INTERVJU JASLICE SPORT Peter Pišek, Kam na ogled? str. 33-35 Kje ste bili v nedeljo, 21. decembra 2003? str. 18 St. 51 / Leto 73 / Celje, 20. december 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Prijetne praznike vam želimo! Ko doma in po mestu zadiši po klinčkih, cimetu in pomarančah, ko se zasliši nežna glasba, nas običajno zajame toplo pričakovanje najlepših praznikov v letu. Te vonjave, praznične melodije in majhne pozornosti smo vam v naši medijski hiši ponudili minulo soboto v središču Celja, ko ste lahko zavrteli naše kolo sreče. Želimo vam, da bi tudi v prihodnje vrteli svoje kolo sreče tako, da bo vsaka številka dobitna. Prijetne praznične dni, kanček sreče, veliko zdravja in vsega tistega, kar si sami najbolj želite! str. 24, 29 AKCIJA str. 43 AKTUALNO Do širših parkirnih mest šele čez 10 let? str. 2 GOSPODARSTVO Unitur prenovil hotel na Rogli str. 4 CELJE Brez nadzora »premetavali« strupeno zemljo str. 7 Kolaps sistema v zdravstvenem domu? str. 7 IZ NASIH KRAJEV Lov na pediatre str. 8 NASA TEMA1 Največje bogastvo nosimo v glavi str. 12-13 KRONIKA Medvrstniško nasilje: pretepal in izsiljeval str. 14 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI I TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,60 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,20 €). CL O „ д to: GrupA > X CNJ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "рњисс- ., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Nikoli v življenju nisem obupal in tudi nikoli ne bom. Če bi, vsega tega ne bi dosegel. Ne smeš obupati. Moraš biti trmast in deloven, predvsem pa moraš imeti rad posel, ki ga opravljaš.« Peter Pišek, podjetnik leta 2018 »Vedno več imamo otrok, ki zaradi različnih motenj pozornosti, nizke zbranosti, hipe-raktivnosti, dekleta tudi zaradi čustvenih težav, jemljejo različna zdravila.« Tatjana Jakovljević, de-fektologinja »Včasih so lovci lovili za preživetje, zdaj gre za trofeje. Novodobni lovci želijo še več. To omogoča vzporednico z današnjim pohlepnim svetom, ko vedno bolj skrbi vsak zase.« Tomaž Črnej, vodja celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti »Danes je veliko družin v socialnih in drugih stiskah, nekateri pa imajo vse. A ko jih obiščem, so enaki med enakimi. Nakažem jim, da so vsi pomembni in da imajo vsi enako izhodišče, da ustvarijo nekaj iz sebe.« Dedek Mraz »VDolomitih sva bila z očetom z avtodo-mom. Nikomur nič ni jasno. Sprašujejo naju celo, če nama je hladno notri ... « Tim Mastnak, celjski deskar po zmagi na tekmi svetovnega pokala / PETEK 5 0 SOBOTA NEDELJA 7 3 o 7 0 Do širših parkirnih šele čez deset let? Nov pravilnik prinaša kar nekaj novosti S posodobitvijo oziroma spremembami Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi je država uvedla kar nekaj novosti, znakov in dodatne možnosti ter pravila za označevanje (horizontalne oznake, parkiranje, območja 20 km/h in podobno). Ena izmed novosti so tudi pogoji za označevanje površin za statični promet. Drugače zapisano -v praksi bo treba razmišljati in predvsem vanjo uvesti nekoliko širša parkirna mesta tam, kjer bo to mogoče. »Predpisan minimalni standard zagotavlja ustrezno velik prostor za parkiranje povprečnega osebnega vozila vključno z zahtevano širino dovozne poti glede na kot parkiranja. S to novostjo je dorečena zahtevana velikost parkirnega mesta, ki doslej s predpisi ni bila urejena, zato so tehnični normativi in specifikacije, ki obstajajo, zgolj priporočila. Večja širina (najmanj 2,70 metra) se zahteva tudi za parkirna mesta, ki so rezervirana za vozila staršev z malimi otroki. Rok za uskladitev velikosti obstoječih parkirnih mest je tri leta od uveljavitve pravilnika,« so nam pojasnili na Ministrstvu RS za infrastrukturo. A to velja le za parkirna mesta na javnih površinah, površine trgovskih središč so iz tega izvzete. V pravilniku je tudi zapisano, da označevanje parkirnih mest na javnih parkiriščih lahko izvajajo le pod pogojem, da so zagotovljene velikosti, kot jih določa pravilnik za primer vzdolžnega, poševnega ali pravokotnega parkiranja. »Velikosti parkirnih mest, ki jih lahko označujejo na javnih parkirnih površinah in parkirnih površinah, ki so namenjene za javni promet, so primerljive velikostim, ki se uporabljajo v evropskem prostoru, in sicer ob upoštevanju racionalne rabe prostora,« še pojasnjujejo na ministrstvu. mest Ali to pomeni, da bodo morale občine na novo zarisovati parkirna mesta? Za točen odgovor na to vprašanje je še prezgodaj. Časa za uveljavitev novih pravih v prakso je še kar nekaj. »Velikosti parkirnih prostorov se spreminjajo glede širine, saj se ta povečuje z 2,30 metra na 2,50 metra. Globina oziroma dolžina parkirnega mesta ostaja nespremenjena. Lokalne skupnosti imajo deset let časa za uskladitev določil novega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Lokalna skupnost je enakega mnenja kot zakonodajalec, da je bil del pravilnika, ki se nanaša na velikosti parkirnih mest, potreben prenove in da je nova ureditev primerna,« so nam odgovorili v Mestni občini Celje. Sšol, foto: SHERPA, GrupA Po novem sedmi odstavek 35. člena določa, da morajo biti parkirna mesta označena, le če so zagotovljene vsaj takšne velikosti, kot so podane v pravilniku: VZDOLZNO PARKIRANJE 5,70 x 2,00 metra oziroma je lahko povprečna dolžina parkirnega mesta 5,20 metra, če parkirna mesta na parkirnem pasu niso označena, ampak je označen samo parkirni pas. Širina dovozne poti (prometnega pasu ob parkirnem pasu) mora biti najmanj 3,25 metra oziroma 3,50 metra v primerih vzvratnega parkiranja. Bolnike iz bolnišnice poslali k Neobičajno potezo naj bi dovoljeval Zakon o zdravstveni dejavnosti V javnosti je pred dnevi nekaj negodovanja povzročila odločitev Splošne bolnišnice Celje, ker je na preiskave s tako imenovanim magnetnoresonančnim (MR) tomografom poslala 77 bolnikov v zasebno Specialistično kliniko Dvorec Lanovž. Takšno sodelovanje med javno bolnišnico in zasebno kliniko naj bi se obetalo tudi v prihodnje. O tem je bil seznanjen tudi svet zavoda Splošne bolnišnice Celje. Do napotitve bolnikov iz bolnišnice v zasebno kliniko je prišlo spomladi letos. Za takšno neobičajno potezo bolnišnice se je vodstvo odločilo zaradi okvare edinega MR-tomografa. »Na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti smo bolnike, ki jih zaradi okvare naprave ne bi mogli obravnavati v bolnišnici, napotili na slikanje z MR-tomografom v Dvorec Lanovž. Glede sodelovanja smo se formalno dogovorili in ga omejili na takšno število preiskav, ki jih zaradi popravila naše naprave nismo mogli opraviti v bolnišnici. Tako so bolniki opravili storitev v predvidenem času, naše čakalne dobe pa se zaradi okvare naprave niso še dodatno podaljšale. Dodatnih pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev nismo sklepali,« pojasnjujejo v Splošni bolnišnici Celje. O tem je bil seznanjen tudi svet zavoda bolnišnice, članom sveta pa je vodstvo bolnišnice tudi predstavilo okvirni sporazum oziroma pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev, ki opredeljuje osnovne pogoje takšnega sodelovanja. »Vsekakor pogodba ni pripravljena za posameznega izvajalca, ampak je namenjena sklenitvi morebitnega sodelovanja z vsemi usposobljenimi izvajalci iz naše regije, ki izpolnjujejo vse pogoje, kot so na primer dovoljenje Ministrstva RS za zdravje za opravljanje predmetne dejavnosti, zagotovljena sredstva in kader za opravljanje storitev ter ustrezno zavarovanje odgovornosti. Za vsak posamezen dogodek bi morala bolnišnica skleniti aneks k tej pogodbi, v katerem bi točno določila obseg in vrsto storitev, ki bi jih opravili pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev. In sicer zgolj v primeru, ko je zagotovitev takšnih storitev nujna zaradi zaščite pravic bolnikov,« dodajajo v bolnišnici, kjer še pojasnjujejo, da trenutno nimajo sklenjene nobene pogodbe z Dvorcem Lanovž. »Svetu zavoda smo predstavili osnutek pogodbe, ki predvideva jasno določen protokol v situacijah, v kakršni smo se znašli letos spomladi, ko nam je prenehal delovati edini MR-aparat v bolnišnici,« dodajajo. Marsikdo je takšno sodelovanje z zasebno kliniko tudi kritiziral, češ da bi takšen način sodelovanja lahko odprl vrata interni privatizaciji javnih zavodov in povečal tveganje za korupcijo. Na to so lani opozarjali tudi politiki ob razpravi o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti. A v bolnišnici vztrajajo, da so spomladi iskali predvsem rešitev za bolnike, katerih diagnostične storitve, na katere so zelo dolgo čakali, bi zaradi okvare naprave odpadle. »Glede na to, da v Zakonu o zdravstveni dejavnosti obstajajo pravne podlage za takšno rešitev, da ima Dvorec Lanovž dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in da je v neposredni bližini bolnišnice, smo takšno začasno rešitev ocenili kot optimalno,« odgovarjajo v bolnišnici. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč v 53.c točki po mnenju bolnišnice to dovoljuje in ne ločuje med javnimi in zasebnimi izvajalci. Za tovrstno sodelovanje naj bi se bolnišnica odločila le v primeru in v času izpada naprave za diagnostiko. SIMONA ŠOLINIČ AKTUALNO 3 POSLANICA ŠKOFIJE Novost v pravilniku je tudi prometni znak za skupni prometni prostor. To je prometna površina, ulica ali trg, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu, temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost. ... POŠEVNO PARKIRANJE: Velikost parkirnega mesta je odvisna od kota parkiranja, in sicer od 4,80 do 5,30 x 2,50 metra. Ob določanju globine parkirnega mesta je treba upoštevati, ali parkirno mesto dopušča preseganje (čez robnik) ali ne. V primeru, da preseganje ni dopustno, je predpisani globini parkirnega mesta treba dodati še globino preseganja, ki znaša 0,70 metra. Minimalna širina dovozne poti je od 3,50 do 4,50 metra, odvisno od kota parkiranja. V okviru vertikalne signalizacije je na novo določen tudi znak za polnilnice za električna kolesa. Na področju horizontalne signalizacije je na novo opredeljena opozorilna črta, in sicer vključno z novo obliko opozorilne puščice, ki opozarja na približevaje ločilni neprekinjeni črti in s tem na prenehanje prehitevanja. ... PRAVOKOTNO PARKIRANJE: Velikost parkirnega mesta je 5,00 x 2,50 metra, širina dovozne poti mora biti 6 metrov oziroma 4,50 metra pri vzvratnem parkiranju. Na področju turistične signalizacije je spremenjena signalizacija za nastanitvene objekte, kjer se po novem označuje tudi kategorija objekta (zvezdice), na avtocestah pa bodo lahko s signalizacijo za vodenje prometa označena tudi srednje velika in velika termalna kopališča, kar do zdaj ni bilo dopustno. zasebniku »Glede na to, da je >odpisanost< medicinske opreme v celjski bolnišnici 83-odstotna, lahko takšne dogodke, kot se je zgodil marca z okvaro MR-tomo-grafa, pričakujemo tudi v prihodnje,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Spomladi je bilo v Dvorcu Lanovž opravljenih 77 preiskav z magnetno resonanco. Zanje je Splošna bolnišnica Celje Dvorcu Lanovž plačala 14.264 evrov. Splošna bolnišnica Celje Dvorcu Lanovž opravljenih storitev ni plačevala po njegovih cenah, ampak po cenah za MR-preiskave, ki jih izvajalcem teh storitev priznava in plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za enotne cene, določene v splošnem dogovoru 2018. Ker je imela bolnišnica, kljub temu da so bile storitve opravljene v Dvorcu Lanovž, z njihovo izvedbo nekaj splošnih (administrativnih stroškov), ki so sestavni del cene, je Dvorcu Lanovž storitve plačala po 15 odstotkov nižjih cenah od enotnih cen. Soglasje za delo pri Dvorcu Lanovž je Splošna bolnišnica Celje dala trem zdravnikom specialistom radiologije in petim radiološkim inženirjem. V- "v- I V Splošni bolnišnici Celje sta trenutno dva magnetno-resonančna aparata. Eden je star že 14 let in ga bodo v prihodnosti morali zaradi večjega obsega tovrstnih preiskav nadomestiti z novim. Ker investicijski načrti sprejemajo v bolnišnici vsako leto skupaj s finančnim načrtom, zaenkrat datuma nakupa novega MR-aparata ne morejo napovedati. Foto: SHERPA l-v V ■ V V V ■ I Božično voščilo Bog je hotel, da bi bili preprosti betlehemski pastirji prvi glasniki, ki bodo pripovedovali, kar so videli in slišali. Zagledali so veliko luč: Gospodova slava jih je obsijala. »Ne bojte se!« jim je rekel angel. »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2, 10) Mladi in stari, zdravi in bolni, bogati in revni, učeni in neuki, verujoči in neverujoči, vsi iščemo to veselje, ki so ga oznanili angeli. To odgovarja temeljnim vprašanjem, od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar je odgovor nanj za vsakega od nas in tudi celo vsako leto nekoliko drugačen. Številni praznujejo z množičnimi nakupi in obdarovanji, v hrupu in blišču veselega decembra, ko mesta osvetljuje na milijone prižganih lučk, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, pri čemer so tudi mnogi, ki so v teh dneh še bolj sami in osamljeni. Kristjani se želimo približati izvoru božičnega praznika. Ta nam pravi, da je Kristus Odrešenik največji dar, s katerim je Bog obdaril ves svet, vse ljudi in vsakega posebej. V teh prazničnih dneh smo še posebej vabljeni, da odpiramo vrata svojega srca veselju in luči, ki razsvetljuje temo. Naj bodo blagoslovljeni božični prazniki in naj bo srečno novo leto, ki vam ga želim iz vsega srca. Rok Metličar, upravitelj Škofije Celje Priznanje prejela tudi celjska zobozdravnica Zdravniška zbornica Slovenije je pretekli teden podelila odličja zdravnikom in zobozdravnikom, ki so na svojih področjih dela dosegli vidne strokovne rezultate in prispevali k ugledu zdravstva v Sloveniji. Posebno zahvalo in priznanje je med devetimi prejemniki prejela tudi zobozdravnica Mojca Drev, ki zadnjih dvanajst let deluje kot zasebna zobozdravnica s koncesijo v ambulanti Zdravstvenega doma Celje. Je tudi poslanka zasebnih zobozdravnikov celjske regije od leta 2016 in dejavno sodeluje pri delu regijskega odbora zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Dejavno je bila vključena tudi v delo pogajalske skupine za splošni dogovor leta 2015, ko je bila ukinjena glavarina v otroškem in mladinskem zobozdravstvu. V pogajanjih je bilo doseženo, da so vrnili glavarino in tudi odvzeta finančna sredstva. SŠol 4 GOSPODARSTVO Cinkarna letos slabše kot lani Kljub manjšim prihodkom rekorden dobiček - Božičnica bo ali ne bo? Po lanskem izjemnem letu, ki je odstopalo od povprečja, so Cinkarni Celje v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodki od prodaje upadli za 7 odstotkov oziroma za približno 10 milijonov evrov. Po ocenah naj bi cinkarna v celem letu imela malo manj kot 167 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 milijonov evrov manj kot lani. Po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine je bilo poslovno leto 2018 dinamično in nepredvidljivo. »Najpomembnejši preobrat je bil pri povpraševanju, kjer nismo predvideli zmanjšanja v takšni meri, kot se je zgodilo,« je v sporočilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, zapisal Benčina. Dodal je še, da je poleg zmanjšanega povpraševanja po njihovem osnovnem izdelku, pigmentu titanovega dioksida, leto zaznamoval tudi upad prodajnih cen. Nezadostno povpraševanje je bilo posledica izrazito velikih zalog in vdora kitajskega pigmenta. Kljub težavam na trgu in slabši prodaji naj bi cinkarna po ocenah vodstva letošnje poslovno leto zaključila s 30 milijoni evrov čistega dobička, kar je več kot lani ter ohranila svoj položaj med najboljšimi podjetji, ki izdelujejo pigment titanovega dioksida. Za prihodnje leto v podjetju načrtujejo približno takšne prihodke od prodaje, kot jih bodo imeli letos, povsem drugačne pa so napovedi o višini čistega dobička. Zaradi občutnega padca cen pigmenta titanovega dioksida naj bi v letu 2019 znašal »le« malo več kot 11 milijonov evrov. Za prihodnje leto v cinkarni načrtujejo tudi manj naložb, do konca prvega polletja naj bi prodali program gradbenih mas. Vse bo jasno januarja Od tega, ali bo cinkarna letos dosegla načrtovane poslovne rezultate, bo odvisno, ali bodo zaposleni dobili božičnim. Po objavi napovedi vodstva podjetja, da letos ne bo izplačalo božičnice, je med delavci završalo. Nejevoljni delavci so omenjali celo tožbo zoper vodstvo in stavko. V začetku tedna je zato predsednik uprave Tomaž Benčina sklical svet delavcev, na katerem je malo več kot 900 zaposlenim razložil, zakaj konec leta ne bodo prejeli božičnice. Te naj bi bile vezane na doseganje načrtov in ne na višino dobička, ki ga tako zaposleni kot javnost najprej opazijo. Kljub temu so zaposleni prepričani, da morajo biti za uspešno poslovanje nagrajeni. Z vodstvom so, kot je povedal predsednik sindikata v podjetju Franc Grabler, sklenili nekaj zavez. Kaj bo to pomenilo za zaposlene, bo znano januarja. »Cinkarna posluje dobro, dobiček bo večji in povsem nedopustno je, da zaposleni, ki smo ta dobiček ustvarili, nismo deležni nagrade. Ne moremo dopustiti in tudi ne bomo, da bi ta dobiček šel zgolj v roke lastnikov. Ti se morajo zavedati, da so prava vrednota zaposleni in ti niso strošek. Dogovorjeni smo, da se do januarja ta stvar razčisti, počakali bomo na končno odločitev predsednika uprave. Od te odločitve je odvisno, kako bo sindikat postopal naprej,« je po zboru delavcev povedal Grabler. JI, LKK Med finalisti tudi direktor GKN Driveline Združenje manager je predstavilo finaliste za priznanje mladi manager 2018, ki ga bo podelilo na svojem januarskem srečanju. Med tremi finalisti je tudi Peter Smole, direktor zreškega podjetja GKN Driveline. Peter Smole podjetje vodi od leta 2015. V tem času se je prodaja povečala za 42 odstotkov, proizvodni prostori so večji za skoraj tretjino, vrednost naložb je znašala več kot 20 milijonov evrov. V podjetju so tudi izboljšali produktivnost in krepko povečali število inovacij. GKN Driveline, ki zaposluje 450 ljudi, je od leta 2009 v lasti angleške korporacije z enakim imenom. Sodeluje izključno z avtomobilsko industrijo in skoraj vso proizvodnjo proda na tujih trgih. Letos je bil izbran za najboljše hitro rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji. Združenje manager najboljšega mladega menedžerja izbira od leta 1999. Doslej sta iz širše celjske regije to priznanje dobila Boštjan Gorjup iz podjetja BSH Hišni aparati in Tanja Skaza iz velenjske družbe Skaza. JI, foto: GrupA Med finalisti za priznanje mladi manager 2018 je tudi Peter Smole iz zreškega podjetja GKN Driveline. Do konca leta 52 upokojitev Med 120 zaposlenimi v Premogovniku Velenje, ki izpolnjujejo vsaj enega od pogojev za upokojitev, se jih bo do konca leta po trenutno znanih podatkih upokojilo 52. Številka še ni dokončna, saj bodo nekateri zaposleni, ki so trenutno odsotni, svoje odgovore še sporočili. Spomnimo, da jim je vodstvo podjetja poleg odpravnine ob upokojitvi ponudilo še bonus v višini treh bruto plač. Z upokojevanjem želi poslovodstvo Premogovnika Velenje zniževati stroške dela. Slednje želi v času, ko ponovno svari pred insolventnostjo, znižati vsaj za deset odstotkov. Predvideva tudi posodobitev poslovnih procesov. Če s tema ukrepoma ne bo doseglo želenega znižanja stroškov, omenja znižanje plač za pet odstotkov. V Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije Premogovnika Velenje pozdravljajo, da je vodstvo predvidelo dodaten denar za upokojevanje, medtem ko se o klestenju plač niso pripravljeni pogovarjati. TS Aleš Slapar, Barbara Soršak in Dean Lah v prenovljeni sobi hotela Rogla Superior Boljši hotel za vedno več smučarjev Unitur v prenovo hotela na Rogli vložil 3,2 milijona evrov V zreškem podjetju Unitur so zadovoljni z letošnjim poslovanjem in na pozitivna gibanja upajo tudi v novi zimski sezoni, ki se je začela pred tedni. Obiskovalcem smučišča Rogla in Term Zreč bodo ponudili precej novosti, zaradi katerih upajo, da bo še več smučarjev obiskalo znano smučišče. Lani jih je bilo 200 tisoč. Med drugim so ob smučišču prenovili hotel Rogla Superior. V letošnjih 11 mesecih poslovanja so v podjetju Unitur ustvarili 18,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. »To je šestodstotna rast glede na prihodke v enakem obdobju preteklega leta. S tem presegamo načrtovane cilje za približno tri odstotke,« je razložila izvršna direktorica podjetja Unitur Barbara Soršak. Hoteli na Rogli in v Zrečah so zabeležili 48 tisoč gostov, ki so opravili 180 tisoč nočitev. Obnova hotela največja letošnja naložba V pretekli zimski sezoni je na Rogli smučalo 202 tisoč smučarjev. Za letošnjo sezono si v Uniturju želijo, da bi na Roglo prišlo še več ljubiteljev snega, zato so zanje pripravili številne novosti. Največja in najdražja naložba je zagotovo obnovljen hotel Rogla Superior, ki je v 35 letih delovanja gostil 26 tisoč gostov iz več kot 90 držav. Celovita prenova hotela je trajala 123 dni. Mojstri so opravili kar 50 tisoč izvedbenih ur na gradbišču in 20 tisoč v mizarskih delavnicah. Za obnovo je podjetje Unitur porabilo 3,2 milijona evrov. Idejno in projektno zasnovo je pripravilo podjetje Enota. Arhitekt Dean Lah je pri opremi in zasnovi hotela sledil okolju zreškega Pohorja. »Gosti pridejo na Roglo, ker se tukaj počutijo domače, okoli njih je vse tisto, kar jih napolni z energijo. Naša prenova je bila samo poskus nadgradnje tega. Sobo, ki ima mogoče kakšen kvadratni meter manj od tistih, ki smo jih danes navajeni, smo opremili z materiali, ki izhajajo iz tega prostora.« Sobe so opremili s hrastovim lesom, steklom in kovanimi podobami pohorskih živali. Nadgradnja otroškega parka V podjetju so pripravili tudi novosti na smučišču. »Nadgradili smo otroški snežni park na Uniorčku in postavili 90 metrov pokritega tekočega traku za otroke in odrasle. Končali smo tudi novo postajališče za avto-dome, uredili 40 parkirnih mest z vso pripadajočo infrastrukturo in v ski servisu pripravili nov stroj, s pomočjo katerega urejamo smuči,« je novosti predstavil izvršni direktor Aleš Slapar. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA V hotelu Rogla so prenovili 88 sob. INFORMACIJE 5 Član skupine: Ш? Ш V3 elektro Ц/ Elektro Celje ШЛ eorenJska Energija prihodnosti i* v »a ■L t> л\, .." м ..'^ЖинРЗ 4 >, i V-'1 ■ c • л • J* * .. « J!' '■ « ЛА . i ' i- ... ' ' >i V t> ž* . , t* . i* , * A ■ -. —> £ : rf • V - . % J. » *-s-'. ,».* * - V<\ . . ■ js * f*"t - * .j ^^ j: J , - ♦ '■ v»** ^ 2 • ♦ * џ . . -'Wl' . j /Л/Ч * • :1t ^ k . £ . ' / (ЛуЧ .. 'jH It Л' £ ч ' Ч! v. i . : fс . > .t • л V. i J T f L^ "i, »' % I 4 • "v • i * Љ , »»t ^ DOBRO ENERGIJO JE VREDNO DELITI! j .nj. D/l V želji, da bi prihajajoči prazniki bili polni dobre energije, smo prispevali I del sredstev za praznično okrasitev knežjega mesta, dobre namene v prihajajočem letu pa spodbudili z donacijo Javnemu zavodu SOCID. Delite dobro energijo v letu 2Q19 tudi vi. Srečno. pravljične December bo v Celju pravljičen. www.celje.si www.ece.si CELJE I g Doživite ga! 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prihodnje leto začetek gradnje stanovanj Naložba v Dečkovem naselju ocenjena na več kot 13 milijonov evrov, 5 milijonov evropskih sredstev CELJE - Gradnja stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10) bo v naslednjih letih eden največjih projektov v Mestni občini Celje. Potem ko je soseska, v kateri je predvidenih približno 140 stanovanj, v minulem obdobju nastajala v uradih in na papirju, bo v prihodnjem letu dobivala prve otipljive obrise tudi terenu. Ključen dokument za začetek uresničevanja projekta je bilo sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta v mestnem svetu, a še pomembnejša je bila zagotovitev denarja za več kot 13 milijonov evrov vreden projekt. »V Nepremičninah trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje in če bo šlo vse po načrtih, bi lahko projekt za ta dokument oddali v mesecu dni,« je o aktualnem stanju naložbe povedal Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine Celje. Da bodo Nepremičnine pridobile gradbeno dovoljenje, si je pred tem tudi celjska občina morala zagotoviti gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture. »Začetek gradnje komunalne infrastrukture je predviden za pomlad prihodnje leto, po tem opravljenem delu, predvidevam, da bomo konec poletja še v Nepremičninah začeli gradnjo stanovanj,« je še dodal Brvar. Za črpanje evropskega denarja iz programa celostnih teritorialnih naložb (CTN) mora projektno dokumentacijo odobriti še ministrstvo za okolje in prostor. »Iz sredstev CNT bo za projekt namenjenih malo več kot pet milijonov evrov, Nepremičnine bodo morale prispevati še šest milijonov evrov lastnih sredstev, kar bomo zagotovili s krediti, medtem ko bo morala lastna sredstva za ureditev komunalne infrastrukture, približno 1,3 milijona evrov, zagotoviti tudi Mestna občina Celje.« Evropska sredstva za obnovo stanovanj Mestna občina Celje je nedavno prejela tudi nepovratna evropska sredstva za obnovo stanovanj na t. i nerevitaliziranih območjih, in sicer 293 tisoč evrov. Ta denar je občina namenila svojemu javnemu podjetju Nepremičnine Celje, ki obnavlja stanovanja v različnih delih občine. Vrednost celotnega projekta obnove stanovanj sicer znaša 657 tisoč evrov. Od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 235 tisoč evrov, medtem ko bo država primaknila še malo manj kot 60 tisoč evrov. »V okviru tega projekta je že bilo obnovljenih 26 stanovanj, dve sta še v prenovi. Večina teh stanovanj je v starem mestnem jedru, pet jih je na Hudinji in pet v Novi vasi,« je povedal Primož Brvar. Stanovanja so namenjena dvema ciljnima skupinama, prosilcem za neprofitni najem, večina stanovanj pa je oddanih mladim in mladim družinam. ROBERT GORJANC Infografika: Nepremičnine Celje Prihodnja stanovanjska soseska DN 10 v Dečkovem naselju, kjer bo v naslednjih letih zgrajenih približno 14-0 stanovanj. Na vidiku bogato investicijsko leto Proračun eden najvišjih v zadnjih letih CELJE - V mestni občini je za prihodnje leto načrtovana izvedba nekaterih večjih projektov, ki bodo pomembno vplivali na razvoj mesta in kakovost bivanja prebivalcev. Po dveh, treh letih investicijskega zatišja se torej na tem področju ponovno obeta širokopoteznejše leto. To smo med drugim lahko slišali na tradicionalnem letnem srečanju celjskega župana Bojana Šrota z novinarji, tokrat za spremembo ne v prostorih občine, ampak v srednjeveškem stolpu Hotela Evropa. Župan je še povedal, da je občina od volitev prejela sklepe za več kot štiri milijone evrov sredstev, kar je dokaz boljšega črpanja evropskega denarja v Sloveniji. Posledično bo tako višji tudi celjski proračun, eden najvišjih v zadnjih letih, Najprijaznejša poslovalnica v mestnem jedru 75 milijonov evrov. »Načrtujemo uresničitev projekta Generator, ki bo s podjetniškim inkubatorjem stal 5,5 milijona evrov. Intenzivno razvijamo tudi kolesarsko omrežje in v prihodnjih letih bomo zgradili za približno 30 kilometrov kolesarskih stez na območju Mestne občine Celje skupaj s povezavami do sosednjih občin.« Med večjimi projekti je Bojan Šrot med drugim omenil še gradnjo stanovanjske soseske v Dečkovem naselju. Tik pred začetkom je tudi gradnja dodatnega kanalizacijskega omrežja na podlagi strateških načrtov, in sicer na območjih, kjer še ni zgrajeno in kjer je mogoča gradnja. »Na območju, kjer ne bo kanalizacije, sofinanciramo gradnjo malih čistilnih naprav. Projekt gradnje kanalizacijskega omrežja je vreden približno 8,5 milijona evrov.« Župan je izpostavil tudi načrtovano gradnjo dveh cest v prihodnjem letu, povezavo med Kidričevo in Bežigrajsko cesto, in severno vezno cesto, katere vrednost je ocenjena na dva milijona evrov, četrtino denarja bo občina pridobila iz evropskih skladov. Občina za prihodnje leto načrtuje tudi nekaj investicij v šole in vrtce, in sicer gradnjo prizidka v OŠ Hudinja z dvanajstimi novimi učilnicami (vrednost investicije 1,8 milijona evrov). V II. osnovni šoli je predvidena gradnja manjše telovadnice in še nekaj učilnic, za kar občina že ima gradbeno dovoljenje. V OŠ Glazija občina načrtuje dokončanje manjšega prizidka za fizioterapije za otroke s posebnimi potrebami. V načrtu je tudi prenova centralne kuhinje v Vrtcu Anice Černejeve, v enoti Mavrica. Predvidena je tudi prenova velike dvorane SLG (vrednost sedemsto tisoč evrov) in pohodne ploščadi ter terase na medzidju na Starem gradu (sto tisoč evrov). ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Središče Celja je od jeseni bogatejše za novo posredniško poslovalnico Telemacha, ki z butičnim pristopom obljublja, da bo obisk operaterja odslej posebno in prijetno doživetje. Kot eden vodilnih operaterjev namreč Telemach ne navdušuje le z ugodno ponudbo mobilne in fiksne telefonije ter interneta, temveč se z novo poslovalnico tudi zbližuje z naročniki - poslovalnica je namreč priročno umeščena v Stanetovi ulici 7, v bližini lekarne. V mesto vračajo tudi tehnične izdelke, saj so prva uradna prodajalna blagovne znamke Xiaomi, ki ponuja tako mobilne telefone, robotske sesalce, računalnike, električne skiroje, pametne ure in podobno. Še poseben poudarek dajejo prijaznim svetovalcem in gostoljubju ter hitri pomoči, med morebitnim čakanjem pa vam postrežejo brezplačno kavico, ki jo lahko spijete ob prebiranju časopisov. Ker menjava operaterja že dolgo ni več zapletena, so prepričani. da lahko svojim obiskovalcem pomagajo do znižanja stroškov naročnine in s tem prihranijo tudi do polovico mesečnih stroškov. Pozabili niso niti na starejše generacije in v ponudbo vključili tudi ugodne mobilne telefone s klasičnimi večjimi tipkami, za vse prostovoljne in poklicne gasilce pa imajo v decembru posebno akcijo. Vabijo vas, da med sprehodom po mestnem jedru obiščete poslovalnico, kjer lahko do konca meseca dodatno opremo, kot so ovitki, polnilci in zaščitna stekla, kupite tudi do 50 odstotkov ugodneje. Povprašajte jih tudi o decembrskih akcijah in ugodnostih pri nakupu novega mobilnika, zamenjavi operaterja ali podaljšanju naročnine. V poslovalnici boste našli ugodna in zanimiva darilca za prihajajoče praznike, zato ne pozabite pokukati v Telemach v Stanetovi ulici 7 v Celju! Promocijsko besedilo Šestica bo mirovala do prihodnjega leta ŠOŠTANJ - Ekipa tehnikov in vzdrževalcev Termoelektrarne Šoštanj odpravlja okvare, ki so v noči na nedeljo nastale na šestem bloku in zaradi katerih je obratovanje bloka ustavljeno. Blok naj bi ponovno zagnali 3. januarja. Na šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj je s sobote na nedeljo ponoči, okoli tretje ure, izbruhnil požar. Do njega je prišlo, ker se je vnelo olje, ki je začelo uhajati ob puščanju varnostnega ventila. Požar so v 15 minutah z ročnimi gasilnimi aparati uspešno pogasili gasilci enote Šoštanj. Na policiji pravijo, da je tuja krivda za požar izključena. V elektrarni so ugotovili, da bo treba zamenjati poškodovane dele hidravličnih pogonov ventilov. Vzdrževalci bodo po dobavi rezervnih delov opravili zamenjavo poškodovanega dela z novim, med tem časom bo šesti blok miroval. Ker je po letnem načrtu obratovanja in vzdrževalnih del za december že načrtovana ustavitev tega bloka, bo blok miroval tudi med božično--novoletnimi prazniki, in sicer vse do 3. januarja prihodnje leto. V elektrarni ocenjujejo, da okvara na šestem bloku zaradi hitrega in uspešnega ukrepanja gasilcev in vzdrževalcev ni povzročila večje materialne škode. Celotni stroški bodo znani po nakupu in namestitvi poškodovane opreme. Oskrba s toploto v Šaleški dolini je v teh dneh zagotovljena z obratovanjem plinskega bloka in petega bloka Teš. TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 Brez nadzora »premetavali« strupeno zemljo Voc naj bi na območju Stare cinkarne uredil parkirišča CELJE - Mestna občina (MOC) je območje Stare cinkarne, ki sodi med najbolj onesnažena zemljišča, dala v najem. Najemnik 17 tisoč kvadratnih metrov onesnaženega območja je podjetje Voc, ki je že pred časom kupilo poslovne prostore na območju Tehnopolisa. Na najeti občinski zemlji naj bi med drugim uredili parkirišča. Na kontaminiranem ob- zravnalo kupe zaradi težkih močju Stare cinkarne v lasti kovin in katranskih jam ne-MOC je podjetje Voc pred varne zemlje. Pri tem naj bi dnevi izkrčilo grmovje in delavci posegli tudi na pred leti sanirano območje. Za sanacijo, ki jo je izvedlo podjetje Stonex, je občina takrat plačala 1,3 milijona evrov. V podjetju Voc sicer pravijo, da na sosednja zemljišča niso posegali. Z zemljišča tudi niso ničesar odpeljali, urejali naj bi samo videz okolice poslovnih objektov. Voc naj bi tam uredil Celjska občina je v teh dneh na območju Stare cinkarne začela pilotni poskus remediacije z organo--mineralnim substratom z namenom sanacije tal, pri čemer onesnažene zemljine niso izkopavali. Delavci celjskega javnega podjetja Simbio so tako ogradili sto kvadratnih metrov veliko zemljišče in ga prekrili z geotekstilom. Za pilotne projekte testiranja različnih metod remediacije je občina v okviru evropskega projekta GreenerSites prejela 37 tisoč evrov evropskega denarja. Voc naj bi na 17 tisoč kvadratnih metrih površine, kolikor jih je najel od MOC, uredil parkirišče, postavil montažne hale za proizvodno-servisne dejavnosti, skladiščenje in za raziskave o remediaciji onesnaženih tal. Na tem območju bi lahko zrasel tudi distribucijski center za podjetje Ahac, ki ima v lasti Voc. Ker so delavci pri strojni ureditvi najverjetneje delno poškodovali sanacijo na območju vzhodnega kanala, je MOC najemnika pozvala, naj na območju nemudoma vzpostavi prvotno stanje. parkirišče, postavil montažne hale za proizvodno-servisne dejavnosti, skladiščenje in za raziskave o remediaciji onesnaženih tal. Na tem območju bi lahko zrasel tudi distribucijski center za podjetje Ahac, ki ima v lasti Voc. Celjska občina je najemnika minuli petek pozvala, naj nemudoma vzpostavi prvotno stanje. Občinske strokovne službe so namreč ugotovile, da je podjetje s svojimi deli pri čiščenju območja, ki ga je vzelo v zakup, poseglo tudi na območje vzhodnega kanala, kjer je prišlo do razkritja kompozita in zmanjšanja izolacijske plasti. Gospodarno, a okoljsko sporno? Oddaja v najem območja Stare cinkarne je po besedah celjskega župana Bojana Šro-ta gospodarno ravnanje, saj mora občina s svojim premoženjem ravnati gospodarno. Višino najemnine običajno določi cenilec, Šrot pa o tem ni seznanjen, je dejal na letnem srečanju novinarjev. Zaradi morebitne okoljske škode je pri ministrstvu za okolje že posredovala tudi poslanka Janja Sluga, ki je lani v državni zbor vložila predlog zakona za sanacijo Celjske kotline. Ministrstvo je odredilo inšpekcijski nadzor. Sluga je zaradi potez občine zgrožena. LKK Foto: SHERPA Kolaps sistema v zdravstvenem domu? Zdravniki opozarjajo na neurejene razmere pri delu Razmere za delo so slabe, če že ne obupne, pravijo zdravniki iz Zdravstvenega doma Celje. Ta teden so namreč medijem poslali javno pismo o izrednih razmerah, saj opozarjajo na prevelike obremenitve, a tudi na to, da primanjkuje zanimanja za delo na področju družinske medicine, primarne pediatrije in šolske medicine. Zdravniki zahtevajo takojšnjo ureditev razmer na način, da bodo končno imeli čas za bolnika. Administrativna dela, ki bi jih lahko opravljale druge službe, povzročajo, da je kakovost obravnave bolnika slabša. Dodajajo, da vse to povečuje tudi možnost strokovnih napak, že zdaj pa povečuje nezaupanje bolnikov, saj čutijo, da zdravniki zanje nimajo veliko časa. Od ministrstva in ostalih strokovnih služb v zdravstvu zdravniki pričakujejo, da bodo uredili to področje tako, da bosta predvsem družinska medicina in pediatrija postali privlačni za mlade kadre. Ni skrivnost, da se za specializacijo na teh dveh področjih ne odloča veliko mladih in da so vedno težave s prijavami na razpise. Opozarjajo tudi na uveljavitev standardov in normativov, saj naj bi bile prekoračitev normativov in predvsem zahteve za delo na več delovnih mestih razlog za številna delovnopravna vprašanja in tudi za vprašanja o dostopnosti do kakovostnega in varnega zdravstva. Da je zadeva resna, kaže to, da sta pod javnim pismom zdravnikov podpisana celo strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma Marko Drešček in direktorica Alenka Obrul. Državo in javnost zato celjski zdravniki, enako kot so to pred kratkim storili zdravniki v mariborskem zdravstvenem domu, opozarjajo, da bo, če se zadeve ne bodo uredile, sledil kolaps sistema. Medtem ko je bila še pred leti ureditev zdravstva v zdravstvenih domovih vzor tudi tujim državam, naj bi bila trenutna situacija takšna, da zaradi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenih domovih sploh ni mogoče več organizirati dela. Vedno več je tudi izgorelosti zaradi obremenitev, posledično tudi bolniških staležev. SŠol Kdaj bo bolnišnica na zeleni veji? Minister za zdravje Samo Fakin je že obiskal nekatere slovenske bolnišnice, ki so zaradi slabega finančnega položaja v postopku sanacije. V Splošni bolnišnici Celje je obisk ministra predviden za naslednje leto, saj se je sanacijski odbor oktobra že sestal zaradi analize dosedanje sanacije. Kot je znano, je Splošna bolnišnica Celje prejela sklep o potrditvi sanacijskega programa že v začetku junija. V sanacijskem programu je predlagala 17 sanacijskih ukrepov na različnih področjih delovanja. Šest ukrepov naj bi imelo na strani prihodkov dvomilijonski učinek, ostalih 11 ukrepov pa sedem milijonov evrov. Do konca septembra so v bolnišnici že začeli za- črtane programe. Dva ukrepa za večjo finančno stabilnost bolnišnici naj bi se končala že letos, ostale bodo nadaljevali v naslednjih letih. Največje odstopanje, ocenjeno na 460 tisoč evrov, so v bolnišnici zabeležili pri uresničevanju izvedbe storitev v obsegu načrtovanih programov po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico Slovenije. Pripravili so predloge prestrukturiranj programov, ki so bili usklajeni z zavarovalnico in ministrstvom. Drugo največje odstopanje je zabeleženo pri ukrepu znižanje stroškov pod-jemnega dela. Ukrep naj bi začeli izvajati naslednje leto, od tega naj bi predstavljal finančni učinek približno 380 tisoč evrov. SŠol Nova glasbila za osnovnošolce CELJE - Mariborski bobnar in član skupine Elvis Jackson Marko Soršak -Soki je v začetku tedna v sklopu projekta 20za20 z glasbili obdaril že 103. osnovno šolo. Tokrat so se glasbil razveselili učenci in učitelji I. osnovne šole Celje. S pomočjo donator-ja, podjetja Albero, je šola prejela nove bobne, bas kitaro z ojačevalcem ter sedeči boben cajon. Marko Soršak - Soki je projekt zasnoval ob svoji 20. obletnici glasbenega udej-stvovanja in ga ob podpori donatorjev izvaja že četrto leto. Na Celjskem je do zdaj glasbila podaril že desetim šolam. Tudi tokrat je bilo veselje nad Sokijevim obiskom in novimi glasbili nepopisno. Projekt ima, kot pravi Soršak, širši učinek. Pozitivni rezultati se namreč kažejo še na številnih drugih področjih. »Odzivi so zelo ganljivi. Starši in učitelji mi pišejo, da se otrokom izboljšujejo ocene, da je večja interakcija med učitelji in učenci, da se bolj socializirajo, da se naučijo delati v skupini, da nastajajo nove šolske glasbene skupine, ki nastopajo tudi izven svojih šol. Mno- go novih talentov so odkrili, povečuje se zanimanje za glasbo in šole že razpisujejo avdicije, ker je toliko zanimanja,« je povedal Soki. Po njegovem prepričanju je glasba v človekovem izobraževanju in razvoju prav tako pomembna kot druge vsebine, a šole pogosto niso ustrezno opremljene za to. »Glasba je na primer prav tako pomembna kot šport. Prav je, da imajo otroci možnost, da se seznanijo z vsemi možnostmi. Otroci se nato sami odločijo, kaj jim bolj leži. To je glavni namen tega projekta. Hkrati je projekt zastavljen tako, da povezuje ljudi, da ljudje pomagajo drug drugemu,« je še povedal Mariborčan, ki ga odprtih rok sprejmejo povsod, kamor pride. LKK 8 IZ NAŠIH KRAJEV Lov na pediatre V Šmartnem naj bi rednega pediatra dobili prihodnje leto - Bolni otroci iz Šoštanja poleti k zdravniku še vedno v sosednje Velenje ŠALEŠKA DOLINA - V predvolilni tekmi so nekateri kandidati za župana občin Šmartno ob Paki in Šoštanj opozarjali na slabe razmere v zdravstvu na primarni ravni. Dejali so, da je zdravnikov premalo in da se neprestano menjajo. Direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik odgovarja, da je družinskih zdravnikov v omenjenih zdravstvenih postajah dovolj, pri čemer priznava, da je zagotovitev stalnega pediatra težava. Župan Šoštanja Darko Me- vilo prebivalcev število zdrav- težava je njihovo pogosto menih pravi, da je glede na šte- nikov v občini sicer ustrezno, njavanje. »Bolniki so zaradi Možnost, da bi bil v Šoštanju pediater na voljo poleti, je majhna, ocenjuje direktor ZD Velenje Janko Šteharnik. »Glede na razporejenost enot in zdravnikov v zavodu ter glede na število dni dopusta, ki ga imajo zdravniki, je včasih težko zagotoviti sodelavce že redne ambulante,« pravi. NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO tega zmedeni, saj jih enkrat sprejme ena zdravnica, čez nekaj dni druga. Na to opozarjamo vodstvo velenjskega zdravstvenega doma, ki pravi, da težave rešuje.« Menih dodaja, da je največja težava odsotnost pediatrinje med poletnimi počitnicami. Če pride pri katerem od otrok do nenadnega obolenja, ga morajo starši k zdravniku peljati v sosednjo občino. Zato si v Šoštanju želijo, da bi tam velenjski zdravstveni dom pediatra zagotovil tudi poleti. Tudi v prihodnje k sosedom Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik pravi, da je bolnikom tako v zdravstveni postaji Šoštanj kot v postaji Šmartno ob Paki omogočen dober dostop do zdravnikov. V Šoštanju delajo dva zdravnika splošne medicine in pe-diatrinja. Poleti morajo starši bolne otroke na pregled res peljati v sosednje Velenje, a se sogovorniku razdalja ne zdi prevelika. »Je pa oskrba otrok tam zagotovo primernejša kot tista, ki bi je bili poleti deležni v kadrovsko pod-hranjenih enotah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki,« pravi. Dodaja, da je poleti, ko ni šole in ko je ritem življenja popolnoma drugačen kot med letom, tudi bolezni manj kot v obdobjih, ko razsajajo virusi, gripe in podobno. Možnost, da bi bil v Šoštanju pediater na voljo tudi poleti, je majhna, še pojasnjuje. Glede na razporejenost enot in zdravnikov v zavodu ter glede na število dni dopusta, ki ga imajo zdravniki, je včasih težko zagotoviti sodelavce že za redne ambulante. Šmartno: upajo na stalnega pediatra V Šmartnem ob Paki je odobrenega le 0,5 programa pediatrije, saj ima ta občina manj prebivalcev, posledično je tam tudi manj otrok. »Ambulante so v večini primerov zasedene. Naša želja je, pri čemer upam, da se bo prihodnje leto izpolnila, da bi imeli tam stalnega zdravnika za dojenčke in malčke ter da ne bi bilo več gostujočih zdravnikov iz velenjske enote zdravstvenega doma. Težava je ravno v tem, da je odobrenega le pol programa. To pomeni, da je treba zdravnika razporediti še kam drugam, kar zanj ni ravno prijetno,« pravi Šteharnik. Na področju splošne medicine specializacijo v Šmartnem ob Paki končuje domačinka, ki je že potrdila, da bi rada delala v tem kraju kot zdravnica. Stanovanje preslab magnet? V ZD Velenje je trenutno pet specializantov splošne medicine in pet specializan-tov pediatrije. Kot smo že zapisali, domačine njihovo menjavanje v zdravstvenih postajah moti, saj želijo obiskovati vedno istega strokovnjaka. Šteharnik odgovarja, da ljudje ne razumejo sistema specializacij mladih zdravnikov. Pravi, da so slednji samo začasno na praksi v Zd Velenje, potem znova odidejo. Največkrat krožijo po bolnicah ali po Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. »Ljudje se nanje vmes navadijo in bi jih radi obiskovali še naprej. V Šoštanju so domačini podpisali celo peticijo, da bi spe-cializantka ostala v njihovi občini. Niso pa razumeli, da so pred njo še tri leta specializacije.« Lahko zdravnike k zaposlitvi v manjših krajih spodbudi tudi občina? Težko, pravi šoštanjski župan. Občina je imela namreč štiri leta pripravljeno službeno stanovanje za zdravnico, ki se je nameravala zaposliti v tamkajšnji zdravstveni postaji. Tik pred zdajci je sodelovanje odpovedala in odšla na delo v Savinjsko dolino. »Na ta način nam ni uspelo na novo pridobiti nobenega zdravnika. Najbrž ne želijo delati na podeželju,« si odločitev belih halij razlaga Menih. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Nekoč tablice s kredami, danes interaktivni pripomočki V Preboldu obeležili dvestoletnico šolstva PREBOLD - Če je danes šola nekaj povsem samoumevnega za vsak nekoliko večji kraj, nekoč ni bilo tako. Zametki preboldskega organiziranega šolstva segajo v začetek 19. stoletja, ko je šolo obiskalo le nekaj učencev. Z razvojem družbe se je razvijalo tudi izobraževanje. Danes je vanj v preboldski občini vključenih malo več kot sedemsto otrok. Prejšnji teden so združili moči in se poklonili obletnici šolstva v domačem kraju. Najstarejši ohranjeni viri o poučevanju v Preboldu segajo v leto 1775. Šlo je za neorganizirano šolstvo, v sklopu katerega so otroke poučevali v domovih bolj izobraženih krajanov. Redno državno ljudsko šolo so ustanovili leta 1818, ko so obenem dogradili in uredili prvo šolsko učilnico v kaplaniji. Skoraj stoletje kasneje - leta 1909 -so zgradili prvo šolsko poslopje, kjer je še danes pouk za razrede predmetne stopnje. Precej drugačen je bil tudi predmetnik, na katerem so bili petje, risanje, telovadba, lepopis, memoriranje, verouk, računanje, za dekleta ročna dela in za fante delo v sadovnjaku in čebelnjaku. Tudi v Marija Reki Šola je v prihodnjih nekaj desetletjih pridobila nekaj novih prizidkov in se tudi nekajkrat preimenovala. Ena večjih obnov je bila leta 1964, ko so šolo poimenovali po partizanskem junaku Slavku Šlandru, čigar ime je nosila vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1999 je postala javni zavod, pod okrilje katerega sodi tudi vrtec. Zadnji pridobitvi sta leta 2005 zgrajena velika telovadnica in še leta 2007 nova knjižnica. Nekaj časa je v Marija Reki delovala tudi podružnična šola. Šolsko zgradbo so zgradili leta 1882, v njej je bil pouk vse do leta 1962. Šola je po- stala planinski dom, ki je še danes ena osrednjih točk Marija Reke. Zavrteli časovni stroj Danes OŠ Prebold obiskuje 451 učencev in vrtec 255 otrok. Z učitelji in vzgojitelji so prejšnji četrtek združili moči in v telovadnici šole pripravili slovesnost, na kateri so zavrteli časovni stroj. Na domiseln način so se podali tako v preteklost kot v prihodnost ter predstavili šolstvo nekoč, danes in jutri v tej spodnjesavinjski občini. Dvestoletnico šolstva so med drugim obeležili s priložnostno razstavo, na kateri so na enem mestu zbrali ohranjene vire o šolstvu v Preboldu in širše. »Na vpogled smo pridobili mize, ki so bile v šoli takoj po drugi svetovni vojni. Razstavo dopolnjujejo puščice oziroma peresnice, kot so jih uporabljali nekoč, in tablice s kredami,« pravi ravnatelj Peter Žurej, ki ga vesli, da je četrtkova prireditev povezala vso šolo in naletela na dober odziv. Piko na i sta dodala izdaja posebne poštne znamke in priložnostni poštni žig, ki ga je bilo prejšnji četrtek mogoče odtisniti v preboldski poštni poslovalnici. ŠPELA OŽIR Foto: IVAN LIPIČNIK Ob koncu leta so se v žalskem Planetu generacij družili s svojim ambasadorjem, s svetovno znanim pevcem in pianistom Urošem Perićem. Delavnice in izobraževanja kot na dlani ŽALEC - V Večgeneracijskem centru Planet generacij, ki deluje pod okriljem Upi - ljudske univerze Žalec, tudi letos decembra ne počivajo. Ob koncu leta so se družili s svojim ambasadorjem, s svetovno znanim pevcem in pianistom Urošem Perićem. Večgeneracijski center Planet generacij na Upi - ljudski univerzi Žalec deluje od leta 2017. Direktorica univerze Franja Centrih pravi, da z njim zagotavljajo najrazličnejše brezplačne vsebine za ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci, starostniki in priseljenci. V prostorih univerze se družijo in udeležujejo različnih brezplačnih delavnic in predavanj. Med starejšimi so še posebej priljubljeni računalniški tečaji. Otroci lahko v Planetu generacij poiščejo pomoč pri pisanju domačih nalogah in se družijo z vrstniki. V času počitnic organizirajo brezplačno počitniško varstvo za otroke od prvega do petega razreda in počitniško jezikovno šolo. Učenje slovenščine je glavni razlog, da v Planet generacij zavijejo priseljenci, ki so ena pomembnejših ciljnih skupin. »Za njih organiziramo razne jezikovne delavnice, s katerimi jim omogočamo učenje slovenščine, seznanjanje z našo kulturo in vključevanje v družbo,« dodaja Centrihova. Delovanje medgeneracijskega centra financirajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad in Občina Žalec. ŠO Foto: osebni arhiv IZ NAŠIH KRAJEV 9 Cvetoče in propadajoče -razlika je očitna Zlata vrtnica Dvorcu Lanovž, metla propadajoči stavbi v Razlagovi ulici 14 CELJE - Razlika med letošnjima prejemnikoma zlate vrtnice in metle v tradicionalni akciji Turističnega in kulturnega društva Celje ne more biti bolj očitna. Slika res pove več kot tisoč besed. Dvorec Lanovž, nekoč zapuščen in pozabljen, se je po obnovi prelevil v lepotca. Večstanovanjska stavba v Razlagovi ulici 14, pa je na poti propadanja in če v prihodnosti ne bo doživela korenitega »liftinga«, jo čaka žalostna usoda. Speča Trnuljčica se je prebudila v svoji lepoti Zlata vrtnica in metla sta pravzaprav namenjeni lastnikom stavb oziroma tistim, ki so odgovorni zanje: vrtnica kot priznanje za zgleden odnos in skrb za urejenost stavbe in okolice, metla kot sporočilo, da je stanje nujno treba izboljšati. Zlata vrtnica je tako letos šla v roke lastnikom podjetja Dvorec Lanovž, ki upravlja stav- bo, ki je bila nekoč rezidenca Celjskih grofov, danes pa je najsodobnejša specialistična klinika. Stavba je bila dolgo v rokah celjske občine, ki je skrbela za nujna vzdrževalna dela. MOC je kasneje stavbo tudi pokrila z novo streho in s tem vsaj začasno zaustavila nadaljnje propadanje stavbe. Ta je preporod doživela, potem ko je občina stavbo prodala družbi CEP. »Nov lastnik se je potem dokončno odločil za obnovo, takšno, kot imenitni stavbi ... propadajoča stavba v Razlagovi ulici 14 za metlo. pritiče. Upošteval je spome-niškovarstvene smernice in povrnil sijaj tej dolgo propadajoči stavbi. Verjamemo, da bo družba, ki upravlja specialistično kliniko, še naprej dobro skrbela za dvorec in za lep videz okolice,« je povedala Vesna Golner, vodja projektov v celjskem turističnem društvu in gonilna sila te tradicionalne akcije društva. V obrazložitvi so v društvu še zapisali, da je bilo z dokončanji gradbenih del poskrbljeno tudi za celostno ureditev okolice stavbe, kjer so ohranili del prvotne krajinske ureditve. Z obnovo stavbe Lanovža je Celje pridobilo novo privlačno lokacijo in lepši videz območja ob severni obvozni cesti. Samo metla ne bo dovolj Opozorilo v obliki metle so si letos prislužili lastniki propadajočega večstanovanjske stavbe v Razlagovi ulici 14, to je v starem mestnem jedru. »Stavba je na vidnem mestu, ob mestnih lokalih, na prizorišču poletnih prireditev. Ni zavarovana, zato je tudi izpostavljena vandalizmu. Na severni strani se je že začela rušiti. Kot takšna v mestno jedro ne sodi, sploh ne na prostor ob Vodnem stolpu, kjer so poletne prireditve,« je obrazložitev za metlo povzela Vesna Golner. Za zlato vrtnico sta letos v društvu prispela dva predloga, za metlo trije, skupno so v Turističnem in kulturnem društvu Celje letos prejeli 31 predlogov za priznanja različnih žlahtnosti (zlata, srebrna, bronasta) za tiste, ki lepo skrbijo za urejenost individualnih hiš in večstanovanjskih stavb, poslovnih ter javnih objektov in površin. »Letos predvsem izstopajo poslovne stavbe, veliko manj se je med predlogi znašlo večstanovanjskih stavb, kjer je več lastnikov, prav tako je manj predlogov za priznanja lastnikom hiš. Na upad teh predlogov je verjetno vplivalo, da je v akciji s svojimi predlogi sodelovalo manj lokalnih skupnosti (krajevne skupnosti in mestne četrti), ki svoje okolje dobro poznajo. To lahko najbrž pripišemo tudi volilnemu letu in spremembam v svetih lokalnih skupnosti,« je še sklenila Vesna Golner. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Stavba za mlade vseljiva VOJNIK - Preurejena stavba v središču Nove Cerkve, ki jo je občina namenila za stanovanja mladih, je že vseljiva. Prvi stanovalci stanovanja že uporabljajo. Gre za spomeniško zaščiteno stavbo, ki je bila v slabem stanju. Zgrajena je bila med drugo svetovno vojno. Po novem so v njej deset stanovanj in poslovni prostori. Po javnem razpisu je občina že predlani objavila prednostno listo za neprofitna stanovanja. Oblikovana je bila lista za mlade in mlade družine. Prvi kandidati so ključe stanovanj že prevzeli, ostali naj bi jih še letos. Eno od stanovanj je posebej namenjeno invalidu. Poleg stanovanj sta v stavbi tudi prostora za društva in za Krajevno skupnost Nova Cerkev. Ta naj bi se vselila še letos. Celotna preureditev spomeniško zaščitene stavbe je stala približno 550 tisoč evrov. Štiri stanovanja v vrednosti več kot dvesto tisoč evrov je odkupil republiški stanovanjski sklad. Tudi ta bodo zasedli najemniki z občinske prednostne liste za najem neprofitnih stanovanj. BJ Nastaja nov Tic MOZIRJE - V kraju, ki je med turistično pomembnejšimi, se je začela gradnja Tica. Prva plošča stavbe, ki jo je začel izvajalec graditi prejšnji mesec, je že postavljena. Tic bo deloval ob novem krožišču pri avtobusni postaji, in sicer blizu odcepa za Mozirski gaj. Obiskovalcem doline bo posredoval informacije o Mozirskem gaju, Golteh in številnih drugih znamenitostih ter turističnih zmogljivostih občine in širše. Ob stavbi bo tudi izposojevalnica koles. Celjska družba Remont naj bi gradnjo dokončala do konca marca. Odprtje naj bi bilo za občinski praznik, konec aprila. Naložba bo stala 160 tisoč evrov, od tega je sto tisoč evrov evropskih sredstev. Za Tic mora občina dobiti še upravljavca, ki bo pestro ponudbo povezoval. Zanj bo razpis objavljen po novem letu. Pred leti je deloval mozirski Tic v pritličju upravnega centra. Za turiste je bila takratna lokacija preveč odročna. BJ Po meri invalidov DOBRNA - Pred nekaj dnevi je bila slovesna podelitev listine Občina po meri invalidov. Dobrna je začela projekt izvajati pred tremi leti, nato se je letos prijavila na razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije. Ta projekt vodi. »V kraju smo odpravili vse arhitekturne ovire, poglobili smo pločnike in postavili znake za invalide,« je povedala Marija Švent, ki skrbi za izvajanje projekta Občina po meri invalidov. Ustvarjanje takšne občine še ni končano. Njene prihodnje naloge so podrobno zapisane v akcijskem načrtu za štiriletno obdobje. Kot prvo na našem območju je listino pred štirinajstimi leti pridobilo Velenje in to kot druga občina v državi. Leta 2008 jo je prejela še Rogaška Slatina, nato so jo prejele še Zreče in Slovenske Konjice. Pred tremi leti je bila podeljena Laškemu, Vitanju in Vojniku ter lani Žalcu. BJ TOYOTA NOVOLETNA PONUDBA! ALWAYS A BETTER UJAV TOYOTA C-HR že od 17.950 € Izkoristite novoletno ponudbo novega vozila Toyota C-HR, in si zagotovite privlačno darilo v vrednosti 800 € do 1. 1. 2019. FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobil.si Povprečna porab a g or i vaz a vozil a Toyota C-HR: od 3,8 do 6,31/100 km in emisije CO 2:86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 10 KULTURA Ali res potrebujemo več kot eno trofejo? Tomaž Črnej o novi razstavi Oče je bil lovec Tomaž Črnej je s kulturo službeno povezan že nekaj desetletij, saj je vodja celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, a s fotografijo je povezan že od osnovne šole. V svoj fotografski opus pogosto ujame lokalno dogajanje. V petek, 21. decembra, bo v Likovnem salonu Celje odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom Oče je bil lovec, ki jo gledamo kot napet filmski prizor. Kako in kdaj ste spoznali fotografijo? Fotografija me spremlja že od osnovne šole in že od takrat rad fotografiram. Najprej sem fotografiral na film, vmes so mi ukradli fotoaparat in zaradi jeze nisem dve leti posnel niti ene fotografije. Zavestno sem o fotografiji začel razmišljati pred desetimi leti. Z vašimi fotografijami so pogosto opremljene prireditve, ki so v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti, a na tokratni razstavi se predstavljate v drugačni luči. Ko fotografiram službeno, uporabljam dokumentarno fotografijo, kar mi je bolj v uk kot karkoli drugega. Vse moje neslužbene serije so bile do zdaj povezane z razmišljanjem in vsake se lotim na način, ki bi bil zanjo najboljši. Lahko opišete, kakšen je koncept razstave, ki ste jo pripravili v likovnem salonu? Opaziti je mogoče, da ste v objektiv ujeli mesta, ki imajo negativen prizvok med Celjani? V zadnjo razstavo sem vključil Celje, saj tukaj živim vse od rojstva. Določene stvari in mesta se vtisnejo v spomin in želel sem jih predstaviti s pomočjo fotografije. Čeprav ima večina fotografiranih mest negativen prizvok, je vmes tudi nekaj »pozitive«. Za zadnjo serijo sem zabele- Tomaž Črnej je ideje za razstavo dobil v Celju, v mestu, kjer živi že od rojstva. žil devet izbranih prostorov. Potrudil se bom, da se bo serija še nadaljevala. Zagotovo je na nas, da opazimo, kar je narobe, in to tudi povemo. Zakaj je naslov razstave Oče je bil lovec? Včasih so lovci lovili za pre- Kako vrt Sončnega kralja izgleda v megleni preobleki? Razstava Ane Kučan v AQ galeriji živetje, zdaj gre za trofeje in novodobni lovci se ne ustavijo pri tem, da bi imeli dovolj za preživetje, ampak želijo še več. To omogoča vzporednico z današnjim pohlepnim svetom, ko vedno bolj skrbi vsak zase. Fotografije sem režiral, postavil sem jih v okolja, kot so recimo Petriček, cinkarna, vrtnarska šola in drevesni park. S svojimi postavitvami sem ljudem pustil, da si razlagajo, kar hočejo, a rad bi jih spomnil na to, kje smo in v kakšnem svetu živimo. Vaše fotografije zelo spominjajo na ameriške filme v slogu režiserja Davida Lyn-cha. Je bil vaš navdih? To je samo eden od pristopov, načinov fotografiranja, ko recimo umetno svetlobo mešamo z dnevno, ali fotografiramo v večernih urah, ko je posebna svetloba. To so že počeli fotografi in nečesa novega bi se težko spomnil. Mogoče moj pristop malo spominja na ameriškega fotografa Gregoryja Crewd-sona, ki podobno kot jaz zrežira fotografije. A njemu pomaga cela vas, jaz sem se moral znajti sam, no, nekaj pomoči prijateljev je tudi bilo. Mogoče res moji izdelki malo spominjajo na kinematografijo. Razstavo oglašujete na velikih panojih. Zakaj ste ubrali ta način oglaševanja? Poskušal sem iste medije, ki nam »na dušo polagajo« reklame, poglede na svet, ki moralizirajo namesto nas, izkoristiti v nasprotni smeri. Propaganda je eno glavnih orožij vladajočih struktur. Česar ni v medijih, ne obstaja. Če bi imel dovolj denarja, bi zakupil še več plakatnih mest. (smeh) BARBARA GRADIČ OSET Foto: Tomaž Črnej V AQ galeriji v Celju krajinska arhitektka Ana Kučan razkriva versajski vrt v malo drugačni svetlobi. Tokrat je vrt Sončnega kralja zavit v meglo in še bolj magičen kot ponavadi. Fotografije versajskega vrta so nastale februarja 2015, ko je Ana Kučan s svojimi študenti obiskala tamkajšnjo visoko šolo za krajinsko arhitekturo. »Ko so študenti obiskovali vaje, sem imela čas in sem vsak dan šla v park. V zimskih in meglenih dneh sem naredila precej fotografij, četudi sem vedela, da jih ne bom mogla uporabiti, da bi z njihovo pomočjo študentom razlagala o strukturi vrtov. A v tem meglenem jutru je do izraza prišla značilnost baročnega vrta, ki ga je do skrajnosti obvladal francoski vrtnar Le Notre. Do izraza sta prišla neskončnost prostora in izginjanje. V parku so tavale Ana Kučan je krajinska arhitekta, profesorica za teorijo in oblikovanje krajine na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, pisarne za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje, ki ga je leta 2007 ustanovila z Luko Javornikom. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, magistrirala je iz urbanističnega načrtovanja na Univerzi Harvard v ZdA. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad. Za knjigo Erika Osennaja Portret srečnega človeka - Andre Le Notre (1613-1700) je prispevala spremno besedo in fotografije, ki so razstavljene tudi v AQ galeriji. osamljene postave. Pokazal se je odnos med človekom in naravo, kar me je pritegnilo. Celotno dogajanje se mi je zdelo neskončno lepo in morala sem ga ujeti v objektiv,« je razložila Ana Kučan. Kraljevi vrt kot odličen »piar« Privlačila jo je skrivnostnost parka, ki je bil narejen v 17. stoletju. »Park sem videla v različnih vremenskih stanjih, tudi v krasni svetlobi sončnega dne. Ludvik XIV., Sončni kralj, je bil absolutni monarh, ki je ustvaril državni aparat, da je krepil svojo popolno oblast. Bil je prvi, ki je uporabljal >piar<, kajti skupaj je zbral umetnike in znanstvenike ter jim rekel: >Zaupana vam je najtežja naloga, da skrbite za mojo podobo<. Del popolne zunanje podobe je bil tudi versajski park.« Vse je samo iluzija Kralj je želel, da je park narejen tako, da se vse strani neba stekajo v eno točko, na kateri stoji on oziroma njegovo domovanje. Andre Le Notre, kraljevi vrtnar, je park oblikoval z veliko mero spretnosti. »Razrešil je visoke višinske razlike med točkami na terenu. Ko hodiš po parku, se zdi, da počasi napreduješ in se ob tem nič ne spreminja. Iluzija prostora je delovala v smislu, da je podpirala navidezno samoumevnost monarha. Ta iluzija neskončnosti je bila v megli še bolj otipljiva, zato ker je bilo vse samo v bližini natančno izrisano, medtem ko je vse ostalo izginjalo v daljavo. V megli je onkraj vidnega vse kot velika uganka. Kaj je tam zadaj?« je dodala Ana Kučan. Kot je Mladen Dolar pripisal k fotografijam, te v znanem in skrbno načrtovanem zasledujejo neznano in nenadejano. Razstava bo v celjski galeriji na ogled do 15. januarja. BARBARA GRADIČ OSET ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje NA HERMANOVEM ODRU 3. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 22. decembra 2018, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Škratka Sladka. Po predstavi nas bo obiskal Božiček. Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si u • ; '. ■; ,Jr - ■ ' V „ AfjAai Vabljeni na tradicionalno.prireditev' . Božična skrivnost Jami Pekel decemfr «zadnji vstop v Ja e ш gjasb Turistično društvo i r v Savinjski l-sempeter.s KULTURA 11 Ustvarjalec za cesarjev dvor in malega človeka Ob koncu Napotnikovega leta še akademija v čast znanemu šoštanjskemu kiparju Ustvarjalec za cesarjev dvor in za malega človeka. Tako bi lahko opisali akademskega kiparja Ivana Na-potnika, ki je bil rojen pred 130 leti. V Šoštanju so na njegovo bogato zapuščino opozarjali celo leto, 12. decembra pa so se mu poklonili še s slavnostno akademijo in z izdajo publikacije. Ena od slavnostnih govornic akademije, dobra poznavalka Napotnikovega ustvarjanja, je sodelavka Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček. Povedala je, da je bil Napotnik eden prvih slovenskih študentov, ki so se na akademiji za upodabljajoče umetnosti na Dunaju s svojimi sposobnostmi umetniškega ustvarjanja prebili najvišje. »To danes ne pomeni veliko. Takrat je bil to izjemen podvig in izjemen pogum,« je dejala. Njegova dela so bila leta 1914 uvrščena na ugledno razstavo, ki si jo je ogledalo izjemno število Dunajčanov, med njimi eden vodilnih modernističnih arhitektov Adolf Loos. Slednji je od šo-štanjskega kiparja kupil dva kipca, Egipčanko in Fantka na želvi, in Napotnika tako opogumil za nadaljnje delo. V tujini sicer ni ostal zaradi spleta nesrečnih okoliščin, čeprav bi tam imel izjemne možnosti prodora v evropske in svetovne umetniške kroge. Glede na to, da se je najbolje izražal z lesom, še posebej z redko rastočo vrsto nagnoj, je svojo posebnost ustvarjanja ponesel tako v slovenski kot tudi v evropski prostor, je prepričana Milena Koren Božiček. Navdih našel v svoji ženi Napotnik je zapustil izjemno bogat opus. Doslej je bilo evidentiranih več kot štiristo Prijeten decembrski glasbeni večer Zadnji letošnji glasbeni večer v okviru cikla Vesperae Musicae Hiše kulture Celje je bil v znamenju arij iz oper in operet. V Narodnem domu se je predstavila sopranistka Nika Gorič, ki jo je na klavirju spremljal pianist in dirigent Simon Dvoršak. Nika Gorič je sicer Mariborčanka, a ima po očetovi strani laške korenine, saj je bil njen dedek znan zborovodja. Pri petih letih se je začela učiti balet, igrala je flavto in klavir, pri šestnajstih se je vpisala še k uram solope-tja. Te so jo tako pritegnile, da je opravila sprejemne izpite za študij v Gradcu in nato nadaljevala šolanje na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer je magistri-rala in zaključila umetniški doktorat ter prejela nagrado kot študentka leta. Nika velja za trenutno eno najvidnejših slovenskih vokalnih solistk na mednarodnem prizorišču. Prejela je vrsto nagrad in redno nastopa na najuglednejših koncertnih odrih ter v opernih hišah po svetu. Medtem ko se mladi selijo iz Slovenije, se je ona po končanem študiju vrnila. Nika Gorič in Simon Dvoršak Pravi, da bi se z veseljem tu tudi ustvarjalno ustalila, a možnosti je premalo, zato si kruh išče drugje. »Vsake toliko časa me sicer povabijo na kakšen koncert v Sloveniji in tako bom v Cankarjevem domu pela na novoletnem koncertu s filharmoniki. Nato bom šla na Poljsko, kjer bom pela glavno vlogo v Rameaujevi operi Hippolyte in Aricie,« je povedala mlada pevka, ki se je nedavno vrnila s Kitajske, kjer je nastopala na koncertih v okviru programa Salzburških poletnih iger. Pravi, da živi s kovčkom v roki, kar je zelo naporno. V Celju se je predstavi- ZELIMO VAM VESELE BOZlČNE PRAZNIKE TER SREČNO 2019! Slavnostna akademija, ki so jo pripravili Občina Šoštanj, tamkajšnji zavod za kulturo in Vila Mayer, je bila zaključna prireditev, s katero so v občini zaključili Napotnikovo leto. Kot interpret kiparja Napotnika je nastopil Marko Slapnik. Sodelovali so še operni duet Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht,, plesni duet Aja Gavez in Oja Flis, harfistka Karin Kopušar, dogodek pa je povezovala Mojca A. Juras. del, doslej pa se je njihov obseg še povečal za desetino ali dve. Sogovornica je povedala, da se je posvečal predvsem figuraliki v razponu za cesarjev dvor in malega človeka. Poudarek je dajal otroškim likom in ženskim podobam. »Zagotovo je oboževal angelske figure, baročne kipce, iz katerih so izhajale podobe otrok. Med njegovimi deli se je že zgodaj pojavila ženska podoba. Že leta 1923, ko je bil še v tujini, je naslikal Elo Goršek, svojo kasnejšo ženo. To je bila po mojem prepričanju njegova življenjska muza, njegov navdih.« Napotnik je bil morda v času življenja nekoliko manj izpostavljen kot njegovi kiparski kolegi. So mu pa umetniki dali izjemno priznanje s tem, da so ga leta 1922 poleg slikarja Riharda Jakopiča in arhitekta Jožefa Plečnika izvolili v umetniški svet tedanjega jugoslovanskega združenja likovnih umetnikov. Kljub temu je bil po besedah Milene Koren Božiček vsaj dve desetletji po smrti nekoliko v zatonu. Leta 1984 je izšla monografija o njegovem delu, nato je postajalo njegovo ustvarjanje vedno bolj zanimivo za proučevanje. Eden od vrhuncev njegovega priznanja je bila razstava, ki jo je Galerija Velenje z Narodno galerijo pripravila leta 2006. Leta 2008 je Napotni- kova dela popeljala na Dunaj v razstavišče akademije za upodabljajoče umetnosti, kjer je tudi začel svojo umetniško pot. Občina Šoštanj je ob 130-le-tnici rojstva svojega znanega občana izdala tudi publikacijo z naslovom Izpostavljeni pogledi. Slednja na poljuden način predstavlja kiparjevo življenjsko in ustvarjalno pot ter izraze njegove kiparske dejavnosti. V njej so njegove umetnine predstavljene z drugega zornega kota kot doslej. Poudarek je na kipih v stalni zbirki v Vili Mayer in javnih plastikah v občini Šoštanj. TINA STRMCNIK Foto: Uroš Acman la s pestrim programom v ruskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Poslušalci so med drugim slišali arije iz oper italijanskih skladateljev Bellinija, Verdija in Donzettija, zlasti pa jih je navdušila v zadnjem delu z izborom iz Leharjeve-ga, Straussovega in Offenba-chovega operetnega programa. Ta je pri nas po krivici nekoliko zapostavljen, kot je v uvodnem pogovoru z umetnikoma povedal Simon Dvoršak. Zato je bilo občinstvo toliko bolj zadovoljno ob njeni odlični izvedbi prijetnih napevov. TC, foto: Rok Mlinar ćAžOtfr UNIFOREST. MOČNIK- JSM d.o.o. Polžanska vas 17 3240 Šmarje pri Jelšah E-mail: mocnik-jsm.doo@siol.net GSM: 041-319-492 Fax: 03 58-24-191 PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. Želimo vam prijetne božične praznike, srečno novo leto 2019 ter mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče. Sodelovanje z vami nam je bilo v zadovoljstvo in veselimo se ga tudi v prihodnje. Kolektiv podjetja Opeka, d. o. o. 12 NAŠA TEMA Tudi deseti, jubilejni Slomškov simpozij na Ponikvi je sledil temeljnim načelom Slomškove pedagogike. Ljudska univerza Šentjur, ki ga pripravlja že od začetka, je tokrat na srečanju učiteljev, pedagoških in strokovnih delavcev ponudila vrsto predavanj na temo varnega in spodbudnega učnega okolja. Predavanja, ki opozarjajo na temeljna sodobna spoznanja v zvezi z učenjem in vzdrževanjem možganske kondicije, smo povzeli v naši tokratni temi. Največje b nosimo v Kako negovati možgane v mladosti, da se bodo v starosti še vedno voljni učiti Na temeljih varnega okolja stojimo ali pademo Dr. Janez Vodičar - teolog, antropolog in filozof Ko gre za učenje, je vsaj toliko kot vsebina - kaj se učimo - pomemben tudi način - kako nova znanja sprejemamo. Torej so za uspešen učni proces na formalni ali neformalni ravni učiteljeva osebnost, njegovo filozofsko izhodišče in osmišljenost pedagoškega dela še kako pomembni. Učenje vedno osmišljajo tudi čustva. Zato sta procesa vzgoje in izobraževanja organsko in nerazdružljivo po- bi v nekem šolskem procesu otroke želeli pripeljati. O tem, kakšno pot bomo ubrali, je vedno mogoče razpravljati. V naši družbi veliko govorimo o pluralnosti, sprejemanju različnosti, a hkrati prednosti vsega tega ne izkoriščamo. Nekdo se osmisli in uresniči v športu, drugi v umetnosti, tretji v duhovnosti. Nobena pot ni boljša ali slabša. Mlad človek bo našel vzore in vzornike na različnih področjih. Vsi skupaj lahko dajo otroku »Učitelji in odrasli vedno - z vsakim svojim dejanjem in vedenjem - vzgajamo. V času predšolske vzgoje bistveno globlje kot na univerzitetni ravni. Vprašanja kaj, kam in kako sejemo, so zato temeljni družbeni razmisleki. Zadevajo prav vsakogar,« pravi dr. Janez Vodičar. vezana. To spoznanje večini učiteljev ni tuje. A mnogi se pod pritiski storilnosti in zakoličenih smernic temu ne zmorejo posvečati toliko, kot bi želeli. A kot pravi dr. Vodičar, je vsako vzgojo nujno treba tudi osmisliti. Če so jo v preteklosti s pomočjo religije in v času prejšnje države s pomočjo ideologije, sta sekularizacija in ideološka nevtralnost za seboj pustili prazen prostor. A na tem temeljev vzgoje ne moremo postaviti. Zagotovo se lahko strinjamo, da so nesporne vrednote v šoli odgovornost, zdravo sobivanje in notranja trdnost. »To so cilji, h katerim Dr. Janez I j Vodičar ^ ЛљГ*' ЈЦ Iv I «1 Vl/l 'Vj \ ии www.najnogavice.com Pletilstvo Petra Delovni čas industrijske trgovine: PET : 8.00 - 19.00 SOB : 8.00 - 12.0' NED in prazniki : zaprto POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako ustvariti odličen vtis na novem delovnem mestu? Na veliko stvari morate misliti, ko začnete hoditi v novo službo. Med drugim vas mora skrbeti tudi, kako boste naredili odličen vtis na vse, takoj ko boste vstopili skozi vrata podjetja. Četudi ste že sestavili seznam opravil, na katere morate biti pri tem pozorni, obstaja izredno pomemben način, ki vam ga predstavljamo v zapisu. Vadite svojo predstavitev. Predstavitev samega sebe je nekaj, kar počnete skoraj vsakodnevno in s čimer imate dolgoletne izkušnje. A ko gre za predstavitev novim sodelavcem, je najbolje, da si pripravite načrt. Prvi dan boste živčni in ne boste imeli časa razmišljati o tem, zato je dobro, da imate že vnaprej sestavljeno, kaj želite doseči in na kakšen način. Prvi vtis je pomemben tako za vas kot za vaše sodelavce. Tudi oni ne vedo dobro, kako vam pričarati lep in prijeten prvi delovni dan, zato jim olajšajte zadevo ter razmislite, kaj želite deliti z njimi. Na ta način bodo dobili boljši vpogled in bodo za naprej vedeli, kaj vas lahko vprašajo, da vas bodo še bolje spoznali. Lahko imate nadzor nad tem, kako naj izgledajo začetni pogovori. Priprave na to vam bodo izredno pomagale pri tem. Naj bo to ena prvih stvari, ki jih boste obklju-kali na seznamu opravil, ki naj bo sestavljen iz tega, kaj boste počeli na svoj prvi delovni dan. Morda bi lahko povedali stavek ali dva o svojem prejšnjem podjetju in nalogah, ki ste jih opravljali. Mogoče bi radi delili zgodbo o tem, od kod prihajate in zakaj ste se preselili v tisto mesto. 71 M Premislite, ali bi odnose ohranili na profesionalni ravni ali bi svoje sodelavce spustili malenkost bliže. Če vstopate v zelo formalno, korporativno okolje, se osredotočite na podjetje in na to, kaj boste počeli na novem delovnem mestu. Če postajate del bolj sproščene in mlade ekipe, se lahko dotaknete tudi svojih preteklih treningov, ur klavirja in tega, kako ste si nekoč na tekmi po neumnosti zvili gleženj. Omenite lahko tudi, kaj počnete v prostem času in kateri okus sladoleda imate najraje, koliko imate bratov in sester, kje ste obiskovali srednjo šolo ter kje najraje nakupujete. Pomislite na svoje predstavitve v prejšnjih službah. Kaj bi si takrat želeli, da bi povedali o sebi? Imate občutek, da bi morali bolj poudariti, kako se veselite svojega prvega delovnega dne? Bi morali povedati, da ste odličen plesalec, in si na ta način povečati možnosti, da vas še kdo povabi na ples? Bodite pripravljeni in predvsem sproščeni. Takoj boste opazili, kaj lahko od sodelavcev pričakujete in kako se morate z njimi obnašati, zato se boste znali prilagoditi vsaki situaciji. Kljub temu je smiselno, da imate pripravljenih nekaj opornih točk, saj si najbrž ne želite neprijetne tišine, ko nihče od vas ne ve, kako načeti katerokoli temo. Nikoli ne veste, kdaj bodo ravno ti novi sodelavci postali vaši prijatelji. Ekipa MojeDelo.com 13 MojeDelo.com Monter - instalater strojnih inštalacij (m/ž) (Delo na terenu, Celje z okolico in po Sloveniji) Izvedba strojnih inštalacij (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, hlajenje). Redno in dobro stimulativno plačilo z nagrajevanjem, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo, delo v pozitivnem in urejenem delovnem okolju ... Kandidat je lahko tudi brez izkušenj, prosto je tudi delovno mesto za pomočnika monterja - inštalaterja strojnih inštalacij. Instalacije Razgoršek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik avtovleke v domačem prometu (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo vozniški izpit B-, C-, E-kategorije, opravljeno temeljno kvalifikacijo za voznika v cestnem prometu (koda 95), vsaj 1 leto delovnih izkušenj voznika tovornega vozila, zaželena sta končana srednja poklicna šola in opravljen izpit za dvigalista. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 12. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Univ. dipl. inž. elektrotehnike, smer elektronika ali mehatronika (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo VII. stopnja elektro smeri (želena smer elektronika), znanje s področja elektrotehnike (elektronike) ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji inženir (m/ž) (Velenje) Delo zajema izdelavo tehnične specifikacije - specificiranje lastnosti in funkcionalnosti povezljivih aparatov, sodelovanje pri usklajevanju tehnične specifikacije izdelka s tehnično specifikacijo mobilne aplikacije ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti - 3D-merjenje (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednji strokovni in tehnični znanji: strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri, aktivno znanje nemškega in/ali angleškega jezika ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 11. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Direktor veleprodaje (m/ž) (Celje) Delovne naloge: vodenje, organiziranje, koordiniranje in razvoj dela oziroma tima v veleprodaji (več blagovnih skupin ter približno 50 zaposlenih - pretežno komercialistov), aktivno sodelovanje pri snovanju planskih in razvojnih dokumentov ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 12. 2018. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Žičničar, žičničar strežnik (m/ž) (Rogla) Pričakujemo pripravljenost na delo na prostem, prijaznost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec blagovne znamke Champion (m/ž) (Celje) Vaše delo bo obsegalo prodajo blaga, prevzem in izdajo blaga, optimizacijo zalog, izdajo računov, urejanje izložbe, zaključek blagajne. Trgovski center Tivoli - Moto Shop, d. o. o., Leskoškova cesta 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir informatike (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov, dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C, VB, PHP, python), poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov, poznavanje Microsoft strežniških sistemov (Microsoft Server, SQL Server ...), poznavanje operacijskih sistemov Linux. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 13. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje za tuje trge (m/ž) (Gomilsko) Ste odličen prodajalec in pogajalec? Vas privlači vodenje skupine prodajni- kov? Znate razumeti potrebe kupcev in jim nuditi ustrezne rešitve? Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 2. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na terenu (m/ž) (Šentjur) Pričakovanja: izobrazba ekonomske smeri, najmanj 6. stopnja, delovne izkušnje na področju prodaje, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, zaželeno znanje hrvaškega jezika, napredno znanje MS Office, prednost imajo kandidati s poznavanjem SAP ... Tegometall inženiring, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 5. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Področni vodja prodaje za tuje trge (m/ž) (Savinjska regija) Opis: direktna prodaja pri ključnih kupcih, načrtovanje in izvajanje prodajnih aktivnosti, usmerjenih na tuje trge, skrb za približno 40 distributerjev iz severne in zahodne Evrope . Taktika plus, d. o. o., Tržaška cesta 279, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Konstrukter (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: konstruiranje zahtevnejših orodij in priprav, uvajanje novosti na področju orodij in obdelav ter prenos teh v prakso, izdelava konstrukcijskih izboljšav na obstoječi avtomatizaciji, konstruiranje naprav za avtomatizacijo in robotizacijo procesov, konstruiranje namenskih strojev in naprav, vršitev nadzora nad izdelavo konstruiranih strojev in naprav. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 13. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant za hidrotehnične objekte (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VII. stopnjo izobrazbe ustrezne gradbene usmeritve, znanja in izkušnje pri projektiranju hidrotehničnih ureditev, obdelave načrtov, detajlov in tehničnih opisov, znanja hidrološko-hidravlične-ga modeliranja in izdelava poplavnih kart, poznavanje programskega okolja Autodesk Civil 3D ... Nivo Eko, d. o. o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT A Kje ste bili v nedeljo, 21. decembra 2003? Petnajsta obletnica nepozabnega dogodka - Po Perićevi obrambi so se začele uresničevati dolgoletne sanje Prvo tekmo osmine finala lige prvakov v sezoni 2003/04 so ro-kometaši Celja Pivovarne Laško v gosteh proti Ademarju izgubili z 38:25! Nekaj mesecev kasneje so postali evropski prvaki. V Leonu so bili 13. decembra zamrznjeni na -13. Vse je šlo narobe. Toda kapetan celjskega moštva je ostal zvest svojim načelom. Dejan Perić je v severozahodnem delu Španije dejal: »Razlogov za visok poraz je veliko, opravičila ni niti enega. Manjkali sta disciplina in homogenost, sicer nujni spremljevalki v kolektivnih športih. Žalosten sem, ker smo prišli v tako neugoden položaj. Tudi ko smo zmagovali, smo storili veliko napak, a se iz njih nismo ničesar naučili. Sledila bo naša velika obveznost v nedeljo. Odigrati moramo na vso moč. O razliki ne bi govoril. A če nam bo steklo, je tudi čudež možen. Upanje umira zadnje!« Po sedem golov sta v Leonu dala Edi Kokšarov in Renato Vugrinec: »Oni so nas ugnali za trinajst, žoga je okrogla, zakaj ne bi tudi mi njih?« Novo dvorano je s koncertom »krstil« Đorđe Bala-šević. Vodilne celjske strukture so sprejele odločitev, da bo v nedeljo, 21. decembra (16.30), vstop brezplačen. Vstopnice so delili v soboto popoldne in v nedeljo od opoldneva dalje. Takoj med legende V (tedanji) Športni dvorani pod Golovcem se je nagnetlo več kot pet tisoč ljudi. Jutri bo minilo petnajst let, odkar so dvorano simbolično z metom žog v gol odprli celjski župan Bojan Šrot, predsednik RK Celje Pivovarna Laško Tone Turn-šek, državni sekretar ministrstva za šolstvo in šport Jakob Bednarik in direktor ZPO Celje Ivan Pfeifer, blagoslovil jo je opat Marjan Jezernik. Sledil je šestdesetminutni trans čete Mira Požuna. Tako kot dvorana Golovec je tudi njena lepša in večja naslednica takoj po premierni tekmi (34:21) postala del legende. Začetek pravljice Tako kot na celjskem nogometnem štadionu je tudi v novi dvorani prvi gol dal Celjan, Mila-din Kozlina. Prvi polčas se je po fenomenalni predstavi končal s 17:7! Do čudeža je manjkal le še kratek korak. Toda ... »V kaotično zadnjo minuto so Celjani vstopili z golom prednosti v skupnem seštevku (34:20), a so kljub minuti odmora zaradi izgubljenih žog dovolili Špancem, da se vrnejo med >žive<. Entrerrios je zadel iz sedem- metrovke, Juanin je nekaj sekund pred koncem prišel pred Dejana Perića. Dvorana je utihnila. Žoga se je od kapetanove desnice odbila in - mreža se je zatresla ... Večinski del dvorane je obnemel, misleč, da je Juanin uspel. A žoga je zadela zunanji del mreže. >Perke< je stekel za njo za gol, jo poljubil in ko se je čas iztekel, jo je z nogo nabil pod strop prekrasne stavbe. Začelo se je slavje, kakršnega še nismo doživeli. Kot da so se »pivovarji« uvrstili v finale, je izgledalo.« Le dva dni po tekmi so bile te besede zapisane v predprazničnem Novem tedniku. Celjsko moštvo se je v četrtfinale uvrstilo zaradi večjega števila zadetkov, doseženih v gosteh. To je bil začetek pravljice, ki se je končala 24. aprila 2004. Zorman kot na vrtiljaku Dejan Perić je zbral 16 obramb, v postavi so bili še Gregor Lorger, Urban Stopar, Sergej Rutenka 8 golov, Renato Vugrinec 9, Marko Oštir, Saša Mikanović, Nenad Bil-bija, Miladin Kozlina 4 gole, Dino Bajram, Žikica Milosavljević 2 gola, Miha Gorenšek 1 gol, Matjaž Bru-men 4 gole in Edi Kokšarov 6 golov. Vodil jih je Miro Požun, ki je umrl letos. Pravili so, da je lahko tako živopisno zasedbo uspešno vodil le on. Med dvobojem Celja in Ademarja se je spletla ena najbolj zanimivih športnih zgodb. Uroša Zormana na prvi tekmi trener Ma-nolo Cadenas ni uvrstil v postavo. Ljubljančan je visoko zmago svojih soigralcev spremljal s tribune. 21. decembra 2О0З je bil Zorman v postavi Ademarja in je doživel enega najhujših porazov. Cadenas se mu je odpovedal, Celje ga je sprejelo z odprtimi rokami in z njegovo veliko pomočjo je v četrtfinalu padel Lemgo, v polfinalu Ciudad Real in v finalu še Flensburg ... Finale ali še več! Na parketu je bila norišnica. Rajanje se še dolgo ni poleglo. Igralci so uprizorili kačo, ko so bili na kolenih. Izjemno priljubljen »Perke« je dejal: »Hvala bogu. Čudeži še obstajajo. Hvala občinstvu in soigralcem za tako čudovito predstavo. Zasluženo gremo naprej.« Miro Požun je vselej rad ošvrknil kritike, ki so bili preostri. Izkoristil je priložnost: »Prej nisem verjel v čudež. Želel sem si zmago, ki bi omilila slabo razpoloženje, ki je vladalo v klubu po visokem porazu. Z napakami v končnici bi skoraj vse zapravili. Zelo sem srečen.« Predsednik kluba Tone Turnšek je celo vizionarsko predvidel nadaljnje dogodke: »To so bili moji najsrečnejši trenutki v rokometu. Zmaga gre v anale celjskega rokometa, tako kot tista z Veležem. Sezona je pokazala, da ni vse v denarju. Strategija ostaja ista. Če bomo igrali tako kot proti Flensburgu in Ademarju, se lahko nadejamo uvrstitve v finale ali še česa višjega.« Zdaj se zdi vse logično, toda tedaj se je marsikdo nasmehnil ob zadnjem Turnško-vem stavku. Za mašo ... Po porazu v Leonu so obstajali tudi predlogi, naj bo povratna tekma odigrana v dvorani Golovec. Med tistimi, ki so na vsak način želeli obračun videti v novi dvorani, je bil tudi Bojan Šrot: »Scenarij je presegel Hitchcocka. Med polčasom mi je Franci Pliberšek dejal, da plača mašo, če nam uspe. Potem sem se tudi sam odločil za isto obljubo, čeprav tega doslej še nisem storil.« Trepetal je tudi arhitekt dvorane Valter Ernst: »V Leonu je bil občutek strašen. Priti v novo dvorano s takšnim negativnim saldom, to je pomenil pogreb za ekipo, zame kot projektanta. Amfiteaterska zasnova dvorane je prava za športne prireditve, ustvarjena je >korida<, s pomočjo občinstva je gostujoče moštvo pod pritiskom. Občutek je bil neverjeten.« Tedaj je bil selektor Celjan Tone Tiselj: »V Celju se je zgodilo nekaj, na kar smo dolga leta čakali. Občinstvo je bilo fantastično, polno energije. Sožitje z igralci, ki so zaigrali do zadnjega atoma moči, je bilo popolno. To je velika zmaga nove usmeritve, strokovnjaka Mira Požuna, vztrajnega Toneta Turnška.« Sodila sta Poljaka. Tedaj smo še zapisali: »Miroslav in Marek, hvala!« Toda Baum in Goralczyk prav nič več nista poklonila Celju kot sta Nemca Lemme in Ullrich Ademarju v Leonu. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GREGOR KATIČ) ŠPORT 19 ^ V ■ ■ V ■ »Sprašujejo, ce naju zebe v avtodomu ...« Celjski deskar Tim Mastnak po svoji drugi zmagi v svetovnem pokalu Celjska športna stroka je poskrbela za nov podvig. Smučarski trener Grega Ko-štomaj je uspel v svetovni vrh vrniti Ilko Štuhec. Po dolgotrajni rehabilitaciji zaradi poškodbe kolena se je Mariborčanka na smuku in superveleslalo-mu za svetovni pokal v Val Gardeni povzpela na najvišji stopnički. Na supervelesla-lomu so Slovenci vpisali zgodovinski ekipni uspeh, saj so štirje osvojili točke. Najbolje se je odrezal Celjan Martin Čater, ki je bil sedemnajsti. Toda s svojim nastopom je bil upravičeno nezadovoljen. Storil je namreč veliko napako in izgubil precej časa ter poslabšal uvrstitev. Lahko bi se zavihtel precej visoko. Na smuku je potem od štirih Slovencev edini osvojil točke, bil je 25. Želja Čatra, ki je danes dopolnil 26 let, so stopničke. Enak cilj ima smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš, ki pa je v Engelbergu z 18. mestom vendarle potrdil svojo stanovitnost v nastopih med elito. V skupnem seštevku je deseti, najboljši med Slovenci. Svetovni pokal deskarjev prostega sloga se bo iz ZDA preselil na Kitajsko. Na prizorišču naslednjih olimpijskih iger bo v žlebu tekmoval tudi Celjan Tit Štante. Od tekmovalcev z našega območja so največ dosegli deskarji. Velenjčanka Gloria Kotnik je v Cortini d'Ampezzo osvojila četrto mesto. V izločilne boje sta se uvrstila oba Celjana. Rok Marguč je zasedel deseto, Tim Mastnak pa enajsto mesto. Za 27-letnega Mastnaka se je imenitno razpletlo nekaj dni prej na tekmi v Carez-zi. Tam je ugnal celotno konkurenco in Sloveniji priboril prvo zmago v tej sezoni na tekmah svetovnega pokala. Prejšnjo sezono ste 10. marca zaključili z zmago v švicarskem Scuolu. Bolje drugega dela leta ne bi mogli začeti. To ste še zadihani poudarili po ozvočenju v ciljni areni. Res je bilo fantastično. Za to garaš celotno poletje, celotno jesen. Priznam, da sem imel v mislih, da bom začel tam, kjer sem končal, torej na najvišji stopnički. Izšlo se je. Veselje je bilo neizmerno. Tudi zato, ker po kvalifikacijah, v katerih sem imel četrti čas, nisem imel dobrega občutka. Ogledal sem si tekmece in opazil, da so tudi oni imeli težave. Z očetom, ki je moj trener, in serviserjem Daretom Centrihom smo se odločili za spremembe na deski. Med izločilnimi boji sem se iz vožnje v vožnjo bolje počutil. Ob dobršni meri samozavesti sem v srednjem delu proge našel smeri, ki so mi omogočile, da sem tekmecem pobegnil. Kaj je storil serviser? Zame robniki nikoli niso preostri. Tokrat pa so bili ... A kmalu sem z njimi dobil pravi občutek za hitro vožnjo. Strokovnjaki so vožnje ocenili za izjemno kakovostne. Sam vidim še nekaj rezerv (smeh). Na progi Pra di Tori so premoč morali priznati Kanadčan Gardner, Italijan March ter Avstrijca Ki-sllingerja in v finalu Karl, petnajstkratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, ki je ciljno črto prečkal 73 stotink za vami! Tudi v finalu sem se osredotočil zgolj nase, Jasno je, da med vožnjo čutiš, kje je tekmec. Imaš ga v skrajnem delu očesa. Pred zadnjima količkoma lahko tudi pogledaš nazaj. Karl me ni prisilil v rizično vožnjo. Z očetom sta bila taktično pretkana; modro sta izbrala modro progo. Zakaj? Malce sva tvegala. Rdeča proga je bila hitrejša v spodnjem delu, modra pa v zgornjem. Odločila sva se za slednjo z namero, da prido- bim toliko prednosti, da me spodaj nihče ne bo zmogel ujeti. To se je tudi zgodilo. V ženski konkurenci je zmagala Italijanka Nadya Ochner, ki je v finalu presenetljivo premagala olimpijsko prvakinjo Ester Ledecko ... Pred finalom sva bila skupaj na sedežnici. Prijetna tekmovalka. Priznala je, da še ni bila nikoli tako visoko po kvalifikacijah in da zato nima izkušenj z izbiranjem proge. Vprašala me je za mnenje. Dogovorila sva se, da bova vse skupaj poko-mentirala po koncu tekme. Je bila katera oseba jezna, ko sta se tako smejala med pogovorom z uradnim napovedovalcem? Ne, vsaj glede mene ne. Sem samski, če to mislite. Sta z očetom bivala tako, kot sta bila vajena doslej? Seveda, v avtodomu ob vznožju prog. Tako je najlepše. V polfinalu ste bili obkroženi s tremi Avstrijci. Kako oni in ostali vrhunski tekmovalci gledajo na avtodom? Nikomur ni včasih nič jasno. Sprašujejo celo, če naju Mastnaka v Carezzi, Tim in oče Robert Tim je bil nasmejan tudi v sezonah, ko mu skoraj nič ni uspevalo. zebe. V avtodomu je prijetno toplo, imava vse, kar potrebujeva. Tisti, ki tega niso preizkusili, si resnično ne predstavljajo življenja v av-todomu. Kje jesta? Vse, zajtrke, kosila in večerje v avtodomu. Ata je kuhar, voznik, trener, vse. Naslednja postaja svetovnega pokala bo avstrijski Bad Gastein, kjer bosta tekmi 8. in 9. januarja. Zdaj počivam, nato bom treniral na slalomski deski na Rogli, kjer bo veleslalom 19. januarja. Kmalu zatem bom imel rojstni dan. Veseli dnevi se bližajo. Bolj veselih kot v letu 2018 še ni bilo, kajne? To pa drži. Leto bo zapisano z zlatimi črkami v mojem spominu. Zmagama v svetovnem pokalu sem dodal zaključek študija ekonomije in menedžmenta. Tudi zato sem tako neobremenjen začel novo sezono. DEAN ŠUSTER Foto: MIHA MATAVŽ/FIS SHERPA Celjski napad okrepil ruski hokejist Člansko moštvo Hokejskega kluba Celje je okrepil ruski napadalec. Nikita Penzov je star 20 let. Igral je za mlajše selekcije moskovskega Spartaka. Na prvih treningih je pokazal, da ni zgolj novinec, temveč prava okrepitev za ekipo trenerja Roka Rojška. To je imel priložnost dokazati že včeraj, ko so Celjani v mednarodni hokejski ligi (IHL) gostili zaloško ekipo Slavija Junior. Penzov bo pri celjskem klubu deloval tudi kot trener mlajših selekcij. Celjsko moštvo bo konec tedna odigralo kar tri tekme v Novem Sadu proti Vojvodini. DŠ Foto: PETER OCVIRK Dogovor o sodelovanju sta sklenila ruski hokejist Nikita Penzov in v. d. predsednika HK Celje Vid Valenčak. Trstenjakova ostaja pod vrhom Najboljši judoisti in judoistke sveta so se od leta 2018 poslovili na mastersu v kitajskem Gvangžovu. Uvodni dan je bronasto kolajno osvojila Celjanka Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov, druga najboljša športnica Slovenije v letu 2018. V borbi za tretje mesto je z iponom ugnala Nizozemko Fransenovo, Trstenjakova je najprej izločila Britanko Renshall, nato še Nemko Trajdos. Varovanka trenerja Marjana Fabjana je morala v polfinalu še enkrat letos priznati premoč Japonki Nami Nabekura. Tudi tokrat je bil dvoboj zelo izenačen, Japonka pa je slavila po skoraj štirih minutah podaljška. Tina je vnovič dokazala, da še vedno sodi v svetovni vrh, s trenerjem pa vse bolj ugotavljata, kako ju natančno preučujejo v japonskem taboru pred olimpijskimi igrami v Tokiu. Med najboljšo šestnajsterico na svetu v svoji kategoriji je tudi Klara Apotekar, prav tako predstavnica celjskega Z'dežele Sankakuja. V uvodnem krogu je izgubila proti Japonki Mami Umeki. Slednji je ipon s končnim prijemom uspel dobro minuto pred iztekom rednega dela borbe. DŠ, foto: IJF 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Življenjsko pot je sklenil dr. IVAN STOPAR častni meščan Celja S svojim življenjskim delom je trajno zaznamoval področje umetnostne zgodovine in konservatorstva ter neizbrisno prispeval k ugledu mesta Celja doma in v tujini. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Mestna občina Celje Bojan Šrot, župan n JOŽICE VOUK iz Šentjurja (13. 2. 1937 - 6. 12. 2018) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za stiske rok, sočutje in tople besede, s katerimi ste napolnili praznino, ki se je naselila v nas. Hvala za darove ob njenem slovesu. Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. 2061 Dragi Miran, skromno si živel, vso skrb, delo in ljubezen si imel. Vse življenje boriti si se znal, a vjesenskem dnevu si zaspal Želim si, da bi ti bolje na onem svetu bilo, kot ti je tukaj bilo. Ižalujoča mama) ZAHVALA V 56. letu je mnogo prezgodaj umrl dragi sin MIRAN VARJAČIČ Zahvaljujem se vsem, ki so mi vnajteOjih trenutkih pomagali. Heala sosedom za izraženo sožalje. Še posebej luvala neOalinjama za pemoč. Vsem še eukrot najlepša hvala. Žalujoča: mama Katartna 2058 MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT kangoo 1,2, letnik 2002, s klimo in z elektro opremo, zelo ohranjen, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 649-203. 2038 STROJI Naročila sprojomamo na Bdi Ш 935, artnU^Wa Gordana RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE GRADBENO parcelo, veliko 700 m2, okolica Celja, prodam. Telefon 070 614-191, Karmen. 2049 STANOVANJE PRODAM ODDAM TRAKTOR Kubota, 4 x 4, 22 KM, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 2038 ŠIVALNA stroja Danica in Višnja prodam. Zraven podarim omarico. Telefon 041 397-215. 2064 POSEST novi tednik rad io cel ie OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Delovni čas oglasnega oddelka Novega tednika in Radia Celje v času božičnih praznikov: - v ponedeljek, 24. decembra, od 7.30 do 12. ure - v torek, 25. in v sredo, 26. DECEMBRA - ZAPRTO - v četrtek, 27. in v petek, 28. decembra, od 7.30 do 16. ure. PRODAM STANOVANJE v zameno za družbo in pomoč oddam ženski. Telefon 570-8702. 2058 тшш l astrologinja 0906430 cena pogovore za minoto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga oporatoijo APARAT za kuhanje kave Saeco Roval prodam za 200 EUR. Telefon 051 318-592. 2059 AKUSTIKA KUPIM PRODAM PIANINO Foerster Antik, 3 pedali, prodam. Telefon 041 260-994. p SATELITSKO anteno in digitalni sprejemnik za sprejem televizijskih in radijskih programov ugodno prodam. Telefon 041 393-232, Franci. 2056 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DOMAČE ribje hrenovke, sveže, zelo dobre, 5 EUR/kg, nekaj drugače, prodam. Telefon 041 500-394. 2054 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 559-820. 2067 OTROŠK E smui:i, dolg e 1 j0 cm, snuča rske čevlje in otroško deleliško kolo, 16 col, prodam. Telefon 04U 629-249.2072 48-letni Celjan, 170/80, čustven, pošten, ljubitelj narave, Iii rad po tuj poti spt-znal žensko za prijateljstvo in jasneje za resno zvezo. lelefoo 040 210-291. 2021 ŠPORTNO DOPOLDNE |U*ONUDBEm za zrele. reze j ЏисЛ z vie Osžuvo 031836378 htlg://www.zau.oi GRADBENO parcelo, mirna lega, pri Voj-niku, prodam. Telefon 031 243-812. 2020 Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) PRODAM GORILNIK na olje Thermomec, W 75, letnik 1992, delujoč, ugodno prodam. Telefon 041 393-232, Franci. 2056 GORILNIK na olje Elco (Ravensburg), letnik 1979, delujoč, ugodno prodam. Telefon 041 393-232, Franci. 2056 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 2066 PRAŠIČE, težke od 25 do 250 kg, in izločene svinje (za predelavo) prodamo. Sprejemamo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in možna dostava. Telefon 051 720-294. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1963 KRAVO za zakol, staro 5 let, prodam. Telefon 041 547-769. Š 6i BURSKEGA kozla, primernega za razplod ali zakol, okolica Griž, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 860-066. 2035 PRAŠIČE domače reje za zakol in rezane »kapune« za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. Telefon 031 881-353.2044 PRAŠIČA domače reje, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 794-332. 2052 PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačim žitom, možen zakol pri nas, prodam. Telefon 041 996-166. 2000 MLADE zajce za zakol ali nadaljnjo rejo, zelo lepe, od 2 do 2 kg in pol, po 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951527. 2054 PRAŠIČA, težkega 200 kg, ali polovico, domača hrana, prodam. Telefon 041 274-719. 2062 PRODAM CELE orehe, mehka lupina, prodam. Telefon 031 709-777. 2032 VINO, belo, rdeče in sortno, možna dostava, prodam. Telefon 031 627-675. p BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-636. 2048 SENO v balah ali rinfuzi prodam ali menjam za drva. Telefon 041 733-288. 2057 ČESEN, lešnike in rdeče vino jurka prodam. Telefon 051 350-286. 2068 DOMAČE vino z brajde, dobro, prodam. Telefon (03) 573-2226. 2069 VINO modra frankinja, rumeni muškat in mešano belo prodam. Telefon 031 782-708. 2070 DOMAČO slivovko prodam. Telefon 041 871-258. 2073 OSTALO IŠČEM žensko za manjšo eomoč. Možno dedovanja mtnjše kmetije in hiše. Telefon 031 249-579. 2043 ANG LEŠČINA - štrokovna ptd pora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook:Amm-trade Angleščina. n OzADITEUI, pozorj Po ugodnih cenah izdelujem eeči za centralao ogrevanje. Garancij aza peči | e 5 let. Tene Alple ne, s. p., Paekorje 29a, telefon 541-5010, 041 531-976. 2024 ODSTOPIM polovico groba, velikost 14 m2, na celjskem pokopališču v bližini vežice. Najemnina poravnana za 10 let. Informacije po telefonu 041 669-363. 2oei lEM upokojenka 1 avtom, biez izpita. Želim spoznati upokojenca/ko voznico ali veznika za občasni prnvoz v okolici Celja. Telefon 031 786-173. 2063 PRODAM DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p HLODOVINO in suha bukova drva, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472380. 1946 DOMAČE pecivo vseh vrst in okusov prodamo. Telefon 041 642-813. p TELIČKO, težko 250 kg, alfo za kuhanje hrane prašičem in nerjaveč kotel prodam. Telefon 5778-332. 2036 INFORMACIJE 21 Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo... ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil oče, dedi, brat, tast in stric ANTON VODISEK iz Kanjuc 27 v Štorah (10. 1. 1956 - 9. 12. 2018) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala osebju onkološkega oddelka, UKC Ljubljana in bolnišnici Celje. Najlepša hvala družini Klinar-Pavšek ter Mileni in Sandiju za pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Vinku Kraljiču za lepo opravljen obred, Katji Strašek in Darku Bezenšku za lepe besede slovesa, sindikatu SKEI Štore in pevcem skupine Rogla za lepo odpete pesmi. Zahvaljujemo se pogrebni službi Zagajšek in Branetu Mlakarju s pogrebci za lepo organizacijo pogreba ter trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi novi tednik OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za Novi tednik, ki bo izšel v četrtek, 27. decembra 2018, bo zaradi božičnih praznikov v PETEK, 21. DECEMBRA 2018, DO 16. URE. Bilo je lepo, prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, saj spoznali smo, da te več nazaj ne bo. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak IVAN RABUZA iz Vodic pri Slivnici 2b (19. 5. 1940 - 24. 11. 2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Tržanovim in prijateljem, ki ste ga obiskovali v bolnišnicah, mu stali ob strani in mu vlivali upanje. Prisrčna hvala vsem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino in nam kakorkoli pomagali. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Zagajšek in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Mateja in Nevenka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in stare mame VIDE GOTAR iz Jagoč 5a, Laško (14. 6. 1924 - 28. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Laško za odpete pesmi in govorniku gospodu Andreju Mavriju. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših Thermane Laško, v katerem je naša mama preživela zadnji mesec svojega življenja. Žalujoči: hči Dragica z družino, sin Joži z Zdenko in ostalo sorodstvo Poroke Velenje Poročila sta se: Vladimira KEMEC in Peter ZALAZNIK, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Franc FLIS iz Lokovine, 76 let, Terezija ZAHOJNIK iz Ljubije, 82 let, Marija Zofija REBOV iz Celja, 91 let, Stanislav VREČKO iz Migojnic, 82 let, Veronika GLASER iz Svetelke, 76 let, Marijan JELOVŠEK iz Velenja, 92 let, Silvestra UDRIH iz Sp. Grušovelj, 80 let, Ana LENKO iz Šempetra v Savinjski dolini, 82 let, Franc RAJ-TER iz Celja, 85 let, Branko KUKOVIČ iz Celja, 71 let, Anton POLENEK iz Klanca, 88 let, Marija MEŠL iz Strmca nad Dobrno, 85 let. Šentjur Umrla sta: Gavrilo MILEN-KOVIĆ iz Loke pri Žusmu, 84 let, Marija DROBNE iz Dobrine, 90 let. Laško Umrla sta: Friderik RAJH iz Brodnic, 90 let, Ana VREČKO iz Slivnice pri Celju, 95 let. Žalec Umrli so: Sebastjan CESAR iz Celja, 32 let, Ivan SKOK iz Dobriše vasi, 87 let, Roman CVIKL iz Hramš, 41 let, Franc PUNČOH iz Črete, 87 let, Frančiška VIDMAR iz Luč, 95 let, Zvonko KOLŠEK s Polzele, 71 let, Marija SEM s Polzele, 88 let. Velenje Umrli so: Albina Frančiška FIDEJ iz Velenja, 91 let, Ciril ES iz Velenja, 82 let, Franc ŠUMAH iz Velenja, 82 let, Jože JUVAN iz Podkraja pri Velenju, 58 let, Rozalija SKOK iz Florjana pri Šoštanju, 97 let, Valburga ŽOHAR iz Velenja, 86 let. n L 183 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 21. decembra bo minilo žalostno leto, kar nas je zapustil VINKO LEŠEK iz Mestne ulice 22 v Laškem Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, le spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre ŠTEFANIJE OJSTERŠEK rojene Kolšek s Ceste na Gaberno 3 (24. 11. 1934 - 28. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevski zasedbi Oljka, Petri Kolšek za besede ob slovesu in Komunali Laško za opravljen pogreb. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 24. decembra mineva 17 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (1951 - 2001) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Dobrota tvojih rok ohranja nam spomine in hvaležna misel, mama, nate ne mine. V SPOMIN 25. decembra bo minilo tri leta, kar nas je zapustila naša dobra mama MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Z ljubeznijo v tihi žalosti čuvamo spomine na naše skupne dni. Vsi tvoji L 180 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 21. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LSD, SIA, DIPLO & LABIRINTH THUNDERCLOUDS (5) 2. BACKSTREET BOYS - CHANCES (4) 3. OLLY MURS & SNOOP DOGG - MOVES (3) 4. MARTIN GARRIX FT. MIKE YUNG - DREAMER (1) 5. PALOMA FAITH - LOYAL (6) 6. FOSTER THE PEOPLE - WORST NITES (4) 7. EROS RAMAZZOTTI & LUIS FONSI - PER LE STRADE UNA CANZONE (2) 8. JENNIFER LOPEZ - LIMITLESS (2) 9. CNCO, MEGHAN TRAINOR & SEAN PAUL - HEY DJ (3) 10. ZAYN - GOOD YEARS (1) DOMAČA LESTVICA 1. NINA PUŠLAR - ZA NAJU (4) 2. SIMON VADNJAL - BIM BAM BOM (3) 3. ANETTE FT. 6PACK CUKUR - DEJ PLEŠ (4) 4. ELLA ROŠ - VSE KAR JE BILO (5) 5. NUSHY - KRALJICA (5) 6. VLADO KRESLIN - VSE SE DA (2) 7. GAJA PRESTOR - DECEMBRA (2) 8. WHITE MOODS IN JANA SEN - HEJ TI (3) 9. BQL - PERU (1) 10. RAIVEN - NISEM KRIVA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LAUREN SANDERSON - THE ONLY ONE ARIANA GRANDE - THANK U NEXT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SAMUEL LUCAS - SEBE DAJEM SIDDHARTA - LEJ LEJ LEJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 22. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 23. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 24. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 20.00 Božični večer TOREK, 25. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 26. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ans. Banovšek: Rženova Tinka 2. Hec: Ljubezen in smeh 3. Alpski kvintet: Šmentana reč 4. Bojsi: Ko si me varala 5. Ans. Simona Gajška: Ne dam ga 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno i mmj! novi tednik Vedno г mmji Kino CINEPLE Spored od 20. 12. do 26. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aquaman - akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.15, 20.10, 21.20 ponedeljek: 14.30 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani četrtek, petek: 16.50, 18.40 sobota: 12.30, 15.00, 16.50, 18.40 nedelja: 18.40 ponedeljek: 12.00, 13.50 torek: 15.00, 16.50, 18.40 sreda: 12.30, 15.00, 16.50, 18.40 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani, 3D četrtek, petek: 15.40, 17.30 sobota, nedelja, sreda: 13.40, 15.40, 17.30 ponedeljek: 11.00, 12.50 torek: 15.40, 17.30 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, petek, torek: 20.30 sobota: 15.20, 20.30 nedelja: 13.00, 20.30 ponedeljek: 14.15 torek: 20.30 sreda: 16.20, 20.30 Božiček in druščina - komedija, družinski četrtek, petek, torek: 16.10 sobota: 13.00, 16.10 nedelja: 12.40, 16.10 ponedeljek: 12.20, 15.20 torek: 16.10 sreda: 13.00, 16.10 Bumblebee - akcijski, fantazijski četrtek: 18.00, 20.20 petek: 18.00, 20.20, 20.35 sobota: 18.00, 20.20, 22.35 nedelja: 13.50, 18.00, 20.20, 22.35 ponedeljek: 12.40, 14.00 torek: 18.00, 20.20, 22.35 sreda: 14.00, 19.20 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek:15.30, 18.10 petek: 15.50, 18.10 sobota: 12.40, 13.30, 15.50, 18.10 nedelja:12.30, 13.30, 15.50, 18.10 ponedeljek.12.30 torek: 15.50, 18.10 sreda: 12.40, 13.30, 15.50, 18.10 Grinch - animirani, družinski, komedija, 3D četrtek, petek: 16.30 sobota: 14.30, 16.30 nedelja: 14.40, 16.30 ponedeljek: 11.10 torek: 16.30 sreda: 14.30, 16.30 Hrestač 2018 - balet nedelja: 16.00 Johnny English spet v akciji - komedija sobota, sreda: 13.50 nedelja: 14.00 ponedeljek: 11.20 Magične živali: Grindelwal- dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.30 Mary Poppins se vrača - muzi-kal, družinski, fantazijski sreda: 19.00 Robin Hood - pustolovski, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Smrtonosni stroji - fantazijski, pustolovski četrtek: 19.20 petek, sobota, nedelja, torek: 19.20, 21.50 ponedeljek: 14.40 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski četrtek, petek:15.40, 16.40 sobota: 13.00, 14.20, 16.40 nedelja: 14.20, 15.40, 16.40 ponedeljek: 11.40 torek: 15.30, 16.40 sreda: 14.20, 16.40 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.30 ponedeljek:13.00 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski, OV četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.00 Zdaj ali nikoli - komedija, romantični četrtek: 17.20, 20.00 IIICII*0|»0l ČETRTEK 19.00 Tisti čas leta - komedija PETEK 18.00 Noč kratkih filmov 2018: Izbor s FEKKa 20.00 Tisti čas leta - komedija SOBOTA 10.00 Animirani filmi za otroke: Izbor slovenskih animiranih filmov 16.00 Moja žirafa - družinski 18.00 Tatiči - drama NEDELJA 18.00 Tisti čas leta - komedija 20.00 Tatiči - drama SREDA 19.00 Izgubljena v Parizu - komedija KINO VELENJE PETEK 17.30 Čarobna zima v Mumin-dolu - animirani, sinh. 19.30 Tisti čas leta - komedija 20.00 Tatiči - kriminalka, triler 21.30 Aquaman - akcijska pustolovščina SOBOTA 17.00 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirana pustolovščina, sinh. 3D 18.00 Čarobna zima v Mumin-dolu - animirani, sinh. 19.00 Tisti čas leta - komedija 19.30 Tatiči - kriminalka, triler 21.15 Aquaman - akcijska pustolovščina NEDELJA 16.00 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirana pustolovščina, sinh. 17.00 Čarobna zima v Mumin-dolu - animirani, sinh. 18.15 Aquaman - akcijska pustolovščina 19.00 Tatiči - kriminalka, triler 21.00 Bohemian Rhapsody - biografska glasbena drama NOČ KRATKIH FILMOV (brez vstopnine) PETEK 17.00 Slovenski kratki filmi: program za otroke 18.00 Slovenski kratki filmi: DSR/SFC Klasiki NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE IN DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU TOREK 17.00 Grinch - animirana družinska pustolovščina, 3D 19.00 Mamma mia! Spet začenja se - glasbena romantična komedija SREDA 17.00 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Hladna vojna - romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici izven abonmaja; tudi v petek ob istem času 16.30 Knjižnica Laško Bobek in barčica igrana predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško 17.00 Grajska pristava Rogatec Topli Božičkov nasmeh gledališka predstava Gledališča Smejček petek, sobota, nedelja, torek: 17.50, 20.00, 22.10 ponedeljek. 13.20, 15.30 sreda: 17.50, 20.00 Zvezda je rojena - muzikal, drama četrtek, petek, torek: 21.00 sobota: 13.20, 21.00 nedelja: 13.15, 21.00 ponedeljek: 15.00 sreda: 13.20, 21.00 18.00 Plesni forum Celje_ Kralj Urban pleše in igra 25 plesalk Plesnega foruma Celje; predbožična plesna predstava za otroke 18.00 Železarski muzej Teharje Obujeni spomini odprtje razstave slikarja Božidarja Ščurka 18.00 Velenjski grad_ Mešani pevski zbor Škale praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Obujeni spomini odprtje razstave likovnih del Božidarja Ščurka 19.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Božični koncert učiteljev GŠ Rista Savina Žalec vstop prost 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: The hišn'band koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Ob 150-letnici rojstva Frana Koruna Koželjskega slavnostni koncert 20.00 Ipavčev Kulturni center Šentjur Uroš Perić & The Bluenote Quartet božični koncert PETEK, 21. 12. 17.00 Velenjska promenada Čarobna promenada: Zima, zima bela glasbeno gledališče Melite Osojnik 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Laura Ličen odprtje likovne razstave 19.00 Likovni salon Celje Oče je bil lovec/Father was a hunter odprtje razstave Tomaža Črneja; vstop prost 19.00 Telovadnica Osnovne šole Vojnik Big band Šmarje pri Jelšah in Dado Kladenik božični koncert; vstop prost 19.00 Galerija F-bunker Velenje Preobleka odprtje razstave 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Help! A Beatles Tribute koncert 20.00 Galerija AQ Celje_ Živčna žival ali večer med besedami Danija Bedrača vstop prost SOBOTA, 22. 12. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Škratka Sladka gostuje: Gledališče Ku-kuc; 3. predstava programa Na Hermanovem odru; po predstavi obisk Božička 10.30 Dom kulture Velenje Hrestač in mišji kralj Lutkovno gledališče Velenje; predstava je primerna za otroke starejše od štirih let; vstop prost 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Erazem in potepuh abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi NAPOVEDNIK 23 n 17. teme v svetlobo, iz zmrzali v brstenje, o b d an i z vonjem tisočerih zgodb; skozi n a S a vrata v vse čase in prostore... it n i! i iiMiHiisa -V""1"""""" :: jI 1 jHS)|Eaig.!^NONOVOLETO m П ž a ШШ №19 is# 0 1 Q Bp*-?** -"««iP' i* w #celjskiknfjKricarji 17.00 Špital za prjatle Celje Veronika in Friderik gostuje: KD Škratkovo gledališče Celje; predbožična igrana predstava z lutkami; vstop prost 18.00 Šlandrov trg_ Praznični december v Žalcu: Anabel koncert; vstop prost 18.00 Velenjska promenada Čarobna promenada: Ars Groova koncert 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Koroški pevski zbor Mohorjan pod vodstvom Uroša Jurgeca zborovski koncert; vstop prost 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dekliščina Lady's Night, komedija, Špas teater 20.00 Rdeča dvorana Velenje Šank rock, Mi2, Bohem, Kobra band koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Odprava zelenega zmaja koncert NEDELJA, 23. 12. 16.00 Kulturni dom Vojnik Škratka sladka in delavnice otroška igra; vstop prost 17.00 Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak - 1. del tradicionalni praznični nastop otroških in mladinskih skupin 17.00 Dvorec Novo Celje MePZ A Cappella Petrovče adventni koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zimska pravljica koncert ob 10-letnici Ansambla Saše Avsenika, gost: Slovenski oktet 18.00 Velenjska promenada Čarobna promenada: Adi Smolar koncert 19.00 Plesni forum Celje_ Novoletni plesni vlak - 2. del preplet koreografij v sodelovanju z Glasbeno šolo Singen; plešeta mladinski skupini Forum A in Forum B PONEDELJEK, 24. 12. 16.30 Terme Dobrna Božični koncert z Vokalno skupino Fortuna ob 18.00 obisk Božička; vstop prost TOREK, 25. 12. 12.00 Župnijska cerkev Dobrna Moški pevski zbor Dobrna božični koncert 15.00 Športna dvorana Zreče Zreški godbeniki božično-novoletni koncert 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasba na hribu: Prifarski muzikantje božično-domovinski koncert; vstop prost 17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Kulturno društvo Glasovir z gosti tradicionalni božični koncert 17.00 Farna cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli Božični koncert 18.00 Dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Frakolovčani Frakolovčanom božično-novoletni koncert SREDA, 26. 12. 16.00 Župnijska cerkev sv. Lovrenca Podčetrtek Glasbeno-scensko delo: Slovenski božič božični koncert, po narodnih napevih uglasbil Matija Tomc 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester novoletni koncert, abonma CGD in izven; solist: Anđelko Krpan, violina 17.00 Cerkev sv. Egidija Zreče Od dnevu samostojnosti in enotnosti božično-novoletni koncert 18.00 Dvorana Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur božično novoletni koncert; gost: Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju 18.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Mešani cerkveni pevski zbor svetega Lenarta Nova Cerkev božični koncert 18.00 Župnijska cerkev sv. Jurija Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov 18.00 Velenjska promenada Čarobna promenada: Chateau Unplugged koncert 19.00 Cerkev sv. Pankracija Ponikva Tradicionalni božični koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Menopavza muzikal, Špas teater Pravljično Celje ČETRTEK, 20. 12. 10.00 do 19.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem do 30. 12., ob koncertih do 22.00 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela pravljična vodenja, pravljična doživetja s prihodom Božička in Belih vil; do 25.12. 11.00 do 18.00 Glavni trg - TIC Zvezdni princ avanturistična pustolovska igra na prostem, izvajalec: Misterius Escape Room; do 30. 12. 12.00 do 19.00 Mestno središče -na zvezdi Pridi špilat grofe v kuhno na zvezdi praznične dobrote in nekaj kulinaričnih presenečenj, tudi v petek in soboto ob istem času 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Čarobna dežela pravljičnih konjičkov do 30. 12. 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Vožnja s kočijo so 30. 12. 17.30 Knežji dvorec K Pepelki na pravljico: Snežna kraljica branje pravljic; primerno za otroke od 5. do 10. leta PETEK, 21. 12. 17.30 Hermanovo gledališče Muzeja novejše zgodovine Celje_ Tingalaya gostuje: Harlekin - društvo za umetnost plesa; brezplačna predadventna plesna predstava za otroke; vstop prost 20.00 Krekov trg_ Pero Lovšin in Španski borci brezplačni koncert SOBOTA, 22. 12. 17.30 Knežji dvorec K Pepelki na pravljico: Larina božična skrivnost primerno za otroke od 5. do 10. leta 20.00 Glavni trg - oder Help! A Beatles Tribute brezplačni koncert NEDELJA, 23. 12. 17.00 Mestno središče Zborovsko praznično petje in prižig četrte adventne svečke 18.00 Zbirno mesto TIC Celje Pridi špilat grofe v Pravljično Celje adventna kulinarična vodenja, zgodbe Celjskih ob grofovih grižljajih PONEDELJEK, 24. 12. 9.00 do 12.00 Savinova ulica, mestna tržnica Predbožični dobrodelni golaž Stari pisker 22.00 Glavni trg - oder Celjski dixieland brezplačni koncert TOREK, 25. 12. 17.30 Knežji dvorec K Pepelki na pravljico: Neke božične noči primerno za otroke od 5. do 10. leta 18.00 Križišče Popovičeve ulice in Ceste na grad Romantičen pohod z baklami na Stari grad Celje simbolična darilca, glasba: vokalna skupina Vodomke 20.00 Glavni trg - oder Christmas special: Boštjan Korošec in BK Studio band brezplačni koncert SREDA, 26. 12. 20.00 Krekov trg - oder Kingston brezplačni koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 20. 12. 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Spreglejmo z zaprtimi očmi predavanje in pogovor; vodi: Stojan Knez 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Vojnik, osrednji oder prizorišča S Knjižnico Vojnik v pravljično doživetje Božičnega Vojnika za najmlajše; vstop prost, tudi v soboto ob istem času 18.00 Dom kulture Velenje Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Knjižnica Laško Moč nezavednega uma (nevrolingvistično programiranje) predavanje dr. Aleksandra Šinigoja PETEK, 21. 12. 16.00 Dom krajanov Tabor Zimska plesna pravljica 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu: Čarovnija na ledu in prihod Božička vstop prost 17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Prihod dedka Mraza dedek Mraz za predšolske otroke 17.00 Ploščad pred Wellnessom Orhidelia Podčetrtek Postavitev jaslic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Angelčki za srečo ustvarjalna delavnica za otroke starejše od treh let 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu: Disco na ledu-back to 80's vstop prost 20.00 Branibor club Celje Stand up predbožična brezplačna doza smeha; vstop prost 20.30 Celjski mladinski center Praznični rok maraton vstop prost 22.00 Klet krčme TamKoUčiri Celje_ Decembrska noč z didžejem vstop prost; tudi v soboto ob istem času SOBOTA, 22. 12. 9.00 do 12.00 Središče Dobrne Božična tržnica 11.00 Galerija Velenje_ Polsteni praznični okraski kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 15.00 do 20.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom Zlatka 16.00 Kulturni dom Dobrna Praznična predstava z obiskom Božička in obdaritev otrok 16.00 do 20.00 Pred Občino Zreče Prižig prazničnih luči in okrasitev smreke 18.00 Velenjski grad_ Odkleni grad, odkrij grajski zaklad praznična dogodivščina za družine NEDELJA, 23. 12. 10.00 do 18.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline razstava; tudi v torek in sredo ob istem času 16.00 Hiške - center Dobrne Prižig zadnje svečke na adventnem venčku 18.00 Telovadnica OŠ Vojnik Marko Škugor z gosti: Klapa Cambi in Mladinski pevski zbor OŠ Vojnik koncert 18.00 Velenjski grad_ Odkleni grad, odkrij grajski zaklad! Praznična dogodivščina za družine PONEDELJEK, 24. 12. 18.00 Pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice tudi v torek ob istem času 22.30 Pri starem koritu pod Sv. Emo Pristava pri Mestinju Žive jaslice pri starem koritu TOREK, 25. 12. 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel žive jaslice in glasba v podzemnem svetu (zadnji vstop v jamo ob 17.30); tudi v sredo ob istem času 17.00 do 22.00 Velenjska promenada Čarobna promenada: DJ Mrky SREDA, 26. 12. 10.00 Celje, sv. Duh_ Blagoslov konj 10.00 Pri cerkvi v Galiciji Blagoslov konj 10.00 Šentilj pri Velenju Blagoslov konj 11.00 Nova Cerkev_ Blagoslov konj 17.00, 18.00 in 19.00 Vojnik, osrednji oder prizorišča Žive jaslice vstop prost 18.00 Telovadnica OŠ Vojnik Marko Škugor z gosti: skupina Eros, Vladimir Garić, klapa Sebenico ... koncert Dobrodelne prireditve SOBOTA, 22. 12. 9.00 Mestna knjižnica Velenje Klic iz omare sejem igrač in dobrodelni bazar rabljene opreme za živali 9.00 do 12.00 Mestno središče Celja na Zvezdi Dobrodelna božična stojnica Lions kluba Celje Mozaik celotni izkupiček bo namenjen za obdaritev otrok, ki so prikrajšani za praznično veselje SREDA, 26. 12. 18.00 Športna dvorana OŠ Griže Godba Zabukovica z gosti: kvintet Sekstet in plesalci tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 VOŠČILO P, autumn* __ _ Drugi krog,* nova župansbr ,as ieta je tu J FlUVd ZU(JdlllWi življenja iii zadnja Ha vedno večji komercializaciji ^«rtasihmeji že na obsedenost, se decembra ritem lahko tudi malo ,1s zase in za Hud". Zato si vzemimo fas za ob- ј^Ц^ radost, hrepenenje, upanje in tudi dobra dela Ш fit 10UkS,K'sreće- da bi uživali te trenutke tako blagodejno r/\l ril I V Poslanstvo, ki ga vsakodnevno opravljamo, razumemo kot privilegij. Trudimo se to početi odgovorno, profesionalno in pošteno. Verjamemo, da ste to prepoznali tudi naši poslušalci, bralci in poslovni partnerji. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo, z željo, da ste z nami tudi v prihodnjem letu. Ob prihajajočih praznikih vam želimo topel božič in srečno novo leto. Ekipa medijske hiše Novi tednik in Radio Celje novi tednike radio celie Tednikove »zqodbe St. 51 / Leto 73 / Celje, 20. december 2018 Razvezali pentljo velikih pričakovanj str. 28 Med svetlobo Božičnega Vojnika str. 30 Portret: Karl Drago Seme Nepremišljeno obdarovanje z živalmi str. 45 str. 32 26 INTERVJU Kot otrok ni imel niti kolesa, < lastnik petdesetih tovorn Peter Pišek z Lopate je po izboru OZS podjetnik leta 2018 Da bo voznik, ko bo velik, je vedel že pri petih letih. »Vse dneve sem se igral pri sosedih v njihovem starem avtomobilu.« Da ga bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izbrala za podjetnika leta 2018, ni pričakoval. »Že nominacija je bila zmaga. Ko so me kolegi v zbornici predlagali, sem jim dejal, da za takšno visoko priznanje še nisem zrel. In so mi odvrnili, če si ga kdo zasluži, sem to jaz.« Res si ga je zaslužil, saj je v tridesetih letih, odkar je podjetnik, s trdim delom iz nič ustvaril podjetje, ki je danes v Sloveniji na prvem mestu med prevozniki za živilsko industrijo in farmacijo. Podjetje Pišek&HSF Logistic, ki domuje na Lopati v Celju, ima trenutno 50 najsodobnejših vozil in 60 prikolic. Približno 70 odstotkov prevozov opravi v tujini, kjer je njegov najpomembnejši partner nizozemski HSF, ki je bil nekaj let tudi solastnik podjetja, v Sloveniji največ dela za Perutnino Ptuj in Krko. Podjetje sodi med dva odstotka slovenskih družb z najboljšo boniteto. Letos je odprlo nov logistični center. Naložba je bila vredna štiri milijone evrov in je prinesla deset novih delovnih mest. To je šele prvi del naložbe, napoveduje Peter Pišek. Drugi del, vreden deset milijonov evrov, bo na vrsti predvidoma že naslednje leto. Vam godi, ker ste zdaj tudi vi na seznamu podjetnikov leta, na katerem sta na primer Igor Akrapovič in Ivo Boscarol? Nikoli se nisem ukvarjal s tem, kje bi rad bil in s kom. Oba podjetnika spoštujem, ampak želim biti predvsem jaz, takšen kot sem, vključno s tem, kar počnem in kako razmišljam. V ogledalu hočem videti samo sebe. Imam svoj pogum, svojo moč, svoje znanje in svojo strategijo. Od naštetega je najpomembnejši pogum. Moja podjetniška pot ni bila lahka, ampak danes sem srečen, ker bom svojim otrokom, ki so tako kot jaz pošteni in skromni, lahko prepustil podjetje z zelo dobrimi temelji in dobrim imenom. Kako ste sploh začeli? Pri devetnajstih letih s starim Tamovim tovornjakom, ki sem ga kupil v Mlekarni Celeia, kjer sem bil zaposlen kot vzdrževalec. Tovornjak je bil v slabem stanju, nihče od voznikov ga ni hotel, čeprav je mlekarna za nakup ponujala posojilo. Meni se je s tem tovornjakom odprl nov svet, bil je moja sanjska priložnost. Prej nikoli nisem imel nič svojega, še kolesa nisem imel. Že od petega leta sem govoril, da bom voznik. A sem se po osnovni šoli šel učit za strojnega ključavničarja. Starše sem izgubil pri petnajstih letih in na to pot me je poslal stric, ki je poklical znanca in mu naročil: »Tale peb naj bo šlosar.« Ko sem končal šolanje, sem se takoj zaposlil v mlekarni, vendar poklica nisem opravljam z veseljem. Kljub temu sem bil priden in vedno poln novih idej. Ves čas sem govoril, da bom nekega dne voznik. In ko mi je to uspelo, sem delo opravljal z velikim veseljem. Še danes se smejim, čeprav sem včasih zelo utrujen, saj vse dneve garam. Ampak to počnem z nasmehom. Sanje so se vam torej uresničile, ampak morali ste začeti čisto na dnu, na ničli. »Bi zelo lagal, če bi rekel, da mi politično udejstvovanje ne pomaga pri poslu. Ampak vse, kar delam, delam pošteno. Če nič drugega, si z vsemi pogovori na ministrstvih in drugje širim obzorja. Vsak sestanek je zame nekakšno izobraževanje. Vedno se učim. Po poklicu sem strojni ključavničar, v življenju pa sem zagotovo naredil vsaj dvajset diplom. Takšnih trdih, ki sem jih drago plačal.« Nisem začel z nič, ampak z minusom. Sestra mi je posodila deset tisoč mark, zadolžil sem se pri mlekarni, ampak nekaj denarja sem imel tudi privarčevanega. Že takrat sem bil zelo varčen, delal sem vse dneve in vedno, ko so me v mlekarni potrebovali, takrat je bila še v Medlogu, sem šel z veseljem pomagat, čeprav je bilo izven delovnega časa. V mlekarni so me zato zelo težko spustili iz rok. Ko sem končno bil na svojem, se je začelo garanje. Tri leta sem delal noč in dan, kmalu sem lahko kupil še drugi tovornjak, tretjega ... Potem sta se zgodili osamosvojitev in vojna na Balkanu, kjer sem pred tem opravljal večino voženj. Vse se mi je sesulo, ostal sem brez posla, spet sem bil na začetku, samo z enim tovornjakom sem še malo vozil po Celju. Na srečo sem malo pred vojno v domačem hlevu odprl živilsko trgovino, ki me je reševala nekaj časa. Nato so se razmere nekako začele urejati in leta 1993 sem s pomočjo nekega avstrijskega podjetja začel voziti za Eto, Fructal in tudi za Lek. Prva vožnja za Lek je bila do Rostova, še danes se je spomnim, bila je zelo dolga in zelo naporna. Kako vam je sploh uspelo priti do Leka, vam, majhnemu prevozniku iz Celja? Ko bi vedeli, koliko ponudb sem napisal! Še danes hranim eno od njih. Res je, nisem imel prav nobenih zvez in nobenih stricev, ne spredaj ne zadaj. Nihče mi ni pomagal, na vseh področjih sem bil samouk. Včasih, ko so mi zavrnili kakšno ponudbo, sem se razjokal in potem tudi dva meseca ali še več nisem upal odpreti nobenih vrat ali koga poklicati. Pa je minilo, vztrajal sem in tako mi je leta 1994 uspelo priti tudi v Krko, s katero delamo še danes in zanjo s prevozi pokrivamo njene ključne trge. Povsod sem se dokazal kot garač, zato sem najbrž tudi ostal v tako uglednih podjetjih, kot sta Krka in Perutnina Ptuj. Tudi svoje štiri sinove in vse zaposlene učim, da je treba narediti vse, kar se s kom dogovoriš, in še več. Zato je podjetje Pišek&HSF Logistic na področju farmacije in živilske dejavnosti najboljše. Imamo najboljšo tehnologijo, največ znanja in najboljšo storitev. Ga ni na Balkanu, ki lahko ponudi takšen ser- vis kot mi. Smo vrhunski, nihče nam ne more priti blizu. Kako biti najboljši, sta vas najbrž naučila Krka in Lek. Res je, Krka me je dvignila s kakovostjo in z razmišljanjem. Z njo sem zrasel, saj je imela večje zahteve po urejenosti, vedno je hotela najboljše. Zato je moje podjetje bilo in je še vedno pet korakov pred drugimi in je boljše od konkurence. Ima vse potrebne certifikate kakovosti, s čimer se lahko pohvali le malokdo. Žal se to v Sloveniji še ne ceni dovolj, a tisti, ki se na to spoznajo, vedo, da pri nas v podjetju vse, kar počnemo, delamo na najvišji ravni. Pri vhodu v pisarniški del vašega logističnega centra je poseben zaslon, na katerem zaposlene opozarjate, kaj v podjetju ni dobro, kaj je šlo narobe, kaj je treba izboljšati. Je to potrebno? Tudi takšna opozorila o določenih pomanjkljivostih so del naše težnje, da bi bili najbolj kakovosten ponudnik storitev. Zadnjega pol leta se je namreč povečalo število kodnih primerov. Ker voznikov na trgu ni, že nekaj časa zaposlujemo fante od 20 do 25 let iz Bosne in Hercegovine in jih izobražujemo. Ker so mladi, nimajo izkušenj. Dogajajo se trki s tovornjaki, ne znajo pravilno zavarovati tovora, skratka, delajo napake, zaradi katerih me je že večkrat pošteno bolela glava. Zavarovalnica nam je zaradi tega že zvišala premije in celo napovedala, da nas ne bo več zavarovala. Saj vem, da fantje vse te škode niso povzročili namerno, pač niso izkušeni. Zato jih je treba izobraževati in jim dati veliko. Žal marsikdo, potem ko vanj že veliko vložimo, ugotovi, da ta poklic ni zanj. Je pa res, da so fantje iz Bosne najboljši janičarji. Na začetku je z njimi nekaj težav, po končanem izobraževanju pa so odlični vozniki. Povsem drugače kot že izkušeni vozniki. Marsikdo od njih, ki pride k nam, je prava katastrofa. Nasploh pa lahko rečem, da imamo v našem podjetju zelo zveste ljudi. Veliko dobimo od njih, saj jim veliko tudi damo. Plače so dobre, deležni s o spoštovanja, skrbimo, da vozijo najbolj sodobne tovornjake, pri nas imajo urejena stanovanja. Ker zahtevam, da se dovolj gibajo in živijo zdravo, jim plačujemo fitnes, pred letom smo uvedli tudi zdrave zajtrke. Med devetdesetimi zaposlenimi v vašem podjetju so večinoma vozniki. Med njimi je najbrž zelo malo Slovencev. Približno 25 odstotkov jih je, nič več. V zadnjih petih letih nisem zaposlil nobenega Slovenca. V sekciji za promet pri obrtni zbornici imamo posebno skupino, ki ima nalogo, da s pristojnim ministrstvom in šolami poišče pot, kako čim več mladih spodbuditi, da se odločijo za poklic voznika. Takšnega kadra v Sloveniji preprosto ni. Je pa res, da država in tudi mi vozniki do zdaj nismo dovolj naredili za promocijo tega poklica. Pred leti sem sam v Celju nekaj poskušal, a je vse skupaj zvodenelo. Včasih nas v podjetju obiščejo kakšni učenci in so navdušeni nad vsem, kar vidijo. Ko jih vprašamo, ali bi delali pri nas, vsi molčijo. Se zaradi takšnega pomanjkanja voznikov tudi v vaši dejavnosti dogajajo kraje kadrov? Tega sicer ni, je pa velik problem, ker vozniki odhajajo v Nemčijo. To se ne dogaja samo majhnim prevoznikom, dobri vozniki zapuščajo tudi velika podjetja. Od 1. januarja bo še slabše, saj bo takrat Nemčija trg dela odprla za balkanske države. Tudi naše podjetje je v zadnjih dveh, treh letih izgubilo sedem vrhunskih voznikov. Saj jih razumem, v Nemčiji imajo boljše pogoje dela, žene dobijo službo, standard je višji. Jaz vozniku ne morem ponuditi tistega, kar mu lahko Nemec. V prihodnjih letih bomo zaradi vsega tega imeli zelo velike probleme. Že dolgo se v Ljubljani derem, da je treba poskrbeti za ljudi, ker so naš največji kapital, a me ne slišijo dobro. Da bi bil drugim za zgled, bom kmalu zaposlil nekoga, ki bo mentor in inštruktor mlajšim, ki bo delal z ljudmi in skrbel za njihovo izobraževanje. Seveda bo vse to treba plačati, ampak če hočeš imeti urejeno podjetje, potrebuješ tudi takšne ljudi. Včasih sem prav žalosten, ko gledam velike ugledne družbe z visokimi dobički, a z malo posluha za zaposlene. Žalosten sem tudi, ko se dan za dnem srečujem z nelojalno konkurenco, ki slabo plačuje svoje zaposlene in meče slabo luč na vse slovenske prevoznike. Gre predvsem za podjetja iz južnih držav. V Sloveniji je registriranih šeststo prevozniških podjetij iz Bosne, Srbije in še od kod, ki ne spoštujejo ne zakonov ne boga. Potem kar čez noč izginejo, za sabo pa pustijo dolgove do bank in do delavcev. Podjetje imam trideset let in še najmanj toliko časa se bodo s prevozništvom ukvarjali moji sinovi. Ti fantje pa so prišli, INTERVJU 27 danes je jakov vse pokradli in nato izginili. Ne vem, kako lahko tako živijo in delajo. Kaj je bilo prelomno, da ste iz manjšega podjetja zrasli v to, kar ste danes? Zgodilo se je leta 2006 s kapitalsko povezavo z nizozemsko korporacijo HSF. Iskala je dobrega strateškega partnerja na Balkanu. V igri je bilo veliko prevoznikov, ampak na koncu se je odločila zame. Bilo mi je v veliko čast, saj gre za ugledno 120 let staro družinsko podjetje. Na začetku me niso resno jemali, a ko sem jim dokazal, da sem zelo resen partner, in ko je naše podjetje začelo dosegati najboljše rezultate na zaposlenega v skupini HSF, so mi začeli verjeti. Čeprav naše podjetje z Nizozemci ni več lastniško povezano, imam z njimi še vedno zelo dobre odnose. Spoštujejo me, ker vedo, da tisto, kar govorim, tudi naredim. Če se tako dobro razumete z lastniki nizozemske korporacije, zakaj ste se z njimi razšli? Kriv je bil logistični center, ki smo ga odprli letos. Zgraditi bi ga morali že pred leti, a ni šlo. Začeli smo se kregati, ker niso verjeli, da gradnja na tem mestu ni dovoljena, da moram »Svoje otroke že ves čas učim trdo delati. Če boste prenehali, jim pravim, se bodo zakladnice, tudi če bodo do vrha polne, hitro izpraznile. Poln koš zelo hitro zvrneš, praznega je težko napolniti.« Z gradnjo logističnega centra ste morali odlašati več let, ker ste čakali na občinski prostorski načrt, ki ga niste dočakali, zato ste morali načrte nekoliko spremeniti. Težave so tudi zaradi državnega prostorskega načrta. Verjamete, da se bo s prostorskimi načrti kmalu kaj spremenilo? Verjamem. Da bi zadeve še hitreje šle naprej, bi se župan, vseh 33 mestnih svetnikov in vodje občinskih oddelkov lahko šli dret pred parlament. Dorči nam bo dal navadne klobase, jaz sem lovec, bom nabavil lovske stole, Geršak bo poskrbel za kruh, Nomago, ki je v Celju dobil koncesijo za javni prevoz, pa nas bo peljal v Ljubljano. In se bomo drli, dokler nas ne uslišijo. Celje mora dobiti, kar mu pripada. Ne samo državni prostorski načrt, tudi sanacijo degradiranega okolja. To si zasluži! Nenehno ponavljam, da je treba iti v Ljubljano, če želiš kaj urediti. K tebi domov ne bo prišel nihče. Treba je torej dati papirje v torbo, sesti v avto in se odpeljati v prestolnico. Županu in vsem ostalim v občini sem že večkrat rekel, da jim bom tudi jaz odpiral vrata, če bodo želeli. Zaradi funkcij, ki jih »Moje vrednote so že ves čas delo, varčevanje in plemenitenje kapitala. Nikoli nisem bil pohlepen. Vse, kar imam, sem si prigaral sam in na to sem zelo ponosen. Če bi zdaj na loteriji zadel milijone, do tega denarja ne bi imel nobenega odnosa. Kar sem ustvaril sam, pa mi pomeni veliko.« pridobiti celo goro dokumentov. Preprosto niso mogli razumeti, da je pri nas povsem drugače kot na Nizozemskem, kjer država in mesto podpirata podjetnike in jim dajeta najrazličnejše spodbude. Saj je tudi pri nas zadnje čase bolje, država je začela spoznavati, da mora podpirati podjetnike, tudi v Celju je naš župan spregledal, da je treba ustvariti pogoje in komu dati kaj tudi zastonj. Samo da pride v mesto. Račun pa mu lahko izstavi čez tri leta. No, pred približno šestimi leti smo se tako z Nizozemci razšli. Bilo je zelo burno, saj je tudi lastnik korporacije HSF tako temperamenten kot jaz in tudi on zna kdaj v jezi kaj vreči z mize. Čeprav je multimilijar-der, četrti najbogatejši človek v Evropi, največji logist v agroživilstvu in mesni industriji, se mu nisem dal. Spoštoval sem sebe, malega Piška. Po dolgem prepiru sva sklenila gentlemanski sporazum. Dogovorila sva se za strateško partnerstvo, jaz pa sem odkupil 42-odstotni delež podjetja. Približno mesec je bilo mučno, a sva potem začela odlično sodelovati in tako je še danes. I I I I f ПРШ« opravljam v obrtni zbornici, me v Ljubljani poznajo in imam kar nekaj politične moči. Tudi sam sem zaradi sprememb državnega prostorskega načrta, ki so nujne zaradi gradnje drugega dela našega logističnega centra, ves čas v Ljubljani. Na vsakem ministrstvu povem, da sem iz Celja, da imam rad to mesto, in jim govorim, naj nam pomagajo. Celje mora postati resnično središče regije. Tudi zato se že nekaj časa borim, da bi na prostoru nekdanjega Merkurja dobilo intermodalni logistični center. Smo na petem evropskem transportnem koridorju med Lizbono in Kijevom, ki je najbolj prometen, in to lego moramo izkoristiti. Blizu sta mariborsko in brniško letališče, imamo železnico, tudi Luka Koper ni daleč. Žal se nič ne premakne. Kdo je kriv za to, kaj je največja ovira? Neaktivnost ljudi v Celju in tudi v Ljubljani. Nekdo bi moral o tem začeti glasno govoriti. Na zadnjih lokalnih volitvah se je moja stranka SLS žal odločila, da bo na prvo mesto postavila Šmartinsko jezero. Lahko bi ^ЈШH v. мгг ■ rt-4irti Na eni od sten v podjetju Pišek&HSF Logistic, ki so polne različnih priznanj, zaseda pomembno mesto fotografija na tej fotografiji. Na njej je Peter Pišek pri devetnajstih letih s svojim prvim tovornjakom. logistični center. Marko Zidanšek pač sam vodi strategijo stranke. Ga ne kritiziram, zelo ga imam rad, ampak določenih stvari ni delal dobro, kar se je odrazilo tudi na volilnem rezultatu. Skratka, celjski intermodalni logistični center, za katerega bi investitorje poiskali v tujini, bi lahko prinesel tisoč novih delovnih mest. Slovenija ima zaradi svojega geostrateškega položaja zelo velik potencial v logistiki. Zadnje tri mesece se borim, da bi vlada logistiko zapisala kot svojo strateško gospodarsko vejo, tako kot sta lesarska dejavnost in turizem. S tem bi se nenazadnje povečal tudi ugled nas, prevoznikov. Ko zdaj komu rečeš, da si logist, te malodane gledajo, kot da imaš kugo in smrdiš. Banke, čeprav imajo veliko denarja, ti ga ne dajo, prav tako ni ugodnih razpisov ali državnih spodbud. Za svoj logistični center na Lopati nisem dobil niti evra državne spodbude ali ugodnega posojila. Vse sem plačal z lastnim denarjem in z bančnim posojilom. Edini, ki mi je pomagal, je bil nekdanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki mi je omogočil, da se bodo za drugi del moje naložbe naredile spremembe državnega prostorskega načrta, kar bom plačal sam. Vi pa res nikoli ne obupate. Ne, nikoli v življenju nisem obupal in tudi nikoli ne bom. Če bi, vsega tega ne bi dosegel. Ne smeš obupati. Moraš biti trmast in delaven, predvsem pa moraš imeti rad posel, ki ga opravljaš. Kar si zastavim, od tega potem zelo težko odstopim. Rad delam in zadnja leta zelo uživam, ko gledam, da tudi moji otroci radi delajo. Včasih se mi kar smilijo, ko vidim, kakšni garači so. Enaki kot jaz. Kako ste jih prepričali, da so prišli k vam? Veliko družinskih podjetij je propadlo, ker otroci niso hoteli nadaljevati posla svojih staršev. Vi pa ste prepričali vse svoje štiri sinove. Nobenega nisem silil, sem jih pa ves čas usmerjal. Že od malega so morali delati, saj sta pošteno delo in tudi zaslužek zame najbolj pomembni vrednoti. Za svoje delo so dobili nagrado, ki ni bila velika, in ves čas smo se pogovarjali, v kaj jo bodo vložili. Karkoli so si kupili, sem jim primaknil polovico denarja. Na koncu sem sicer res vse plačal jaz, ampak fantje so se naučili varčevati. Tudi meni ni nič padlo z neba. Zelo sem ponosen na vse svoje štiri fante. Enemu leži gostinstvo in iz Pišek bara je naredil uspešnico. Ostali trije delajo z mano. Prvi vodi naložbe in tehnično področje, drugi je moj prokurist, tretji je vodja prodaje. Nekoč se boste umaknili. Vas je kaj strah, ali bodo sinovi znali ohraniti, kar ste ustvarili s trdim delom? Tudi če grem v tem trenutku, bo podjetje delalo naprej s prav takšno energijo, kot jo ima z mano. Pred desetimi leti sem bil hudo bolan, marsikdo me je že pokopal. Napisal sem oporoko in se poslovil od zaposlenih, ki niti niso vedeli, kaj se dogaja. Ključe podjetja sem predal najstarejšemu sinu, ki je takrat imel 21 let in je bil v drugem letniku fakultete za logistiko. Dve leti je skrbel za podjetje in za 45 ljudi. Moji fantje so res pravi, delavni in pošteni. Prav prositi jih moram, naj se odklopijo in gredo na dopust, česar si jaz v preteklih letih nisem mogel privoščiti. Ne smejo pregoreti, tako kot sem jaz, ki delam od šestih zjutraj do devetih zvečer. Se vam ne zdi, da pretiravate? Kako sploh zdržite takšen delovni ritem? Zadnje čase res ugotavljam, da pretiravam, a saj se znam tudi sprostiti. Zadnjič sem si privoščil tri dni morja, sicer pa grem pogosto na Celjsko kočo ali na kolo. Ko se gibam, si naberem moči in si zbistrim glavo. Če ne bi imel tega, bi verjetno končal v Vojniku. Upate našteti, koliko funkcij imate? Saj niti ne vem, veliko jih je (smeh). Sem podpredsednik OZS na lokalni in državni ravni, predsednik sekcije za promet pri OZS, član različnih nadzornih svetov in delovnih teles, celjski mestni svetnik, član konjerej-skega in lovskega društva in najbrž še kaj. Vodenju krajevne skupnosti sem se letos odpovedal in najbrž bom to storil še s kakšno drugo funkcijo. JANJA INTIHAR, foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Razvezali pentljo velikih pričakovanj Z Božičkom smo zaplesali in zapeli. Božiček je obiskal tudi otroke v medijski hiši NT&RC Ko se na ulicah prižgejo lučke, na mestnem tlaku zrastejo smreke in iz lesenih hišic zadiši po klinčkih, cimetu in pomarančah, je jasno, da se obeta poseben obisk. Še preden ugledamo njegova rdeča oblačila, se od daleč zaslišijo drobni kraguljčki in nežni zvončki. Otroci vedo, da je srečanje v mamini oziroma atijevi službi v prostorih Novega tednika in Radia Celje vsako leto med najbolj prisrčnimi in zato tudi med najtežje pričakovanimi. ci samokritično zmajevali z glavami. »Marsikdaj starejši pravijo, da otroci niso pridni, da so poredni in še kaj bi se našlo med temi težkimi besedami. Jaz pa verjamem, da ste otroci takšni, kot morate biti - radoživi, zdravi in ve- »Ja, kaj ste to vi, dragi mali prijatelji?« se je čudil Božiček. Kako se ne bi, ko pa so vsi po vrsti zrasli za debelo ped. Se razume, vsi so malo večji in vsi še malo bolj pridni, mar ne? »No, ja, o tem bi se dalo razpravljati,« so otro- seli. Nič se ne obremenjujte, če odrasli to kdaj pa kdaj malo narobe razumejo,« jih je prijazno potolažil dobri mož s severa. In darila? Pod smrečico so jih dostavili že palčki. Treba je priznati, da ti celo leto hudo garajo. Menda oni poskrbijo za vso pošto, za vsa darila in celo za vso organizacijo vseh Božičkov-ih obiskov. Res jim iskreno hvala. Šaljivi dobrotnik pa je na vse to seveda dodal še veliko pentljo dobre volje in iskrenih želja. »Prijetne praznike, kanček sreče, veliko zdravja in vsega tistega, kar si sami najbolj želite,« nam je zaželel ob koncu in nam do prihodnjega leta pomahal v slovo. StO Foto: SHERPA KOLO SREČE 29 Zavrteli smo kolo sreče ... ... in ogreli srca bralcev, poslušalcev in mimoidočih Praznična rajanja so zajela vse kraje v regiji. V knežjem mestu, kjer so ulice v praznični obleki zaživele že ob začetku meseca, se decembrsko rajanje preveša v drugo polovico. V soboto dopoldne je praznični utrip mesta sooblikovala tudi naša medijska hiša. Med poplesavanjem snežink smo se zabavali ob vrtenju kolesa sreče in prazničnih melodijah. Kljub sodobni tehnologiji in poplavi socialnih omrežij, ki vedno pogosteje prijatelje spreminjata v tujce, se v dneh pred prazniki pokaže, da smo ljudje vendarle željni druženja. Še vedno največ štejejo prijazen, iskren nasmeh, stisk roke in topel objem. No, tudi kakšna manjša pozornost v obliki darilc ni odveč. Obiskovalce so poleg nagrad in toplih napitkov ogrevali še glasbeni gostje Domen Kumer, Isaac Palma in Anabel. LKK Foto: GrupA Ne glede na izvedbo je vsakdo domov odnesel darilo. Isaac Palma, ki je zapel z oboževalkami, je obljubil, da bo v Celje še prišel, saj se dobrih ljudi ne spusti iz rok. Anabel je poleg odličnega »kuhančka« ponudila še kavo. 30 REPORTAŽA Na razstavi so tudi slovenske ja slice ustvarjalca Jožeta Žlausa Sveta družina je v slovenski, gorenjski narodni noši, »trije kralji« v štajerski in prekmurski noši, Ribničan je predstavljen s suho robo. Med svetlobo Božičnega Vojnika Vedno večja prepoznavnost vojniške velike zunanje in notranje razstave - Bujna domišljija jasličarjev na dvoriščih treh ulic in v Jernejevem domu Od sobote ponuja Vojnik izjemno praznično podobo. Od tega dne svetijo luči Božičnega Vojnika, ki privabljajo vsako leto množice iz različnih krajev Slovenije in iz zamejstva. Prireditev je tudi letos v znamenju razstave zunanjih in notranjih jaslic, praznične tržnice, gastronomske ponudbe ter kulturnih dogodkov. Gre za največjo takšno prireditev v Sloveniji. Letos je v Vojniku na ogled 230 jaslic, ki so delno postavljene na dvoriščih zasebnih hiš, in sicer v treh ulicah okoli župnijske cerkve. Jaslice so iz različnih delov Slovenije, s Hrvaške in celo iz Čila, Peruja in Betlehe-ma. Letos je tudi veliko jaslic primorskih jasličarjev, med njimi so izdelki iz kamna. Ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, ki je najhuje divjala prav na Primorskem, so na ogled celo božični predmeti vojakov s fronte. Ti so zbrani v zbirki vojniškega zbiratelja Marka Zdovca. Domišljija jasličarjev »Ustvarjalnost naših ja-sličarjev se je spet izkazala kot izvrstna,« pravi o letošnji razstavi predsednica Turističnega društva Vojnik Nataša Kovačič Stožir. Društvo je pripravilo razstavo skupaj z domačim Katoliškim kulturnim društvom Ivana Šoparja in občino. Veliko jaslic so seveda ustvarili občani Vojnika, vsi jasličarji pa so uporabili svojo bolj ali manj bujno domišljijo. Tako je mogoče videti jaslice iz vseh mogočih mate- V Božičnem Vojniku je letos marsikaj novega. Hojku, ki je maskota Božičnega Vojnika, se je letos pridružila še Hoj-čica, oba sta otrokom na voljo vsak dan. Za otroke je še precej druge ponudbe, od ježe ponijev in pravljičnih doživetij na osrednjem odru do otroške igre v vojniškem kulturnem domu. Na stojnicah Božične vasi je vsako popoldne praznična tržnica, ki jo je pripravilo več kot dvajset ponudnikov. rialov in vseh mogočih oblik. Za savinjske jaslice služijo na primer za podlago hmeljske kobulice, ene od vojniških so izdelane iz papirja ponovne uporabe, ne manjka kovinskih, iz ličja, gline, rogov govedi ... Notranje jaslice so na ogled v Jernejevem domu, ki je tik ob župnijski cerkvi. Notranja razstava jaslic Božičnega Vojnika, ki je postavljena v Jernejevem domu, je na ogled od 16. do 20. ure. Z razstavo jaslic na prostem bo odprta do 2. januarja. »Domačini se ves čas sami javljajo in prijavljajo. Sodeluje veliko novih, nekateri so svoje lanske upodobitve nadgradili,« je dodala Nataša Kovačič Stožir o ustvarjalnosti domačinov. Vojničani pripravljajo svojo božično razstavo celo leto. »Jaslice izdelujejo doma, nato jih pripeljejo in hitro postavijo,« opaža pobudnik Božičnega Vojnika Beno Po-dergajs, nekdanji tamkajšnji župan. Podergajs, ki je predsednik društva Ivana Šoparja, je posebej zadolžen za jaslični del celotne prireditve. Treba je povedati, da postavljajo jaslice Božičnega Vojnika tudi nekateri domači podjetniki. Dodana vrednost Pomemben del Božičnega Vojnika je njegova kulturna ponudba, ki obsega dvajset različnih prireditev. »Pravimo, da smo pripravili nekaj za vsaka ušesa, vse od koncertov klasične glasbe do pop rok koncerta. Predstavilo se bo tudi več domačih, vojniških izvajalcev. »Bistvo Božičnega Vojnika so zagotovo jaslice, vendar je pomemben tudi kulturni program, ki razstavo dopolnjuje,« pravi o kulturni ponudbi njena ustvarjalka Urška Mužar iz občine Vojnik. »Ljudje, ki pridejo v Vojnik, se želijo udeležiti tudi kakšne kulturne prireditve. Kulturno ponudbo »Vse od prvega leta Božičnega Vojnika smo nad obiskom presenečeni. Že prvo leto ga je obiskalo petnajst tisoč obiskovalcev. Naslednje leto smo dogajanje podaljšali za teden in jih zabeležili štirideset tisoč,« je z Vojničani zadovoljna predsednica turističnega društva Nataša Kovačič Stožir. Lani je prireditev trajala krajši čas, oglasilo se je 35 tisoč ljudi. zato razumem kot dodano vrednost razstave jaslic,« pojasnjuje Mužarjeva. Najbolj obiskani so koncerti v cerkvi in tisti, ki jih pripravijo domači glasbeniki. Vsi koncerti, razen enega, so brezplačni. Izjema je koncert dalmatinskega pevca Marka Škugorja, ki bo dvakrat nastopil z gosti. Med temi bo obakrat mladinski pevski zbor Osnovne šole Vojnik. BRANE JERANKO Foto: SHERPA DOBRA DELA RADIA CELJE 31 Otroški smeh V torek, 11. decembra, smo se po treh uspešnih »dobro-delovnih« akcijah odpravili še na četrto. V veselem decembru nismo pozabili na najmlajše. Odpravili smo se v Vrtec Lipa v Štorah, kjer smo jih razveselili z zdravimi in s sladkimi priboljški, ki so jih podarili v trgovini Jager. Nič manjše sreče in nič manj nasmehov na lica otrok ni izvabil poskočni Dejan, ki so mu otroci pripravili celo kratek glasbeni program. Nato se je veselo in poskočno druženje nadaljevalo ob pesmi, plesu in rajanju. LŽ, foto: GrupA r V Kava in nogavice Za zadnjo epizodo dobrih decembrskih del smo se že navsezgodaj zjutraj odpravili v središče Celja. V Jagru so priskrbeli oblico dišeče kave in kup toplih nogavic njihove blagovne znamke. Poskočni Dejan je na sicer kar hladno jutro poskrbel za dobro voljo in prijetnejše pre bujanje s kavo. Mimoidoče dijake in ostale, ki so hiteli opravkom naproti, je še dodatno pogrel in razveselil z nogavicami. Mrazu navkljub smo zaključili akcijo s toplino v srcih, vedoč, da smo z dobrimi deli marsikomu v teh dveh tednih polepšali dan. LŽ, foto: GrupA 32 PORTRET Dedek Mraz, ki je vstal od mrtvih Karl Drago Seme v škornjih sivolasega dobrotnika nastopa kar 54 let Ko pride v dvorano, vsi otroci, od najmlajših do tistih na pragu šole, obstanejo, utihnejo in ostrmijo. A po nekaj trenutkih jih mož s sivo kučmo in z belo brado pridobi na svojo stran. Hitijo mu razlagati, da si pridno umivajo zobke, da radi jedo sadje in zelenjavo ter katera igrača jim nekaj pomeni. Dedek Mraz, ki ga tokrat predstavljamo v Novem tedniku, najmlajše v Šaleški dolini spremlja 54 let. In v vsem tem času si pri njem niso prislužili niti ene same črne pike. »Otroci so radovedni, igrivi, iščejo odgovore. Imajo različne značaje, eni so bolj živahni, drugi bolj mirni. Za moj pravljični svet so prav vsi med njimi odlični,« pravi. V vlogi najstarejšega dedka Mraza v Šaleški dolini je Karl Drago Seme »debitiral« pri sedemnajstih letih. Prvi nastop je bil zanj izjemna šola, se spominja. Proti koncu prireditve je v njegovem košu namreč zmanjkalo daril, da bi lahko z njimi obdaril vse otroke, ki so bili v dvorani. »Tri četrt ure smo imeli na odru Pokaži, kaj znaš. Otroke sem spodbujal, da so nastopali, peli, deklami-rali. Organizatorji so vmes tekli v trgovino po nova darila. Kolega, ki je osvetljeval prizorišče, je naposled za zaveso le opazil dve veliki košari za kruh, v katerih so bili skriti paketi. To pomeni, da so bili v dvorani ljudje, ki so želeli nagajati.« Zaradi te izkušnje se je sogovornik še bolj trdno odločil, da bo otrokom vsako leto pripravil pravljično doživetje. Pri tem ga niso ustavile niti težave s srcem. Njegovo zdravljenje so v Topolšici zaključili dan prej, preden običajno dolino obišče dedek Mraz. »Organizatorke prireditve so takrat klicale v bolnišnico, kjer so jim sestre dejale, da me ni več. Želele so povedati, da sem šel domov, gospe iz občine pa so razumele, da sem umrl. Ko sem se odpravil k osebnemu zdravniku, »Imam sedem vnukov, vendar nikoli ni bilo zadrege, če sem kot dedek Mraz nastopal pred njimi. Obravnaval sem jih enako kot otroke iz soseščine, doma pa sem jim seveda posvečal dodatno pozornost.« V Šaleški dolini je kot dedek Mraz najbolj prepoznaven Karl Drago Seme. Prihodnje leto bo značilno leseno palico in tudi svojo vlogo prepustil mlajšim kolegom. (Foto: Ksenija Mikor) da bi mi dal bolniški list, me je prosil, naj sedem, in mi pojasnil vso štorijo. Nato sem šel v občino, da bi jim povedal, da sem še živ in da bom prihodnji dan nastopal. Vmes je žena že prejela žalni telegram,« pove v prešernem smehu. Dedek, ki poje o dudici Kot v 70. letih tudi danes otroci nestrpno pričakujejo dan, ko se srečajo s prijaznim dobrotnikom s tradicionalno polhovko na glavi. Slednji ima ob koncu decembra v Šaleški dolini polne roke dela na različnih prireditvah in ob obiskih šol ter vrtcev. Otroci z njim radi za-pojejo pesmi, ki združujejo. Kot na primer Mi se imamo radi. Nobeno srečanje ne mine brez pesmi o dudici, ki jo je napisal velenjski literat Ivo Stropnik in jo objavil v knjigi Dudovo drevo. Seme je otrokom pesmico najprej pripovedoval, med vožnjo na eno od prireditev se je domislil še melodije. Stropnik je bil tovrstnega poustvarjanja vesel in je pesem odprtih rok dal od sebe za veselje otrok. Danes je ta skladba v Šaleški dolini za dedka Mraza značilna bolj kot Bitenčeva Siva kučma, bela brada. Če je Seme ne začne peti sam, jo namesto njega zapojejo kar otroci. Moža s sivo kučmo in z belo brado na prizorišče pospremijo različni pravljični liki, na primer snežinke. Nato se čarovnija začne. (Foto: Bojana Špegel) V več kot petdesetletni »karieri« se je Karl Drago Seme kot dedek Mraz uspel približati vsem generacijam. Mednje prinaša dobro voljo in jim je kot prijatelj. »Če nekoga nestrpno pričakuješ, si ob njegovem prihodu vesel. In tako je tudi z dedkom Mrazom. Ljudje so željni prijaznosti, druženja, veselja. Otroci pa zaradi tega lika verjamemo v pravljice.« »Otroci so vedno pridni. Odrasli, ki jih ocenjujemo in jim postavljamo kriterije, jim moramo prisluhniti in jih usmerjati na pravo pot. Moje poslanstvo je, da otroškim dušicam ponudim lepo doživetje in jih spodbujam, naj po svetu hodijo neobremenjeni.« Z veseljem vas vabimo v čokoladni butik Celje Vodnikova ulica 11,3000 Cejje (nasproti srednje ekonomske sole) Razdeli kar dva tisoč daril Sogovornik opaža, da so se obiski dedka Mraza čez leta precej spreminjali. V zgodnjih 70. letih lik med ljudmi še ni bil tako prepoznaven kot danes. Tudi organizatorji prireditev in obdarovanja so orali ledino. Danes pri organizaciji prireditev v domu kulture, kamor so povabljeni otroci, stari od tri do šest let, Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pomaga veliko donator-jev in prostovoljcev. Z njihovo pomočjo sivolasi mož med malčke razdeli približno dva tisoč daril. V paketu jih čakajo igrača, nekaj sladkega, a tudi knjiga. Slednja po prepričanju Karla Draga Semeta ni pomembna le zato, da se človek iz nje kaj nauči, ampak zato, ker se okoli nje zbere vsa družina. Družinski člani se z njeno pomočjo povezujejo, se pogovarjajo, drug drugemu pripovedujejo. Starešina med dedki Mrazi poudarja še, da prejmejo vsi otroci enaka darila. »Danes je veliko družin v socialnih in drugih stiskah, nekateri pa imajo vse. A ko jih obiščem, so enaki med enakimi. Nakažem jim, da so vsi pomembni in da imajo vsi enako izhodišče, da ustvarijo nekaj iz sebe.« Toplo je sprejet tudi v domovih za starejše, zavetiščih za brezdomce in v varstve-no-delovnih centrih. Kot pravi, pri marsikom zbuja spomine na otroštvo. Varovanci različnih ustanov, tudi tisti s posebnimi potrebami, mu pripovedujejo zgodbe iz svoje mladosti. Ob druženju pozabijo na vsakodnevne tegobe, pojasni sogovornik. Veliko jim pomenijo objem, pesem, majhna pogostitev in seveda bonbon, ki jim ga v dlan stisne dobri mož. Pomembna je vsebina Karl Drago Seme, ki je po izobrazbi rudarski strojnik, kasneje pa se je še dodatno izobraževal in je bil dejaven družbeno-politični delavec, je v škornje dedka Mraza stopil na povabilo tedanje sekretarke velenjske zveze prijateljev mladine Elfride Ambrožič. K njeni odločitvi je najbrž pripomoglo to, da ima globok, lahko bi rekli radijski glas in da je ljubiteljski igralec. »Ko dobiš vlogo, moraš naštudirati lik, se vživeti vanj. Bolj kot se igralec identificira z bistvom, s pomenom in z namenom tega lika, bolj prepričljiv je. Sam ga jemljem kot dobrotnika, kot človeka, ki daje, ki zna poslušati otroke, jim pomaga in spodbuja njihovo vero v dobro.« Kljub temu da je decembrskim prireditvam zvest že 54 let in da mu je lik že dodobra prišel v kri, v dneh pred nastopi skrbno zbira misli o tem, kaj bi položil na srce vsem generacijam in kako bi jim podal vsebino. »Res je, da imam prijeten glas, a pomembneje je, kaj človek govori,« doda v smehu. Mimo tega, da je dobrosrčnež, sicer niso mogli tudi režiserji predstav, pri katerih je sodeloval doslej. Nikoli mu namreč niso namenili vloge negativca. TINA STRMČNIK ft.- u'.<■>&»*- .. / - v'«-"*"*' " IT * ® Praznični čas v čokoladnici Olimje prinaša posebno ponudbo daril. Ustvarite sebi in svojim najbližjim čarobne okuse z edinstvenimi izdelki čokoladnega ustvarjanja. JASLICE 33 Iz Globoč med sto najlepših na^ svetu Na znameniti mednarodni razstavi jaslic v Rimu tudi umetniški izdelek Jožeta Žlausa - V Božičnem Vojniku jih letos predstavlja kar enajst Domovina jaslic je Italija, kjer jih je leta 1223 kot žive jaslice upodobil sv. Frančišek Asiški. Prve jaslice s kipci so bile nato postavljene leta 1252 na Bavarskem, v Fussnu. Na ozemlju današnje Slovenije so bile prve postavljene v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba, in to leta 1644. V najširši javnosti so postale jaslice množičen pojav v obdobju po prvi svetovni vojni, ko se je začela še njihova prodaja. Na Gorenjskem na Brezjah je celo muzej jaslic z izdelki z vsega sveta. »Že moj oče je izdeloval jaslice in sem ga kot deček opazoval pri delu. Zaželel sem si, da bi jih tudi sam napravil,« pravi jasličar Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku. In učenec je prekosil učitelja, saj so Žlauso-ve jaslice letos na razstavi sto najlepših jaslic sveta kot edine iz Slovenije. Znamenita vsakoletna mednarodna razstava jaslic je v Rimu tik ob Trgu sv. Petra in to pod pokroviteljstvom predsednika Italije. Vsako leto jo obiskujejo množice turistov z vsega sveta, vzbuja pa tudi veliko pozornost množičnih občil po svetu. V dvorani so postavljene jaslice iz skoraj vseh italijanskih pokrajin in iz 25 drugih držav. Med razstavljenimi izdelki so tudi jaslice iz različnih muzejev in zasebnih zbirk, ki so umetniška dela. Na ogled bodo do 13. januarja. »Jaslice, ki so razstavljene v Rimu, so nastale za lanski Božični Vojnik. Doma sem več let hranil zanimiv kos lesa in razmišljal, na kakšen način bi ga uporabil,« je povedal Žlaus. »Sem član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije in tako sem sodeloval v akciji predstavitve Slovenije v Vatikanu. V Rim sem poslal fotografijo svojih jaslic, ki so bile na moje veliko presenečenje in veselje izbrane za mednarodno razstavo,« je še obrazložil. Z ležaji in jermeni Jaslična ustvarjalnost vsestranskega Jožeta Žlausa je zelo opazna tudi na letošnji razstavi Božičnega Vojnika. Za štiri dosedanje razstave v Vojniku je izdelal jaslice iz različnih materialov, posebej opazne so njegove gibljive jaslice. Na letošnji vojniški razstavi je kar enajst Žlausovih jaslic, tako zunanjih kot notranjih, ki so na ogled v Jernejevem domu. Med ustvarjanjem povezuje les in glino, les in mavec, uporablja pla-stelin ... Za gibljive jaslice potrebuje tudi ležaje, jermene ... Prav tako sodeluje na ja-sličnih razstavah v Slovenskih goricah in Radečah. »Vesel sem, da se božična zgodba iz Vojnika širi po vsej Sloveniji,« je še povedal. Ko še ni bilo velike razstave Božičnega Vojnika, je Žlaus razstavljal jaslice v svoji Galeriji Piros v Globočah. Jasličar Žlaus je seveda dejaven na številnih področjih. Med drugim ustvarja kot slikar in grafik ter kot glasbenik v različnih skupinah. Njegov december ni le ja-slično obarvan. Na Skomarju na Pohorju je namreč pripravil razstavo na temo Jurija Vodov-nika. Letos je namreč minilo 160 let od njegove smrti in tako je Žlaus tam predstavil svoje pastelne risbe in slikanico o tem bukovniku. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv JŽ Božična skrivnost v jami Pekel bo 25. in 26. decembra med 15. in 18. uro. Turistično društvo Šempeter jo bo letos pripravilo že 19. leto zapored. Žive jaslice bodo na božični večer pred cerkvijo sv. Mihaela na Vranskem. Prvo uprizoritev božične zgodbe bodo člani tamkajšnjega folklornega društva pripravili ob 18. uri. apored. vijo sv. Med jaslicami Savinjske doline Jaslice na prostem bodo pri gasilskem domu v Zavrhu na ogled med 24. decembrom in 2. februarje V Drešinji vasi božično-novoletne praznike že tradicionalno pospremi razstava Jaslic Savinjske doline. Na pobudo domačina Jožeta Stepišnika so jih prvič razstavili pred petnajstimi leti. Danes pri organizaciji moči združijo še preostali vaščani Drešinje vasi, člani tamkajšnjega gasilskega in turističnega društva. Na letošnji razstavi, ki je vedno prihaja iz Spodnje Sa-že tradicionalno v gasilskem vinjske doline. Zadnjih nekaj domu, sodeluje petdeset let na razstavi sodelujejo tudi razstavljavcev. Največ jih še lastniki jaslic iz širše regije. V prvi vrsti gre za družinske jaslice, ki so predstavljene v krajinski in stenski podobi. Narejene so iz najrazličnejših materialov, kot so kamen, papir, vosek, les, volna, testo, siporeks in kovina. Med njimi so še posebej zanimive tiste iz papirja, ki so med vsemi razstavljenimi najstarejše. Po be- sedah Jožeta Stepišnika so še posebej občudovanja vredne jaslice iz Peruja, Svete dežele in Vietnama. Predstavljajo se tudi oblikovalci lastnih jaslič-nih figur. Razstava bo v gasilskem domu v Drešinji vasi odprta še 23., 25., 26. in 30. decembra ter 1. januarja. ŠO, foto: TT Žive jaslice bodo uprizorjene tudi v celjskem Lokrovcu, kjer bodo letos prvič v pevski obliki, podobni muzikalu. Te bodo v torek 25. decembra, ob 15. uri. Njihovo prizorišče bo pod Dimčevim skednjem, to je blizu avtobusnega postajališča. Božično zgodbo bo odpel pevski zbor župnije sv. Duh, ki se mu bodo pridružili še nekateri krajani. Zaplesala bo celjska folklorna skupina. Pred koncem dogodka se bo s konjsko vprego pripeljal Božiček. V Lokrovcu bodo žive jaslice že enajsto leto, pripravlja jih PGD Lokrovec-Dobrova v sodelovanju s I Razstavljene jaslice so iz najrazličnejših materialov. Med drugim tudi iz ličkanja. Na razstavi Jaslice Savinjske doline gre v prvi vrsti za družinske jaslice, ki so predstavljene v krajinski in stenski podobi. 34 JASLICE Od zunanjih jaslic do koncertov Posebno vzdušje Praznične Dobrne traja od sobote in se bo nadaljevalo vse do praznika treh kraljev, to je 6. januarja. Začelo se je s prižigom lučk in z odprtjem razstave zunanjih jaslic, ki so postavljene v okolici župnijske cerkve. Vrstijo se različne prireditve. Jutri, v petek, ob 16. uri bo v Knjižnici Dobrna ustvarjalna peka piškotov, pogovor o božičnih šegah in navadah ter božična pravljica. V soboto ob 16. uri bo kulturnem domu praznična predstava z obiskom Božička, ki bo otroke obdaril. Ta dan bo tudi v znamenju Božične tržnice domačih dobrot in izdelkov, ki bo v središču kraja. Prav tako v soboto bo tam ob 16. uri slovesni prižig še zadnje, to je četrte adventne svečke. Slovesen bo tudi začetek prihodnjega tedna. V ponedeljek bo v okviru Praznične Dobrne med drugim Božični koncert vokalne skupine Fortuna, v torek bo Božični koncert domačega moškega pevskega zbora ter v sredo izlet turističnega društva k živim jaslicam v jami Pekel ter obisk Božične bajke Slovenije v Mozirju. Različne prireditve - od blagoslova vina na janezovo do novoletnega pohoda - se bodo vrstile vse do prvega novoletnega dne. Praznično Dobrno so pripravili turistično društvo, občina ter zavod za turizem, šport in kulturo. BJ Foto: VREBO Jaslice so starodavna lekarna Minoritski samostan v Olimju gosti vseslovensko razstavo jaslic Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije je tradicionalno razstavo jaslic letos postavilo v cerkvi Marije Vnebovzete in minoritskem samostanu v Olimju. To nedeljo jih je po maši blagoslovil frančiškan Leopold Grčar. Do praznika Svetih treh kraljev si je razstavo mogoče ogledati vsak dan med 9. in 18. uro. Društvo ljubiteljev jaslic svetopisemsko zgodbo o sveti družini in odrešeniko-vem rojstvu uradno ohranja od leta 2001. Različni izdelovalci jaslic in tisti, ki jih s posebno predanostjo postavljajo, se srečujejo že od začetka 90. let prejšnjega stoletja. Kako zelo si v društvu prizadevajo ohranjati narodno izročilo in kakovostno izdelavo slovenskih jaslic, je vidno pri vsakem od upodobitev betlehemskega rojstva. Na ogled so jaslice iz najrazličnejših materialov - od lesa, čipke, čebeljega voska, testa, papirja ... Razstavljavci so več deset postavitev in razstavnih eksponatov v Oli-mje prinesli iz vse Slovenije. Pomen jaslic je pater Grčar podal z zgodbo odtujene družine, ki se v resničnem in prenesenem pomenu po- novno sreča prav ob na novo odkritih papirnatih jaslicah pokojne stare mame. Ker vrednosti družinskih jaslic ne merimo z umetelnostjo posameznih figur, ampak s spomini, ki jih te prebujajo. »Sporočilo jaslic je zdravilno za človekovo dušo in duha. In zato so jaslice najbolj starodavna lekarna,« je svoje razmišljanje zaključil pater. StO Od Prekmurja do Goriških brd V Jurkloštru je že od 9. decembra na ogled razstava jaslic. Pripravljena je bila v sodelovanju med Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije, zavodom Odon in jurkloštrsko župnijo. V prostorih nekdanjega kartuzijanskega samostana, nad cerkvijo, je tako na ogled več kot šestdeset jaslic. Največ je lesenih in glinenih, sledijo keramične, steklene, papirnate, iz plastičnih materialov ... Jaslice so iz različnih delov Slovenije, vse od Prekmurja do Goriških Brd in Slovenske obale. Jurkloštrsko razstavo si je mogoče ogledati ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure. Na ogled bo vse do svečnice, to je do 2. februarja. Razstava je že petnajsto leto po vrsti. BJ, foto: arhiv DLJS JASLICE 35 Žličarjeve jaslice v Dobju postavljene že tretje leto Misel, da bi v Dobju postavili takšne ali drugačne jaslice, so zavzeti posamezniki negovali že dolgo. Srečno naključje je v Dobju dalo domicil nekdanjim Žličarjevim jaslicam. Te so v Šentjur pred leti hodili gledat obiskovalci iz vse Slovenije. Družina Frece s prijatelji to tradicijo zdaj nadaljuje v Dobju. Že ob blagoslovu jaslic so se zbrali krajani od blizu in daleč. Žličarjeve jaslice sta v hiši ov in prizorov ter vsako leto s na obrobju Šentjurja dolga leta postavljala oče in sin Bernard in Janko Žličar. V najboljših časih so se jaslice razprostirale na 170 kvadratnih metrih površine v več prostorih. Vsako leto sta dodala nekaj hišic, mlinčk- ponosom pripovedovala, koliko prikolic maha sta nabrala in koliko tednov sta porabila za postavitev znanih prizorov. Po smrti očeta Bernarda sin Janko zahtevnega dela ni več zmogel. Pobudo za ponovno postavitev jaslic je prevzel Peter Frece, sicer tudi predsednik Kulturnega društva Dobje. Z družinskimi člani in s prijatelji je član tudi vseh drugih društev v kraju, od gasilcev do ljubiteljev Tomoso-vih »štirjakov«. »Z združenimi močmi smo jaslice postavljali skoraj tri tedne. Vsako leto poskušamo dopolniti postavitev, jo razširiti in dodelati. Letos imamo precej novih figur, zelo lepo scensko poslikavo, prizor roj- stva tudi pred vhodom in še bi lahko naštevali,« pravi Frece. Preteklo soboto so jaslice blagoslovili in se ob krajšem kulturnem programu, toplih napitkih in prigrizku družili celo popoldne. In prav takšni trenutki Freceta ženejo, da mu načrtov ne manjka že za prihodnje leto. »Rad imam svoj domači kraj in zato se trudim, da se tu vedno kaj dogaja.« Do praznika Svetih treh kraljev si je mogoče jaslice ogledati v hiši nasproti gostišča Pri Marjanci v Dobju ob cesti Šentjur-Planina. Ob delavnikih so odprte med 16. in 20. uro, ob koncih tedna in praznikih med 10. in 20. uro. StO, foto: MF Na ogled papirnate jaslice Jutri, v petek 21. decembra, bo v Radečah ob 16.30 odprtje razstave iz zasebnih zbirk papirnatih jaslic. Papirnate jaslice so se zelo uveljavile v začetku 20. stoletja, nato so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nekdanjo veljavo izgubile. V zadnjem obdobju se ponovno pojavljajo in to z novimi slikarji, ki si privoščijo 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? 2 Ш№ј1 novi tednik www.nt-rc.si precej več domišljije in umetniške svobode. V Radečah bodo v prostorih na tržnici na ogled papirnate jaslice predvsem iz zbirke Andreja Korenča, med drugim bodo na ogled tudi Žlausove iz Globoč pri Vojniku. Radeška razstava bo na ogled ob torkih in petkih od 17. do 18. ure ter ob sobotah med 8. uro in 11.30. Ob nedeljah bo odprta po mašah ob 7. uri in ob 10.30. Ogledati si jo bo mogoče vse do praznika Svetih treh kraljev, do 6. januarja. BJ Foto: arhiv DLJS Na razstavi v Radečah bodo na ogled nekoč zelo razširjene papirnate jaslice. Hranijo jih zbiralci. Z razstave v Gornjem Gradu Zadrečka razstava Na razstavi Čarobnega decembra v Gornjem Gradu je na ogled približno sedemdeset jaslic. Prav tako je mogoče videti zasebni zbirki angelcev in voščilnic. Razstava je postavljena v prostorih Zavoda Stanislava. Odprta je ob sobotah in nedeljah med 16. in 20. uro vse do 19. januarja. Zavod jo je pripravil že drugo leto zapored. BJ, foto: arhiv ZS 36 VOŠČILA Spoštovane občanke in občani občine Bistrica ob Sotli! Želimo Vam, da prav vsi prihajajoče praznike preživite prijetno in veselo, da bi začutili čar prijateljstva, ljubezni, spoštovanja in sprejetosti. Naj Vam ob božiču prijetno zadiši po dobrotah, pripravljenih z ljubeznijo, da bodo prazniki prežeti s prijetnim izročilom naših prednikov, polni razumevanja, radosti in veselja. Župan Franjo Debelak s sodelavci V dneh, ko se poslavljamo od starega in polni pričakovanj zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse dobro v letu 2019 in čestitamo ob dnevu samostojnosti. Župan Tomaž Žohar s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki občinskega sveta Drage Celjanke, dragi Celjani! Ljudje smemo le enkrat skozi isto leto. Naj se to konča mirno, v krogu najdražjih, in naj bo novo izjemno. Bojan Šrot župan So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko v radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine... Vesele božične in novoletne praznike! Občina Luče župan Ciril Rosc s sodelavci Vstopimo v leto 2019 v krogu družine, med prijatelji in dobrimi ljudmi, da bomo z mirnim srcem gradili medsebojne odnose, skrbeli za blagor drug drugega in čez vse to razlili zvrhano mero zdravja tudi v letu, ki prihaja. Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik z občinsko upravo in člani občinskega sveta Leto, ki se izteka, je bilo v znamenju zaupanja, bilo je v znamenju poguma, ki nas je le še utrdil na naši poti. Bilo je v znamenju veselja ob spoznanju, koliko zmoremo - skupaj. Naj prihodnost prinese nove izzive, izzivi in povezanost pa naš skupni uspeh. Vesel božič in srečno novo leto 2019! Občina Podčetrtek, župan Peter Misja V Občini Podčetrtek smo se tudi letos odločili, da ne bomo pošiljali voščilnic in smo sredstva, ki bi jih temu namenili, poklonili v šolski sklad OŠ Podčetrtek. Če premorete modrost preteklosti, izkušnje sedanjosti in izziv prihodnosti, vam želimo, da bo prihodnost izziv, vreden modrosti in izkušenj. Vesele božične praznike in srečno novo leto! Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš s sodelavci Spoštovani! V novo leto stopite pogumno in optimistično. Naj bo prijazno in naklonjeno uresničitvi vaših ciljev. Verjemite vanje! Dovolite si sanjati! Srečno! Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje Ü ' Nihče se ne more vrniti nazaj, vsi pa lahko nadaljujemo svojo pot. Zato si že jutri ob svitu znova recimo: »Ta dan bom sprejel, kot da je prvi dan mojega življenja.« Rokopis iz Akre Voščimo vam blagoslovljen božič. Leto 2019 naj bo v znamenju zdravja, medsebojnega razumevanja, radosti in veselja. Županja Katarina Prelesnik z občinskim svetom in občinsko upravo Občine Solčava Naj vsaka vam zvezda željo izpolni, naj vsaka snežinka nariše nasmeh, naj vsak korak prinese vam sreče, miru, zadovoljstva v teh prazničnih dneh. Župan Slavko Vetrih in občinska uprava Občine Vitanje VOŠČILA 37 Voščimo vam vesele božične praznike, da vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov, v novem letu pa vam želimo obilo zdravja, sreče in uspehov. Župan Martin Brecl z občinskim svetom in občinsko upravo Občine Dobrna »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.« Mark Twain Naj bodo v letu 2019 vsi dnevi po vaših željah. Župan Občine Laško Franc Zdolšek s sodelavci Hvala! Zaključek leta pomeni pogled nazaj in velika pričakovanja in želje za prihajajoče leto. Naj bo vsak dan v novem letu 2019 sestavljen iz trenutkov, edinih resničnih, z okusom hrepenenja, veselja in pričakovanj. Srečno novo leto 2019! Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik s sodelavci Življenje podarja sto in sto priložnosti za srečo, veselje in uspeh. Vsak dan prinaša majhne in nevidne trenutke sreče. Želimo Vam, da iz njih ustvarjate svoje velike trenutke. Naj Vam leto 2019 podari notranji mir in ustvarjalni nemir ter polno dragocenih vsebin iz zbirke srečnih trenutkov. Župan Občine Polzela Jože Kužnik s sodelavci Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami. (Tone Pavček) Občankam in občanom Občine Prebold želimo vesele božične in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2019. Občina Prebold 2019 Ustvarite, kar ste snovali. Dosegajte, za kar ste se trudili. Najdite, kar ste pogrešali. In živite, kot ste želeli. Vam želi župan Občine Radeče Tomaž Režun s sodelavci »V srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoč imenitnih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi.« (T. Pavček) Želimo vam miren božič in vse dobro v letu 2019. Župan Darko Menih, prof., svet in uprava Občine Šoštanj 03 j У Kakšno razkošje hoditi po zemlji v jutrišnji dan, med hudim in čudovitim in se zapletati v trnje sanj. (Tone Pavček) Vesel božič in srečno 2019! Župan Branko Petre z občinskim svetom in občinsko upravo Občine Vojnik Spoštovani občanke in občani! Želim vam miren in doživet božič, leto 2019 pa naj bo polno uresničenih pričakovanj, zdravja, veselja, sreče ter medsebojnega razumevanja in dobrega sodelovanja. SREČNO! Župan Občine Štore Miran Jurkošek s sodelavci 38 INFORMACIJE Čarobni božično-novoletni nakupi Lectarjevo ulico bo danes, 20. decembra, med 16. in 19. uro obiskal Božiček in prinesel obilo veselja ter čarobnih trenutkov. Darja Lesjak, center managerka Citycentra Celje, je vesela, da bodo darila tudi letos imela povezovalno in izobraževalno noto. BAGSSMORE Ekipa Bags&More vam želi lepe praznike, v novem letu pa za dušo vsaj eno novo torbico, eno nepozabno potovanje z njihovimi kovčki in veliko lepih daril za lepa druženja. Ljubitelji belih strmin in zimskih radosti so že v veselem pričakovanju, saj je smučarska sezona tik pred vrati. Za resnične užitke na snegu je pomembna kakovostna oprema, ki denarnici ponavadi ni prijazna, še posebej če smučamo le enkrat na leto ali občasno in se nam nakup celotne opreme ne splača. Hervis, največji ponudnik športne opreme pri nas, želi vsem omogočiti smučarsko doživetje, zato po novem ponuja izjemno možnost najema smuči vrhunskih znamk. Hervis ponuja enega najugodnejših najemov smuči na trgu. Smuči boste v Hervisu lahko najeli za želeno časovno obdobje, vse od dnevnega najema do najema za kar celotno sezono. S Hervisom bodo tudi najkrajši zimski užitki to smučarsko sezono zagotovljeni. Tud do 70-odstotni zimski popusti v CCC veljajo za izbrane modele zimske kolekcije in do razprodaje zalog. Novo: božična darila v CCC! Podarite svojim najbližjim malenkosti in jim polepšajte praznične dni s svojim nasmehom in svojo družbo. Preverite: čudovita darila za ženske in moške že za 3 evre. Čas obdarovanja je čas za druženje, smeh in pozitivno vzdušje - CCC vam nudi lepa darilca, ki jih boste z veseljem podarjali. Nakit, obeski za ključe, šali, rute, denarnice, pasovi, kape ... in še mnogo praktičnih ter koristnih stvari, ki polepšajo dan. Božiček kupuje v drogeriji Müller, kjer imajo veliko ponudbo parfumov, igrač, sladkarij in vseh drugih izdelkov, ki jih potrebuje za obdarovanje. Vse po akcijskih cenah. Vsako darilo, kupljeno v Müllerju, vam tudi brezplačno zavijejo. ZA ZDRAVJE 39 Ne obremenjujte želodca s prenajedanjem Pred nami so prazniki, ko bodo na mizah različne dobrote. Vzporedno s tem »pride« tudi prenajedanje. To lahko privede do slabega počutja, zdravstvenih težav ali celo do poslabšanja morebitne kronične bolezni. Zato previdno! Zdravje je namreč na prvem mestu in najmanj, kar človek potrebuje v prihajajočih prazničnih dneh, je obisk zdravnika. Naj bodo prazniki zdravi Na način prehranjevanja ne vpliva le večja količina prazničnih dobrot, ki jih je treba poskusiti, četudi smo na obisku pri kom, ampak tudi vsakdanji hiter tempo. Časa za umirjeno uživanje obrokov skoraj ni več. Prvo pravilo, ki se ga je dobro decembra držati, je, da uživamo več manjših obrokov, saj tako ne obremenjujemo želodca s prenajedanjem. Ne uživajmo hrane pred spanjem in se nasploh izogibajmo ležečemu položaju takoj po hranjenju, saj s tem zmanjšamo možnost uhajanja želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Priporočeno je spanje na levem boku, saj zaradi oblike in lege želodca spanje na trebuhu ali desnem boku poveča želodčne težave. Slabo prežvečena hrana je pogosto razlog za bolečine v želodcu. Če hrane ne prežvečimo dobro in temeljito, se ne pomeša s slino in prebavnimi encimi že v ustih, ampak se v želodcu težje preba-vlja, kar privede do želodčnih težav. Če uživamo veliko maščob, se hrana v želodcu zadržuje štiri ure ali več, preden se prebavi in nadaljuje pot proti tankemu črevesu. Torej tudi želodec potrebuje svoj čas. Ta organ je eden tistih, ki najbolj čuti stres. In če se ob praznikih pojavi še ta psihična nadloga, je to samo še dodatna obremenitev za prebavo. Vse to da človeku občutek, da mu je hrana »obležala v želodcu«, da je napihnjen, pride lahko tudi do refluksa, vračanja želodčne kisline v požiralnik. Težava, do katere lahko privede prenajedanje, je tudi zaprtje. SŠol Po hranjenju se izogibajmo težjim opravilom in pripogibanju, da želodčna vsebina ne pritiska na mišico zapiralko. Pijmo veliko vode. Tako se bomo izognili zaprtju. Izogibajmo se sladkim izdelkom. Ker se sladkarije hitro prebavijo, obstaja možnost, da bomo imeli hitro spet občutek lakote. Alkohol, predvsem pivo in žveplana vina, kava, gazirane pijače, pikantne začimbe, česen, čebula, čokolada, orehi, paradižnik, citrusi in njihovi sokovi, na primer pomarančni sok, povečujejo izločanje želodčne kisline. Čaj iz rmana ali tavžentrože spodbuja prebavo in pomirja boleč želodec. Kumina in janež preprečujeta napenjanje in nastanek vetrov. Pravi naslov za vaš sluh 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Celje na razglednici iz okoli leta 1918. Hrani Osrednja knjižnica Celje. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Pokojni dr, Ivo ftefrtan, Id Je prlvwM celjski polk z bojtgfe In se je let» 1929. smrtno ponesrečil z letalom v Maribora Celjski 87. pehotni polk (12) Boji ob reki Piavi Avstro-ogrska vojska se je po uspešnem preboju soške fronte pozno jeseni 1917 preko Furlanske nižine prebila do reke Piave, kjer se je izoblikovala nova frontna črta. Njen 87. pehotni polk je ob Piavi zavzel večji rečni otok Grave di Papadopoli in branil osvojene položaje vse do junija 1918, ko je Avstro-Ogrska proti Italiji sprožila svojo poslednjo ofenzivo. Polk se je takrat umaknil čez reko Piavo v smeri proti jugovzhodu, nato se je julija z Italijani bojeval pri mestu Fossalta di Piave ob spodnjem toku reke in na močvirnatem rečnem otoku Sile ob izlivu reke Piave v morje, ob čemer je utrpel velike izgube. Po neslavnem propadu ofenzive so zaradi bolezni in podhranjenosti oslabljeni pripadniki polka odšli na počitek v okolico vasi La Salute di Livenza ob rečici Livenza. Poletna vročina in zadrževanje na nezdravem močvirnatem terenu sta pri vojakih sprožila splošno izčrpanost in pojav epidemij malarije, griže in španske gripe, ki so sejale smrt še učinkoviteje kot sovražne krogle. Ne- koliko opomogli spodnješta-jerski polk se je sredi avgusta vrnil na frontne položaje ob reki Piavi, a jih je že v začetku septembra zapustil in odšel v rezervo v okolico furlanskega mesta Portogruaro. Umik s fronte in vrnitev domov Medtem so se začeli iztekati zadnji dnevi habsburške monarhije. Razpuščenost av-stro-ogrskega vojaštva se je že očitno kazala in vedno pogosteje je pri njem prihajalo do raznih samovoljnih ravnanj in uporov. Enega od teh so konec Ivo Sestan (1895? -1929). Vir: Jutro, l. 19, št. 261 (10. 11. 1938), str. 3 oktobra v bližnji vasi Fratto pomagale zadušiti tudi posamezne stotnije 87. pehotnega polka. V Portogruaru je polk 3. novembra naposled dočakal podpis premirja in konec vojne. Njegovi vojaki in častniki so takoj začeli hiter umik proti domovini in novonastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov ter čez Kras 5. novembra prispeli v Ajdovščino. Tam so po ukazu Narodnega sveta iz Ljubljane vojaki morali izročiti orožje. Medtem se je polk oklical za jugoslovanski polk ter se razdelil na slovenski in nemški del. Poveljstvo nad slo- venskim delom je prevzel poročnik Jaroslav Grus, ki je bil po rodu Čeh, nemški stotniji pa je poveljeval stotnik Albert Oberweger. Kmalu zatem so zapustili Ajdovščino in se čez Vipavo in Postojno odpravili do Ljubljane, kamor so prispeli 7. novembra. Tam so se pol-kovne enote po ukazu oblasti morale raziti, poveljstvo nad preostalimi možmi je prevzel poročnik Ivo Šestan, ki jih je preko Spodnje Savinjske doline 10. novembra pripeljal v Celje, kjer so doživeli svečan sprejem. Skozi mesto se je pod takti koračnic polkovne godbe vila korakajoča kolona z 11 častniki in s približno 150 vojaki, na čelu katere je na konju jahal poročnik Šestan. Preživele s fronte sta z magi-stratnega balkona pozdravila kasnejši celjski župan dr. Juro Hrašovec in novoimenovani poveljnik polka major Beno Puteani, zatem so se razme-stili pred Narodnim domom, kjer je nadporočnik Ivo Sancin raportiral majorju Puteaniju in mu uradno predal poveljstvo pehotnega polka. Se nadaljuje. Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje Walter Isaacson: Steve Jobs Navidezna resničnost, ki je spremenila svet Čeprav je bila knjiga o Stevu Jobsu uspešnica že pred leti, tudi danes branje pokaže, kakšen vizionar je bil. Morda celo bolj vizionar kot dober računalničar. Knjižne vrstice namreč biografsko pokažejo vzpon Jobsa, ki je imel poslovno žilico že v rani mladosti in ki je že takrat znal okoli sebe zbirati somišljenike ter strokovnjake iz računalniškega sveta. Jobs je svoje vzpone in tudi padce gradil na posebnem dojemanju sveta in ljudi, kar so - včasih tudi na trd in neizprosen način - čutili predvsem njegovi zaposleni, ki so ga imeli na nek način za čudaka. Imel je, kot v knjigi opisujejo na dokaj ne- posreden način vsi, ki so bili v njegovem ožjem krogu prijateljev in znancev, svojo navidezno resničnost, v kateri je bilo dovoljeno vse. Za nekoga nedosegljive vizije so se sčasoma uresničile kot najdrznejše ideje, ki so spremenile pogled na računalništvo in mobilno telefonijo. Kako je to izgledalo v njegovem poslu, pokaže eden njegovih najmočnejših odgovorov na vprašanje sodelavcev, ali bi naredili tržno raziskavo. Odgovoril je, da tovrstne raziskave ne potrebujejo: »Kajti kupci ne vedo, kaj hočejo, dokler jim tega ne pokažemo.« In na tem je gradil svoj imperij Apple Computer. Čeprav je bil eden od ustanoviteljev tega gromozanskega podjetja, ki je spremenilo svet in dojemanje tehnologije, so ga vodilni v podjetju celo postavili na stranski tir. A se je kasneje vrnil še z večjo vizijo in idejami. Bil je tudi vodilni v podjetju za izdelavo računalniško risanih filmov. Manj znano o Jobsu je, kar v knjigi tudi prizna, da je bil v mladosti zaljubljen v pevko Joan Baez. Čeprav je bila kasneje njegova življenjska ljubezen Laurene Powell Jobs. Tudi ona ga v knjigi opiše kot človeka, ki ni bil ravno povprečnež. Pogosto je hodil bos. Tudi na sestanke. Ker ni verjel v učinke deodorantov, jih v določenem obdobju niti ni uporabljal. O avtorju: Avtor knjige Walter Isaacson je bil dolgoletni novinar, tudi glavni urednik revije Time. Nekaj časa je bil tudi predsednik mreže CNN in izvršni urednik revije Time. Med drugim je napisal tudi biografiji o Albertu Einsteinu in Benjaminu Franklinu. Avtorja knjige je Steve Jobs celo večkrat prosil, naj o njem napiše biografijo, ki je, mimogrede, pred tiskom sploh ni želel prebrati. Vztrajal je namreč pri tem, naj avtor napiše o njem ne le lepe stvari, ampak tudi tiste, ki so neprijetne. Kar je pisec knjige tudi storil. Kar se je poznalo ... Zaradi tega so ga včasih s sestankov tudi odstranili ... Bil je humanist, izjemno ga je privlačil svet meditacij. Na drugi strani je bil perfekci-onist, ki na primer svoje hiše dolgo sploh ni opremil s pohištvom, saj ga ni umestil v prostore, dokler ni bil prepričan o njegovem dovršenem videzu. Enako je bilo v poslovnem svetu. Dokler ni bilo ohišje vseh računalnikov izpopolnjeno do podrobnosti, izdelka ni poslal na trg. Ne le ohišje, celo notranjost računalnikov in telefonov je morala biti do potankosti urejena. Za ljudi je želel le najboljše. »To, kar počnejo zaposleni tu, v vesolju ustvarja velikanske valove energije,« so bile njegove besede na enem od srečanj z zaposlenimi. Zato ga mnogi bolj kot računalničarja opisujejo kot izjemnega vizionarja. Ker je čutil, da bo umrl kmalu, je želel, da bi spremenil svet »v čim krajšem možnem času«. SŠol novi tednik % ЦЛЖОј/ ALBUM S CELJSKEGA Bratec in sestrica, 1900 Foto: Alfred Alesi Fotografija je izdelana v vizitnem formatu Hrani Pokrajinski muzej Celje Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja, Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, 2009, str. 47. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. MLADI ZA MLADE 41 Sejem in koncert v OŠ Slivnica pri Celju Prišel je čas obdarovanja, veselja in radosti. V tem času smo v naši šoli še posebej ponosni, da znamo prisluhniti in priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo. V ta namen smo v četrtek, 29. novembra, v matični šoli že tradicionalno pripravili Miklavžev sejem, ki ga je spremljal Miklavžev koncert. Učenci so v minulih mesecih pod budnim očesom učiteljev pridno izdelovali izdelke in jih na sejmu prodajali z velikim zadovoljstvom in ponosom. Njihova domišljija in ustvarjalnost sta bili brez meja, zato so bili izdelki čudoviti, uporabni in neprecenljivi. Obiskovalci so lahko izbirali med sladkimi piškoti, medenjaki, kompoti in rezanci. Manjkala niso niti praktična darila, kot so svečniki, nakit, adventni venčki, šali, obeski, figurice in novoletne voščilnice. Nad izdelki so bili obiskovalci zelo navdušeni in so jih z veseljem kupovali. Zbrana sredstva bodo namenjena Šolskemu skladu OŠ Slivnica pri Celju. Da je bil dogodek kulturno bogatejši, so učenci z gosti pripravili tudi koncert. Ker je letos leto kulturne dediščine, je prireditev bila zasnovana na temo Ko zadiši po starih cajtih. Voditeljici Sara Ko-privc v vlogi vnukinje in Nada Pungaršek v vlogi babice sta nas popeljali skozi čas v preteklost in predstavili življenje in igro otrok pred dobo sodobne tehnologije. Njuno pripovedovanje je obogatil nastop Otroškega pevskega zbora in Mlajšega mladinskega pevskega zbora z zbo-rovodkinjo Metko Bevc, ki sta prepevala o kolinah in starih običajih. Folklorni skupini iz podružnične šole Prevorje in matične šole z mentoricama Matejko Kramer in Polonco Vengušt sta nam pričarali nemir in neučakanost otrok pred sladkanjem s pečenimi prazničnimi dobrotami. Predstavili so igre in plese, s katerimi so si otroci nekdaj krajšali čas, ko so pomagali staršem pri paši in drugih opravilih. Otroški pevski zbor s podru- žnice Loka pri Žusmu pod vodstvom Klaudije Fajdiga je z venčkom ljudskih pesmi marsikateremu obiskovalcu obudil spomine na otroštvo. Ples in petje so dopolnili še Hoblmajstri ter inštrumenta-listi na harmonikah, klarinetu in citrah. Še posebej smo z zadovoljstvom prisluhnili gostom koncerta. Luš'ni orkester z Jasmino Levičar nam je ob spremljavi citer prepeval pesmi ansamblov s starih gramofonskih plošč. Ljudska godca Denis in Viki sta nas zabavala z igranjem klarineta in »frajtonarice«. Čudovito popoldne se je tako končalo ob plesu in klepetu, sladkanju z medenjaki in z dobrimi občutki v srcih vseh obiskovalcev. Vsak je prispeval svoj delček in za to smo vam neizmerno hvaležni. Hvala vsem, ki ste nas obiskali, nam prisluhnili in pripomogli, da so vsi programi, ki se izvajajo v šoli, s pomočjo šolskega sklada dostopni čim več šolarjem. AB Kajuhovke uspešne v debati Dijakinje 3. letnika I. gimnazije v Celju Nika Gradišek, Jana Ušen, Eva Grasselli, Veronika Petelinšek, Larisa Rav-njak in Nina Razgoršek pod mentorstvom Nine Trojner, profesorice sociologije, so svojo šolo odlično zastopale in dobile največ točk med vsemi ekipami tako v testu znanja kot tudi v debati. Čaka jih nagradna ekskurzija v Strasbourg, kjer se bodo udeležile simulacije zasedanja Evropskega parlamenta. Sklepni del tekmovanja je bil v Ljubljani v petek, 7. decembra. NP Dobrodelnost za decembrske dni prve V petek, 30. novembra, so v OŠ in Vrtcu Polzela izvedli prvega od zanimivih dogodkov v predprazničnih dneh decembra, in sicer dobrodelni bazar Otroci otrokom. Zaradi energetske prenove športne dvorane, kjer vsako leto izpeljejo tradicionalni dobrodelni koncert, tokrat to ni bilo mogoče. Odločili so se, da uvod prazničnega dogajanja popestrijo z dobrodelnim bazarjem. Ves november so otroci izdelovali različne izdelke, ki praznike naredijo še lepše - sveče, voščilnice, okraske, venčke, eterična olja, soli in zeliščne blazinice iz zelišč šolskega ekovrta, pekli so piškote, zgibali, izrezovali, skratka bili zelo ustvarjalni. Vse to so predstavili na praznično okrašenih stojnicah pred šolo, z zabavnim programom pa so obiskovalce popeljali v praznično in pravljično vzdušje decembra. Predstavili so se pevci različnih sestavov, harmonikarji, plesalci sodobnih in standardnih plesov, izraznega plesa, folklore ... Dogajanje je dopolnilo še vzdušje pred vrtcem, kjer je poleg vzgojiteljic izdelke prodajal kar medved Pavle in vsem premraženim ponudil topel čaj. Spet se je izkazala dobrodelnost in srčnost vseh obiskovalcev, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki za približno 1.800 evrov oplemenitili šolski sklad Otroci otrokom. Ta bo otrokom iz socialno ogroženih družin omogočal predvsem pomoč pri plačilu prehrane, šolskih potrebščin in dodatnih programov na ekskurzijah, v šoli v naravi ... TT Enajsta šola v Galiciji »Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.« (I. Cankar, Moje življenje) Cankarjevo leto in z njim povezana enajsta šola - šola za življenje je bila »rdeča nit« 2-dnevnega druženja, ki se je za mlade radovedneže (22 otrok, starih 6-15 let) začelo 23. novembra v Domu krajanov Galicija (Galerija Doreta Klemen-čiča Maja). V nadaljevanju je sledil nočni pohod na Sv. Kunigudno oz. Šentjungert, naslednje dopoldne pa so starši prišli po otroke. Projekt je idejno podprlo KD Galicija (zanj Jože Kru-lec), vsebinsko ga je zasnovala in pripravila Marjana Lešnik in je bil prvi tovrsten za gališke otroke. Imeli so različne delavnice in dejavnosti na temo in sporočilo izhodiščnega Cankarjevega besedila Pehar suhih hrušk. Otroci so se nevede na vsakem koraku učili o pomembnih vrednotah (spoštovanje, strpnost, odkritost, zaupanje, empatija, razumevanje, sodelovanje ...). Po sprotnih odzivih že na pohodu (vodnik Viktor Furman), pri dejavnostih, obrokih, pred spanjem in nenazadnje pri zapisanih ali izraženih vtisih ob koncu druženja so otroci neizmerno uživali, prav tako njihove spremljevalke (Marjana Lešnik, Sonja Rebernik in Helena Turnšek). »Šola za življenje« je obogatila vse! Na zaključni predstavitvi smo staršem postregli »v stilu« - s skodelico kave in suhim sadjem, vse skupaj pa zaokrožili s predstavitvijo dela in z dramatizacijo odlomka že omenjenega besedila ter s presenečenjem -z vodenim ogledom cerkvice in novimi (spo)znanji. Ob organizaciji celotnega projekta velja topla zahvala še Občini Žalec, KS Galicija, KD in PD Galicija, OŠ Petrovče in POŠ Trje, turističnima kmetijama Razgoršek in Podpečan, Domu Nine Pokorn - Grmovje in Albinu Apotekarju. Ob slovesu smo si bili enotni, da je bila to prava šola za življenje in da je vredno nadaljevati . JOŽE KRULEC 42 BRALCI POROČEVALCI Prijetno druženje otrok v rejništvu Otroci, nameščeni v rej-niških družinah, so otroci z bridkimi življenjskimi izkušnjami. Njihov svet je drugačen, a zaradi rejnikov bolj varen in prijazen. Rejniki poskrbijo za njihovo vzgojo in oskrbo. Center za socialno delo Celje ima v rejniških družinah nameščenih 46 otrok, ki so na območju občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Z otroki v rejništvu in njihovimi rejniškimi družinami smo se veselili na Miklavžev dan, 6. decembra, v restavraciji Čolnarna Muzelj v Šmartnem v Rožni dolini. Otroci so s svojimi pevskimi in glasbenimi točkami poskrbeli za zelo prijetno vzdušje. Mlada pi- sateljica Luri Urankar jim je podarila knjigo, kjer se skrivajo modrosti osemle-tnice. Skupaj so uživali v delavnici izdelovanja novoletnih okraskov. Donatorji so nam pomagali prižgati iskrice v njihovih očeh in so jim omogočili resnično nepozabno doživetje s pozornostmi in z obdarovanjem, za kar smo jim iskreno hvaležni. Otrokom bi radi omogočili takšna in podobna srečanja tudi v prihodnje. Želimo si, da bi postali naša stalnica, zato bomo iskreno hvaležni, če se bo naša prošnja dotaknila srčnih ljudi. MATEJKA BREČKO, univ. dipl. soc. del., višja svetovalka Od Griča odmeva že dvajset let Zadnjo novembrsko soboto je polno dvorano šentjurskega IKC zaznamovalo čustveno, doživeto in z energijo napolnjeno dogajanje. Vokalna skupina Grič je z jubilejnim koncertom obeležila 20 let kulturnega delovanja. Čeprav je skupina v teh letih prepevanja večkrat spremenila svojo zasedbo in iz okteta prerasla v vokalno skupino, je člane vsa leta združevala ljubezen do poustvarjanja kakovostne zborovske glasbe. Skupino je leta 1998 ustanovila Slavica Rajh in jo poimenovala po hribčku nad domačo vasjo. V 20 letih so zabeležili natančno 600 vaj, 165 nastopov, skoraj vsako leto so pripravili vsaj en samostojni koncert, šestkrat so se na podlagi strokovne ocene udeležili regijskega srečanja malih vokalnih skupin ter gostovali pri Slovencih v Avstriji, Nemčiji in Belgiji. Ob 10-letnici delovanja je nastala tudi njihova zgoščenka slovenskih ljudskih in umetnih pesmi Naših 10. Zasedba izhaja iz družinskih, sorodstvenih in prijateljskih vezi, ki so se z leti še bolj trdno stkale in koncertu dodale prav posebno noto. Danes skupino vodi umetniška vodja Mateja Rajh Jager. Člani, ki skupino sestavljajo, so nekdanja vodja Slavica Rajh, Katja Jager, Helena Vo-lasko, Alenka Stojan, Boštjan Jager, Ervin Rajh, Martin Tovornik, Matija Grdina in Franc Rajh. Pevke in pevci so ob tej priložnosti prejeli srebrne in zlate Gallusove značke, ki jim jih je podelila vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša. Program za tokratni koncert je bil skrbno izbran in sestavljen iz slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, najbolj pa so občinstvo ganili z Lainščkovo Ne vprašaj me, ki jo je posebej za Grič uglasbil njihov prijatelj, mlad komponist Peter Tovornik. Kot gostja večera je nastopila akademska citrarka Janja Brlec, ki je s svojim glasom in čudovitim zvokom citer pobožala dušo prav vsakega poslušalca. Zatem so oder prevzeli tudi gostje iz Črnuč, Oktet Zven. Vodi ga Vinko Jager. Aplavz je bil še posebej bučen, ko so odpeli Ipavčevo Domovini, skupaj z moškimi glasovi Griča pa so zapeli tudi slovensko ljudsko Oblaki so rdeči. Umetniška vodja Vokalne skupine Grič Mateja Rajh Jager tokrat ni le prepevala, temveč se je z izbranimi besedami tudi javno zahvalila vsem članom in prijateljem skupine za vso podporo. Čustva so preplavila domala vso dvorano in marsikaterega poslušalca pripravila, da je poto-čil tudi kakšno solzo. Piko na i so dodali tudi gosti, ki so Griču iskreno čestitali ter pevkam in pevcem zaželeli, naj še naprej uživajo v prepevanju lepe slovenske pesmi. Ob koncu so na oder prišli vsi nastopajoči tega večera, združili moči in se s skupno pesmijo poslovili od obiskovalcev. Prireditev je spretno povezovala Polonca Jazbinšek. NINA DRAME Enajsto leto pomoči pri pok icnem usmerjanju Območna obrtno-podje-tniška zbornica Celje je že 11. leto izvajala projekte, s katerimi si prizadeva osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja informacij pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobraževanja. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokovnega dela vpliva na način življenja posameznika. Pri tem so sodelovali tudi obrtniki in podjetniki ter celjska območne službe zavoda za zaposlovanje. Na območju Mestne občine Celje je bilo skupno 35 dogodkov, vanje so bile vključene vse osnovne šole v občini, sodelovalo je več kot tisoč osnovnošolcev in njihovih staršev. Izvajali smo predavanja, predavanja z delavnicami in okrogle mize z gosti - obrtniki in podjetniki. Učence in na okroglih mizah tudi njihove starše smo seznanili z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, znanji, veščinami, sposobnostmi ter kompeten-cami ljudi današnjega časa, s trgom dela, smernicami na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja. Veseli nas, da se je večina šol iz lokalnega okolja udeležila predstavitve poklicev tudi v Ulici obrti v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. »Mestna občina Celje že vrsto let promovira aktivnosti, s katerimi se s poklici seznanijo že osnovnošolci, kar je občina opredelila v tudi v sprejeti strategiji razvoja gospodarstva. S seznanjanjem s poklici je treba začeti že v osnovni šoli in nuditi podporo prav tovrstnim aktivnostim, saj lahko s tem ukrepom začnemo zaustavljati problem upadanja števila poklicev med mladimi. S tem zagotavljamo višjo lokalno zaposlenost in nudenje kakovostnejših storitev,« je ob Utrinek z ene od okroglih miz. Sodelujoči podjetniki (z leve): Sebastjan Jug, Katarina Hohnjec, Rudi Rudnik in Andreja Jurko, vodja Urada za delo ZRSZ OS Celje koncu letošnjih aktivnosti povedal Janko Trobiš iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje. Damjana Kladnik, svetovalna delavka, pedagoginja in sociologinja v III. OŠ Celje pa je dejala, da so v šoli ponosni, da so del uspešne zgodbe. »Različne oblike aktivnosti, predavanj, delavnic in okrogle mize predstavljajo šoli neprecenljivo podporo pri izvajanju karierne orientacije. Mladi potrebujejo celovite informacije in neprecenljive praktične izkušnje, da lahko na prelomnici čim bolj neobremenjeno sprejmejo odločitev o nadaljnjem šolanju in poklicu. Učenci dobijo na srečanjih koristne informacije o poklicni poti, s sodelujočimi podjetniki in obrtniki pa tudi uvid v praktično delo in izkušnje o poklicih, ki jih dandanes ne poznajo v zadostni meri, a se po predstavitvah zanje iskreno navdušijo. Cilj vseh nas je, da bi čim več mladih usmerili v poklice, s katerimi bi na trgu dela prišli prej do zaposlitve, zato bomo tudi še naprej z veseljem sodelovali in podpirali projekt.« Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Foto: arhiv OOZ Celje 41 Petrovški folklorniki končali zelo uspešno leto V soboto, 1. decembra, je Folklorna skupina Kobula KD Petrovče pripravila zaključni prireditvi v okviru projekta Vpliv razvoja hmeljarstva na plese in oblačilno dediščino v osrednji Savinjski dolini. Dopoldne ob 10. uri so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo in poslušali predavanje dr. Katarine Šrimpf Ven-dramin z naslovom Vpliv razvoja hmeljarstva na oblačilno dediščino v osrednji Savinjski dolini. Ob 18. uri je bil v Hmeljarskem domu Petrovče v počastitev tega projekta še večerni koncert folklore, ki ga je simpatično vodila »šivilja« Valerija Koval. Dogodka so s svojimi plesi počastili tudi gostje iz folklorne grupe KUD Kaonički izvori iz pobratene občine Kruševac v Srbiji, folklorna skupina KD Ponikva, folklorna skupina mestne četrti Slavka Šlandra iz Celja, otroci vrtca in učenci OŠ Petrovče. Člani FS Kobula KD Petrovče so v soboto, 8. decembra, z nastopom na letnem koncertu DKD Svoboda Senovo zaplesali še spleta štajerskih in prekmurskih plesov ter tako zaključili eno najplodnejših let v svojem obstoju. BOJAN PEVEC Foto: JANA PETRAK ZAJC BRALCI POROČEVALCI 43 Pohod Stari pisker - Šmartno Rožni doli Spet je leto naokoli in veliko pohodnikov ter učencev Osnovne šole Ljubečna se nas je kljub ne najlepšemu vremenu zbralo pred Starim piskrom, da bi opravili 12 km dolgo tradicionalno pot v čast in spomin tistim šestim partizanskim aktivistom, ki so zbrali pogum in ob pomoči njihovega sodelavca v Starem piskru osvobodili 127 zapornikov in jih v noči s 14. na 15. december 1944 rešili skoraj gotove smrti. Ti zaporniki so že bili pripravljeni za prevoz na usmrtitev v Maribor. V spomin na ta res junaški dogodek pripravljata vsakoletni pohod Združenje borcev za vrednote NOB Celje in Sekcija pohodnikov Stari pisker ob pomoči PD Železničar Celje, PGD Šmartno v Rožni dolini in prostovoljcev. Pot nas je vodila čez z dežjem namočena polja in gozde do kmetije Lebič v Slatini, kjer se je ta drzna akcija v tistem vojnem času tudi pričela. Po okrepčilu, ki so ga pripravili prijazni domačini, smo pot nadaljevali do kmetije Pr' Lavrič, kjer smo bili spet deležni okrepčila prijaznega domačina. Tudi ta kmetija je bila med vojno partizanska. Po približno treh urah smo prispeli v Šmartno v Rožni dolini. Z lepim nagovorom nas je sprejela predsednica krajevne skupnosti, učenci in učitelji osnovne šole so nam pripravili res lep in prisrčen kulturni program. Še posebej veseli smo bili, da nas je na koncu pohoda pričakal še edini živeči junak osvoboditeljev Starega piskra - Ivo Grobelnik. S svojim preprostim govorom nam je malo približal dogajanje tistega časa in nas spomnil, kako kruta je vsaka vojna in da si je treba za mir vedno prizadevati. Pohod smo zaključili ob prijetnem druženju in v želji, da bi se tudi prihodnjem letu srečali v čim večjem številu. BRANE FELDIN, predsednik Sekcije pohodnikov Stari pisker Pomoč za živali Anna Paynich, zaščitnica in ljubiteljica živali, tekmovalka šova Kmetija, nas je obiskala v Štorah in se nam je pridružila v trgovini Mercator, kjer smo mesec dni zbirali donacije za prostoživeče mucke in manj srečne kužke v Celju in okolici. V omenjeni trgovini je nakupila priboljške in nam jih izročila. Ob tem so bili prisotni tudi župan Štor Miran Jurkošek, učenci šole ter člani društva DPMŽ Celje. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ, foto: Rosvita Jager 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik Ш radio celie Vedno? г илто?ј/ Vedrn 2 штј! £Jj\ŠJJLLJ -1л I z v fil Podarite svojim najdražjim Novi tednik in s tem najbolj aktualne in verodostojne informacije o dogajanju v regiji, življenjske zgodbe, kopico koristnih nasvetov in številne tematske priloge. Vse informacije o naročniških paketih in sklenitvi naročniškega razmerja dobite na telefonski številki 03-42-25-171, lahko pa se naročite tudi na spletni strani www.novitednik.com. VSI, KI SE BOSTE NAROČILI DO 20. DECEMBRA, BOSTE PREJELI 2 VSTOPNICI ZA KOPANJE V THERMANI LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA. Vsi naročniki prejmete še vse posebne priloge Novega tednika, 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed), 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, osvojite lahko lepe nagrade v križanki, sodelujete v številnih akcijah... Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. 44 IZ SVETA ZABAVE Božična himna za dame Za mlade glasbene dame iz skupine Mjav je bilo 2018 uspešno leto. Predstavile so se na dveh elitnih festivalih - Slovenska popevka in Melodije morja in sonca - leto pa končujejo z zabavno božično pesmijo z naslovom Božična. Ta je nastala kot opomnik vsem, ki so preobremenjeni v predprazničnem kaosu. Predvsem želijo, da pesem postane himna vseh žensk, da jih spomnijo, da je kdaj treba v življenju vse spustiti in postaviti sebe na prvo mesto. Glasbo za Božično je napisala članica Maša Uranjek, besedilo članica Jasmina Šmarčan, aranžma je delo Gašprja Konca. Za pesem so posnele tudi simpatičen in prazničen videospot, ki je tudi tokrat delo ustvarjalca Igorja Pečolerja. Mjavkice dokazujejo, da so kos različnim glasbenim zvrstem. Izpod njihovih rok prihajajo avtorske čutne balade, čuteča besedila, realistične teme, ujete v snežne rime, zabavne in iskrive melodije. V letu, ki prihaja, bo seznam pesmi še daljši, prav tako se ne branijo nastopov na festivalih in drugih pomembnih dogodkih. Pika na i bo njihov album, ki bo luč sveta ugledal ravno leta 2019. Foto: Agencija Ekskluzivno Ob novem letu podaril sebe Samuel Lucas predstavlja novo skladbo Sebe dajem, ki je hkrati del istoimenskega albuma, ki bo luč sveta ugledal februarja prihodnje leto. Gre za osebno pripoved o življenju in Človeku, ki jo Lucas pojasni: »Sem glasbenik. Imam pesem in pesem ima mene in že z njo lahko nekomu podarim delček sebe ter s tem objem življenja, čeprav samo za trenutek. In ko so jutra še za pikico bolj siva, je treba še toliko bolj verjeti v ljubezen in soljudi. Tako kot pravi že pesem - vsi smo bratje, sestre, rojaki, treba je le v dobro malo bolj verjeti.« Glasba za skladbo Sebe dajem kot tudi za celoten album je njegovo delo. Pod besedilo se podpisuje Rok Lunaček. Skladba Sebe dajem je tudi napoved istoimenskega albuma, ki mu Samuel Lucas pripisuje poseben pomen: »Razkril bom še več sebe kot doslej. Morda sem potreboval svoj čas, da se je moj notranji glas odločil obelodaniti, česar prej nisem znal. Morda pa je le v meni več ljubezni in sem se jo odločil podeliti med ljudi.« Foto: Nika Records Noro leto končuje s pesmijo Decembra Vsestranska umetnica Gaja Prestor, ki se je letos predstavila z avtorskim prvencem To je, kar imam in navdušila glasbeno sceno, je pred dnevi predstavila svojo tretjo avtorsko skladbo Decembra. »Besedilo pesmi govori o tem, da si včasih oseba, s katero želimo preživeti praznike in lepe večere, žal izbere drugo, s katero bo delila čarobnost prihajajočih dni. Pesem opisuje željo po lepem in belem, romantičnem decembru, željo po objemu na kavču z osebo, ki jo imam rada. Sporočilo pesmi je, da je včasih težko izraziti čustva, predvsem takrat, ko ne veš, kaj >je na drugi strani<. Najbolj pomembno je zavedanje, da je zate v tistem trenutku prava oseba, s katero si deliš ta trenutek, ali pa je že dolgo ob tebi in zaradi domačnosti tega ne opaziš,« o novi skladbi pravi mlada pevka. Pesem je nastala v sodelovanju z Žanom Serčičem in to kar med snemanjem skladbe Ona, ki je izšla ob koncu oktobra. »Med premori snemanja sem Žanu zaigrala prve kitice in takoj sva se našla v decembrskem refrenu, tako da sva se enoglasno odločila, da mora pesem ven v prvih decembrskih dneh.« Foto: Matic Gabriel od m dodlslt Robin Hood »Od križarja ... do lopova.« Najmodernejši različici ponaro-dele zgodbe lahko porečete eden najbolj megalomanskih Ro-binov Hoodov, ki skuša zajeti večino moderne avanturistične filmografije. V scenah boste med drugimi našli odmeve na tako raznolike filme, kot so Divji, divji zahod (Wild Wild West), Bombna misija (The Hurt Locker), Matrica (Matrix), in precej Batmana. Različni stili, modernost in preteklost se v scenariju ter načinih snemanja ne usklajujejo. In celo narejen na ta način bi film lahko bil zabaven, morda absurden - če bi vsaj nekaj, morda pretiravanje, neresno zaobjel. Ker se ne zgodi niti to, film izpade kot neosredotočeno vaja v »copy pastanju« z zgodbo, ki je očitno prisotna, a zakopana in od scenaristov kot nevredna zaupanja. OCENA: 3/10 Hannah »Ostarela Hannah živi sama.« Film Hannah lahko gledamo kot uganko z veliko tišine, kot zbirka kriminalnih indicev, ki nakazujejo veliko temno vprašanje v sredici nekega življenja (nekih življenj). Toda kot pove naslov, poudarek ni na kriminalu, temveč na poskusu preživljanja in soočanja s spomini osebe, ki je bila ob robu dogodkov. (Ta je tako kitovsko ogromen, da ga ne moreš ignorirati, znebiti pa se ga tudi ne da.) Gre za oster, trdno zgrajen scenarij, ki ne odstopa od svoje kirurškosti - če vse te besede vsaj malo asocirajo na filme Michaela Hanekeja, tudi prav. Močna drama, ki bi bila nemogoča brez Charlotte Rampling, je odličen art film, a obenem ni za tiste, ki iščejo zaplet s čustveno katarzo. OCENA: 7/10 PETER ZUPANC V NINO PHIHAJA Aquaman Arthur Curry je pol človek, pol potomec Atlantide. A šele ko odraste, se mora soočiti s svojo dediščino. Pomembno: James Wan je režiral film iz zakladnice DC superherojev - igra Jason Momoa (vsaj zaradi muskulature verjetno poglavitni adut filma). Spider-Man: Novi svet Temnopolt Miles Morales po verigi naključij nasledi sposobnosti umrlega Petra Parkerja. Toda pajkove sposobnosti so očitno zelo nenavadno porazdeljene po vseh vzporednih univerzumih. Pomembno: animirani film, ki združuje več junakov, ki jih še niste videli na platnih. Suspiria Pod krinko plesne akademije se zgrinjajo mračne sile. Pomembno: režiser Luca Guadagnino (Pokliči me po svojem imenu / Call Me By Your Name) je film posnel po različici italijanskega »giallo« mojstra Daria Argenta. Med drugimi igrata Tilda Swinton in Dakota Johnson. (PZ) ŽIVALSKI SVET 45 Din čaka v Zonzaniju na svojo priložnost, da pokaže, kako krasen pes je. A praznično darilo, ki se ga ljudje naveličajo po nekaj dneh, vsekakor ne želi biti. (Foto: Zonzani) Žival kot praznično darilo? Le v primeru, če ste prej dobro pretehtali vse posledice, ki jih prinaša lastništvo živali. Nepremišljeno obdarovanje z V 1 I ■ živalmi Vsaka posvojitev in vsak nakup živali naj bosta rezultat temeljitega razmisleka Skoraj vsak otrok kdaj izrazi željo, da bi imel psa, muco ali katero drugo žival. Večina staršev te želje presli-ši, saj se zavedajo, da nimajo pogojev za kakovostno oskrbo živali, drugi pristanejo na kompromis in nabavijo otroku vsaj kakšno manj zahtevno žival. Nekateri pa popustijo ali celo koga od prijateljev ali sorodnikov obdarijo s kosmatincem. Zlasti v teh prazničnih dneh je to lahko mamljiva zamisel, za katero kasneje ugotovijo, da morda ni bila najbolj posrečena. Zato številna društva in ljubitelji živali opozarjajo, da naj bosta vsak nakup ali posvojitev dobro premišljena. Tako bo manj žalostnih zgodb o zavrženih živalih. Z njimi se srečujejo tudi v Zavetišču Zonzani, kjer oskrbnik Matic Lenko pravi, da letos niso imeli primerov, da bi se ljudje nanje obračali s prošnjo, da bi otroka presenetili z živaljo. Majhni in puhasti tudi zrastejo Zapuščenih psov in mačk je sicer vedno kar nekaj in tudi trenutno imajo v zavetišču leglo mladičev, ki bodo zrasli v malo večje pse, kar je za precej ljudi ovira. Večina bi namreč raje posvojila psa manjše pasme. »Družina si je prišla ogledat enega od teh mladičev in po premisleku se je kljub vsemu odločila, da ga bo vzela,« pravi Matic Lenko in dodaja, da pri posvojiteljih sicer ne morejo točno vedeti, ali bodo res skrbni in ali bodo dobro skrbeli za žival. »Nekaj izkušenj s posvojitelji imamo, a smo včasih vseeno presenečeni,« razloži od primeru Dina, črnega leto in pol starega prijaznega kosmatinca, ki se je po ponesrečeni posvojitvi znašel spet v zavetišču in čaka na drugo priložnost ter lepšo prihodnost. »Včasih so težave, ker imajo mnogi raje puhaste male pasje kepice, ne pa psov, ki po videzu v ničemer posebej ne izstopajo.« Psi iz zavetišča dobijo čip in lastnika delavci zavetišča hitro najdejo, če se takšen pes čez čas spet znajde pri njih. Lenko meni, da je težko oceniti, koliko živali se po darilnem presenečenju kasneje znajde med zavrženimi. Opaža, da so ljudje zadnje čase bolj osveščeni, ko gre za posvojitev psa. Mnogi si že prej na spletu pogledajo fotografije in preberejo, kakšne so značilnosti psa, in so v večji meri že odločeni, da ga bodo posvojili. Obisk v zavetišču je še zadnje dejanje, da se s psom srečajo v živo, se z njim sprehodijo in preverijo, če so se prav odločili. »Približno polovica obiskovalcev zavetišča ima resen namen posvojiti psa,« pravi Lenko, ki dodaja, da ta čas ni posebej primeren za posvaja-nje, saj se ljudje ukvarjajo s prazničnimi opravili. Ob posvojitvi psa novi lastnik podpiše pogodbo z zavetiščem in plača 53 evrov za stroške, s čimer dobi či-piranega in cepljenega psa, psičke so tudi sterilizirane. Pri mačkah je enako, le da v zavetišču opravijo tudi kastracijo mačkov. Pomoč z nasveti za dobrobit psa Da so razmere na tem področju vse prej kot rožnate, opozarja Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri, kjer se srečujejo s številnimi primeri lastnikov, ki bi radi oddali svoje živali. »V tem zimskem času imamo vedno več klicev lastnikov, ki svojih psov ne obvladajo več. Navajajo, da so agresivni in da zato lastniki niso več kos situaciji. Ponavadi gre za pse, ki so na verigi ali v boksu in nimajo izpustov. Takšno ravnanje je v teh časih nesprejemljivo. Ti psi ravno pozimi najbolj trpijo, saj jim lastniki ne omogo- čajo gibanja, ki je osnova za zdravje vsakega živega bitja. Zato ponovno opozarjamo, naj ljudje ne posvajajo in ne kupujejo živali, če niso dovolj pretehtali vseh posledic, ki jih prinese takšna odločitev.« Ugotavlja, da se klici na sedeže društev, v zavetišča in na inšpekcije najpogosteje povečajo v času pred dopusti. Poleg tega želijo ljudje pogosto oddati psa sorodnikov, ki so umrli ali odšli v dom upokojencev. »Naš zavod ni zavetišče, zato psov ne sprejemamo. Vedno pa pomagamo z nasveti in v skrajnem primeru z iskanjem novega primernega doma,« pravi sogovornica, ki ob tem poudarja, da se mora vsak skrbnik psa zavedati, da je njegov pes nje- gova odgovornost. »Ne samo prvih nekaj let, temveč tudi takrat, ko nastopijo zdravstvene ali vzgojne težave. Zanje so v večini primerov krivi ravno skrbniki. Večina vedenjskih motenj je rešljiva s preprostimi ukrepi, ki jih ni mogoče izpeljati na hitro. Pri tem lahko skrbnikom pomagamo z nasveti in iskanjem skupnih rešitev za dobrobit psa,« poudarja Katjuša Rajovec. Ne le psi in mačke Pri nepremišljenih nakupih gre pogosto tudi za živali ali pasme, ki so v nekem trenutku modna muha. Med vedno bolj priljubljenimi so dihurji, ki zagotovo niso primerni za vsakogar. »Kadar imamo v oskrbi dihurje, ki iščejo domove, teh ni mogoče posvojiti v času božič-no-novoletnih praznikov. Eden od razlogov je, da se izognemo podarjanju živali brez ustreznega premisleka, drugi razlog je, da tudi če je žival zaželena in posvojitev premišljena, ni najbolje, da »pade« ravno v čas priprav na praznike, mrzličnega razpoloženja ter številnih obiskov in pestrega dogajanja,« pravi Maja Čonč iz Zverinic, slovenskega društva ljubiteljev dihurjev. Z vsemi, ki jih zanima posvojitev dihurja, opravijo v društvu temeljit pogovor in kadar se za posvojitev odločajo družine z otroki, so v društvu še posebej previdni. Dihurji namreč nikakor niso dobra družba za mlajše otroke, opozarja Čončeva. »Seveda so izjeme, a to običajno niso tisti, ki se za dihurja odločajo prvič,« pravi in dodaja, da se morajo starši zavedati, da bodo oni tisti, ki bodo odgovorni za žival. »Na srečo imajo dihurji nekoliko poseben reprodukcijski ciklus, ki je vezan na dolžino dneva, zato mladičev v prazničnem času niti ni na voljo, tako da tudi z >odvečnimi< po-prazničnimi darili nimamo izkušenj,« pravi Maja Čonč, ki dodaja, da se to lahko zgodi v spomladansko-poletnem času, ko so legla in se ljudje prehitro odločajo za nakup ter se ne pozanimajo dovolj, kaj dihur potrebuje in koliko časa je treba nameniti živali. TC, foto: Pixabay NOVO NA MESTNI TRŽNICI CELJE MESTNA TRŽNICA CELJE PEHTA TEHTA Tudi vam teknejo ŠTRUKLJI? Tehta tehta je nova prodajalna na celjski tržnici, ki ponuja lokalne dobrote: domače piškote, sveže praženo kavo in nepozabne čaje. ^Drugačnost izkazuje s steklenimi dozami, kjer so shranjene dobrine v razsutem stanju (refuza). Piškoti Kuki Kava Kofein Čaj Jazbičaj Na celjski tržnici po novem ponujajo bio sirove štruklje. Gostilna Pri kozolcu iz Vojnika je odprla svoj lokal na Mestni tržnici Celje. Posebnost njihovih skutinih štrukljev pa je v tem, da je njihova pridelava v celoti skladna z veljavnimi prepisiza ekološko kmetovanje, kar potrjujejo s certifikatom BIO. SI-EKO-001 Kmetijstvo Slovenija TRŽNICA JE ODPRTA: • PONEDELJEK - PETEK 7.00 - 16.00 • SOBOTA 7.00 - 13.00 • NEDELJA 7.00 - 11.00 VEM, KAJ JEM! Ш 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. S kravato Štefan je dobil vabilo za neko proslavo, na kateri je bilo poudarjeno, da je vstop samo s kravato. »In kaj se je zgodilo?« ga radovedno vpraša prijatelj. Štefan pravi: »Jaz sem temu verjel in ko sem prišel tja, sem kar obstal, ko sem videl, da so imeli drugi gostje tudi obleke.« Slika Prijateljica vpraša Jožico: »Kaj se še nisi odločila za fanta? Kar samevaš pri teh letih?« »Saj sem dala Štefanu svojo sliko že pred petimi leti!« »In zakaj se potem ne poročiš z njim?« »Ker nima drugega v denarnici kakor mojo sliko.« Pri maši Mama je bila z Mihcem v cerkvi pri maši in ko je mali videl, kako je župnik obrisal kelih, je rekel: »Mami, pojdi, greva domov.« Mama: »Zakaj?« Mihec: »Saj je maše konec, kaj ne vidiš, da župnik že pomiva posodo.« Uganile so Štiri stare gospe so sedele za mizo v domu starejših, ko je prišel mimo njihov sovrstnik, starejši gospod. Ena od njih je zaklicala: »Stavimo, da točno uganemo, koliko si star!« Gospod odgovori: »Tega pa že ne boste uganile!« Ena mu odvrne: »Čisto natančno ti lahko povemo. Spusti svoje hlače in sleci spodnjice, pa ti bomo povedale, koliko si star!« Malo presenečen, vendar trdno odločen, da jim dokaže svoj prav, gospod spusti svoje hlače in spodnjice. Gospe si ga z vseh strani dobro ogledajo, potem pa v en glas zakričijo: »Star si točno 87 let!« Gospod s spuščenimi hlačami začudeno vpraša: »Kako za vraga pa ste to uganile!?« S solznimi očmi od smeha povejo: »Včeraj smo bile na tvojem rojstnem dnevu!« Prah Pravijo, da si bil prah da se v prah povrneš. Oven Tehtni ca ImÜ Ce bi Titanik potonil leta 2018 . Novodobni ajvar Zato jaz nikoli ne brišem prahu. Ker ne vem, če ne bom pobrisala koga, ki sem ga poznala. Listki Mož najde listek, na katerem piše: »Šla sem k mami, je zbolela.« Stopi v kuhinjo in najde listek: »Večerja je v hladilniku.« Odpre hladilnik in najde listek: »Pogrej jo v mikrova-lovki.« Po večerji razmišlja, kaj bo počel in na postelji najde listek: »Sanjaj o meni.« Mož ima že počasi dovolj listkov, zato se obleče za v gostilno in ko se hoče obuti, najde v čevlju listek: »Kam pa kam?« Pojejo Žena možu: »Kam hodiš vsak petek, da prideš vedno tak pozno domov?« Mož: »Na pevske vaje!« Žena: »Kaj pa delate tako dolgo?« Mož: »Pogovarjamo se, kar-tamo, igramo šah, pijemo!« Žena: »Kdaj pa pojete?« Mož: »Po poti domov!« V mojem avtu je že pravo decembrsko vzdušje. Svetijo mi lučke za olje, bencin, varnostni pas in motor. Včasih so v znak spoštovanja dvignili klobuk. Danes iz enega ušesa potegneš slušalko, v znak posebnega spoštovanja pa iz obeh. Vsi mislimo, kako smo pametni, a rezervni ključ stanovanja imamo doma. Zakaj so moški večji od žensk? Zato, ker raste plevel hitreje kot rože. Končno sva ga odplačala! Načrti se vam korak za korakom uresničujejo, samo še nekaj energije in veliko volje je treba, da naredite piko na i. Zadeve se vam bodo pozitivno razvijale tudi na čustvenem področju. Nikar ne hitite, vaš vladar biva v znamenju rib, zato morate močno čustveno energijo lepo porazdeliti. Delali boste načrte za praznične dni, tokrat se bodo obnesli nekoliko drugače. Bik Dvojčka Zanimive zadeve se vam dogajajo, še bolj zanimive se vam še bodo. Življenje bo tokrat poezija, a od vas bo odvisno, katere karte boste potegnili in ali si boste upali tvegati. Nekoliko več previdnosti morate nameniti svojemu zdravju, v tem obdobju se lahko pojavijo težave, ki so skrite globoko v podzavesti. Vaš vladar v znamenju strelca vam bo na poslovnem področju pomagal, da boste uredili zaostale zadeve. Rak Lev Zanimive novice bodo hitro prišle do vas, zato boste več kot zadovoljni. Ugotavljali boste, da ste pravi pripadnik svojega znamenja oziroma vodja, na katerega se je mogoče vedno zanesti, vendar vam lahko v tem času moči močno upadejo, še posebej, če se morate neprestano ukvarjati s težavami drugih ljudi. Naredili boste izbor in bolj svobodno ter lažje zadihali. Pred vami je pomembno srečanje. Devica Vaš vladar v ognjenem znamenju vam bo omogočal pridnost in potrpežljivost, zato boste opravili veliko zaostalega dela. Aspekt vam bo pomagal, da boste skrbno preučili vse možnosti, ki se vam kažejo v naslednjem obdobju. Hrepenenje po večji spremembi vas bo nagnalo v nove akcije. Izstrelili boste puščico, ki ne bo zgrešila svojega cilja. Vaše počutje bo kljub mrazu in zimi odlično. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Malo boste zasanjani in raztreseni, zato bo veselo v vaši družbi. Uživali boste v mislih, ki se vam zadnje dni podijo po glavi. Pazite, da ne pride do kakšnega neljubega pripetljaja z ljubljeno osebo. Vaša vladarica v znamenju škorpijona vam lahko povzroči kakšen nepričakovan odziv. Bodite strpni in potrpežljivi, le tako se boste lahko izognili slabi volji. škorpijon Urice bodo minevale hitro. Vse možnosti imate, da dokončate nekatere zadeve, ki ste jih pustili na stranskem tiru. Na čustvenem področju bo še vedno vladala zmešnjava. Razum vas bo vlekel v eno, srce bo želelo v drugo stran. Vaša vladarica biva v znamenju škorpijona, zato boste obdani z veliko čustvene energije. K temu bo pripomogel tudi Mars v ribah. Težko boste sprejemali kompromise. V ospredju bodo načrtovanja, kako uskladiti nasprotja, ki so se pojavila v vašem poslovnem in zasebnem življenju. Odločitve ne bodo lahke, kajti niste se še odločili, čemu boste dali prednost. Veliko sprememb je za vami, nekaj odločilnih že trka na vaša vrata. Notranje napetosti boste sproščali v dobri družbi, Venera, kraljica ljubezni, v vašem znamenju vam bo pomagala, da boste dosegli v partnerstvu srečo. Strelec Kamen na kamen palača, boste z dobro voljo ugotavljali in si prizadevali še izboljšati svoje rezultate. V okolici nekoliko z zavidanjem opazujejo, kako vam vse uspeva. Naj vas to ne moti, nikar se ne ustavite. Merkur biva v vašem znamenju in vam lahko pomaga, da z nekaj odličnimi potezami dosežete zmago. Tudi na ljubezenskem področju se bodo zadeve umirile in preudarno boste ugotovili, kam vas vodi vaša pot. Kozorog Pomembne zadeve se bodo tokrat dogajale na poslovnem področju, zato velja dvojna previdnost. Nikakor čas ni ugoden za nove začetke, počakati morate na prvo polovico naslednjega meseca. Ko boste izpustili iz rok vse obveznosti in se prepustili toku prazničnih dogodkov, se boste mnogo bolje počutili. Z zanimanjem boste prisluhnili predlogu nekoga, ki vam pomeni nekoliko več. Z veseljem boste načrtovali prihajajoče dni in si želeli oddiha in sprostitve. Čas je primeren, da uredite zmešnjave na čustvenem področju. Nikar ne začenjajte ničesar na novo, počakajte na bolj ugodne priložnosti, še posebej na poslovnem področju. Saturn, veliki učitelj, še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša lekcije, ki jih morate osvojiti. Poskušali boste skleniti kompromis na finančnem področju. Vodnar 101 Pozabljivi in raztreseni boste, saj vas bo ljubezen ponesla visoko med oblake. Pomembno bo, da se obveznosti uredijo brez velikega truda, za kar boste dobili nepričakovano pomoč. Vaš vladar je še vedno v retrogradnem gibanju, zato se vam dogajajo nepričakovani zapleti, na katere ne morete računati. Razloga za slabo voljo ne bo, ker boste spretno krmarili med težavami. Ribi Napeti aspekti vas opozarjajo, da morate vnesti več previdnosti v svoje delovanje tako na čustvenem kot tudi na finančnem področju. Mars v vašem znamenju vam bo prinašal nepričakovane okoliščine, ki bodo čustveno obarvane, zato bodo praznični dnevi za vas romantični in polni pričakovanj za leto, ki prihaja. Malo več previdnosti na finančnem področju ne bo odveč. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Zdaj sem na vodstveni dieti. Jem samo takrat, ko lahko dam na... RIŽAM E ČISTI ШМП E ALKOHOL GLAVNO MESTO LAKONIJE ENOTA BIOLOŠKE SISTEMA-TIKE LJUDSTVO V ZAMBIJI MEDNARODNA OZNAKA ROMUNIJE NAJVEČJI RAZRED ČLENO-NOŽCEV GLAVNO MESTO TAJVANA SLOVENSKA IGRALKA VETRIH AVTOMOBILSKA OZNAKA SLOVENIJE SLOVENSKA PESNICA ŠKERL RENATO VUGRINEC PREBIVALEC OTOKA DEL NA OBLAČILU RAZLIČNA 19 ŠUMNIKA 20 In zakaj niste... PRIPRAVA ZA VKLEPANJE ČIN MARŠALA GORSKE REŠEVALNE SANI ŽIVALSKA MAŠČOBA NEZAVEDNI DEL DU-ŠEVNOSTI VELIKA ŽELJA NEKDANJA MARIBOR. TOVARNA EDEN OD ČUTOV VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA SLOVENSKI IGRALEC FURIJAN ALMA KARLIN NAVPIČNA ČRTA PRI NEKATERIH LJUDSTVIH PRAZNIK ZRELOSTI BLAGAJNA (POG.) STRESANJE TELESA TA (NAR.) ČUSTVEN ČLOVEK, SANJAČ AVSTRALSKA PAPIGA RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA AM. IGRAL. (LINDA) OBRAT ZA IZDELOVANJE VIJAKOV 22 SLIKOVIT OPIS OMELO (REDKO) BUKVIN PLOD PEVKA HORVAT NEKD. SL. NOGOMETAŠ (VILI) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV INSKRIPCIJA VLADIMIR ŠEKS EGIPČ. MITOL. PTIČ OTROŠKO IGRALO IMITACIJA OBJEKTA AMERIŠKI IGRALEC KILMER STOTINKA EVRA 15 Povsod z vami NAMAKANJE V VODI VATIKAN. ČASOPIS. AGENCIJA MAČKA (LJUBK.) ČUTEN (EKSPR.) NEKDANJI ATLET OSOVNIKAR GLAVNO MESTO EGIPTA KRATKO KRILO NEKDANJI SMUČAR BERGANT PLAVALNA, VOJAŠKA, ŠKOFOVSKA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK POSODA ZA PEKO POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE POVRŠINSKA MERA NEDO-KONČNO OBLIKOVAN SESTAVEK NEKDANJA POŠTA TOVARNA KOKSA SLOVENSKI LUTKAR SIMONČIČ 10 ŽIVAL, KI LETA IVO SVETINA KRAJ PRI GORNJI RADGONI RUDOLF CARNAP EGIPČANSKI FARAON 23 ANICA ČERNEJ 14 AVSTRALSKO DREVO OSREDNJI PROSTOR V STARORIMSKIH HIŠAH NENADNA POLICIJSKA AKCIJA SEVERNI JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM BODEČ PLEVEL AMERIŠKI IGRALEC NICHOLSON KDOR NOSI OČALA (EKSPR.) SUDOKU 340 8 3 1 9 7 6 5 2 8 2 6 5 5 3 2 7 1 7 8 4 9 4 7 5 8 3 2 SUDOKU 31 9 8 1 5 1 2 3 5 7 8 1 6 3 2 8 7 9 4 3 5 9 5 3 8 9 REŠITEV SUDOKU 339 REŠITEV SUDOKU 30 3 5 7 4 2 6 9 1 8 4 9 1 8 7 5 6 3 2 2 6 8 9 3 1 7 5 4 9 8 3 7 6 2 5 4 1 5 7 4 3 1 9 8 2 6 1 2 6 5 8 4 3 7 9 8 4 2 6 5 3 1 9 7 7 3 9 1 4 8 2 6 5 6 1 5 2 9 7 4 8 3 6 1 7 2 3 5 4 8 9 8 2 4 7 9 6 1 3 5 9 3 5 1 4 8 6 2 7 3 5 1 9 7 2 8 6 4 7 6 2 4 8 3 9 5 1 4 8 9 5 6 1 3 7 2 1 4 8 3 5 7 2 9 6 5 9 3 6 2 4 7 1 8 2 7 6 8 1 9 5 4 3 2 18 16 4 6 GRŠKI OTOK 12 21 11 5 SILICIJ 13 17 7 3 8 9 novi tednik Vedno г илтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 24. decembra. Geslo iz številke 50: Zavrtite kolo sreče NT-RC. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Peter Ivanovsky iz Celja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Julija Stolec iz Vojnika. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marta Čerč-nik iz Šmartnega v Rožni dolini. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj KRIŽANKE vvww.trik.si 48 RUMENA STRAN Brez njih ni Božičnega Vojnika Božični Vojnik, ki je, kot vse kaže, največja jaslična razstava Slovenije, ustvarja mala množica ljudi, na fotografiji pa so trije »glavni« ... Med temi je glavna predsednica Turističnega društva Vojnik Nataša Kovačič Stožir (levo), ki je sicer zaposlena na področju podjetniškega svetovanja. Kot glavna usklajevalka Božičnega Vojnika skrbi za vse od A do Ž. Med najbolj zaposlenimi v teh dneh je Beno Podergajs, ki je dal pred leti pobudo za Božični Vojnik. Gre torej za njegovo zamisel. V projektu je posebej zadolžen za razstavo jaslic ter se med drugim pogovarja o pridobivanju zasebnih zemljišč za zunanje jaslice, pa z lastniki jaslic ... Poleg tega je dejaven tudi kot predsednik Gasilske zveze Vojnik-Dobrna in je predsednik domačega Katoliškega kulturnega društva Ivana Šoparja. Za koncertno ponudbo Božičnega Vojnika skrbi Urška Mužar, ki je zaposlena na občini na področju družbenih dejavnosti. Foto: BJ Glasbeno izobražen Zunanji minister Miro Cerar je zadnje čase pogost gost na dogodkih v regiji. Nič čudnega, srce ga pač vleče na Kozjansko. Tako je bil častni gost na nedavnem novoletnem koncertu Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki letos slavi 20-letnico. Tudi sam je hodil v glasbeno šolo, zato ve, koliko truda je treba vložiti v vajo, je povedal mladim glasbenikom. Morda bi lahko s svojim glasbenim znanjem prispeval, da bi bila vlada na trenutke manj razglašena. Če seveda vsi drugi člani niso brez posluha ... Foto: arhiv GŠC Čas za večjo metlo? Vesna Golner, vodja projektov v Turističnem in kulturnem društvu Celje, je gonilna sila tradicionalne akcije društva z imenom Zlata vrtnica in metla. Verjamemo, da bi v društvu raje podeljevali samo priznanja in vrtnice, a tudi metla kot opozorilo je lahko dobrodošla in je lahko eden od korakov na poti do vrtnice. Najbrž bi si metlo pred leti zaslužil tudi Dvorec Lanovž, a danes je postal pravi lepotec z zlato vrtnico. Morda sporočilo privede tudi do spremenjenega ravnanja lastnikov v stavbi v Razlagovi ulici 14, kjer so letos prejeli opozorilo v obliki metle. Foto: SHERPA Fotografije Kučanove Podžupanja z novima sodelavkama Breda Arnšek (levo), podžupanja Mestne občine Celje, se je skupaj bodočima sodelavkama, Tjašo Podergajs (v sredini), vodjo oddelka za splošne zadeve in mag. Barbaro Gorski (desno), vodjo službe za šport in investicijsko vzdrževanje v MOC, udeležila novoletnega srečanja župana Bojana Šrota za novinarje, ki je bilo v srednjeveškem stolpu Hotela Evropa. Tako je po udeležbi na podelitvi zlate vrtnice in metle opravila še eno protokolarno dolžnost, ki jih bo po novem letu, ko bo funkcijo županje začela opravljati poklicno, kar precej. Nepoklicni župan, ki profesionalno opravlja svoje delo, in poklicna podžupanja sta menda odlična kombinacija, je Šrot odgovoril na novinarsko vprašanje. Foto: SHERPA V celjski galeriji AQ so na ogled nekoliko mistične podobe versajskega parka. V objektiv jih je ujela krajinska arhitektka Ana Kučan, ki je že na otvoritvi pritegnila precej pozornosti. Morda tudi zato, ker jo je spremljal oče Milan. Da ne bo dvomov: fotografije so res odlične. Po otvoritvi je avtorica poklepetala tudi z Robertom Hutinskim (levo), ki vodi galerijo, in Mohorjem Hudejem, ki je imel otvoritveni govor. Foto: GrupA Novi s še bolj novima Na drugi seji po lokalnih volitvah je celjski mestni svet potrdil mandat še dvema novima svetnikoma. Že prej potrjenim na ustanovni seji sta se pridružila še Vesna Roger in Vladimir Ljubek (levo), oba s Celjske županove liste. Na torkovi seji je Dejan Obrez, prav tako iz županove liste, postal predsednik odbora za kmetijstvo. Znanemu športnemu reporterju bi morda lahko bilo bolj pisano na kožo delo v odboru za družbene dejavnosti, kamor spada tudi šport, a kmetijstvo je tudi Dejanovo poklicno strokovno področje. Ker je že prej opravil formalnosti ob sprejemu v mestni svet, je lahko »novincema« postregel s kakšnim nasvetom. Foto: SHERPA