21. štev. V Ljubljani, dne 6 novembra 1902. XIL leto
Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. Če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Dežeinozborske volitve na Spodnjem Štajerskem.
Enega najzagrizenejših klerikalnih hujskačev na slovenskem Štajerskem zadela je včeraj zaslužena kazen. Znani eksprefekt Korošec je pri deželnozborskih N^gfeJ-rtvah v Ljutomeru propadel. Ako se pomisli, da je ves klerikalni aparat delal za Koroščevo izvolitev, da so od škofa do najnižjega kaplana po vseh farovžih in kaplanijah agitirali za njega; ako se pomisli, da je imel Korošec sam tri štajerske liste, »Slov. Gospodar«, »Sudst. Presse« in »Naš Dom« na razpolago, v katerih se je sam sebe hvalil in povzdigoval v deveta nebesa, da je šel tudi »Slovenec« z vso vnemo za Korošca v boj, dočim se ni na nasprotni strani ničesar storilo, potem je poraz Korošcev tembolj občutljiv.
Razun »Slov. Naroda« ni noben list nastopil proti Koroščevi kandidaturi in ako je »Narod« količkaj pripomogel k njegovemu porazu, nas to tembolj veseli, ker je ravno Korošec tisti pop, ki je »Slov. Narod« na Štajerskem že davno na smrt obsodil. Včeraj so pa vrli in zavedni vo-liici ljutomerskega okraja obesili Korošca na pol itična vešalft, s katerih ne pride tako lahko doli — saj v Ljutomeru ne.
Čast in slava vrlim volilcem!
Z jednakim veseljem sprejeli smo pa tudi poročila o hudem porazu »Štajer-čevih« kandidatov. V glavnem taboru »Štajerca«, v Ptuju, kjer je ves okraj preplavljen s Um listom, kjer skoraj ni hiše, da bi se »Štajerc« v njo ne utihotapil, dobil je »Štajercev« kandidat, Zadravec, samo trinajst glasov! Isto število glasov prejel je »Štajercev« kandidat Gru-belnik tudi v slovenjegraškem okraju. Številka »trinajst« lahko postane torej za »Staj erca« osodepolna. Znani »kmet« Wratschko, eden največjih razširjalcev »Štajerca«, je dobil v Ijutomersko-radgon-skem okraju samo osem glasov, dočim •je ljubljenec »Štajerca«, črešnjevški Kres-nig s svojim sokandidatom Damianom dobil v mariborskem okraju šestnajst glasov manj, kakor jih je imel pri zadnjih državnozborskih volitvah. — »Štajer-čevi« kandidati so torej povsod klaverno propadli, kar je pač najboljši dokaz, da za nemškutarje na Spodnjem Štajerskem niso več pripravna tla in da so slovenski kmetje pravočasno pri »Štajercu« spoznali, kam pes taco moli.
Živeli torej vrli, zavedni slovenski volilci!
Tudi v nemškem delu štajerske dežele je bil včeraj hud boj in je tam nemške klerikalce zadel silno občuten poraz.   Kdo bi bil kaj tacega mislil!
Nemški klerikalci so pri včerajšnji volitvi v nemških okrajih izgubili Štiri mandate, to je tretjino vseh mandatov, kar so jih doslej imeli. In, kar je posebno značilno, padli so njihovi prvaki, državni poslanci Huber, Herk in Schoiswohl. Boj proti klerikalcem je vodila nemška kmetska stranka, ki je klerikalcem odvzela celo okraj graške okolice, ki je veljal doslej za najimenitnejšo in najzanesljivejšo klerikalno trdnjavo.
V novem deželnem zboru bo iz kmetskih občin osem Slovencev, osem nemških klerikalcev, šest zastopnikov nemške kmetske stranke in jeden nemški nacionalec.
Konzum v Marenbergu.
Pred par dnevi je prinesel »Slovenec« dopis iz marenberškega okraja, ki odgovarja na »Narodovo« in »Štajerčevo« poročilo o izključenju marenberške posojilnice iz »Zveze slov. posojilnic«. V tem dopisu se trdi, da »duhovniki, ki imajo marenberško posojilnico v rokah, niso ljudi opeharili, ampak so se le potrudili, da ohranijo Slovencem marenberškega okraja jedino slovensko trgovino, ki je v rokah krščanskega Slovenca.« Kdor to bere in razmer ne pozna, bi utegnil misliti, da so rečeni duhovniki storili, bogve, kakšno krščansko, narodno, plemenito delo. Ti konzumarji namreč niso samo posojilnico in ljudi opeharili, ampak so tudi državna oblastva in postave goljufali! Konzumno dru štvo v Marenbergu obstoji od leta 1899. Načelnik mu je neki Klobučar, katerega »Slovenec« nazivlje »krščanskega Slovenca«. V marenberškem okraju se temu priimku vse emeje, ker tam ga imajo le za »Katzelmacherja« in internacionalnega (makari krščanskega) »Hocbstaplerja«. Nastopno poročilo bode pokazalo, da gredo temu »krščanskemu« možu Še čisto drugi pridevki. Kakor povsod, je tudi maren-berški konzum v življenje stopil s tujim denarjem, v prvi vrsti s posojilničnim. Pri posojilnici je do srede lanskega leta konzumnega dolga naraslo 57.000 kron. Ogromna svota! Ustanovile so se kar štiri trgovine, centrala v. Marenbergu in podružnice v Ribnici, na Muti in na Breznem. Kupčija je dobro uspevala, a posojilnici se nič ni vračalo, ampak se jo je dalje izrabljalo. Edini, ki se je pri tem dobro počutil, bil je naš »krščanski Slovenec«. Preje priprost notarski uradnik, postal je nakrat velik gospod in se le v kočijah vozil. Ljudstvo ima dober »instinkt« in je kmalo pogodilo to spremembo v KlobuČarjevih razmerah. Ker
se je ta mož tako pogosto in »nobel« vozil v Maribor najmanj vsaki teden in točno po vsakem — sejmu (!), je nastala govorica, da Klobučar hodi v Maribor denar nalagat. In čudno, mož je vedel za to splošno govorico, on je poznal provzro-čiteljein razširjatelje iste, a on ni storil, Jtar bi na njegovem mestu vsak pošten človek storil, on ni prav nič reagiral, nego hodil dalje svojo pot. In vkljub izvrstnemu uspevanju konzumnih trgovin jo je> srečno tako daleč spravil, da je od lanskega leta priraslo daljnjih 40.000 K konzumnih dolgov, Kam pa je prišel denar, ko je vendar trgovina dobro prosperirala? V to misteriozno temo bode> treba posvetiti, in sicer s paragrafi kazenskega zakona. Med tem pa je državno pravdništvo začelo konzumarje preganjati zaradi pregreška § 88 zadr. zak., ker se je v konzumu prodajalo tudi neudom. Da se pride posledicam tega kazenskega postopanja v okom, bilo je treba konzumno društvo hitro prostovoljno razdružiti in likvidirati. A kako brez denarja in s takimi velikanskimi dolgovi?! Čemu pa imamo posojilnico, so dejali, ta težava se lfchko premaga. In res, iz svoje posojilnice sicer niso vzeli denarja, ker ga ni bilo; a dobili so ga v Ljubljani proti poroštvu svoje posojilnice. S tem denarjem poplačale so se tirjatve upnikov po 45000 K, posojilnica pa za svojih 57000 K še čaka in ima poleg tega sedaj na hrbtu še poroštvo za 45.000 K, konzumne trgovine pa so se kratkim potom izročile Klobučarju v last, ne da bi bil ta podpisal kako zadolžnico!! Pri tej »sanačni« operaciji so se godile tako interesantne stvari, daje moral državni pravd-nik vmes seči, in mi izrecno izjavljamo, da tega poročila ne pišemo samo za javnost, nego tudi za — državnega pravdni k a, ker nam vest ne dopušča, da bi tako škandalozne stvari pred njim prikrivali.
Po § 35. pravil konzumnega društva treba je za razdružbo sklepa v to svrho sklicanega izvanrednega občnega zbora, in sicer morajo biti prisotne vsaj tri [petine vseh zadružnikov in se mora raz-družba skleniti z večino dveh tretjin oddanih glasov. Naši konzumarji pa so društvo drugače »razpustili«. Ko so prejeli iz Ljubljane zagotovilo, da dobijo proti poroštvu posojilnice denar, poklicali so revizorja »Gospodarska zveze«, nekega Seliškarja, neznane preteklosti, da jim vse pri razpustu društva potrebno uredi. Ta Seliškar je potem društvo tako »razpustil«, da je brez vsacega občnega zbora sestavil zapisnik in v njem lažnivo potrdil, da se je občni zbor vršil, da je došlo toliko in toliko zadružnikov
in da so ti enoglasno sklenili razdruženje društva. Na tej falsificirani podlagi se je delalo naprej. Napravila se je inventura in na podstavi iste bilanca. Tudi ta bilanca je falsificirana. Kajti izkazalo se je celo po še tako v prid konzumu fabriciranom računu, da znašajo pasiva za 10000 K več kot aktiva, ki so bila itak že previsoko izračunjena. Pri tem je hotel Klobučar izvesti premeteno goljufijo. Koje videl, koliko je Seliškar kot aktiva izračunil, hotel je pri dolgovih 10000 K utajiti in prikriti, da jih spravi v ravnotežje z aktivi. To je celo za Klobučarja vnetega Seliškarja tako razjezilo, da je pobral pisma in hotel iti sam konkurz napovedat. A potolažil se je, ko mu je Klobučar svojo nameravano goljufijo obstal. Zdaj pa je vrsta prišla na Seliškarja, da dokumentira svojo prakso v sestav-Ijenju umetnih aktivnih bilanc. Diferenco 10.000 K med aktivi in pasivi je lepo po domače tako pokril, da je dal odborni-kolna dekanu Heclu in župniku Žmavcu podpisati zadolžnico, s katero ta dva lažnivo potrjujeta, da sta konzumu dolžna, ne vemo na čem, 10000 K. Ta dva duhovnika sta res konzumu za blago dolžna (dekan Hecl celo nad 2000 K, ker je pri konzumu ves čas nakupoval); a ta dolg je itak že bil v aktiva med tirjat vami konzuma vračunjen. Dolg po 10000 kron pa se je le fingiral v sleparski namen, da se ž njim prikrije pasivnost konzuma. Toda, tudi ne glede na to, se je konzum izkazal kot pasiven. Kajti vse aktivne postavke so že a priori bile previsoko vzete, tako n. pr. vrednost blaga z 69000 K, vrednost inventarja z 10.000 K, tirjatve z 21000 K (!). Med sled njimi, če jih je sploh toliko, je najmanj polovica neiztirljiva, kar so konzumarji sami priznali. Na drugi strani pa se med pasiva ni vse vzelo, kar med nje spada. Tako se pri Jtirjatvi posojilnice 57 000 K niso upoštevale zaostale obresti, ki so takrat znašale okoli 3000 K! Glede teh obrestij se je reklo: Kaj jih je treba vračunati, saj jih bo posojilnica za ta dobri namen odpustila!! Skratka: izkazalo se je, da je konzum skoz in skoz pasiven in gnil. A vkljub temu niso odborniki konzuma napovedali konkurza, in potem, po famoznem »razdruženju«, ki se je sodniji naznanilo, tudi od Seliškarja imenovani likvidator (g. Hecl) ni storil svoje dolž nosti in sodniji ni naznanil, da je to ničvredno podjetje pasivno. Pa kaj! Teh protipostavnostij še niso imeli dosti! Šli so v svoji brezvestnosti še dalje. Vkljub vsem opominom, prošnjam in grožnjam g. dr. Pikla, vkljub svarilom in opominom »Zveze celjskih posojilnic« so vendar sklenili, obremeniti posojilnico s poroštvom za 45.000 K. Ko je rotil dr. Piki načelnika posojilnice, župnika Žmavca, naj vendar ne stori ubogi posojilnioi tega — smrtnega udarca, se mu je ta župnik odrezal: Mi moramo to storiti, sicer pride konzum v konkurz, mi pa v luknjo. Duhovniška morala in poštenost! Pripomniti je, da sta dekan Hecl in župnik Žmavc uda ravnateljstva posojilnice, objednem tudi odbornika znanega društva. Tako je vse razumeti: Iz strahu, da pri deta kot odbornika popolnoma bankerot-nega konzumnega društva v — kazen, sta v svoji brezvestnosti zlorablja svoje funkcionarstvo pri posojil-
nici ter to preje cvetočo, sedaj pa do mozga izrabljeno posojilnico zopet privlekla v Klobučarjevo mesnico. In ta Klobučar! Skoz in skoz ialiten človek, prevzel je z veseljem pasivno, falitno trgovino! Kaj pa je njemu pri taki dobrotlji-vosti zabitih in brezvestnih duhovnikov na tem, da se pregreši proti poštenosti in proti zakonu!! Saj bo on — krščanski Slovenec — dalje žrl, žrl in žrl, in saj je se opetovano že izjavil: Kaj meni na par mesecih; nekega lepe ga d ne bodem pa konkurz napovedal!! Posojilnica pa išči denar, kjer moreš!
Takih in jednakih izjav tega »krščanskega Slovenca« sta dekan Hecl in župnik Žmavc že mnogo slišala in se — seveda na tihem — nad njimi zgražala. Ali tiste moralične moči do danes še nista našla, da bi se takemu lopovstvu, kakršno Klobučar uganja, zoperstavila. Nasprotno: Skrb teh dveh duhovnikov za lastno osebo je premagala njiju — vest. Ta ne-možati in nepošteni egoizem teh dveh maziljencev seveda nikakor ne opravičuje. Kdor kazen zasluži, jo mora tudi dobiti, če je tudi duhovnik. Kaznivih dejanj pa je v celi tej stvari, kojo smo opisali, ne broj; interesantne detajle spravila bo preiskava na dan.
Politični pregled.
Nova koalicija?
Pomnožitev armade dela, kakor poročajo razni listi, kroni mnogo skrbi. Da se dobi potrebna večina, je neki ministrski predsednik Korber naprosil voditelje poljskega kluba, naj skušajo Čehe in Nemce pridobiti za novo koalicijo, v kateri naj bi bili Čehi, Poljaki, nemški liberalci in nacionalci. Mogoče je že, da je na tem nekaj resnice, saj je celo M a-deyski, nekdanji minister Windisch-graetz Plenerjeve koalicije, te dni z raznimi parlamentarci mnogo konferiral in bil tudi pri cesarju v avdijenci. Sodeč po nemških listih, ni prav verjetno, da se to posreči. Če bi se pa koalicija sestavila, bi odstopili vsi ministri razen Korberja, Rezka in Pietaka in bi na njih mesta stopili dva zastopnika Čehov, dva zastopnika Nemcev in dva zastopnika Poljakov. Varšavsko »Slovo« pravi, da bi bili to dr. Derschatta, dr. Barnreither, dr. Krama!', Kaftan, Bobržviiski in Milewski ali Ma-devski.
V Črnigori
se pripravljajo velike diplomatične organizacije. V to svrho potuje v kratkem knez Niko k sultanu v Carigrad in nato v Livadijo k carju protektorju. Tudi z Italijo sklepa trgovske vezi, ki bi naj povzdignile kneževino gospodarsko. Knez je tudi naznanil, da namerava ustanoviti črnogorsko diplomacijo ter se napravijo v ta namen legaoije v Rimu, Carigradu in drugih večjih mestih. Ta stara knezova želja se do-sedaj ni mogla uresničiti zaradi pomanjkanja potrebnega denarja, sedaj pa ga hočeta podpirati ruski car in italijanski kralj. Zadnji je že večkrat izrekel željo, da bi rad imel v Rimu pooblaščenega črnogorskega ministra mesto generalnega konzula.
Nova agleska vojna.
Še ni v Južni Afriki vse v redu in že so Angleži zapleteni v novo vojno in sicer v Vzhodni Afriki. Mogoče pa je, da bodeta zapleteni tudi Francija in Italija. L. 1884. so si namreč Angleška, Franoija,
Italija in Abesinija razdelile protektorat nad somalskimi deželami. »Blazni M ullah«, fanatični Mohamedanec, je že pred več leti začel puntati ljudstva, ki stoje pod angleškim protektoratom.   Angleži vso ga sicer lani porazili, a letos se je M ullah zopet dvignil in premagal dosti močnejšo angleško vojsko. To je silno povzdignilo njegov ugled pri vseh rodovih in začelo se je gibanje, ki more provzročiti težavo tudi Franciji in Italiji, ako Angleži »blaznega Mullaha« kmalu ne pokore.
Ustaja v Macedoniji.
Iz Carigrada poročajo, da je Ibrahim. pasa 14. t. m. začel s 14 bataljoni in 5 top-carskimi baterijami v sandžaku Serres preganjati ustaške čete. Dosegel je doslej le ta vspeh, da so bolgarski ustaši deloma pobegnili preko meje, deloma so se razpršili. Pogajanje je obteževalo slabo vreme in gorato ozemlje. Zadnje dni se je vršilo nekaj prask. Največji boj je bil pri Vinici dne 24. t. m. Padel je baje tudi polkovnik Jankov (?) iz Vinice. Istega dne se je vršil boj pri Petriću. Ustaši so se razkropili. Turki trdijo, da so ustaši nasilni proti meščanom. Vendar se bolgarsko prebivalstvo vrača v zapuščene vasi. V Carigrad privažajo ranjene turške vojake in ujete ustaše.
Domače in razne novioe.
Klerikalni švindel. — Bankerotna »Gospodarska zveza« je razposlala pozive vsem klerikalnim posojilnicam, ki so v njeni zvezi, da naj iste dovole, da se tekoči računi, katere imajo sedaj z »Ljudsko posojilnico«, prenesejo na račun prvo« imenovane. Ker so se temu nekatere poštene posojilnice iz lahko razumljivih razlogov uprle in nočejo posoditi svoje kože na milost in nemilost »Gospodarske zveze«, hočejo slednje rajše naznaniti svoj izstop iz te organizacije in se je to deloma tudi že zgodilo. Razume se, da v takih slučajih tudi »Ljudska posojilnica« izterjuje svoje denarje pri istih posojilnicah, katerim ga je svoj čas pri ustanovitvi naložila, povsem brezobzirno. No, tega bi tej takozvani »osrednji blagajni« naših klerikalnih posojilnic niti ne zamerili, ko bi ista pri tem ne uganjala naravnost nečuvenoga švindla. V rokah imamo namreč izvirno pismo »Ljudske posojilnice«, katero je ista pisala pred tremi tedni neki posojilnici, ki je svoj izstop iz »Gospodarske zveze« naznanila, s katerim pismom odpoveduje »Ljudska posojilnica« omenjenemu zavodu ostanek posojila. Značilno pa, kako pri tem postopa »Ljudska posojilnica«, je naslednji pristavek na omenjenem pismu* katerega zaradi klasične slovenščine navedemo v nastopnem doslovno: »Opozarjamo V a tudi na nedavno izšli čirkular gospodarske zveze, s katerim naznanja, da prevzame po zahtevanju poljedelskega ministrstva z novim letom celi promet z posojilnicami.« Vprašamo, ali ni to več kot švindel? Posojilnicam se tu laže, da zahteva poljedelsko ministrstvo nekaj, k čemur ni nikakor opravičeno. In če je želelo morebiti ministrstvo kakšno preosnovo denarne centralizacije klerikalne »Gospodarske zveze« takrat, ko se je šlo isti za znano podporo 15.000 kron, zakaj se piše sedaj posojilnicam, kakor bi kakšno ministrstvo zares priznavalo le »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, kakor bi nobene druge zveze na Slovenskem ne bilo itd.? Ali ne obstoji v Celju že nad
20 let naša dična »Zveza slovenskih posojilnica in ali klerikalna »Gospodarska zveza« ne ve za obstanek tudi klerikalne »Centralne posojilnice v Gorici«, ki deluje tudi kot osrednja blagajnica na Goriškem? Z omenjenim lažnivim pismom hoče de lati tisti nemškutarski »Kastelitz«, ki je isto podpisal, menda po intencijah svojih kontodajalcev umazano reklamo za ožlin-drano »Gospodarsko zvezo« ter begati po Stene posojilnice po deželi, češ, le v »Gospodarski zvezi« je spas, kajti le ona je priznana in druga nobena. Pribili smo to dejstvo, da naše poštene posojilnice iz vedo, kakih sredstev se mora posluževati gnila klerikalna organizacija, da vsaj umetno vzdržuje svojo na pesek zidano stavbo, ki se utegne porušiti, prej nego se pričakuje.
Izgubljena ovca dr. Šusteršičeve črede. V »Soči« čitamo: Na Dolenjo Otlico je bil prišel jeden izmed kranjskih romarjev na Sv. Goro ves prestrašen. Zdi-hoval je: Bog, zahvaljen bodi, da sem -prišel k ljudem; menil sem, da me volkovi ali medvedje pojedo. Ko so ga spraševali, odkod pride, je povedal, da je doma iz Iga pri Ljubljani. Kako je zašel na Dol Otlico, je pa pripovedoval tako le: »Gaspud« so oznanili v cerkvi, da šel bo »ceh« iz Ljubljane naravnost na grob kardinala. Ker je pa »ceh« zamudil, je •šel pa »k nogam« na Sv. Goro. Ko je prišel gori, ni bilo več romarjev. Vprašali so ga, ali bi rad kaj jedel. RekeUje, da, ali ni imel več kot 11 vinarjev. Imel je s seboj še 3 gld., pa ker ni prišel »k an-doht«, je pa dal za 3 maše, »da bo kaj vslišan na Sv. Gori«. Ko je vprašal za bližnjo pot, so mu jo pokazali, na kar je fiel čez Trnovo, pa je zašel v osmrečje in prišel na DolOtlico. Pravil je tudi, da je Šel sam iz svojega rojstnega kraja, da ljudje tam nimajo prav radi »gaspuda«, ter da kar je mladih, da so sami liberalci.
— Ker je šel z Otlice nekaj časa peš, nekaj časa pa »k nogam«, upamo, da je dospela ta izgubljena ovca še nazaj k Su-ateršičevi čredi, h kateri spada.
Ponesrečena klerikalna hudobija.
— Župan vPodkraju na Vipavskem, gospod Trk man, je klerikalcem zelo na potu. Radi bi ga ugonobili in ker mu drugače ne morejo do živega, jim je dobro tudi najpodlejše sredstvo. Pred kratkim so obdolžili g. Trkmana, da je pri občinski volitvi poskusil kupiti glas Andreja Pipana iz Planine. Razprava je pokazala, da je prejkone znani župnik Mezeg to stvar razpihal. Pri razpravi, ki se je vršila dne 29. m. m. v Ljubljani, je Andrej Pipan igral jako klavrno vlogo. Mož je sicer prisegel, a pri zaslišanju je zašel v taka nasprotja, da se je videlo, da je hotel pod prisego lagati. Pipan je oči vidno jako zabit človek, zato je tudi farški. Na najkrajše vprašanje ni vedel odgovora. Koje t>il vprašan, koliko stane pot k volitvi v Podkraj, je začel računati stroške za pot ▼ — Gorico. Pipan je najprej pod prisego izpovedal, da je šel peš k volitvi v Podkraj, pozneje pa se je izkazalo, da mu je »laboglasni Sajovic poslal kočijo in da se je Pipan s kočijo pripeljal k volitvi. Zasliševanje druge priče je tudi dokazalo, da je veliki katoličan Pipan pod prisego lagal Sodišče je občespoštovanega vrlega Župana g.Trkmana oprostilo. Čestitamo Planincem, da imajo tako »uzornega« *noža, kakor je ta Pipan. Naznanjamo ta
izid obravnave, ker vemo, da se zanj za-nima župnik Mezeg, a ga drugim potom ne bo izvedel tako hitro, ker — ga ni več v Podkraju. One dni seje namreč vipavski dekan pripeljal v Podkraj, ž njim se je pripeljal še neki drugi duhovnik. Dekan je župnika Mezga kar na kratko odstavil in mu naznanil, da mora iti v Špitalič pri Kamniku. Tisti duhovnik, ki se je pripeljal z dekanom, pa je prevzel župnijo. Pod krajci so imeli nekaj dni kar dva fajmoštra in že so bo bali, da bodo morali oba plačevati, a ta strah je bil nepotreben. Fajmošter Mezeg se je udal in je šel v Špitalič. Če bo tam kaki ženski trn ruval iz pete, se dotični pač ne bo treba do nazega sleči, kakor se je zgo dilo v Podkraju. Mezeg ima zdaj svoje skušnje in ve, da take produkcije včasih le rode neprijetne posledice.
Misijon v Ustju. — Piše se nam iz Ustja: Dne 30. oktobra t. 1. došli so v našo vas misijonarji in otvorili misijon, koji bode trajal do 7. novembra t. 1; torej 8 dni bodo ti gospodje pri nas pobožnim ovcam volno strigh; pri prvi prepovedi so naznanili, da tth 8 dni — dokler bo misijon — ne sme nihče nič delati, edino le v cerkev hoditi k misijonu, moliti in se spovedovati, ter da gospodar tudi poslov ali najemnikov ne sme k delu dopustiti, ker to bi bil glavni greh. Kam pridemo mi posestniki, ako se te zahteve uresničijo, sedaj, ko ima sleherni še repo in zelje na njivi, vso steljo v hosti, ko ima drva si pripeljati iz gozdov, ker je zima pred durmi. Obžalovanje vredno je, da se ubozega kmeta na tak način izko rišča in v neprecenl|ivo škodo pripravlja in to le v polnenje nikdar polne klerikalne bisage; ali ni nobenega ki bi to odiranje zaprečil? Ubogi kmet nima nobenega, da bi ga v njegovih težnjah podpiral, edino le izkorišča se ga, kjer je le mogoče. Bog pomagaj. —
Lakonska — ošabnost. V zadnji seji okrajnega šolskega sveta pazinskega je novi gimn. ravnatelj g. Kos govoril — tako vsaj trde laški listi — v slovenskem jeziku. Navzočni štirje laški člani so zahtevali, naj govori ravnatelj Kos ita lijanski in ker se to ni zgodilo, so v znamenju protesta zapustili sejo. — Tako delajo Lahi vedno. Pazinski okraj je skoro izključno hrvatski, a Lahi so tako ošabni in prepotentni, da celo tu zahtevajo, naj se jim pokorava večina. Nismo šovinisti, ali koder Lahi ali Nemci tako postopajo, tam je prav, če se klin odbija s klinom. Nekoliko več ošabnosti na svoje sloven stvo in nekoliko več šovinizma bi Sloven oem itak ne škodilo.
Apno v kmetijstvu je naslov ravnokar izišli knjižici, ki jo je spisal g. Franc Stup ar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in kmetovalec tamkaj navzlic skrbnemu obdelovanju in gnojenju ne more priti do pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje se krma in se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižica pojasnjuje poljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom čital. V I. delu knjižica popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen pomen ima v kmetijstvu. V H. delu pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje apna, katere snovi se rabijo za apnenje, kako se
pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potrebnih za apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnem razmerju je apno z drugimi gnojili, pomen klajnega apna ter poraba apna pri uničevanju kmetijskih škodljivcev. — Izborno, v lahko umljivem jeziku spisana in temeljito znanje kažoča knjižica obsega IV -f- 57 stranij male osmerke in jo pojasnjuje 11 podob. Dobiva se v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani ter stane samo 30 vinarjev (s poštnino vred). Zaradi važnosti in zelo nizke cene knjižico toplo priporočamo.
Vinska pokušaja na Krškem. — Letošnje leto se je pridelalo v krškem političnem okraju obilo in prav dobrega mošta. Da se širše občinstvo o dobroti tega pridelka prepriča, priredi krška kmetijska podružnica v nedeljo in ponedeljek, dne 23. in 24. novembra 1902, vinsko pokušnjo v Krškem. Na tej pokušnji bode mnogo vina iz vseh občin in leg krškega političnega okraja. Vljudno se torej vabijo vsi oni, ki potrebujejo dobrega naravnega vina, da se te pokušnje udeleže. S tem jim bo dana ugodna prilika, da brez izgube Časa lahko takoj sklenejo kupčijo, ali se vsaj seznanijo z raznimi vinogradniki ter spoznajo vina iz raznih leg. Dopoludne bodo tudi poučna predavanja o kletarstvu.
Boj v Vatikanu. — Iz Rima se nam piše iz duhovniških krogov: Ljudje navadno menijo, da je Vatikan identičen s papežem. Pa ni tako. V Vatikanu vladajo različne struje in zgodi se prav pogostoma, da so posamične skupine zapletene v naj-ljutejši boj. Sivolasi in popolnoma oslabeli papež je v teh bojih dostikrat podoben bilki na valovih; zdaj ga dobi ta kotenja v oblast, zdaj zopet druga. Prav minoli teden je že dolgo trajajoč zakulisen boj postal očiten. V Četrtek so se kardinali in visoki prelatje pred papežem spopadli in se podajali, kar se je dalo. Uzrok je naslednji: Kakor znano, si lasti cerkev tudi jurisdikcijo v vseh zakonskih zadevah. Cerkveni procesi zaradi ločitve zakona so že dolgo velik škandal. Notorično je, da nesejo ti procesi nekaterim prelatom na leto povprek tri milijone frankov. Prelatje pa si znajo dohodke še zvišati. Tudi jako vneti cerkveni dostojanstveniki so že davno spoznali, da je v tem oziru v cerkvi zavladala najgrša korupcija in daje tu podkupovanje vsakdanja stvar. To je napotilo razne prelate, da so začeli vplivati na papeža, naj naredi konec tej korupciji. .Tisti seveda, katerim gre za dobiček, so vplivali v nasprotnem smislu. Končno se je papež odločil in ukazal pripraviti bullo, s katero se določi, da so vsi procesi v zakonskih zadevah brezplačni za vse, za cesarja in kralja ravno tako kakor za berače. Za minoli četrtek so bili merodajni kardinali in prelatje poklicani k papežu, ki jim je naznanil svojo namero.
Tržne cene v Ljubljani.
Goveje meso I. kg »       »    H- »
m
Telefije „ . . . , PraSičje m. sveže n
„ „ prek. „ KoStrunovo meso n
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „
n     Prek.. . ,
Salo.......„
Jajce........
Mleko, liter . . . „ Smetana sladka lit.
„     kisla „
Med.......kg
Piščanec.......
Golob........
Raca . ........
Zajec.........
Kih
130 liJO ll 160
pšenična 100 kg koruzna   „ „ 33 ajdova     „ „ Fižol, liter.....
1 80 Grah, ......
2 - Leča, n .....
80 Ka8a, „ .....
2 5<>Ričet, „ .....
240 PSenica . . 100 kg
170jRž.......
160|Ječmon.....
On n ves..... „
Ajda . . . .  „ „
Proso, belo  „ „
„    nav. „ „
Koruza. . .  n n
Krompir. . „ 9
1 20 Drva, trda... m«
120   „    mehka. „
40 Seno .... 100 kg
— Slama .... -
- Stelja......
180 30 8 18 80 80
KTh
50
20 40 25 20
20
80 20 20 660 760 7 —
Loterijske srečke.
Brno, 29. oktobra.      37, 59, 61,  15, 62.
Dunaj, 25. oktobra. Trat, 31. oktobra. Oradeo, 25. oktobra. Praga, 5 novembra. Lino, 31. oktobra.
12, 40, 88, 57. 55
46, 42, 36, 61, 39.
69, 62, 44, 18, 89
8, 71, 13, 41, 59.
61, 22, 66, 81, 4.
Trgovina in gostilna
skupaj ali pa tudi večja gostilna brezv trgovine, ozircma restavracija ah kantina te Isee v najem pod garancijo gotovih dthodkov od strani najemodajalca, pa tudi eventuelno s kavcijo najemojemalca.
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: ..€«u ritnllruiil dohodki", poste restante, Zagorje ob Kavi, Kranjsko.
1
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše ■ ■ *
n
t
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
—v Ljubljani. ■ ♦ 1
Zahtevajte jo povsod!!
i *			k
			
Red Star Line, Antwerpeit
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gfirtel, na Dnnaji
ali (2073-10)
Ant. Robek, konc. agent
V Ljubljani, Kolodvorske ulioe štev. 34.
Zmešane lise
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
ItJSJT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TŠŽJJ
Salame
ogrske 170 gld., domače Iz lunkna 120 gl. domaee 1 gld., dunajske 80 kr. sunka brez kosti (Rolfschinke) 90 in 110 gld., suho ■ueso 70 kr, suha slanina 70 kr., glavina, brez kosti 40 kr kilo, velike kranJ«ko klobase po 18 kr. in drugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago
(1028-13)  Janko Ev. Sire v Kranju.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-New York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila toCno in brezplaCno (1228—21)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
5pon°o ©o o   oo o
0°00°oo0o0oo°o-o o o°o-o0o-° o°,°o-
.0.
o. cr o O ~ - n O o P o 0
o<2oo
0^0
Oo0oOouo°o°00o 0   o oQ o o oyo
ooo;oa0 o^o;opo0oo
0 0°ooC5°
0^0
o
o
o 00 c 2 o o o Oo o o oSJm
w o   o o o
oo0°o 00 o o° o _o o o o o o
o o
o
o
o
O o   O rt o o
o
o
0OoXo0n°oo\0
o0 o o
o
0°Voooo>^o°o0 c o o ouo °_ o
o°oo°o°o
-O°oorooo o'looo o0o o
o 0 0^l0000 rP
o
0 0^00 o^2
0Q0 o On °0 2 °°0
°oO§o°
Šo°o°0: fo°r0'
Pp
o°
?oo0000S0o§?o0^o0000o0c ^2^\o° O^O o,
^^mw)o° o°o°o
o,-?ooP ocroŠqO"5-50o i "on^oo
O o
0.4
° O OO.
o °oO o
0 udooo0-o0-0
sioP
o o,
(D
C i o
Pr eoble ke. - % ^Po p ra v ila.
L. Mikusch
tovarna dežnikov
Ljubljana. Mestni trg.
;o
i«
000 o 00 o o O o o o o
ouQo o°o °on 0.00 o
0  oO O o
o o oO o° 000 o o o o o °°o oooo n 0000
0°0o°o °°S po °o 0 o^ PoPo o o O o o o 0 o o o o0 o o 00 o oo.°o
°o° o°
K#
bo°go°oO - °o°ooO
°P° oo
-°o oP,Ooo
Ooo°Oo oo0o0
ooAooc
i
oo '60
I
Odgovorni urednik ValenHn Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.