Št. 58. V Gorici, dne 17. maja 1900. Tečaj XXX. Izh*J* trikrat na teden ˇ Šestih tzdanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtek in sohoto, zjutranje iz-danje opoldne, veeemo kidanje pa ob 3. tiri popoldne, in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom . . . .*"".* S'V"40 ;:*• •„ -V30 -.-.. Posamične številke atanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. OabiSček vsak lan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; A. GabrSfcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Po deželnem zboru. V (Jorici, dne 16. maja 1U0O. IV. Lahi so se izognili v baš minulem zasedanju deželnega zbora popolnoma tisti slaboznani svoji politični strani, na katero vedno udarijo, kadar se jim dozdeva, da so le količkaj prizadeti po tej ali oni reči, katera jim ne ugaja, ker bi bila morda košček praviee za goriške Slovence. V tem pogledu so popolnoma molčali, in ni bilo čuti nikake pritožbe po kaki interpelaciji, kar je /.namenje, da abstinenca slovenskih poslancev, zvitost dr. Pajerja in pa la-kajska udanost dr. Gregorčiča jih jo postavila tako visoko nad Slovence, da se jim ni treba nič pritoževati v deželnem zboru, ker njihova pozicija je osigurnna za sedanjost in tudi za bližnjo prihodnost. I'a tudi, o čem naj bi se pritoževali '< Saj imajo vse, kar hočejo, in vedeli so, da vsled pridobitve dr. Gregorčiču pred otvoritvijo deželnega zbora, dosežejo v njem vse, kar imajo na srcu, torej so opustili vse tarnanje ter se omejili le na splošne potrebe laškega dela dežele in Gorice, slovenskemu pa so privolili le po milosti nekaj nujnih podpor in rešili nekaj istotako neobhodno potrebnih zadev, kakor smo že omenili v listu poprej. % 8 prva so bili jako patrijotični. Brez vednosti Slovencev so predlagali, da se ima na slovesen način letos obhajati spomin 4'JO- letnice združenja Goriško-Gradiščanske s habsburško hišo, da se ima napotiti deputacija do cesarja na Dunaj poklonit se mu radi tega ter ga povabit, da počasti deželo s svojim posetom, potem pa so stremili za tem, pridobiti zase. kar mogoče, Slovencem pa tako o priliki iz dobre volje dati kako malenkost, da bodo tihi. Zato pa so se z nekako hitrostjo vrstile zahteve po dnevnih redih sej deželnega zbora ter se tudi sprejemale brez ovir. Videlo se je, da Lahom je bilo do tega, spraviti pod varno streho vse svoje želje ter se izogibati, kar le mogoče, vsem MARCO VISCONTI daljšim razpravljanjem in debatam, kar bi se bilo tudi posrečilo v polni mori, da niso bile stavljene od slovensko strani po dr. Turni znane krepke interpelacijo in predlogi ter da ni prijemal Lahov v slučajih na njihovi najbolj občutljivi strani. Te interpelacijo, predlogi ter poseganje dr. Turne v debate k raznim predmetom, to je šolo dalo našemu deželnemu zboru neko p a r 1 a m e n t a r n o, lice, ter ga v hipih dvignilo nad tisto pusto in utrudljivo vsakdanjost, po kateri se tako rad odlikuje nas slavni deželni zbor. Dr. Turna se je bil spomnil cele vrste naših potreb in teženj : cestnih zadev po Soški dolini ter Vipavski, potreb, ki nastajajo v goratih krajih, zlasti na Bovškem in Tolminskem v zadevah pogozdovanja, prepovedi kozjereje, omejevanja planin in pašnikov itd., kar spada med najvitalnisa vprašanja v omenjenih krajih, spomnil se je postopanja sodnij nasproti posojilnicam in zadrugam, kake ovire se jim delajo po nekem tajnem . ukazu od strani vlade, spomnil se je delavske zavarovalnice proti nezgodam in postopanja goriškega okr. glavarstva proti obrtnim podjetnikom, ožigosal jo v posebni interpelaciji ravnanje nemško- ; nacijonalnih profesorjev na srednjih .šolah v Gorici, daljo intorpeloval radi nujnosti, premestitve moškega učiteljišča iz koporskega gnezda v Gorico, potegnil se je tudi za učitelja Ilakovščeka v znani njegovi zadevi, stavil je pred- ; log v prilog povzdige male obrti, v pospeševanje deželne kulture, glede načrta za omrežje cest za politiški okraj tolminski, sodni okr. kanalski in za Brda. Pri debatah se je oglašal pridno. Označil jo točno tisto spletkarsko ravna- : nje dr. Pajerja pri vprašanju nabave ¦ denarja za Vipavsko železnico in ^morebitnega* tramwaya do Ogleja, ko jo deželni zbor »sklepal osvojeni sklepu?, postavil se je v bran najemninskemu krajcarju v Gorici, po katerem so najemniki prizadeti jako hudo, povdarjitje, da pred vsem zadene z najemninskim krajcarjem huda šiba delavca, pove- ' dal je v brk mestnemu županu, da 8% najemninskega krajcarja občina goriška ne Zgodovinski roman 3laltjaas)ct napisal Ccmrnaso GrossL Ko s» |# potem vrnil v grad, in se mu niti sanjalo ni o tem, kar se je bilo dogodilo tam, so ga zgrabili. Na prva sodnikova vprašanja je odgovarjal drzno, a ko je zaznal, da je došel Marko, da je ondi v gradu, ter da so našli Biče, se je čutil zgubljenega. Dve straži ste ga peljali na stolp. On se je na vsaki stopnici priporočal Ottorinu, ki je stopal za njim, da bi mu pomagal in ga rešil prvega navala gospodarjeve jeze. Ko je dospel pred tega, je padel na kolena in trepetajo in klepetajo z zobmi je jecljal neprenehoma : «0, usmilite se! usmilite se!... mislil sem.... nisem storil s slabim namenom.... hotel sem le.... a bil je Lodrisio.... Lo- drisio me je napravil na to.... odpustite mi.... in vam povem.... in boste videli....* Visconte je zaničljivo in srdito pogledal zanikrneža, a namesto da bi ga poslušal, je jel pregledovati zvezek listov, kateri mu je bila izročila v sodnikovem imenu jedna straža. Čez nekoliko časa je dvignil oči od teh listov in namignil vojakoma, naj odideta. Na to je podal zvezek Ottorinu, rekoč: »Tvoja pisma so, katera so našli v sobi uboge ne-srečnices. Mladenič jih je vzel in začel pregledovati. Med tem je Marko zopet pogledal na oskrbnika, ki je še vedno klečal pred njim, in ni nehal stokati in prositi; brcnil ga je v ramo in s strašnim glasom zagrmel nad njim: «Vstani, grdoba!* Hudobec je vstal. Pogledavši ga v obraz, kateri je pri vsej njegovi tedanji ponižnosti in strahu izražal najpodlejšo surovost in zvijačnost, je rosatski graj-ščak začutil, kak6 da mu je kri zavrela po žilah. Šel je nekolikokrat naprej in nazaj po ravni strehi stolpa, da bi se kaj pomiril, a na to se je vstavil pred malovrednežem in ga je začel izpraše-vati: «Kedaj je bil Lodrisio tu?» potrebuje, treba le pričeti drugače gospodariti, omenil je v veliko nevoljo župana, da je ta kar nestrpno premikal svoje »lati nsko» kosti po stolu, da mesto ima denar za podporo laškemu vseučilišču, za vzdrževanje nepotrebno mostno stražo, katera smatra jedno prvih svojih nalog: šikanirati slovensko prebivalstvo v mestu (drastičen slučaj Matico!), da torej ni potrebno takoga najemninskega davka. Daljo je pozdravil po bol j Bok učiteljskih plač kot priče te k k pravemu zboljšanju, ustavljal se je tudi dr. Vor-zegnassiju pri znanem predlogu v prilog gradiščanskomu okraju, ki je ostal neutemeljen, ali je vendar prodrl, s kratka: vseskozi se jo prizadoval na razno strani, porabiti priliko v dobrobit slovenskega naroda na Goriškem. Žal, da za njegovo predloge, nasvete itd. ni bilo na laški strani prav nobenega zavzemanja, na slovenski pa bore malo. Zato pa so padali njegovi predlogi drug za drugim s pomočjo ali samo laških ali tudi slovenskih glasov, njegov glas jo ostal v slučajih le glas vpijočega v puščavi, na interpelacijo pa je dobil le na dve odgovor. Na interpolacijo o cestah je došol odgovor, da na-mestništvo že poskrbi, kar mogoče, na interpolacijo radi postopanja nemško-n.icijonalnih profesorjev na naših srednjih šolah pa je odgovorila vlada, da je neutemeljena ! Ti britka ironija ! Torej: za prizadevanja, ki gredo nad navadni niveau našega deželnega zbora, katerih pa Slovenci nujno potrebujemo, ako se hočemo sploh kedaj po-speti do kake politiške veljave, ima naš deželni zbor v svoji sedanji sestavi gluha ušesa, in imel jih bo še, dokler bo stavljena tam pokorščina do vlade nad potrebe in zahteve zatiranega našega slovenskega naroda.... O občini.*) Občina, družba je za to tu, da z združenimi močmi zmoremo, Cesar posameznik ne more. Občina bi morala biti na korist vsem. Ves nag svet sloni na dveh velikih te- *) Po članku Karla Havlička (Polit, spisi, izdaja dr. Tobolka, zv. 4. in 5. sir. 126 -152). HavliCek jo napisal ta članek 1. 1846. Pa predno je uni odgovoril, je pristopil k Marku Ottorino, in kazaje ravnokar dobljena pisma, je dejdl s tresočim glasom: «To je ostudna in kruta 1 sleparija.... pisma niso moja*. Marko mu jih je naglo vzel iz rok, in listajoč jih pred Pelagruovimi očmi, kateri je začel pri teh Ottorinovih besedah še hujše trepetati, nu; ie dejal z glasom, na pol zadušenim od jeze: «0e-gava so torej ?» '.: «To se je zgodilo«, je začel oskrbnik jecljajo, *se je zgo-di-lo.... da bi vas ubogal, da bi vas bolje poslužil....~» Ko je Visconte to slišal, se mu je stemnilo pred očmi. «0, ti peklenska ] pošast!» je zarohnel nad njim, kakor ] da* bi bil zblaznel. In v istem trenotku ga je s stisnjeno pestjo tako" strašno sunil v obraz, da mu je pobil zobe in ga je prekopicnil s stolpa, pod katerim so ga kasneje našli mrtvega, nabode-nega na neki kol pri plotu, ki je obkrožal zraven prekopa grad. Na to se je spravil Marko v svoje sobe, kamor ni pustil nikogar za seboj, tudi Ottorina ne. Zaklenil se jejn je ostal sam do pozne noči; mešal je po meljih. Nemški pesnik Schiller jih imenuje glad in ljubezen, mi jih nazivljamo; naklonjenost in užitek. Karkoli dela človek, dela ali iz naklonjenosti ali iz užitka (mogoSe je tudi, da dela kaj Cisto mehanično, ne da bi mislil in vedel, zakaj). Srečen je ' oni, ki more delati vse koristno iz naklonjenosti, in komur je vse, kar je naredil iz naklonjenosti, koristno. Človeška narav je ali sebičnn,ki dela vso le iz užitka, ali pa je nravna, ki dela iz naklonjenosti. Kaj jo pravzaprav sebičnost, to je težko določiti, pri posameznih dejanjih težko najdemo mejo med sebičnostjo in nrav-nostjo. Človek more delati dobro iz najse- * bičnejših in najnenravnejših nagibov in na drugi strani zopet more biti dober nagib pred svetom slab I Zaraditoga bi ne bilo dobro, ako bi snovali temelj javne občinsko upn»ve lo na goli naklonjenosti, nravnosti, ker ljudsko bodisi So tako bistro oko ne more hinavstvu prodreti do dna, in tako nas Cesto sleparijo sebični premetene!, ki se izdajajo za nesebične, požrtvovalno može. Le rodbina, ta majhna občina, je osnovana izključno na naklonjenosti, ker tu veliko laže odkrijemo hinavstvo, dasi imamo i tukuj mnogo slabih vzgledov. Vsaka dobro upravljena občina mora biti osnovana na užitku,in sicer na splošnem užitku. Vsak posameznik mora imeti od tega, da živi v občini, užitko, drugače jo ta občina slaba, Človek, ki vstopa v občino, se omejuje v svoji svobodi, vsprejema razne dolžnosti, ki bi jih sicer no imel, zaraditega, ker pričakuje od občine za to večjega užitka, pri Čemer ne smemo misliti užitka v naj-gmolncjšem smislu. Naklonjenosti, požrtvovalnosti (kar imenujemo patriotizem), nikakor iz občine ne izključujemo, to je v občini vedno bilo in bo, samo občina ne sme na tem temeljiti, da bi se hotela ponašati s patriotizmom. Kakor v vsaki družbi, tako mora tudi v občini vsak občan uživati skupne dobrote in užitke v tern razmerju, v katerem nosi skupna bremena. Kdor veC prispeva k občinskemu dobru, bodisi z denarjem (davki) bodisi s svojim delom*) ali na kakršenkoli način, naj ima tudi večji užitek. Uživati zastonj ali napol zastonj dobrote in užitke na tuje troške, je nedostojno poštenega Človeka,' to je ropanje. Občan, ki uživa večje koristi nego so njegove zasluge, je nevreden Član občine, bodisi kakršnegakoli stanu in veljave. Še bolj nevaren občini je pa oni, ki ne da bi podpiral občino in občane v dosego občinskih dolžnostij, jih še ovira ali jim naravnost nasprotuje. Naloga občine more biti raznovrstna, vsaka občina ima po svojih razmerah in potrebah ^svoje posebne naloge. Tu izpregovo- *) Havliček priznava pomen dela, kateremu jo pripomogel do veljave novodobni socializem. skrinjah ter pregledoval svoje liste; mnogo jih je aažgal, druge je odložil, na nekatera nekaj pripisal. Napisal je več pisem in napravil oporoko. V tej je določil bogato pokojnino Pelagruovi ženi, zapustil mnogo svojim oprodam, dvorjaničem in vsem poslom ter imenoval glavnega dediča Ottorina. O polnoči je velel poklicati redovnika, ki je bil spovedal Biče, in se je izpovedal pred njim. Ko je storil to, se je vsedel na neki naslonjač in je mirno spr.1 kaki dve uri. Tako* je pravil potem neki njegov služabnik, kateri ga je neopazen gledal iz bližnje sobe. Ko se je vzbudil, je zahteval pijače. Služabnik mu je prinesel vode v veliki zlati časi; on jo je vso h kratu izpil. In ko je tedaj videl, dane more več zaspati, a ni mogel tudi takd brezdelno čakati dneva, je stopil na neki mostovž, kjer se je začel- sprehajati kakor nemiren duh gori in doli, in v temi in splošni tišini, ki je vladala povsod, je gledal brlečo luč, in poslušal tiho molitev, ki se je glasila iz neke sobice na nasprotni strani dvorišča. , (Dalje pride). rimo le o • navadnejših, splošnejših in važnejših. Potrebno je, da občan pozha nalogo in upravo občine. Ako ne ve, kaj se v nji godi, ako ne razume celega njenega organizma, potem tudi ne pozna svojih dolžnosti} niti svojih pravic. Taka nevednost je v veliko škodo vse občine kakor tudi posameznikov. V občinah, kjer občani ničesar ne vedo o upravi in nalogah občine, tam pogrešamo državljanskega duha, državljanskega mišljenja. Cesar ne poznamo, tega ne moremo ljubiti, in česar ne ljubimo, kako se bomo za to navduševali in kaj žrtvovali? Odtod brezbrižnost da prepuščamo vse drugim, a pri tem ne pomislimo, da škodujemo s tem samemu sebi. Namen občine je, pomagati, da vsak občan po občini na lažji način in kolikor mogoče popolno dosega svoj namen. Občina sama kot občina nima nobenega lastnega nameni:, ampak posamezni njeni udje imajo vsak svoj namen, to je, občina je tu zaradi občanov a ne občani zaradi občino. Naloga občine so da izraziti kratko v treh besedah: varnost, napredek in svoboda občanov. Občina mora varovati občane kar mogoče pred vsakovrstnim zlom, ki jim preti, podajati jim kar največ in najlažjih sredstev, da v dobrem napredujejo, pri čemer pa ne sme brez neizogibne potrebe omejevati njih svobode. Čim več varnosti, napredka in svobode daje občina svojim udom, tem popolnejša je. Najprej torej o varnosti. Na svetu so škodljive in koristne stvari. Skoro vsemu škodljivemu na svetu se moremo ali izogniti, Če pa že tega ne moremo, pa vsaj posledice kar mogoče zastaviti ali ublažiti aH vsaj nadomestiti, (Konec pride). Dopisi- T ttorlel, 16. maja. — (Klerikalno-.Goričanske* spletkarije). Zadnjič sera naštel po imenih vse udeležnike zlo-vestnega .zaupnega shoda*, kateri je bil sklical .profesor bogoslovja« dr. Ant, Gregorčič. V naštevanju sem bil izpustil kaplana Janeza Dermastia, ali omenjal sem ga pozneje, kako se je obnašal na shodu. Mož pač ne sme manjkati na takem shodu! — Doznal sem, da je bil povabljen še marsikdo, ki se pa ni udeležil...... Kdo bi se bil drznil le misliti še pred letom dnij, da se bodo iskali in družili — taki ljudje. Kdor bi bil rekel v obraz prof. Ivančiču ali Kraglju, da bosta še skupaj sedela in »delovala" pod eno lastavo s kaplanom Dermastia ali z dr. Pavlico, ta bi bil slabo naletel. In vendar stojimo danes pred živo isuno, da se je vrglo nekaj c. kr. profesorjev, poleg njih dr. Fran k o, dr. Roji e in par drugih častihlepcev — v naročje najnestrp-nejših klerikalcev: učencev tistega Mahniča, katerega so svoj čas iz dna duše preklinjali. Ti zadnji namreč imajo še nekaj zaslombe vsaj po farovžih, dočim je oni sami zase nimajo prav nič. Kaj druži te ljudi? Ali je postal morda prof. Ivančič kaj bolj veien katoličan? Res je, da je zadnji čas opustil po krčmah tisto strupeno zabavljanje proti farjem in zlostno kritiko bitstveno verskih vprašanj, ali ostal je isti stari Ivančič, kakoršnega — žal! — poznamo že dolgo, isti zabavljač na vse in proti vsakomur, ki. ne dela po njegovih čudaških nazorih, ne da bi sam kdaj le s prstom zganil in pokazal, kaj zna in zmore. — Ta mož je bil le po krčmah v svojem elementu; tam je »šimfal" in zabavljal, da so iskre švigale, nikdar pa ga nismo videli, da bi bil sam kaj »pametnega* pokazal. Le tedaj, ko je bilo treba vprizoriti kak razpor v deželi: je bil takoj zraven. Tako tudi ob sedanjem razkolu. Povsod je prvi, kjer treba kaj podtakniti, da bolj gori, da se strasti v deželi bolj razvnemajo, s skratka: da je škandal popolniši. Tu je mož zopet v svojem elementu, kakor da so ga za to poslali v Gorico, a ne da bi bil naši mladini za vzgled, da bi upiival vzgo-jevalno na djo in ne tako, kakor --v obče vplival Približno isto velja za njegovega se-kundanta in kolego 1 Drugih danes ne omenjam. Ti ljudje so torej v družbi jednega Dermastje, Pavlice in njiju srboritih bojevnikov za Mahničeve ideje, katerih smo se na Goriškem še precej ubranili. In taka pisana družba kuje zarote, kuje zahrbtne spletke proti tako veliki in mogočni stranki, kakoršna je naša .narodno-napredna" v deželi, oprta na sorodne v obmejnih deželah. — Naj povemo tu danes odločno in jasno, da takih drznih spletkarij in hujskarij v deželi od — takih stranij ne bomo mirno gledali! Ako bo naš odgovor tak, kakoršen gospodje izzivajo, naj sami sebe popraskajo ze. ušesi I Mi smo opravičeni: takd govoriti! Kdor ni še kaj več mislil o razmerju med našo veliko stranko in to pisano družbo drznih teroristov, naj pomisli le na to, da v tej klerikalno-,Goričanski" bandi izven nun-cev, par profesorjev in znanih goriških so-kimavcev ne najdete ne enega od znanih veljakov v celi deželi, izvzemši par propadajočih zvezd......Da b» pa ta pisana banda odločevala v deželi nad usodo samosvojega ljudstva, zlasti pa, da hi ti ljudje kovali toliko zla, toliko prepira, toliko so- vraštva, tega, gospoda slavna, kratko ni malo ne bomo trpeli. Odgovarjali bomo po zasluženju. Kogar bo vsled naših korakov glava bolela, naj si pripiše krivdo sam. To naš odgovor na tisto zlovestno klerikalno »Goričansko* posvetovanje v ponedeljek. Iz goriške okolice. (Odgovor »Pr. Listu"). — Kmetski sin je prisiljen Vam še enkrat odgovoriti; in sicer ne zaradi sebe, ampak zaradi obče spoštovanega g. A. Ga-brščeka. . Opominjate me, da naj bodem priden na polju in na vrtu. Pridni mi moramo biti, ker drugače bi morali Vi že od gladu umreti, ker sedaj živite le od naših žuljev. Sedaj potrjujete, da ste oCit&ii .Soči-nim* liberalcem in ne čitateljem surovost. Kolikokrat pa se je sedaj v prav kratkem času slišalo iz ust marsikaterega gosp. nunca v cerkvi in zunaj nje sledeče besede: .Prokleta je .Soča", prekleti vsi tisti, ki jo čitajo in podpirajo, ker ti so najhujši liberalci". Poživljate me, naj Vam raztolmačim, kaj pomeni beseda liberalec, ter pravite, če tega ne znam, da porečete: ta je res kmetski sin, ako Vam pa točno odgovorim, porečete: Tu je spet .Kramarjev Dreja iz Kobarida". Takega vprašanja nisem pričakoval od tako inteligentne gospode okoli .Pr. List."4 S Taka vprašanja pričakuje se le od takih ljudij, kateri nimajo v svojih možganih nobenega normalnega čuta za človeško izobrazbo. Po domače se takim ljudem pravi, da so brez pameti. Kaj naj rečemo pa mi Vam, ki ste toliko hlač potrgali po šolskih klopeh ? Pravega vprašanja pa Vam nisem še odgovoril in Vam ne bom tega razlagal. Kaj pomeni beseda liberalec, za to pa ne bom Vas vprašal, in tudi ko bi ne znal, bi ne bilo to nobeno čudo, ker jaz nisem še hlač trgal po mestnih šolah, ampak edino le v ljudski šoli. Ta naj bo zadnji moj odgovor, zapomnite si pa še to, da kmetje niso več tako neumni, kakor jih hočete Vi imeti, da bi gospodarili nad njimi. Vedite, da zdravi kmetski razum tudi zna presoditi marsikatero reč. Z Bogom! Kmetski sin. Iz Brd, dne 14. maja. ¦ Dopisniku iz Brd v št. 37 čascpisa »Gorica* odgovarjam : Zdi se, da je on v resnici še šolarček, ki poje, kakor sam pravi: Priroda je spala.,.. Res mora biti »šolarček*, ki spi s prirodo vred, da mu niso bolje znane razmere tu-, kajšne županije ter vsled tega napada otroško župana. V Vipolžah nt bilo že več let plesa; to je sklenilo obe. starešinstvo; da je zopet odprt ples, je zopet sklenilo starašinstvo. Vplival je župan pri tem, da so te plese cmejili tako. da se sme v vsakej katastralni občini plesati le enkrat v letu (poprej se je plesalo poljubno). Pod sedanjim županom se je plesalo najmanj in se pleše najmanj, ker on ni nikakor zagovornik javnih plesov, marveč nasprotnik. Da je mladina dobila ples in plesala pri ' »ekstra"-krčmarju, ni župan kriv, marveč mladenči, ki so to želeli in si prostor izbrali pri njem. Župan ni kriv, ako se je plesalo na laškem »brjarju" na .laški takt", ako so se na uhodu svetile besede »del dolce si", in da ni bilo videli trobojnic, ker on je do sedaj pri vsakem izdanem dovoljenji strogo naročil mladini, naj vzame slovenske godce, kar dotični lahko pričajo sami. Vprašam nadalje dopisnika .šolarčka": Kako more napisati v svojem spanji besede: »Svet* napreduje, a mi nazadujemo. Gremo rakovo pot. Vlečemo jo za našim »von"-om v Kozani.... (misli župana). Naj mi dokaže kako nazadovanje, koje bi bil »von" zakrivil! Kje in kako se ne drži starašinstvenih sklepov? Kje in kako prezira svoje plemenite besede? Zakaj ga peče goriška narodno-, napredna stranka?? — Na svidanje! Z Vipavskega, dne 15. maja 1900.— Spoštovani gospod urednik! Takega zanimanja ob zasedanju deželnega zbora menda še ni bilo, kar jaz pomnim, kakoršno je bilo letos. * In kdo bi se ne zanimal ob tako važnem zasedanju, ko imamo ob enem in med tem še ta šmentani domači prepir. Po triletnem poči vanju so vstopili slov. dež. poslanci zopet v deželni zbor — in s tem vstopom ali prav za prav s svojim vedenjem so vrgli nas n a z a j, nazaj za desetletja! Ne mislim tu žaliti nekaterih vrlih gospodov poslancev, katerih ni treba imenovati, saj jih mi zavedni, Slovenci poznamo in smo jim tudi hvaležni za energično in dostojno postopanje v deželnem zboru! Le par besed na .ljubljenca naroda" bi rad napisal. Ta ljubljenec je dr. A. Gregorčič. Ali kdor hoče biti ljubljenec narodov, mora biti tudi ljubitelj naroda — kar pa pri dr. Gregorčiču zastonj iščemo. Drugače bi ne bil v deželnem zboru tako hlapčevsko poniževal našega tsaroda, našega jezika in sploh svetinj slovenskega naroda na Goriškem. Da, spoštovani gospod dr. Gregorčič, kako živo se je nad Vami izpolnil oni rek: .Kdor noče imeti brata za brata, dobi ptujca za gospodarja!" In Vi, mesto da bi bil z dr. Turno složno deloval, ste izročil raje nas Slovence, in vse svoje delovanje na milost ali nemilost dr. Pajerju, in tako smo sedaj tam, kjer bi ne smeli biti in bi tudi ne bili, ako nam bi ne bila osoda odločila tako vrlega »ljubljenca narodovega". Ti narod slovenski na Goriškem pa glej in delaj na to, da se čim prej rešiš ljubljencev šila Gregorčič. Še od zasedanja državnega zbora bi rad eno rekel. In sicer to-le: Ob izvolitvi Coroninija so slepili naši ljubljeni voditelji, da boljšega poslanca od Coroninija ni za kmečke občine. Evo, kako nas imajo za norca! Grof Coronini niti na Dunaj ni bil šel — torej hočejo reči, da za nas je najboljši tak poslanec, ki niti ne gre na Dunaj! Ali se ne pravi to, nas za nos voditi ? Kmetovalci ! Naj se nam že enkrat oči odpro, da bomo ločili »trote" od marljivih čebelic! In kaj hočem reči o zastopniku V. kurije, dr. Gregorčiču, kaj nam je napravi! on ? Nič in zopet nič, nego to, da prav strastno vodi domači prepir! Kje sploh vidimo .Goričane" pri pozitivnem deln, edino ravsanje jih še veseli, drugo njihovo delovanje pa ne velja na sploh nič. Da mi pa ne bosta Gregorčičeva lista prišla ztpet na dan z izjavo, da so »Sočini" dopisniki iz .nižjih" slojev, povem, da je vse to res, ali bil sem ravno isti in bil sem dober, ko sem šel 10. marca 1. 1897. za Gregorčiča glasovat v Gorico, dasi ni bil raje za dr. Turno, ko bi ne bilo radi nar. discipline. Domače in razne novice. Učiteljski izpiti. — Izpit učiteljske sposobnosti za ljudske šole pred izpraševalnn komisijo v Gorici so prestale te dni: g.čne A. Pirjevec, Ant. Germek, Alojzija Zirnfeld, dopolnilni izpit pa A. Peertz za slovenščino in J. Jakac za nemščino. Obsojena na smrt na vislicah. — Ivan SfiHgoj iz Fojane in Anton Battistuta iz Krmina sta sedela predvčerajšnjim in včeraj na zatožni klopi pred porotniki, ob-dolžena umora, storjenega na Ivanu Beda dne 3. dec. 1899. na kraju .alle Stucehere" biizu Krmina. Truplo je bil našel Luigi Vec-chtet iz Morara tisti večer, ko je korakal proti domu, na cesti v bližini hiše Battistu-tove. Ta je s tovariši, ki so še prišli na lice mesta, šel v Krmin, sporočit vso reč orož-ništvti. To je prišlo ter spoznalo v ubitem človeku Ivana Beda, ki je bil grozno r.izMt ter ves krvav. Preiskavah so ter našli nekaj Bedovih rečij na dvorišču hiše Battistutove, kakor tudi se j poznala sled krvi, vsled česar se je daio sklepati, da Beda je bil umorjen na dvorišču ter potem prenesen na cesto. Poklicali so Battistuto, ki je rekel, da okoli 10. se je vrnil s Sfiiigojem in Bedo domov, da slednja dva sta se nekaj pričkala ter odšla, on pa je šel spat. Sli so na to v stanovanje Sfiiigojevo, kjer so ga dobili baš, ko se je preoblačeval, bil je še ves krvav po rokah. Rekel je, da je nedolžen na umoru Bede, ali prijeli so ga in odvedli v zapore v Krmin. Ko je še komisija pregledala kraj umora, je dala zapreti tudi Battistuta. Pri obravnavi sta oba tajila ter se zgo-varjala drug na drugega, da sta bila pijana z Bedo vred, ker so preveč pili v Krminu ter v Moraru. Iz Krmina so se vrnili k Bat-tistuti, kjer so se pričkali radi plačila, ker Beda ni bil plačal svojega dela v gostilni. Poleg tega je imel Battistuta jezo nad Bedo, ker radi njega je bil enkrat zaprl dva meseca. Priče, ki so bile zaslišane, so potrdile obtožbo, da ni bilo nobenega dvoma več, da Battistuta in Sfiligoj sta umorila tisti večer na grozovit način Bedo, da ga skoro niti spoznati ni bilo. Pri obravnavi je bilo navzočega ljudstva, da je bila dvorana polna, in po sodišču ter zunaj sodišča je stalo premnogo ljudij. Ko so porotniki potrdili stavljeni jim vprašanji, je določil sodni dvor obsodbo na smrt na vislicah. Battistuta je izjavljal ponovno, da je nedolžen, Sfiligoi pa je molčal ter je bil videti povsem apatičen. Mati mladega Sfiligoia je padla na tla, zaslišavši grozno obsodbo. Proti obsodbi podasta branitelja pritožbo ničnosti. Popravek k poročila o proračunu. — V .Soči* št. 64. smo poročali: Proračun za tekoče leto je bil sprejet brez debate. Stroškov je izkazanih na 674.875 K, dohodkov pa 230.575; primankljaj znaša torej 444.300. Da se to deloma pokrije, predlaga dodati 15$ na zemljiški davek, 17$ na hišni, 20% na obrtni in 40% na vino, mošt in meso, z doneskom 3 K na vsak hektoliter piva, prodanega na drobno, s 36 na žgane pijače. Določba naj velja za prve 3 točke za celo leto, za četrto pa le od 1. junija do konca leta. Zadnji stavek treba popraviti tako, da določba velja jednako za vse točke le od 1. junija do konca t. 1. O čudovitem dogodku v Pierisu. — K zadnjemu poročilu dodajemo, da ribiči so preis'r se ustavil v Beljanu pred hlevom, koder seje ustavljal gospodar. Bearzot, ki v jutro imel iti v neko bližnjo vas, je vstal okoli 3. ure ter zapazil na potu ob hlevu Pontinija spečega, brez klobuka. Vzbudil ga je, mu dal drug klobuk ter se peljal ž njim do srede mosta čez Pieris, odkoder je krenil po drugi poti. Klobuk Pon-tinijev so našli na poti iz Ronk v Eeljan, in sicer namočen s krvjo, ali to bi ne bilo nič čudnega, ker Pontini je tudi mesar, in kri je biia že stara. Sploh pa uživa mož splošno spoštovanje. Zapazila je vso reč, kakor smo je očrtali zadnjič, prva neka kmečka ženska, ki je šla k maši v Pieris. Sodnijska ohlast preiskuje ta čudoviti dogodek, ali sum ne leti na ni-kakega v tamkajšnjem kraju. Rojčeva trombeta. — Pri pregledovanju pooblastil na občnem zboru posojilnice (kar se je vršilo od 11 do 2% popoldne) sta bila od nasprotne strani navzoča dr. Kos in dr. Pavlica, ki sta skrbno pazila na red in pravičnost. Da bi se zgodila v tem oziru kaka krivica, doslej nismo Še slišali podobnega očitanja. Vkljub temu je prinesla zadnja .Gorica" dopis znane Rojčeve trombete v Crničah, pol prismuknjenega rnožieeljna s sila strupenim jezikom, katerega se ogiblje vsakdo kakor hudič križu. Dr. Rojic ga je bil kar konmndiral k mizi, ko so ao pregledovala pooblastila, proti čemur ni nikdo ugovarjal. Kakor da bi bil že predpoldne na trkati se je utikal v potovanje komisijo na načine, da je zbujal smeh in zabavo. Kedar je bil presiten, ga je predsednik primerno zavrnil. Od tega podčavenskega kampijona je sprejela zadnja .Gorica* dopis, seveda opiljen po drugih rokah, ki sam dokazuje duševno stanje Lebanovo. Kdor še hoče res iz srca nasmejati, naj ga čita. — Mi ga omenjamo zategadel, da povemo, da je neresnično, kar pripoveduje o pooblastilih veleposestnika g. Franca Fignatarija iz Crnič in njegove soproge. On je dal pooblastili že poprej nekemu drugemu »Sočanu". Ali ker se ni popolnoma zanesel, je poslal dan pred zborom pooblastili še enkrat dr. Turni, in sicer pravilno izpolnjeni in nodpisnni. Zato je kom i-sija razveljavila oi', dve pooblastili in pustila zadnji dve. -- Kar kvasi Rojčeva tromba, je vse le izrodek bolne domišljije. Čuditi se je, da .Gorica* objavlja take norosti, ko ima vendar dr, Puvlieo in dr. Kosa na razpolago. — Ako še dostavimo, da se isti Leban spodtika nad tem. ker so si dali gospodje prinesti iz gostilno piva ali kavo iz kavarne — in to gospodje, ki so bili ncprelržno na delu od 7. zjutraj do 6. zvečer, ne da so drugače kaj zavžili — je pač povedano vse, kako bedasto trobi Rojčeva tromba, kateri daje .Gorica* tako važen glas, da ga celo pošilja v javnost. Kdo je bolj pomilovanja vreden, ali Leban izpod (Javna ali »Gorica*, naj sodijo čitatelj'. Se enkrat: »Kdo slepi?" — Zadnja .Gorica" piše: .Pod naslovom: »Kdo sna računiti in kdo slepi* je nakopičil tisti stvor, ki sliši na ime A. Gabrščck (— imenitno i —), toliko neresnic, kolikor jih zamore napisati sploh tak stvor". Na to našteje tistih 275 glasov nasprotne stranke, katere sem jaz naštel, in pravi na to: Koliko sem voljan plačati za »obrtni muzej" za vsak glas, o katerem mi dokaže »Gorica", da — ni glasoval. Torej za s t a v o naj bi rešili ta spor ?¦¦ Ali pa gospodje ne vedo, da vsaka stava veže onako obe strani ? — Dajmo torej! .Gorica* je širokoustno trdila in debelo tiskala, da je volijo le — 48 po 22. febr. sprejetih deležev, jaz pa sem trdil, da po mojih zapiskih bi bilo tak»h neveljavnih glasov 275, torej razloček velik 1 — Moj odgovor je torej tak: .Gorica" naj plača za obrtni muzej »Trgovskega iu obrtnega društva" po 1 gld. za vsak delež, ki je glasoval, jaz pa enako po 1 gld. za one, ki niso glasovali. Obrtni muzej dobi torej na vsak način 275 gld. Tekmujmo, kdo več plača! Na osebne ljubeznivosti ne odgovarjam. .Goričajii" bi radi videli tak .stvor" v svoji sredi! A. Gabršček. Agitator Štefan Maku«, mlinar v Grojni, taji v zadnji .Gorici", da se ni nikdar enako izjavil o odslovljenju posojilniških uradnikov, kakor je trdila »Soča", češ: .vse je izmišljeno in zlagano", a za nameček je dodal po klerikalno-»Goričanski" maniri: »kar pa ni seveda nikako čudo, ako se pomisli, da je tiskano v »Soči". Temu kvasaču odgov*trjamo: Kar je .Soča" pisala, je »od prve do zadnje pičice resnično"; naša priča, kateri je Štefa iz Grojne širokoustno grozil, je pripravljena priseči kedarkoli. — Da je klerikalce sram svojega početja, to radi verujemo, toda javno lagati je Še, večji greh! AH se ne bojite pekla in hudiča? V Opatjemsclu so predpreteklo nedeljo preklinjali, da se je vse kadilo, zlasti se je jezila mladina, ker se jej ni dovolilo plesa. Župan in vikar sta prebivala tisti čas srečno v Rimu. Predno sta odšla, so prosili fantje za dovoljenje plesa, ali župan jim je odbil, češ, da vikar tega ne dovoli. Fantje pa so hoteli vsejedno plesati, češ, če prav plačamo kazen. Ali plesali le niso, ker prišli so orožniki, za kar je bil župan poskrbel že poprej, ki so prepovedali ples. Fantje so ubogali, aH rotili so se in padale so ostre be- i sede na prizadete, ker že 6. leto nI bilo plesa. S preklinjanjem itd., se je storilo več I greha, kakor bi se ga bilo storilo v slučaju plesa. Mi smo svoje stališče glede" plesov povedali že opetovano, in smo Se vedno tega mnenja, da v takem pogledu ni biti preveč strog 2 ljudstvom, kajti če ne pleše doma, gre pa drugam plesat, in v takem slučaju je nevarnost za greh večja nego doma poleg večjih troškov. In nevolja, katero vzbudi med ljudstvom sitnost kakega vikarja ali kakega župana, ki se pokori vikarju, je prav pripravna, zapeljati v greh. Kdo jih ima na vesti? Mesto a ljudstvbTn 'delati lepo; mu dovoliti tudi nekaj raz veseli t ve, ali če se ta dozdeva že tako nevarna, nadomestiti jo z drugo, tirajo izvestni še mogočni činitelji na kmetih ljudstvo le v svoj jarem, v svojo odvisnost, v brezpogojno pokorščino...... Tudi to mora nehati.!.. ..__ »Goriški Sokol" priredi v nedeljolžO. :naja ob 5. uri pop. javno telovadbo z ljudsko veselico na dvorišču gosp. Mih. Faga-nela v Mirnu. Vspored obsega: proste vaje z vojaško godbo, vaje na orodjih, razne skupine ter ples do polnoči. Svirala bo vojaška ^odba iz Gorice. Zvečer razsvečava s plinom .Acetllen* ter umetnimi ognji. Vstopnina na dvorišče 20 kr., k plesu t gld. Ako bo slabo vreme, se preloži veselica na prvo lepo nedeljo. Od 2. pop. naprej bodo v Oipresni ulici tramvaji na razpolago izletnikom iz Gorice. Kolesarske društvo »Gorica" priredi dne 3. junija 1900. društveno dirko: Gorica-Tolrnin. Start na Gorisčeku ob 6l/t zjutraj; cilj pri PeršPtu, Daljeva 41 '/»km, maksimalen čas vožuje 100 min. Razpisane so 8 nagrade v vrednosti 100 K; vložek za posamezne dirkače 10 K. Dirka se bo vršila le v slučaju ugodnega vremena ter če se prijavi vsiij 5 dirkačev. Prijaviti se je pismeno pri društvenem tajniku vsaj 14 dni j pred dirko ler prihziti ob jednetn vložek 10 K/Odbor. Osebna dohod&rliia. - Dne 14. t. m. je pričela cenilna komisija poliliskega okraja Gorica (dežela) svoje delovanje za priredbo osebne dohodarine v letu 1900. j pod predsedstvom c. kr. finančnega svetovalca g. Ernesta Rovisa. litije komisije so gospodje: Budin Ivan, posestnik v Dornbergu; Lonassi Odon, posestnik in lastnik žage iu inliur; v Solkanu: Saunig Matevfc, veleposestnik v Biljah : šinijroj Mihael, veleposestnik v Mirnu ; Klančič Antoti, veleposestnik v Podpori; Konjedie Andrej, veleposestnik v Ph.veii: Terpin Josip, c. kr. davčni nadzornik ; Bresnig Ivan, c. kr. davčni oflcijal; Foigel Ivan, e. kr. računski re videni; Kobič Josip, posestnik iu mesar v Riheui-bergu ; Lokar Anton, posestnik v Ajdovščini; Baje Anton, nadučitelj v Renčali. Zgubil se Je lo-letni deček, srednje rasti, temno oblečen; manjka že tri dni. Imenuje se Peler Lutman ter je sin Ivana Lul-mana, bivajočega v Dolgi ulici št. 12. Kdor bi ga videl, naj naznani na policiji. Izjava. -¦- Ker se širi po Št. Andrežu in okolici govorica, da sem jaz pisal dopisa v št. 50. in 54. cenj. »Soče0 iz goriške okolice s podpisom .Kmetski sin", izjavljam in prosim tudi slavno uredništvo, da potrdi, da jaz nisem pisal in nisem v nikaki zvezi z omenjenima dopisoma. — S spoštovanjem Alojzij Brajni k. Opomba uredništva. Potrjujemo, da Vi niste pisali gori omenjenega dopisa ter da ne stojite ž njim v nikaki zvezi. Listnica. — „A n o n i m* : f>mu se skrivate? Prosimo, razodenšte se; radi bi kaj več govorili. Vsa znamenja kažejo, da je vlada res angažovana pri tej reči. Pravile, da je Sla cela zadeva v Trst in Um da se je reklo: Zgrabile, ako le mogoče!! Radi verujemo taki „novici", ki nam pa ni nič nova. Toda. le merjeni bodite, doživeli smo v tej deželi neverjetnosti) že toliko izuenadeuj, mnogo hujših od te, da* smo pripravljeni na vse eventuvainosti, ki le dokažejo narodu: v kakošni mlakuži se potapljajo naši preljubez-nivi spletkarji.... Razgled po svetu. Kaj bo z državnim zborom. — V tekočem mesecu bo imela poslanska zbornica, ker zborujejo delegacije, le 2 ali 3 seje. Proti obstrukciji namerava vlada poskusiti takoj začetkom junija boj, da bi jo udušila. Ako se to izjalovi, zaključi zasedanje okoK 15. junija, zbornica se razpusti in razpišejo se nove volitve. Od druge strani se čuje, da vlada ne misli razpustiti zbornice, marveč poslužiti se zopet § 14. r Kvotna depvtaclja. — V seji 14. t m. je sklenila kvotna deputacija z 8 oroti 6 glasom, predlagati določitev kvote na 34.4 proti 65.6, in sicer za dobo 9'/, leta. V bndgetnent odseku avstrijske delegacije je izjavil mladočoški poslanec SI a in a, da on s tovaši bo glasoval proli proračunu za zunanje zadeve, ker nimajo nikakega zaupanja do zunanjega ministra in ne odobru-jejo njegove politike. Govornik očita ministra, da se umešava v notranjo politiko in da je on provzročitelj udarca z dne 17. oktobra 1899., govori o zatiranju Slovanov v Prusiji ter o pruski politiki, in vpraša ministra, s kakim vspehom se je potegoval za izgnane Slovane, in kaj namerava ukreniti proti v Nemčiji nameravanemu povišanju carine na češko pivo. — Poljak grot Dzieduszvcki je izrekel ministru popolno zaupanje in priznanje zo ohranjenje miru m ugleda monarhije, ter potem obširno govoril o potrebi miru v avstrijskem parlamentu. — Nato je odgovarjal grof G o I uh o w s k i, da se trditve delegata Slame ne ujemajo z istino. Odgo-» varjal je potem na dolgo in široko na razne trditve predgovornikov z ozirom na zunanjo in notranjo politiko. Nato je odsek z 11 proli 1 glasu prešel v podrobno razpravo in po mnogih pojasnilih grofa Goluhowskega vspreje! ta proračun brez spremembe. —. Prihodnja seja tega*-odseka bo v ponedeljek žl„J—m. Na dnayijom redu je: Kredit za Bosno in Hercegovino in vojni ekstraordinarij. Če§ka obstrukelja. — Cehi bodo nadaljevali obslrukcijo, ker položaj njihov se je poostril baš od strani ministerskega predsednika. Sodi se, da' sam ministerski predsednik je inspiroval v „Pester Llovdu" Članek, v katerem je izrecno povedano, da vlada privoli le v take premembe načrta glede jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem, ki ne nasprotujejo državnemu interesu (!!) in glede na katere sta se zjedinili obe stranki. Jugoslovanski poslanci so presenečeni, zato začno najbrže soditi drugače o obstrukciji, odsek levičarskih klubov pa je začel sestavljati načrt zakona za uvedbo nemškega državnega jezika ! — S tem je docela onemogočeno redno delovanje drž. zbora. Odprava koljportažne prepovedi. — Minuli leden je vspreje! ministerski predsednik dr. Koerber deputacijo državne zveze avstrijskih tiskarjev, naj v interesu obrbi čim prej dovoli slobodno kolportažo. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada je že sklenila predložili državnemu zboru načrt zakona, Zakon bo za gotovo mejne okraje obsegal posebne določbe. Rektor berlinske tehnike je govoril na slavnostnem dijaškem komorni: »Želim Vam, da se osvobodile mrtvih forem, ki so brez namena in idej, m da nikdar ne obtičite na zunanjosti. Želim Vam. da v sebi premagate k as to v ni skega duha in si vzgojite stanovsko čast na znanstvenih temeljili. In posebno Vam želim, da ne študirate le za izpite in le za svojo kariero. Žit Ijenske naloge ne iščite v n a s topa n j u g i grlo v in športovnih igračah. Dalje Vam želim, da bi razumno zmili uteševati že/o po svobodi. Ko so vas po devet let vzgajali pod strogo disciplino, se naravno pri Vas ni mogla razviti navada za rosno delo, ampak strastno h r e p <> u e n j e p o ne obvez a nos ti. In na visokih šolah se pije še več nego žeja veleva iu svobod a učenja se izpremiuja v svobodo neučeuja! Upam, da bo v 20. stol. boljše, in da boste to čisto umevno žejo bolje iu pogosteje ugašali'. »Sinili S bom i k". Vojna v Južni Afriki. — V drugi polovici tekočega meseca pride baje angleški maršal Roberts v Pretorijo in s tem bo končana velika vojna, kakoršni skoro ni primere v svetovni zgodovini. Manjši izgredi in upori s tem seveda nikakor ne prenehajo, a splošna burska ustaja bo potem za dlje časa onemogočena. Tem povodom se smemo pač ozreti na pričetek in tek sedanje vojne. Dne 10. oktobra lansko leto je potekla doba ultimata obeh predsednikov burskiii republik in prve burske čete so prodrle v Na tal. Potem je sledila cela vrsta porazov na angleški strani, najznameniteji so bili porazi generalov Methuena pri Maggersfonteinu, Gatacre pri Slormbergu in Bullerja pri Go-lenso, ko se mu je 15. dec. ponesrečil prvi poskus čez Tugclo. Dva dni pozneje je bil Roberts imenovan vrhovnim poveljnikom in 10. jan. je dospel v Gapstadl. Mesec dnij pozneje je prekoračil mejo Oranje države, 15. febr. je osvobodil Kimberlev in 17. febr. zajel Gronja s 3000 Buri pri Paardebergu. Teden dnij pozneje, 28. februvarija, so po dolgotrajnih vročih bojih dospele Eulierjeve čete v Ladjsmith in 13. marca je zavihrala angleška zastava v Bloemfonteinu. Pravo prodiranje proti Pretoriji se je pričelo 30. aprila in danes je Roberts že v Kroonstadtu. Poleg njega prodirajo sedaj proti Pretoriji general Hunter v smeri proti Mafekingu, generaini major Carrington s severa in tudi o Bullerju se govori, da kmj»:u prodre skozi Zmajevske gore v Oranjsko ozemlje. General Buller je zavzel prehode čez Biggarsberge. Pod goro Helpmakaj je naletel na Bure, kateri so se morali umakniti. — Transvalski Buri se koncentrujejo ob reki Vaal. •— Buri, ki oblegajo Mafeking, so vžgali tisti del mesta, kjer prebivajo črnci. Buri so dosegli vspeh, ker so zasedli Mafeking. General Br.den-Powell se jim je udal z 900 možmi. Raznotero. — Na Manili je nastala zarota. Iz Newjorka poročajo, da 3000 Fili-pincev je neskočilo mesto Bulan ter umorilo angleško posadko. — Pri občinskih volitvah v Parizu so dosegli nacijonalisti velike vspehe. Od SO mestnih svetovalcev je sedaj 51 na* cijonalistov; vladna manjšina ima le 29 zastopnikov. — Nemški prestolonaslednik pride baje z državnim tajnikom Bulowom obiskat laškega kralja tekom prihodnjega meseca. — V Budimpešto sfo došle 3 depu-tacije Muhamedancev iz Bosne in Hercegovine baš sedaj za časa zborovanja delegacij, da povedo kralju in cesarju nekatere prošnje in tožbe bosensko - bercegovinskih Molnme-dancev. Znamenje, da ni tam doli vse tako, kakor pripoveduje Kallav. — V Novemmestu pri Oseku so našli mrtvo tik postelje v jutro 19 letno krasotico Ankč Altgyerevo. Tik nje je bil revolver očeta, ki je bil vedno obešen nad posteljo. Sodijo, da dekle je prišlo k očetovi postelji, vzelo revolver ter se po nesreči zadelo prav v srce. Drugega vzroka k smrti ne nahajajo. — V Miraščini blizu Sarajeva je sekal v gozdu drva Kosta Pre-danovič. Prišli so do njega 3 sosedje, ki so se sprli 2 njim, češ, kaj seče tukaj v tem gojzdu. Beseda je dala besedo, in konec je bil ta, da so s sekirami ubili Predanoviča. — V Idriji "je'"umrl" upokojeni padučitelj Janez Kogej. — Na meksikanskem obrežju je uničil požar obrtnijsko mesto Panuco. Vsa poslopja so zgorela. 11.000 ljudij je brez strehe. — V St. Louis postavijo lesene hiše, katere bodo prevažali po potrebi iz kraja v kraj v svrho pouka, ker so šole prenapolnjene. — Italijanskemu prestolonasledniku so pokradli tatovi v Italiji vso prtljago tačns, ko se je peljal v Berolin...— V Zagrebu stav-kujejb kolarski delavci« — Govori se o sporu med Turčijo in Avstrijo, ker sultan ni dovolil avstrijskemu vojnemu atašeju Gieselu potovanja v turško-ruske mejne pokrajine v svrho študij. — V italijanski zbornici se brani levica do skrajnosti upeljavi znanega novega opravilnika. Radi tega je bil 15. t. m, zopet velik krup in ropot v zbornici. — V Parizu v razstavi je bil nastal požar v prostorih stavbe za elektriko, ki je uničil več sprevodnih žic, — V Belemgradu so obsodili bivšega ministerskega predsednika Tausano-viča na 5 let ječe radi ponarejanja deležnic banke, katero je on vodil z vspehom. K tej kazni pride še kazen za veleizdajstvo, kar znaša skupnj 11. let ječe! Narodno gospodarstvo. Sadni I u zeleiijadni trg v Gorici se je začel šele ta leden prav razvijati. Že več tednov so sicer v Gorici razni tuji agenti, ki organizujojo kupčijo z zelenjavo in posebno s šparglji, toda prava kupčija nastopa še le zdaj s češnjami in grahom. Prve češnje so prišle v ponedeljek, vsega vkup — 2 kiln. Letos je ta sezona precej zapoznela radi znanega mrzlega vremena koncem febr. in v marcu. Včeraj je bilo že nad 200 kil. češenj, ki so šle po' 60 do 80 kr. kilo. — Jagod jo bilo kakih 25 kilov; na drobno po 1 gld, 20 kr. - Tudi domačega graha ni bilo več; cena 30 kr. — Krompir 14 kr, — Šparglji po 24 do 30 kr. Naši rojaki se čedalje več pečajo s to kupčijo. Naj bi se našel človek med nami, ki bi imel dovolj izobraženosti in podjetnosti, da bi organizoval to kupčijo v največjem obsegu. -- Mi pri »Soči" imamo v slovanskem svetu dovolj zvez, da mu preskrbimo najizdat-nišo reklamo, kakoršne nima noben drug tak kupčevalec. Stolarsha zadruga. — Mi smo v »Soči" že nekolikokrat drezali, naj se vendar v krajih, kjer je vse potrebno za izdelovanje stolov, miz in podobnih izdelkov, ljudje malo vzdramijo ler naj začno že enkrat misliti na boljšo bodočnost pri cvetoči industriji in trgovini. Kobarid, Bovec, Tolmin, Solkan..... tako se glase imena onih krajev, ki bi mogli v kratkem postati središča za naše nove industrije! Tudi pismeno, privatnim potom, smo storili že precej v svrho, gori omenjeno... Ali skoraj vse zaman! Človek se srdi, smeje, žalosti. Naši ljudje in — napredek! Na vse navduševalne besede ti se odgovarja: »Prav lepo, ali ne pojde; ni kapitala, pa tudi če bi bil, ni mogoče! Tako stvar ne gre. Sto-larska zadruga! Ne bodite smešni itd."... Seveda, pečeni piščanci ne prileie sami v usta. Treba jih poprej vloviti, speči itd. Drugod tudi ni industrija, tako lepo in tako krasno razširjena — prišla sama od sebe. Ne, ne, predragi, vse kar obstoja, vso to veleobrt so vstvarili ljudje, istotako vstvarjeni kot mi, samo da so imeli malo več duha! Stol&rska obrt drugje krasno prosperira. Zakaj ne bi pri nas? Bodimo možje! Poglejmo dva slučaja, ki nam pokažeia že sama, kako je. V Turčanskem sv. Martinu ua Slovaškem (Ogersko) se je, ni ša ttmu davno, mej oudotnitni rodoljubi stvorila »Dietna na tu-radie, učastinna spoločnost* (tovarna na po^ hištvo, akcijska družba), ki producira v glavnem stolice, naslonjače, mizice in podobno. S počcika jim je šlo težko, sedaj prosperirajo znamenito! Pred seboj imamo Preiscourant (cenik) v šestih jezikih (slovaški, nemški, madjarski, italijanski, angleški in francoski). In kdo so tisti rodoljubi, ki so oživotvorili ta seiaj tako imeniten zavod? Pri prost i Slovaki so to, ki se niso strašili dela. Postavimo jih lahko našim ljudem za vzor. V Dičlni se, kakor samo omeniii, izdeljujejo večinoma stolice in pod. vseh vrst iz bukovega lesa, kateri prirejajo na poseben način. Hlode namreč prerežejo po dolžini, potem jih posuše v posebnih železnih pripravah. Na tak način pripravljen les je posebno trpežen, ker pri pripravljanju izgubi vse škodljive snovi. Seveda ostane še vedno trd in prožen. Pripomnimo naj še, da ima Dielna svoja zastopstva v Budimpešti, na Dunaju, v Brnu, v Pragi, v Berlinu, v Hjunburgu, v Londonu, v Parizu, v Belemgradu, v Bukaroštu in v Zofiji. Dielna na naradie je bila že neštetokrat odlikovana na najrazličnejših razstavah. Poznamo pa še eno tako tvrdko. Znana je po celem svetu. Imenuje se: Gebruder Thonet (Bratje Thonet). Lastniki to tvrdke so bratje August, Jakob, Alfred, Theodor, Julij in Viktor Thonet. V njihovih tovarnah se zopet izdeljujejo* skoro izHjufino stolarski izdelki. Glavnih tovaren ima tvrdka 7, od teh so 4 na Moravskem (Korischan, Bistrice, Hallenkau, Vsetin), ena na Ogerskem (Nagy-Ugrocz), ena na Ruskem-Poljskem (Nowo Radomsko) in ena v deželici Hessen-Cassel v Frankenbergu. Centralno prodajalnico ima na Dunaju, ostale so pa v mestih: Budim-Pešta, Praga, Brno, Gradec* Berlin, Hamburg. Frankfurt na Meni, Monakovo, Pariš, Marseillei Bruselj, Amsterdam, London, Milan, Neapol, Nadrid, Barcelona, St. .Petersburg, Moskva, Odesa, Newyork. Dr. Pečnik je dejal v.'aSoČi" mej drugim (Trg. obrt. dr. za G. str. 146, 147,148) govoreč o stolarski zadrugi v Kobaridu in Solkanu: stvar, za katero se gre (to je: za ustanovitev stolarske zadruge) ima za Solkan in Kobarid več vrednosti kot 10 železnic, ki bi tekale pod, nad in mimo tamošnjih hiš: boljši poln voz kot 100 za Solkan in Kobarid praznih vagonov. In prav ima. Brez dvombe pa dobimo železnice takrat, kadar bomo imeli kaj, da izvažamo. Po soški dolini se nam ponuja zaslužek, aH mi ga nočemo. Ne bo dolgo, pridejo drugi in obero „ta mastno" — mi pa bomo glodali kosli, O nekih lo-rarnah pri sv. Luciji se že govori, Nameravajo jib pa — ptujci. Je že tako, Začnimo vendar že enkrat verovati v svoj razum in svoj žep. Kobaridci, Tolminci, BovCani, bodite pozorni 11 Dvojo važnih glasov o drugI železniški zvezi s Trstom. •¦- »Pester Lloyd" je minute dni v gospodarskih svojih člankih kritikoval gospodarski predloge avstrijske vlade. In — alfa in ornega teh razmisjanj je bila, da bi izvedba gospodarskega programa naše vlade znatno bila v škodo ogerskemu gospodarstvu ter da bi bil posebno zelo poškodovan redki pristan. Ni treba posebno povdarjati, da je najvažnejša točka sedaj v gospodarskem programu nuSe vlade druga železniška zveza s Trstom, Proti ti rujejo Ogri. Na članke »Pester Llovda" pa ju odgovoril — „Prager Tagblat", ki zastopa ofi-cijelno Češko nemško industrijo. Pravi: Z izvršitvijo nameravane železniške proge pridobita avstrijska industrija in posebno pa leržaški pristan prav malo, Z ozirom na zemljepisne razmere se naglbljo avstrijska industrija, ki misli na izvoz, — te je pa največ v nevernih delih drži)ve — k lukam baltiškim in onim severnega morja. Ce bi so hotelo smer izvoza obrniti k Trstu, bi se moralo izvesti znatne železniške spremembe in privesti k veljavi dosledno in ugodno tarifovo politiko, Najbolj industrijalni kraji v državi bodo še potem imeli, ko se železniška zveza skrajša za cele 103 km., bližje v Hamburg kakor pa v Trst. Dosedaj je središče do-pravne zveze mej Hamburgom in Trstom pn Budejovicah na Češkem; po izvršitvi druge železniške zveze bi sicer nastalo središče pri Bcnešovem, kar pomeni, da bodo okraji najbolj industrijalni še nadalje imeli bližje v baltiške in druge severne luke, katere so navadno še poleg izlivov- velikih plavnih rek, po katerih je doprava tudi cenejša kot po železnici. Doprava n. pr. od Usti nad tabo v Hamburg je štirikrat cenejša kot od Usti nad Labo v Trst. Na jug k Trstu se nagiblje zgolj izvoz sladkorja in onih izvoznih izdelkov, .ki so navezani na Indijo, Kino in Japonsko. Iz teh dveh glasov spoznamo mi že dovolj, zakaj gre z gradnjo , druge železniške zveze s Trstom tako. Ogri so proti nji zaradi tega, ker se boje, da bo vsled nje poškodovano ogersko gospodarstvo. In to ni malega pomena, ker Ogri so velik činitelj v avstrijski politiki! Cehi in v obče poslanci iz industrijal-nih krajev pa že iz gospodarskih razlogov niso nič kaj naklonjeni temu projektu. Kakor videti, smo na jugu skoro popolnoma osamljeni. Ker pa je za nas druga železniška zveza prav velikanske važnosti, posebno še za nas na Goriškem, moramo torej celo stvar marljivo zasledovati, da ne izgubimo kake ugodne prilike, ki bi se dala morebiti koristno uporabiti. Razpis ustanov za posot svetovne razstave v Parizu v svrho. študij. — Deželna komisija za razstavo v Parizu je odprla natečaj za 2 ustanovi, in sicer eno, oziroma 2, v skupnem znesku 4000 K. Ta ustanova je združena z namenom, proučiti na razstavi v Parizu nove industrij e, katere bi se dale uvesti z vspehom tudi v Trstu in v Primorju. Podroben referat o tem je predložiti potem do 1. maja 1901. komisiji. Ako bi se ta ustanova razdelila med dva prosilca, bi dobil vsaki svoj tema v proučevanje. — Druga ustanova zneša 1000 K, ter je združena z namenom, proučiti ves napredek vsake vrste v prilog delavskim stanovom, n. pr. glede na delavska stanovanja, Ijndske kuhinje, zavarovanje itd. Poročilo se ima podati tudi do i. maja 1901. Prošnje je vložiti do 25. maja 1900. Dokazati je treba v to svrho vso potrebno sposobnost. Oni, ki znajo poieg iega francoski, imajo prednost. Fran WHhelmov | odvajajoči čaji .od ¦ I Frana W!Ehelma j lekarnarja v Neunkirchen j (Spodnje Avstrijsko) ... ! debiva se v vseli lekarnah. Zavoj stane ; -.< ,; 2 kroni a v. •v.elj. • Slavnoznana Švarova gostilna v Komnu se oddž taksj v najem z vsemi potrebnimi prostori, Pogodba po dogovoru, bodisi od litra ali pa proti letni najemSčini, -___________ Podpisana priporoSata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajainico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goražice (Senf), Ciril- Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca t SemeaiSki »lici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Tovarna tambttric SISAK (Hrvatska) Na zahtevo poSiija vsakomur P*«**, brezplačni ilustrovanc cenike. Protin, revmatizem, tudi zastarel, in ce!6 v kopeljih 10-15 let bn* vspeha se zdrave-čim se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratui upor.ibi mazila Zoltanovega proti revrna-tlznifl in pro-tlnu. Stane 1 steklenica 2 K. Dvorni zalagatelj lekarnar B. ZOLTAN, Budimpešta. Nikako skrivno sredstvo. Od zdravstvenih strokovnjakov priporočeno. Zaloga piva I. kranjske eksp. pivovarne na par T. Frfihllcb-a na Vrhniki pri Ljubljani, 'odlikovana na razstavi v Rimu in Bruselju s častno diplomo in slato svetinjo. Glavni zastip in zabga » drica h fežtli: Josip Rovan Gorica — Rabatište St. 18 - Gorica. Podrožni zalogi: Feriiiani 2a§ar, v Girici, ulica ftscili št. 25. (gostilna J. Ciuffaria blizu Korna). Frac Firlau, gistilia rs GiriJici pri „fetti". •Bolj kakor druga leta se letos to izbor no pivo posebno odlikuje v dobroli. — V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se lahko cenj, gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v rnestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josip R.0T8H, glavni zastopnik. Anton Potatzky v Gorici. >» sredi RaStelJa ?. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovališce nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojaše in čevljarje. Strtlnjlee. — Rožni venci. — Masne kiijižiee. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarjeT prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. a •?"> ** g Glas gre po deželi g i « HS da so se testenine »Prve kranjske tovarne testenin Žnideriič & Va j3 K] lenčič iz Ilirske Bistrice" priljubile v vsakej rodbini kjer so jih jgj F9 pokusiii. Makaroni iidelini in razne vloge za na juho so zanesljivo lM I« prave le v kartonih po Vs kg z gornjo firmo. mh jVlaurenčič frane Čevljarski mojster v »lici sv. Antona (Kopačeva ktta) it. 7, priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah. l^arol praš% pekovski mojster in sladčič-ar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, knlafc •/.» birinuncp, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu z;i mnogohrojna naročila ter obljublja soliilno postrežbo po jako zmernih cenah. Samo 1 krono za 3 žrebanja. j hrta* MJutrMi«! ciavm dobitki 60.000 •"»«. 15.000ki,m'" 12.000kr,,n v gotovini z 20% odbitkom. Srprkp hankp 7a invalidne I i. «'«&»»*•: 1». imu* hhh>. 016UME MlIfcB Id UIVmiUlIG I H. |r6bwije:7.jiilij* 1000. po 1 fcrono | m. žrvbanje: 10. novembru 1900. priporočajo: G. Gentilli, A. V. Jono, Miehelstidter & Comp., A. Pincherle. m ulica 1. Gorica Via Streita 1 priporoča škropilnice proti peronospori , (ponovljene po Vermorelovi sestavi.) ¦ Baker je trd in svetel. Zalistke valvole) se more lahko premen iti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. mer- Cena je žela nizka. "^9 Stroj za žveplanje sodov, iz cin-kanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred ! plesnobo in cikanjem pri točenju iz i soda (kan). Meh za žveplenje grozdja raznih sis-nov. — Cevi iz gume za vsakovrstne t škropilnice. Sprejema v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. r Svetilke iz papirja (Lampioni) se rabijo vsigdar in povsod ppi veselicah na prostem. Dobivajo se po tovarniško tekmovalni Ceili, v velikej izberi narodnih in drugih barvali, v tovarniški zalogi papirja in lastni tovarni papirnatih izdelkov Ant. Jeretič v Gorici Semenišč ulica 3. - Za veliko vojašnico 15. Kavno tam se nahaja bogata zaloga molitvenih fenjig v slovenskem, nemškem in ita- Uanskem jeziku, v najcenejih' kakor tudi naj- finejih in nsoelegantnejih sionokostenih vezilih, primernih za prvo SV. Obhajilo in sv. birmo. ©000©0000000000000©900 X Prva slovenska trgovina z železjem v Goricf © Korjedic & Zajec ® (prej G. Darbo) w pred luidškotijo Siv. 5. Podružnica konec Kjistcla štv %. VS Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. QP Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ® štajerskega železa, železna cinkaste, pocinjene in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, Sledilna ognjišča, JL peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. V«? Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbo. Prevzemata vse J9| naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. ^g^ Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. ^jjy Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev i/. 4S| prvih tovarn. Kujmjata staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. @©0©0®@©0©®®@0©00©©000 i Ustanovljena leta 1891. Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan DoUak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -«»»<««- Lastne žage. ZALOGA vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic m sprejemnic, od najnavadiHJšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika izbirka ob ki a d k o v (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajočih potrebščin. Blago se razpošilja na vso kraje prosto postaja Gorica. Jamči I se za točno in solidno postrežbo. V b