TA MESEC V SKUPŠČINI Poslanci vseh treh zborov občinske skupščine se bodo sešli na 18. skupnem zasedanju v sredo, 13. maja s pričetkom ob 15.30. Predlagani dnevni red: - Poročilo o uresničevanju programa nalog in financiranja načrta Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1992 - Program urejanja stavbnih zemljišč občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1992 - Poročilo o poslovanju gospodarstva v letu 1991 - Osnutek odloka o razglasitvi urbanističnega kompleksa Plečnikove hiše in Trnovske cerkve za kulturni spomenik - Predlog sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol, Glasbene šole in viških vrtcev - Imenovanje komisije za ugotovitev pravilnosti postopka rušenja nedovo-Ijeno zgrajenega objekta na parceli št. 898/3 k. o. Trnovsko predmetsje - inve-stitorjema Viljema in Jožefe Celestina - Vprašanja in predlogi delegatov Lani 394 novih podjetij V letu 1991 je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik registriranih 1368 podjetij. Na novo je pričelo poslovati 394 podjetij. Zaradi po-večanega deleža števila tnalih podjetij se je povečal tudi delež v prihodku in številu za-poslenih medtem ko se je pri velikih podjet-jih zmanjšal delež v prihodku in številu za-poslenih. Še vedno pa tudi ni zadovoljiva organizacijska struktura. Mala podjetja, ki so pretežno v zasebni lasti ustvarjajo prema-lo prihodka, zlasti pa zaposlujejo premalo delavcev. Dobra polovica zasebnih podjetij še vedno posluje brez zaposlenih delavcev, preostala pa v povprečju nudijo stalno zapo-slitev malo več kot enemu delavcu (1,4). Sicer pa se je lani najbolj povečalo število delavcev na področju finančnih in poslovnih storitev. Še vedno pa je največje število de-• lavcev zaposlenih v industriji (50 odstot-kov), ki je ustvarila tudi več kot polovico ustvarjenega prihodka v gospodarstvu. Tr-govina pa je s 15,5 odstotki delavcevustvari-la 30 odstotkov prihodka. Manjša proizvodnja ' Najnovejši podatki Službe družbenega knjigovodstva, ki sicer zajema le proizvod-njo v družbenem sektorju je lani količinsko proizvodnjo zabeležilo le 87,7 odstotka pro-izvodnje iz Jeta 1990. Za Ljubljano kot celo-to so podatki še nekoliko nižji in minilo je že peto leto zapored, ko je proizvodnja manjša kot v predhodnem letu in tretje leto, ko je ta padec proizvodnje večji kot pa v merilu Slo-venije. NajboJj se je zmanjšala proizvodnja sredstev za delo in blaga za široko potroš-njo, od devetnajstih najbolj pomembnih in-dustrijskih panog pa je dosegla pozitivno rast edino grafična dejavnost. Spodbudnejši pa so rezultati na področju izvoza, saj se je v primerjavi z letom 1990 povečal za 133,5 indeksnih točk. Najbolj se je povečal izvoz neobdelanih surovin. Nezaposlenost raste V obdobju lanskega leta je naša občina izgubila 1491 delovnih mest (Ljubljana pa 17.327). Stopnja nezaposlenosti znaša 13,1 odstotka (Ljubljana 8,1). Po podatkih Zavo-da za zaposlovanje je bilo konec decembra v občini 3.328 nezaposlenih delavcev. Pada-nje zaposlenosti je predvsem posledica ved-no manjšega števila zaposlenih v gospodar-stvu. Le sekaj, sekaj smrečico! Na območju, kjer v občini z gozdovi upravlja Gozdno gospodarstvo Ljubljana, je bilo v letu 1991 posekano v družbenih goz-dovih 10.022 kubičnih metrov lesa, v zaseb-nih gozdovih 31.746 - od tega nedovoljen posek 19.683 kubičnih metrov ali 62 odstot-kov, nesprejemljive sečnje pa je bilo 7.357 kubičnih metrov. Kompleks Arhitekturnega muzeja in Trnovske cerkve kultumi spomenik Strnjen niz hiš ob Karunovi ulici (št. 4, 6 in 8) sicer izvira iz različnih časovnih obdo-bij, vendar ohranja značilen predmestni vi-dez. Hiša Karunova 4 - zdaj Arhitekturni muzej je bila bivališče in delovni prostor , arhitekta Jožeta Plečnika. Na prostoru pr-votne cerkve iz 18. stoletja je bila zgrajena okrog leta 1855 današnja cerkev sv. Janeza Krstnika z neoromanskim pročeljem in no-tranjimi poslikavami Mateja Sternena, Met-zingerja in kipi Franceta Zajca. Predlog za razglasitev sta podala Breda in Dušan Skitek, občinski sekretariat za druž-bene dejavnosti pa je izvedel postopek. Strokovne osnove za razglasitev je podal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo na-ravne in kulturne dediščine. Pri tem je naj-pomembnejše to, da je za vse posege obvez-no predhodno pridobiti soglasje omenjenega zavoda. Z odlokom je tudi omogočen na-daljnji razvoj Arhitekturnega muzeja v smi-slu predstavitve celotnega Plečnikovega opusa. NEZADOVOUNI S POROČILI Komunala Tako lahko zapišemo po razpravi, ki so jo člani občinskega izvršnega sveta imeli ob poročilu o realizaciji programa komunalne dejavnosti za leto 1991. Že po preglednosti je bilo to poročilo precej slabo, saj je bilo primerljivost in jas-nost podatkov težko razbrati. Jasno pa tudi ni bila postavljena razmejitev med razširjeno in enostavno reprodukcijo (bolje bi bilo, da je ločena od poročila mestnega sekreta-riata). No, pa tudi sicer je bilo kritike in to upravičeno naslovljene na vsebino oziroma na to, kako je bil plan izpolnjen. Za našo občino prej slabo kot zadovoljivo. Zato je izvršni svet resno postavil vprašanje o smi-selnosti priprave in sprejema programov. Med letom je prav pri realizaciji tega progra-ma prišlo do resnih odstopanj od predvide-nih postavk. Naredilo se je pač nekaj druge-ga kar je bilo planirano ali pa se je planirano naredilo v neplaniranem obsegu (izjemno visoki stroški Cankarjevega nabrežja np.). In če do takšnih odstopanj prihaja, bi mora-lo priti po rednih poteh torej preko rebalan-sa programa. Tega pa ni bilo. Iz poročila prav tako ni bilo razvidno, zakaj številne naloge na območju naše viško-rudniške občine, ki so bile zajete v progra-mu individualne komunalne rabe, niso bile izvedene. Tako je v programu obnov in iz-gradnje objektov in naprav vodovodnega in kanalizacijskega sistema, ki se sofinancira iz amortizacije, skoraj v celoti izpadla poraba na območju naše občine. Izpadle so tudi investicije v primarno vodovodno omrežje iz programa razširjene reprodukcije v naši ob-čini. Ob tem pa še posebej zaskrbljuje ugo-tovitev, da so izpadle predvsem investicije na izvenmestnem področju in se dela vedno bolj koncentrirajo v samem mestu. Za pri-merjavo je izvršni svet podal podatek, da ni opravičljivo, da se več sredstev porabi za neplanirana dela pri ureditvi Cankarjevega nabrežja kot pa za ves krajevnoskupniški program v vseh Ijubljanskih občinah. Skratka, do obravnave na skupščini je potrebno prikazati razmerje med sredstvi, porabljenimi na območju naše občine in na območju ostalih ljubljanskih občin, primer-jalno s komunalnim deficitom posamezne občine. Sklad stavbnih zemljišč To poročilo je prišlo pred izvršni svet v zelo obširni obliki, morda celo preveč za tako slabo realizacijo dela. Kot vemo, so njegove glavne naloge pridobivanje, ureja-nje in oddajanje zemljišč. Žal pa se prav te naloge iz leta v leto zmanjšujejo, saj se vse bolj omejuje iskanje novih investitorjev. O tem je naš izvršni svet razpravljal že pred letom dni, podal vrsto odločnih pobud in predlogov, a izgleda da zaman. Takrat smo slišali, da bo treba formirati službo, jo ustrezno kadrovsko zapolniti in se usposobi-ti za delo. To je sedaj opravljeno, to navse-zadnje tudi nekaj stane, a zadeve se ne premaknejo, vse boj prisotna pa postaja tudi ugotovitev, da se velik del porabe prispevka oziroma nadomestila za uporabo mestnega zemljišča, ki je glavni vir Sklada, ne porablja v skladu z zakonom. Skratka, delo Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane je neam-biciozno. Čeprav so bila med letom glasna opozorila o ureditvi nekaterih zadev, še ved-no ni evidence zemljišč, zemljišča se ne od-dajajo po planu, opremljanje zemljišč kas-ni... Poročilo bo v nekoliko skrajšani obliki pred poslanci na majskem zasedanju, kakš-na pa bo njegova usoda ni znano. Sicer pa je izvršni svet predlagal, da se v programu (tudi o tem bodo razpravljali delegati) skraj-ša rok za izdelavo PUP-a za območje Rakit-ne, pripravi naj se poročilo o višini prejetih obresti in njihovi porabi, za obnovo fasad pa je potrebno določiti prioriteto, ker sredstev za vse obnove fasad ni dovolj... Kmalu javni zavod Polhograjska graščina Občinska skupščina je pred petimi leti z odlokom razglasila Polhograjski graščinski kompleks za kulturni in zgodovinski spo-menik. V skladu z razvojnimi usmeritvami so se pričela dela za celovito obnovo arhitektur-nih in umetnostnih spomenikov — tako gra-du s hišno kapelo, dvorišče z Neptunovim vodnjakom ter grajskega vrta s pripadajočo arhitekturo. Rekonstrukcija gradu in servis-nega objekta potekata tako, da bo v njem možno likovno ustvarjanje in galerijska de-javnost. Obnova graščine prehaja v končno fazo, to pa pomeni, da so ustvarjeni pogoji za uporabo objekta kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno ustanoviti zavod za opravljanje javne službe, ki se bo imenoval Polhograjski graščinski kompleks za kultur-ni in zgodovinski spomenik. V skladu z razvojnimi usmeritvami so se pričela dela za celovito obnovo arhitektur-nih in umetnostnih spomenikov — tako gra-du s hišno kapelo, dvorišče z Neptunovim vodnjakom ter grajskega vrta s pripadajočo arhitekturo. Rekonstrukcija gradu in servis-nega objekta potekata tako, da bo v njem možno likovno ustvarjanje in galerijska de-javnost. Obnova graščine prehaja v končno fazo, to pa pomeni, da so ustvarjeni pogoji za uporabo objekta kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno ustanoviti zavod za opravljanje javne službe, ki se bo imenoval Polhograjska graščina. Ukvarjal se bo z zbi-ranjem, evidentiranjem, urejanjem in hra-njenjem gradiva o celotnem spomeniškem kompleksu, organiziral in prirejal bo razsta-ve, publikacije in druge predstavitve kultur-ne dediščine in krajevnih posebnosti, spod-bujal bo umetniško ustvarjalnost, oddajal prostore v najem ter se ukvarjal z gospodar-skimi in turističnimi dejavnostmi. Zavod Polhograjska graščina s sklepom ustanovi Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sekretariat za družbene dejavnosti je predlog sklepa že pripravil in ga po obrav-navi na izvršnem svetu posreduje delegatom v obravnavo in sprejem. PROGRAM RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ Prijavljenih je 14 investicij Za drugi republiški natečaj za spodbuja-nje razvoja demografsko ogroženih območij je občinski sekretariat za gospodarstvo pri-pravil prednostni vrstni red investicij v go-spodarsko infrastrukturo za območje naše občine. O njem je razpravljai na zadnji seji tudi izvršni svet in ga potrdil. Vodovod Rob—Turjak, odsek Knej-Ve-liki Osolnik, nadaljevanje gradnje Vodovod Rob-Turjak, odsek Turjak--Veliki Ločnik, nadaljevanje gradnje Cesta Polhov Gradec-Črni vrh, odsek Zalog—Črni vrh, začetek granje Cesta Polhov Gradec—Črni vrh, odsek Mačkov graben—Petačev graben, začetek gradnje Cesta Polhov Gradec—Črni vrh, odsek skozi Zalog, nadaljevanje gradnje Cesta Polhov Gradec-Črni vrh, odsek Polhov Gradec—Mačkov graben, nadaljeva-nje gradnje Cesta Velike Lašče-Podsmreka., odsek Gmajna—Ulaka, nadaljevanje gradnje Ceste Rob-Krvava peč, odsek Strletje-—Purkarče, nadaljevanje gradnje Cesta Mala Slevica—Dvorska vas, začetek gradnje Vodovod Srednji vrh—Rovt, začetek gradnje Vodovod Suhi dol pri Šentjoštu, nadalje-vanje gradnje Cesta Rob—Zapotok—Golo, začetek gradnje ceste Rob—Osredek-Zapotok in nadaljevanje gradnje Zapotok—Golo, odsek Jeršin—Blažanovka Cesta Mala Slevica—Karlovica, začetek gradnje Cesta Prilesje—Dvorska vas, začetek gradnje Program PIC-a postaja za občino vprašljiv! PIC odnosno Podjetniško inovacijski cen-ter je leta 1988 ustanovilo podjetje Grad. Leto dni kasneje je Sporazum o medseboj-nih pravicah in obveznostih v zvezi z zago-tavljanjem sredstev za njegovo delovanje podpisala poleg občine Bežigrad, podjetja Grad, SOZD-a Galeb tudi občina Ljubljana Vič-Rudnik. Takrat je delež občine znašal 63 odstotkov in sicer kot trajni vložek v os-novna sredstva PIC. Skratka občina je sred-stva združevala, ni pa bila ustanovitelj PIC-a. Vsekakor je PIC od vseh nalog, ki so bile ob ustanovitvi predvidene, opravil v prvem obdobju pomembno vlogo pri ustanavljanju malih podjetij in svetovanju. S spremembo zakonodaje, se je njegova vloga spremenila in pravzaprav bi se moral preusmeriti na višje stopnje. Morda za nekatere naloge, ki bi jih moral opravljati, ni bilo doseženih pogojev (kapitalska funkcija, funkcija inku-batorja malih podjetij), morda pa se je tudi prepočasi prilagajal novim razmeram. V tem času je opravil nekaj pomembnih nalog sve-tovanja tudi za potrebe občine, vendar pa se v sedanjih razmerah velja vprašati kakšno in kako pomembno vlogo lahko opravlja za občino predvsem z vidika njenega deleža v poslovnih prostorih. O tem je tekla razpra-va na zadnji seji izvršnega sveta. Bilo je izrečenih nekaj kritičnih besedi tako okrog nejasnega vprašanja za kaj je bil porabljen vložen razvojni dinar, do tega, da PIC del dohodka pridobiva z oddajo prostora svoje-mu ustanovitelju, da se bo moral za svoje podjetniško življenje najbrže prestrukturi-rati... Izvršni svet je sprejel med drugim tudi sklep, da občina sporazumno odstopa od sporazuma o medsebojnih pravicah in ob-veznostih glede na zagotavljanje sredstev za delovanje PlC-a in njegove poslovne prosto-re prenese v fond občinskih poslovnih pro-storov ter s PlC-em sklene najemno pogod-bo za te prostore z veljavnostjo od 1. junija letos.