Iz Ptujega. Srenjske volitve so bile v našem slovenskem okraji končanc že pred nektcrimi tedni, in te dui so pa hodili politični komisarji, da izvoljeni predstojniki obljubijo vernost. Če je v kteri fari več politiških srenj, so poklicali uuj več predslojnike in adbornike na eno incsto, kjer 80 vernost obetali; kedar jc pa to ininulo, 80 pa preskočili na šolo. Tii pa niso vprašali, ali hudijo vsi otroci v šolo? ali imate že drevesnico? kako bi dobili prostor za njo in dr., ker je bilo politiškiin vradnijam ukazano, da se od srenj dobi prostor naj manj za 50—100 Qo v ta iiamen; marveč po vseh srenjah, kuder hodi neki gospod R. to. Petava, kakor politični komisar putegne list iz žepa, ter vpraša: ,,Kako hočete, da se otroci v šoli podučujejo? Nemško, kaj ne?" Ker vendar naj bolj priprosti človek ve, da je nespametno, novince podučevati nemško, in odgovor ni vselej vgoden, pa mešetarijo dalje. ,,Pa v 3. razredu se bodo Vaši otroci vendar nemško učili", pravi gnspod. V štajerskem deželiiem zboru je Juda Tadej Blagotinšek dokazal, da se s .sloven.skirn jezikom ue pride dalje, nego iz Maribora do Drauburga, kakor da bi bili Slovenci cigani, ki bi se morali nemško učiti, da potujejo. Poslednjič pa reče g. komisar. ,,Pa vendur v treh posebnih urah na teden se bodo otroci nemščine učili, da jim ne oslane nemški jezik neznan." — Dobro! Kdo bo pa učitelju (o plaeeval? Ali gospod R. ne ve, kako težko se plačuje navadni šolski denar, ker Ijudje komaj druge davke plačujejo! V nekterih srenjah tega okraja je napravil g. kornisar kmete, da ho izdelano pisrmi podpisali. Kako neki po drugih okrajih delajo? Tudi mislimo, da hc bodo ljudje čudili, viditi, kaj se godi ¦/. njihovinii podpisi. Nekaj takega je že bilo pred enimi letanii pod Šmerlingora: slišali srno od sosesk, ktere hočejo nemški jezik po šolali, po tih krajih pa se šole ni bilo kakor, n. pr. v vuzeniškem in marenberškem dekanala, okraj Marenberg. — Ko bi polkiški gospodje za to skerbeli, da bi učitelj svojo pičlo plačo redno dobival in da bi revni otroci mogli v šolo hoditi, vsak bi bil za to hvaležcn; če se pa za to poganjajo, da se v ljudski šoli uče tujega jezika, se pa pregrese zoper vsa pravila v pedagogiki. V dokaz tega, da se poganjamo le za prid učenja, stavljaino ta-Ie predlog: Pokličite 30 naj izverstuiših pedagogov iz vee Nemčije skupaj, in zastavite jim to le vprasanjc: Ali je inogoče, da se otroci v ljudski šoli poleg materinskega, povsod razširjenega jezika, nauče še drugegajezika tako, dabi rečniali djanski poduk pri tem posebne škode ne imel. Ako ti poreko ,,da" potem hočemo pa molčari. (,,Zkft.") Iz pod Grlntovca. Ljabi nTovarš" davno te že poznam in skerbno prebiram, toda uisem te imel še do sedaj v svoji lastini; za I. 1868. pa sem te naročil, da ne boš hodil raimo moje hiše, temnč da boš pri meui ostajal. Zato pronim, da sprejnieš te le verstice v svoj pervi list v spornin najnega prijateljatva. — Veš, ^Tovars", kaj bi bilo dobro? Glej ,,Danica" se Jje opomogla, da izhaja vsaki teden, kaj ko bi tudi ti postal tednik! Sedaj so taki časi, da Ijudje radi veliko beio. Poboljšaj se tedaj tudi ti, ljubi ,,Tovarš", in nikar ne bodi tako stisnjen ! *) Iz Planine. — Po pravici se raore od sole tirjati, da se ozira na okoli.ščine in potrebe ljudstva , za ktero je osnovana. N\ vse cno, da ho lc uči ta ali uni nauk, tetnuč treba jc, da se uči tudi to , kar bo učencu naj bolj koristilo. Skerb za dusno in telesno človeško živ'Je"je Je perva in sveta dolž-nost naših Ijudskih šol. Naj bi se tedaj skerbelo, da bi se že v ljudskih šolah učila ona umetnost, ki napeIjoje človeka k pomnoževanju njegovih dohodkov. Ta umetnust je pa poljedelstvo in kmetijslvo. Za na.še šole pa še niinamo o poljedelstvu in kmetijstvu knjige, ki bi bila za otroški plitvi um na kratko in uinevno spisana. Res je , da imamo obširno spisano knjigo od gosp. Zalokarja, pa ta knjiga ni pisana za otroke, temuč za udraščenc ljudf. Razpia preč. knezosk. konzistorija od 19. sept. 1. 1857. pod št. 1690/350, učiteljem priporoča knjigo: ,,Zveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetij s t va," ki je prišla na svetlo v teržaški zalogi šolskih knjig. Ali se dobiva pri ljubljanskih bukvarjih, ali ue, ne vemo.**) — Ako se pa ta knjiga ue nahaja več v založbi, naj bi pa eden nasih sodelavcev spisal knjigo za poduk o poljedelstvu in kmetijstvu. Gosp. Drag. Ferd. Ripšl nam je spisal ,,Knjižnico za kmeta". I. zvezek ima naukc za sadjerejo. Upamo ledaj, da nam bo g. pisatelj v prihodnjih zvezkih dajal tudi lepe nauke za živinorejo, čebelarijo, svilorejo in za druge reči, ki so navaduo s kmetijo združene. Oprosti me, dragi ,,Tovarš", da te ae nekaj vprašam. Kako je to, da v evojih listih nič več ne priimšaš zanimivih spisov o zemljepisji.***) Ti spisi so res kaj razutnljivi in zanimivi za otroke. Ko sem otrokom bral one čertice iz zemljepi.sja, so me prav pazno poslušali in prusili so me, da bi jim ,,TovarHeve" liste posodil, da bodo doraa svojim staršem iz njih brali. Zagotovljam te, Ijubi ,,Tovarš", da boš učiteljem in učencem zelo vstrezal, ako boš tudi se v nastopnem letu enake zanimive spise prinašal. Gosp. pisavcu omenjenih spisov pa bi bili tudi zelo hvalcžni, ako bi nam hotel še posebej kratko pa jedernato knjižico spisati, ktera naj bi obsegala vse, kar je treba vediti tndi prostemu kmetu. Ł• Bo&ič. Iz Bistrice. (Odperto pismice ^Tovarša!") — Ljubi ,,Tovarš!* Minulo je sedein let, kar (e je rodila mati Slovenija — bela Ljubljana! — Kakor mi je znano, ti je bilo pri začetku tesno, pa hvala bodi Bogu! vendar ei srečno začel, ker že živiš sedem let. Veliko težavnih *) Prar rad bi bil tudi nTovarš" bolj radodaren, ako bi le raogel. Pridobite mu se toliko naročnikov, kakor jih ima sedaj, in potcm pa še dvakrat toliko pomagavcev, kolikor jih je, vidili bote, kako si bo ,,Tovarš" opomogel. **) Se ne dobiva •**} V današnjem listu se Vaša želja spolnuje. \redn. in bridkih ur si že preživil; toda mislim, da si imel v tem čaau tudi veliko jasnih in veselih dni. Ljubi ,,Tovars!" Ako se nam učiteljem nič kaj dobro ne godi, kako se če tebi dobro goditi, ker si naš tovarš! Ti, dragi Tovarš! si se za nas učitelje rodil (kar že tvoje ime naznanja), živiš za nas učitelje, torej imas z nami vred enako osodo! Se ve, dragi ,,Tovarš!" da se nam raji slabo, nego dobro godi, kajti na svetu je več ternja kakor rožic, in več žalosti, nego veselja! Vem, da si se tega v svojem sedemletnem življenji in popotovanji po svetu na tanko prepričal! Kdor po svetu hodi, marsikaj zvc. Pa vcdi, dragi ,,Tovarš \", da ti mi tvoji tovarši tvoj trud za nas s. tem plačujemo, da te prav radi beremo, in da stojimo vsi za te, ko skala sredi silovitega iiKiija! Za zgled, na (o le dogodbico, ljubi ,,Tovarš!" Vlani nisi naznanil, kakor iinaš navado, v svojem 33. listu, da boš prihodnje leto 1867. še izhajal. To eden tvojib verlih bravcev zupa/.iv.ši, posiiuine iz tega, da inorda ne boš več izhajal. Tožil mi je torej iinenovani moj prijatelj , kako žalostno in sramotno bi bilo za nas učitelje, ko bi mogel naš ,,Tovarš" zamreti! ,,To se nikakor ne sme zgoditi", nadaljuje inoj prijatelj. Pravi: ,,Ako bi sc naključiln, da bi naš ,,Tovarš" nehal izhajati, moremo mi učitelji prošnjo do preč. Ijubljansk. konzistorija narediti, da nam še ,,Tovarš" izhaja". Pa ta strah mojega prijatelja bil je — kratek, kajti v 34. listu prinesel si vabilo za 1867. leto. Kaj ne, da te veseli slišati, Ijubi ^Tovarš", imeti take bravce? Konečno pa rečein: Bog ti daj, Ijubi ,,Tovarš" srečo, da boš prav verlo nastopil svoj osnii tečaj. Bog ti daj še dolgo živeti na prid nam slovenskim učiteljem. Bog ti daj v novem lelu 1868. prav veliko verlih čitateljev! To ti iz dna svojega serca želi tvoj tuvars Ivan Zarnik, učitelj.*) Iz Komende smo dobili to le pisrno: Č. g.! Potrebno se mi zdi, da Vas na nekaj prijazno opomnim. — Da sem jaz enako kot Matija Bernik za terdno postavljen, je v ,,Tovaršu" mala pomota. Jaz sem od 4. nov. t. I. od sl. c. kr. vlade kakor ueitelj poterjen, in sicer po predlogu gosp. dekana vsled §. 153. politič. šolskih ureueb. Da je pa to malo drngače, kakor za terdno postavljen , prepričate se lahko sami, če berete šolski ukaz od 31. vinotoka 1. 1865. št. 4605/334. Ker mora ,,Tovarš" do vseh učiteljev — brez ra/.ločka — enako prijazen biti, želiin, da bi blagovolili to pomuto v ,,Tovarsu" pojasniti.**) Serčni pozdrav! Vam vdani in hvaležni Jožef Čerin, učitelj. *) nTovars" se Vam lepo zahvaljuje za ljubezen, ki ste rau jo že z besedo in djanjem večkrat kazali, ter Vam obeta, da bo vedno Vaš in vseh svojih zvestih tovaršev pravi ^Tovarš". **) Prav radi popravimo to pomoto, ako ste raji poterjeni, kakor pa za terdno postavljeni. Vredn. Iz Ljubljane. y Iie*leljo pred božičnimi prazniki je bila v tukajšnji čitalnici zopet tista pielepa veselica, ktera že od 1. 1865. nosi venec med vsemi drugitni veselicami v ljubljanskem mestu, in ki gotovo vsakemu dobremu človeškeinn sercu naj globokeje sega. Ob ll.uri se je zbrala uboga šolska mladost v čitalničini dvorani, in sicer iz sentjakopske mestne šole 38, iz normalne šole 15, iz ternovske šole 6 dečkov, iz šentpeterske sole pa 3 dečki, in 38 dekličev, vknp 90 ubožcev. To preganljivo slovesnost začne pevski zbor h cerkveno pesmijo: ^Večni Oče v visokoati! k tebi se približamo!" ln res tako delo bliža nas k Njemu samemu, ki pravi: ,,Kdor sprejme otroka v niojcni imenu, mene sprejme". Pred delitvijo govori veili začetnik te prelepe navade , blagi g. dr. Orel; s solznimi očini se zahvaljuje dobroserčnim dobrotnikom iu dobrotnicam, ki so ali z obilnimi done.ski, ali pa še tudi 8 svojimi rokami pripomogli, da je bilo osrečeno toliko število uboge mladosti. Obdaiovanim pa verli možak priporoča, kako naj se sedaj vredni skazujejo (e dobrote, in da naj nikoli ne puzabijo evojih dobrotnikov in dobrotnic. Potem razdele preč. gosp. generalvikar A. Kos obleko, ktero otroci v postranskib sobah precej oblečejo in pridejo kakor v svate med častito drnžbo. Preč. gosp. generalvikar v daljšeiii govoru kažejo prelepo delo tega ducva ponavljaje Tobijeve besede (3. 4): ,,Svojega obraza ne obračaj od nobenega siromaka. Kakor premoreš, tako bodi usmiljen. Milošnja reši vsega greha in smerti, in ne pusti duše priti v temo". Potem sklenejo z besedatni: ,,Kar ete ubogemu dali, lo ste meni dali", in se v imenu društva tudi še zahvaljujejo za pričujočnost milostljivi gospej visokorodnega našega c. kr. deželnega predsednika pl. Konrada Eybesfelda, ktera potem ubogim otrokom še razdeli pripravljene belo štruce in jabelka, da gredii vsi lepo obloženi veselo domu. Mi pa smo navdušeno zaklicali: ,,Stokrat Bog poverni in plačaj veem blagiin dobrotnikom in dobrotnicam toliko dobroto!" — Ukaz c. k. ministerstva za bogočastje in nauk od 31. okt. preteč. I. št. 9395 vsem deželuim gosposkam naroča, da naj se učiteljski pripravniki za ljndske šole tadi urijo v telovajah, da se potem telovadbe tudi kot zapovedan nauk uče v vseh ljudskih šolah.