih Pirnič. Giorgio Giovan' S rena iz Preske, Ivan Bradeško z G lega Brda, Ivana Bečarova iz Seničice Marjana Rozmanova iz Hraš, stara 80 let in Jožef Anko iz Zgornjega Jezerskega v starosti 72 let. šo!an o k—m • 'ž' va Pred kratkim se je vršilo okrožno šolanje kamniškega ženstva na šoli v Gozdu UrV'eži!e so se ga krajevna skupinske voditeljice in vo-iiteliice oddrlkov t' evilna pna;r-p r->«j f udeleženkam da!a dia^ocone pr!pomočke za njihovo delo. Na koncu šolanja je bil co-variški večer, ki je še boli .u; ":! nastal* skupnost. Iz šniartna v Tuhinjski dolini je bi i premeščen tamkajšnji orožniški vodja Andrej Feldner, po redu iz Celovca. Služben^ mesto bo nastopil v Kamniku. Zaradi svoje-pravičnosti je bil pri ljudstvu priljubljen Reševalno službo na Gorenjsh(-ni je v smislu nedavno v časopisju objavljenega odloka 1 februarja prevzel nemški Rdeči križ. Ustanovljene bodo v treh okrožniir. mestih, Kranju. Radovljici m Kamniku, podružnice nemškega Rdečega križa s čime» gorenjskemu prebivalstvu dana pulika as tivno sodelovati v društvu Prirejeni bodo izobraževalni tečaji, ki bodo obsegali 20 dvojnih ur m jih oodc vodili zdravniki. V Preddvoru je bilo na področju stanovskega urada, ki od novega >eta obsega le še občini Preddvor in Jezersko, v masecu januarju 8 porodov in en mrtvorojenček V Šenčurju pri Kranju ustanavlja, po poročilu »Karavvanken Bote«, krajevna skupina Hitlerjevo mladino. Na nedavnem poučnem poročilu je govo ii okretni šrski vodja o bioloških podla gali narodno-socia-listične stranke. — Na sestanku krajevne skupine je njen vodja svojim sotrudnikoin pojasnil politični položaj, obravnaval skr-t.i vsakdanjega Sivij-nja ln poziva' k nadaljnjemu sodelovanju. Kegljanje na ledu. Pred dnevi je priredila neka stotnlja, ki je na okrevanju, z okrožnim vodstvom v Kranju kegljanje na ledu. Radio Ljubljana PETEK, 12. FEBRUARJA 1943-XX1. 7.30 Pesmi in napevi. — 8 00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12 45 Operna glasba na ploščah. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13 12 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Siianec — Glasba za godalni orkester. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Glasbeni opomini — Orkester m zbor vodi dirigent Vallini — 14.40 Sinfonična glasba na ploščah. — 15.00 Poročila v slovenščin'. — 17 00 Napoved ča~a. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert pianista Antona Trosta. — 17.40 Pisana glasba. — 19.00 '/Govorimo italijanska« — poučuje prof. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Radio za družino. — 21.15 Filmska glasba. — 22 10 Predavanje v slovenščini. — 22.15 Godbo Kr. Karab nerjev vodi dirigent Cirenei. — 22.45 Poročila v italijanščini. ■2 zanimivosti Opazovalnica za zemskf magnetizem v Berlinu. Na berlinoki univerz' so odprli p seben observatorij Z3 opazovanje zem-skega magnetzma. V delokrog opazovalnice spadajo vs pojavi magnetičnega značaja na zemlji. Posebno bodo opjzsvali pojave zemskega magnetizma v zvezi s sončnimi pegami. Uredi V« v priimkov za Nemce v Alza. ciji Gaule ter za Alzacijo je izdal odredbo, s katero vabi vse Nemce, rojene :n pristojne na alzaškem ozemlju, s pofranooze-mmi priimki, naj do 1. marca privzameio nemška imena in primke. Pa 1. marcu bo izšla posebna odredba, ki bo uredila to vprašanje. Do 110. leta je poučevala klavir. Pri Las Palmasu je umrla HOletna Marija Suarez Cruz, ki je do zadnjega b:0a telesno in duševno čila ter je še dan pred svojo smrtjo poučeva'a klavir. Mož Cruzove je takisto učakal visoko stauoet. Umrl je pred nekaj leti, star 105 let. V Švici je 16.500 beguncev. Ci 1. maja lanskega leta je ilegalno dopotovalo v Švico okoli 8000 beguncev. Skupaj je zdaj v Švici 16.500 beguncev in emigrantov, ne upoštevajoč poljske vojne internirance. Povratek ujetnika iz prw svetovne vojne. Iz Kečkemota na Madžarskem poro-čf.jc, da je v Loki te le prispel poljski delavec Andrej Trenkovič pc 271etnem ujetništvu v Rusiji. Leta 1915. je bil kot 24-letni vojak v Karpatih od Rusov ujet. V ujetništvu se je poroiil z Ukrajinko. Rodili so se mu trije sinovi. Zadnji čas je stanoval v neki delavski vojašnici v Kijevu Mesečno je zaslužil 600 do 700 rub'jev, s čimer pa se je le težko preživljal. Eden j njegovih sinov je zdaj zaposlen v Nem- ) čiji, drugi je pri madžarskih okupacijskih 1 četah, najmlajši in žena pa so pilspeli v domači kraj. MALI OGLASI Šhtsm pnsit ■nceio rtluiki Postrežnica, pošten.i. pr.dna. stara 19 let. za ves dan :n vsa h šnn dela, želi službe Ostreš Iva. Zg. Zado brova 82. 2242 1 Hišni /Hts/i; dobijo službo Pravilno pranje perila s (kiUMjtU Sedaj, ko nam neauataja rnua /.u pranje, Di morala posvečati v»aka gu.->puJ.nja pranju perila po&ebno pozorno-t Pei no je drago in v vojnem času tako rekoč nenadomestljivo. Zato je zelo važno, aa g« z nepraviin.m pranjem piehiiro ne uničimo. Mnogo bolj, kakor v mirnem času. ko je vsega dovolj na razpoiago. je predvsem važno namakanje perila, pred tako zvano »žehto« V ta namen namoč.mo na predvečer pred pranjem perilo v m.a-čni, ne topli vodi, v kateri smo raztopile zavitek praška za namaloaiije. (Na 3U1 vode se računa 1 zavitek praslca.) Naslednji dan premencamo perilo v tej raztopini, ga ovijemo in damo v čeber ali pralno kor to in polijemo perilo z vrelo raztopino pralnega praška. Za to raztopino računamo zavitek praika na 15 1 vode, ker naj bo ta raztopina močnejša od one, v kateri se perilo kuha. V tej vroči raztopini pralnega praška temeljito zmenca-mo perilo, po možnosti z valovitim peril-nikom, ovijemo perilo in ga nato do č -stega izplaknemo v čisti vodi. Sele potem pripravimo v kotiu za kuhanje perila mrzlo raztop no pralnega praška. Za to raztopino računamo zavitek na 301 vode V njej kuhamo nato perilo približno 15 minut. Perilo se mora dati v kotel za kuhanje v mrzlo raztopino, ker le na ta način pospešuje beljenje potem kis ka Poudarjamo, da je poglavitno delo pranja perila opravljeno s pravilnim namakanjem, o čemer se je lahko vsaka skrbna gospodinja že sama prepričala, ker se že samo s pravilnim namakanjem razkroji največji del nesnage. S lno kvarno za perilo je, ako ga kuhamo v kotiu, preden je bilo temeljito opravljeno delo namakanja in mencanja perila. V parilo, ki za izkuhavanje ni bilo primerno pripravljeno, se namreč za-žre nesnaga, kar povzroči, da postane pe-r lo sivo namesto belo. Ko je perilo izkuhano. ga moramo prvič izplakniti s toplo vodo. nato šele z mrzlo vodo. ker se na ta način temeljiteje izpere. Železno posteljo Gornj: način pranja nam jasno priča, da z;o>'j vo. kompletno ta lahko perilo v sedanjem času operetno tako rekoč brez mila, ako se pravilno poslužujemo praškov. Pripomniti je treba še, da perilo, namiljeno z enotnim milom, ne sme ostati namiljeno dalj časa kakor pr bližno 1 uro, ker je prejedko in bi lahko povzroči"o razkrajanje vlaken perila in s tem trganje. Kdor 16C« službo o> rs&ko oesedo L —JO za dri ln prov takso —.60 za dajanje naslova ali Slfro L 2.— Najmanjši Iznos- xa te oglase Je L 7.— — Zs ženltve Id dopisovanja Je plačati za »sako besede L l.— za vse druge ogla.se L —.60 za besedo za drž tn prov takso —.60 za dajani* naslova al! šifro L 3— Najmanjši \7Ttc» za te oelase le L 10.— Gospodinjsko pomočnico, ki zna ravn;ti tud' z otroci, iščem za takoj Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod zničko »Otroci«. 2241 -la Gospodinja, samost-jna. kj je zmo žn.i opravljanja vseh h šnli del. dob stalno službo Javiti od 16 ure dalje. Na«lov v ogl odd. Jutra. 2251 ! a Velika lepa seba se odi i takoj Narlov v ogl odd Jutra. 2260 23 Sobo išče gospodam z la» skupni aH posamezno Ncda'je servi6 za kom pot sestoleč iz 14 koma rlov Naslov na ogl <">dd Jutra. 2261 12 Lepa postelja, kavč Itd za sam-ski sobo za 3 9P0 L:r naprodnj. K š^em. prodam Pa n no«. 2240 26 Klavir (piano) črn. lepozvočen. moder na konstrukc.ja na bronasti plošči, najbolje ohranjen, se ugodno produ. Na ogled red 13 n 15 uro Naslov v odd. Jutra. 2258 26 tramvaja Brez pooredr«-valca. Cen trum Cestn K. Dela vajena. Dobro pl»-.aai, Dobra moč. Dobi« obresti. Dober plačn >c, Fr.zerka. Hiša m vrt. Hišica. Gospod nja 1944, Gospod čna 9 Imp eg»v-ta. Idealna legi. Izvrstr« metoda, Ide i lno dekle. Iskrenost Kolo 10. S deklici na og'ed. Kuh.i-r ca. Ključ. Lepa. LejiS bodoJno^t. Ljub m otroke. Laboratorj. Majhna, Mrna stinova'ka. M;r-ijlva. Mešano b'a^o. Ni>U no denar. Novo ž v'J<»-n!e. N i vest- -troko 0Krt. Preproge Pom'ad. Poltena Prostorna. PTte-M ca, Pr dna Po^trožn k, Prem^^na, Ponrivljam, Prost^rr!-, tk!->d5'e he-dna plnxrfca Ridk^-t. ■PabMeno Str-J za rabo, RV->be*'r'k Sn^o^tolria 112 Svptla, Tvn-n'ca, Tosen nMčn k. TJ"čt-n>od Vp*'a n?"Tnla N. N. V nai^-n. Ze'o n«ro- ■*p! 'm tri! d--"i. tev, '8. 150 000 303. 1943 Ogromna večina osrlaševaloev se obrača na ,,JUTBOV" OGLASNI ODDELEK KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! FRANCE NOVŠAR: 4 •^LemiV srca nri%t a. v Kot dijak brez staršev je znal trkati na srca raznih gospa, ki so mu rade dajale kar so mogle, da bi mu olajšale študi.i. Za šolo se sicer ni nikdar čez mero trudil. Gimnazijo je končal brez slehernega napora. Ves prosti čas je porabil za čitanje in gledališče, ki ga je obiskoval v družbi svojih mecenk. Včasih je otrokom svojih gospa pomagal pri šolskem delu. Njihova hvaležnost je bila izdatna. Na njihov račun je bil vedno lepo oblečen, nikdar lačen in redko brez denarja. Zdaj pa, ko je napravil maturo, so mu dobre žene zbrale toliko denarja, da je mogel z njim preživeti vse počitnice na deželi, da bi se zdrav in močan odpeljal na Dunaj, kjer je hotel postati doktor prava in samostojen odvetnik, če bi kazalo. Ko je držal Martino roko v svoji, se je že odločil, da bo počitnice na deželi prebil po možnosti v Martini bližini. Njegova misel je prebudila fantazijo : Kako čedno bi b;lo, preživeti dneve kot zaljubljen mucek, tu na deželi, kjer tako vonja trava, in je lepo, če pripeka sonce ali če iz nakopičenih oblakov švigajo strele in pada toča. Cim dalje je opazoval svojo sosedo, tem bolj je tudi njemu bila jasna njena izredna lepota. Bil je sam do sebe precej iskren in priznal si je, da je to ( dekle, kakršnih je redko najti. Kar ga je pri njej najbolj mikalo, je bila njena nedolžnost, ki se je nedvomno razodevala v velikih očeh. Začutil je v sebi veliko naklonjenost do Marte, ki je še vedno i čutila njegovo božanje. ! »Ali se me še vedno bojite, Marta?« jo je vprašal nagajivo. »O, ne, ne!« je ponovila nekolikokrat. »Ali zapleševa? Pravkar so začeli.« »Da, da.« To je bilo vse, kar je spravila iz sebe. Na plesišču se mu je spet popolnoma predala, tako da ni videla nikogar okrog sebe. Ljudje pa so ju zdaj opazili. Bila sta lep par, kakor ustvarjena drug za drugega. Plesalci so se umikali, da bi ju občudovali, s kakšno lahkoto sta drsela po tleh. I Šepet o tujem študentu je kmalu napolnil vese-lični prostor. Izvedeti pa n so mogli ničesar drugega kot to, da je pravkar prišel iz Ljubljane. i Rudolf je nenadoma opazil, da je plesišče popolnoma prazno. Godci pa so ubrali novo pesem. Zavrtel se je torej z Marto sam, in ko sta se obrnila k ljudem, so vsi stali in jima ploskali. Ali je bilo krivo vino, da so bili ljudje toliko ljubeznivi, ali kaj drugega, tega ni vedel Rudolf. Tudi ni nikdar vedel, zakaj mu je prišel k plesišču nasproti učitelj Božič, ter se mu je predstavil ter njega in Marto povabil v družbo. Rudolf je koval druge načrte, toda ves upor je bil zaman. Kmalu je skupaj z Marto sedel pri veliki mizi, kjer se je spoznal z vsem veseličnim odborom, kateremu je predsedoval učitelj. Bila je v glavnem ne preveč zanimiva družba, ki se ni znala zabavati brez opravljanja sovaščanov ali drugih, pomembnih ali nepomembnih znancev. Z Rudolfovim prihodom se jim je odgrnila nova možnost zabave, zakaj siti so b.h že domala vsi svojega čenčanja, razen učitelja samega, ki je hotel še pripovedovati, pa so ga sami prisilili, da je kot najuglednejši član povabil Rudolfa k mizi Pri mizi je bila še učiteljeva žena s hčerko Kristino, ki je bila pn svojih sedemnajstih letih prav brhko dekletce, zelo podobno očetu. Učiteljeva žena je bila deželanka po videzu in zelo resnega, skoraj žalostnega obraza, pravo nasprotje svojega štiridesetletnega moža, ki se je neprestano dobrodušno smejal in govoril, govoril. Menda je živel pod vtisom, da je v šoli pred paglavci in da jim pripoveduje svoje znamenite doživljaje. Bil je še mladega obraza in polnih las, s črnimi, živahnimi očmi in z rdečim trakom okrog vratu. Krist.na se je prav tako neprestano smejala očetovim dovtipom, bodisi iz navade, bodisi da je storila to le, da bi se smejali še drugi Razen učiteljevih so bili pri mizi še cerkovnik, ki se je vedel ponižno, kakor bi pred oltarjem prižigal sveče na veliki petek, ter še trije možje, po vsem videzu kmetje, s svojimi ženami. Ti so vseskozi molčali iin počasi pili ter si prižigali pipe. To je bil ves pripravljalni odbor. Rudolf je kratko pot od plesišča do mize uporabil za to, da se je oddahnil od plesa. Ni mu b lo ljubo, da so ga zmotili m tako brezobzirno pahnili v svojo druščino, bi mu že na prvi pogled ni ugajala Vede1 pa je, da se jim brez hude zamere ne more odteg niti. Ker mu je bila v mislih Marta, je sklenil potr- peti. Če bi mu bilo neznosno, lahko itak vsak trenutek odide. Dočim so Marto posadili zraven Kristine, je imel Rudolf na eni strani učitelja, na drugi pa njegovo ženo. Iz vseh obrazov je kmalu razbral, kako vt liko čast jim je izkazal s svojim prihodom. Učitelj je kakor vedno prvi povzel besedo. »Oprostite nam. gospod, da sem se odzval želji prijateljev ter vam odvzel lepo plesalko. Toda slovenska gostoljubnost nam veli, naj zlasti na veselicah pazimo, da bodo tujci zadovoljni...« »Jaz vendar nisem tujec.« je pol nejevoljno pol v šali prekinil Rudolf ter se predstavil in tudi povedal, da je prišel po maturi na počitnice in da ga je pot zanesla ravno tod mimo. Radovednost omizja je bila zdaj potolažena. Učitelju pa to kratko pojasnilo ni zadostovalo. Zanimal se je za Marto. »Kako pa. da si plesala z gospodom Zidaričem?« jo je vprašal kot da je res še njen učitelj. Marta je spet zardela, ko se je spomnila, kako opojno je bilo plesati z Rudo fom. »Prosil me je za ples, gospod učitelj,« je odvrnila nervozno. »Vaš okus je izvrsten, gosnod Zidarič,« je dejal mežikaje učitelj »Kakor vidim, tud) vi osvajate srca. Saj vas vse gleda.« »To najbrž ne velja meni, gospod učitelj,« je s navidezno skromnostjo odvrnil Rudolf, v resnici pa mu je že v?e presedalo. K sreči pa so se oglasili godci in spet je vsa hitelo na p'esišče. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za mserauii del Je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani