ifpvi . Štev. 215
PHIHOPSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(1903)
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 12. septembra 1951
Cena 20 lir
etnične linije ni
Mfratone«
tij;	»e	V.	svojih	zad-
'virJziobiavii ** vso tij T „lan ogromen zemlje-
l»,Vn ga' OZemlja. Ko.
E413"1 risar *
naertal nekakšno et-
•**« IW, 7°črto st je —
^TniTmOVSko glasilo
tot min^Jla^rei bivii zuna' knn 0 r S for za lani v Mi-
P^nočnn j je noto govoril
5a »"tast™'ri7leS?Cesra *! ttmer-fL aWeS’ ”7° «3led-
,n obeski ia-
»Kaj
aije	cna
než in lnformovs.ki vseijed-^, kiT°Varia- “To je reši-r«a in J ™°0la zadovoljiti o teoria	operim,	dodeliti
V i1.1? Itali* in
kk» hkrati Jv'J°slavin ter Sio<%er;.® rešiti ugled An-
* ki so Popisali Pr sk° noto«.
Nevsko*!? seveda kominfor-** da se
s ^ etično lini-
* S^'0,2^ ie ti-la neia m J’ ž nai bi bi* !iio ialei bolf°Slaviio in Ka-
le etnična trta?,, vpra-
Oiri
i^n%npm^culCl'^liujejo niti o (.j STO z Jugosla-Potein . 5® hf-ejo priključiti,
tla »	*	^	^odo	od*l/>	‘TncnrlVir,
Proti vzhodu.
Longo je ne-* rmer zahtevai■ da bil° Pm*?Zeinlie’ M nuj bi
"° «° i= ««** ««
roi!01' .m*nf°rmisti Nen-*»>r*TO " in n»n tržaški ek-
L*®*** etirZ^b0Čejo ?
odšle zasedbe-
ime-
Hnijo na Wil-
«***£*» "»90ČP
<7(7 Ico-
linijo
i*tavijah i°i etniČn° ----------------
e m i-J? ''•a,cor mačka min.
zemljepisnih »*/ .^ele s pravo sa-
St °? Ko Udarno hn« risanje najrazlič-čih	_sPamn‘mo	vseh
/ntočih ,L -  c^.c.v
S*!«*? ^Terialističnih dr-t^Jii ob s? ,>la'- fa^o na-',sakokratnem raz-i1 taji,- .°I(?de razmejitve J?*0 linij	Ju90slaviio	ne-
7 i;f e*:>Ranih in neetnič-r‘b imenovali tudi '^%n,]’3°sPodrirske itd. Ko.
k.pnm
KI n'jihcn, gospoda,- iz
je	te	Unije	za-
j}!1, ^alc^r°.u ta'kšen ivnperia-i1 !'*efi s711 so bdi imperiali-
> i?r T° “ ,v “*■
li^isti , m• kier im. 7’° rišejo	te- etničve
~Pl<* ', .kšne etnične li-
Hs,*Woh
;»0.wn'-	^	P	Istri	ne
J^enT^1 Primorju, ne na
T*et2 iU'
*fJHa strH-liniia je tam, kjer Mo y. ^no naseljeno slo-
l* **£?**> ozemlje in t,« italijonfurlansko oziro-J>n’k> oz^i? strnieno narod-
tarri 7 Toc!a ta l<niia ■ kamor kominfor-
y*ti
kot ,
*tit
večkrat
i'>'erteI!';t?Uni df"! italijan-fimiti l.°v seveda noče-n . s,|to t' našem dne* in inij°
».L’ fcnt^' objavili zemlje-Jh ,-e,.em ie bila zari-
flm: ne Zl,lFa.ni ne Pet ne
h h
tfe*et eJl linij
^	1	7?P	'	••* '*C, KO p »IX.
?-nišn<tli2)St- ne dvajset!
hiteče	je	ena	sama!
hh **d mi?oprcm in Po’
U °ronif; i3omi Sveto
m
%
klM'ne"v"“ in Rojanom! iin toveia SnUva Proseka in On ‘ S«s?in riia in Nabre-
fe fe’ °eUina ž" Stb
n> ne Jenski strani! Ne »t ne Khrv veli ne Roja-
Trne Sv■ ^
l^tičn Z lnnskemu. tm-
-	pohlep,,;
, Onil2rebiarni in Skor-t„m lnami
Evo kod poteka ta edina etnična linija:
že najpovršnejši pogled na kateri koli etnografski zemljevid pokaže, da. se začenja meja mednarodnastno strnjenimslo-venskim in italijanskim ozemljem pri Tržiču, gre n-ato na seve,- do točke, kje.r se izteka reka Vipava v Sočo. Od tu teče ob Soči, nakar se jugaza-Padno od Gorice obme proti■ zahodu in gre vzporedno z železniško progo Gorica-Videm-do Krmina. Pri Krminu se obrne na- sever proti Čedadu in se nadaljuje v sevemoza-hedni smeri ter preseka vzdolž ceste Čedad-To.rčent več občin, ki so narodnostno mešane. Severno od Tarčenta se jezikovna meja znova obrne proti severu in nato proti vzhodu, tako da zajame slovensko dolino Rezije, pritoka reke Bele, ki se izliva v Tilment. Od tu gre dalje do Kanina in potem v sevemezahodni smeri vzdolž prejšnje avstrijsko-italijanske meje, preseka progo med železniškima postajama Pontafel in Pontebo in slednjič dospe do planine Roskofen, kjer se pričenjajo nemška naselja,
Ta etnična linija je bistveni nespremenjena, že 1300 let.
Vso to dobo so bili Italijani v Julijski Krajini omejeni na Trst in nekaj obmorskih mestčc na istrski obali. Na deželi so bivali in bivajo le Slovenci in Hrvati, ki so ostali Slovenci in Hrvati kljub raznarodovanju. Slovenci in Hrvati bodo ostali tudi v bodoče, kljub še vedno trajajočemu razna,-od-ovanjv, ki ga podpirajo tudi kominformisti.
In, da tisoč tri sto let neiz-spremenjena etnična linija je tudi Titova linija.
Te Unije seveda kominfor-momka glasila «Lamratorev ali «D?io» ali pa «Unita» nočejo objavljati. Oni rajši pišejo o boljši rešitvi, o Wilso-novi črti, o Pulju, pa tudi o Reki, Zadru in 'vsej Dalmaciji. Prav' tako, kot vsi dosedanji italijanski imperialisti vseh barv. Od njih se razlikujejo kominformisti le v tem, da vpijejo, da so oni najboljši borci za dosego teh imperialističnih ciljev, kajti le oni poznajo recept, kako je v danem položaju in trenutku mogoče na najučinkovitejši način te imperialistične cilje doseči.
In zdi se, da so v tem v precejšnji meri svoje iredentistične somišljenike prepričali. Ti so namreč začeli verjeti in že pišejo, kako je pravzaprav edina Vidalijeva komin-formovska taktika sposobna presaditi tudi tržaški proletariat v iredentistični tabor. Prav zato je poslal Vtdali „ iredentističnem taboru najdragocenejša pridobitev, ki jo čuvajo kot punčico svojega očesa.
Artukovič bo ostal
v zaporu do obravnave
LOS ANGELES, 11. — Sodišče v Los Angelesu je zavrnilo zahtevo Artukovičevega odvetnika, naj bi se vojni zločinec pustil iz zapora proti denarni kavciji. Sodišče je ostalo pri svojem stališču, da mora Artukovič čakati v zaporu na začetek sodne razprave 22. oktobra.
Pogreli Louisa Adamiča
Pogreba se je udeležil Aleš
Betoier — Tudi novinar Pear-
son misli, da so Adamiča ubili
NEW YORK, 11. — Posmrtne ostanke Louisa Adamiča, ameriškega pisatelja in Slovenca, so pokopali v Bloomsdaku. Med drugimi so se pogreba udeležili stalni delegat pri OZN dr. A-leš Bebler, v imenu veleposlaništva FLRJ v New Yorku pa Milenko Filipovi^ in generalni konzul Markovič.
Ameriška radiokomentatorja Drew Pearson in Walter Wine-tel^ sta v svojih zadnjih tedenskih komentarjih govorila o A-damičevi zagonetni smrti. Pear; 5on meni, da je bil Adamič u-bit. ker na puški, ki so jo našli poleg Adamiča, ni bilo nobenih prstnih odtisov, kar nagaja na misel, da je imel morilec rokavice, da bi laže zabrisal sledove. Ko je bil Adamič najden, mrtev, ni nosil rokavic, a če bi se ui>l sam. bi bili na puški odtisi njegovih prstov. Komentator Winetel pa poudarja, da je tista oseba, ki je grozila A-damiču zaradi knjige o Jugoslaviji, član KP ZDA iz King-stona v državi New York.
NEW YORK, 11. — Izvršilni odbor Mednarodnega sklada za pomoč otrokom je odobril nakazilo milijona dolarjev za pomoč otrokom v Koreji, Zahodni Nemčiji, Grčiji in Jugoslaviji.
GOVOR PODPREDSEDNIKA VLADE FLRJ EDVARDA KARDELJA
L
Priprave za proslavo 6otrto obletnice priključitve Slovenskega Primorja In Istre Maršal Tito prirediI v Splitu svečano kosilo poveljniku britanskega vojnega brodovja v Sredozemlju - Jugoslovanski tisk o novih grožnjah Sokolovskega
(Od našega dopisnika)
BiECGRAD, 31. — Ob četrti obletnici priključitve Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji pripravlja prebivalstvo osvobojenih krajev svečano proslavo tega Zgodovinskega dogoaxa. Glavna proslava bo 16. serj.embra v Novi Gorici.
V Velikih Laščah je bila svečana proslava štiristoletnice slovenske knjige. Na proslavi je govoril podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj, ki je hkrati tudi predsednik častnega odbora za proslavo. Navzoči so bili; Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Marijan Brecelj, Sergij Krajger, Boris Krajger Boris Zih'erl. Janez Hribar, Jože Potrč, Tone Fajfar, ~ Eivard Kocbek, Franc Lubej, Lidija Sentjurc, Lado Kozak Franc Kimovec, dr. Jože Vilfan, Vida Tomšič, rektorji visokih šol in akademij, predstavniki kulturnih, institucij in orgamizacij predstavniki JA, sindikatov gostje iz vseh republik itd. Ze pr‘ed praznikom so odprTi v Velikih Laščah nov velik kulturni dom z uprizoritvijo Levstik — Kreftovega. aTugomer-jar>. Na Rašici pa so slovesne položili temeljni kamen za spomenik Primožu Trubarju. (Slaivnostm govor Edv-arda Kardelja objavljamo na tretji struni nušega ,’n’evnika).
Iz Splita, poročajo, da je britanska vojna križarka Liwer-pool» s poveljnikom britanske vojne mornarice na Sredozemlju priplula danes y splitsko luko. Z ladje so izstrelili 21 strelov v znak pozdrava jugoslovanski mornarici.
Ob prihodu je maršal Tito priredil v Splitu kosilo poveljniku admiralu Edelstenu. Nav-
zoči so bili- britanski veleposlanik v FLRJ sir C. Peake, britanski konzul v Zagrebu Stevenson, poveljnik vojne ladje «Liwerpcc]» kapetan prve opnje Loos kakor tudi člani spremstva britanskega veleposlanika in admirala Edel-Stena Z jugoslovanske strani so bili navzoči; viceadmiral Mate Jerkovič, viceadmiral
Srečko Mtanola, kontradmiral Vukašin Mičunovič.
Maršal Tito je nazdravil admiralu Edielstenu in poudaril, da upa, dla ta obisk ne bo edini obisk jugoslovanski mornarici s strani enot britanske vojne mornarice, in je pristavil, da je tudi jugoslovanska mornarica pripravljena napraviti obisk enemu od) britanskih pristanišč.
<cPolitika» piše nocoj, da se je v bolgarski prestolnici med nedavno proslavo sedme obletnice^ prihoda ruskih čet v Bolgarijo ponovil program, ki ga je pred petimi tedni izvajal Molotov v Varšavi, a pred! tre. mi tedni Vorošilov v Bukarešti. S tribune v Sofiji j® šef sovjetske delegacije Sokolovski govoril med drugim o «poto-žaju» na Balkanu, pri čemer »Politika« poudarja, da je dosedanja politika Moskve na Balkanu posebno v zadnjih treh letih v glavnem znana kot politika, ki je na Balkanu ustvarila zastrupljeno politično ozračje. Vsa tri leta se ponavljajo izzivanja z bolgarske, romunske, madžarske- in alban-
Pred začetkom konference treh spet sovjetska nota Franciji
ISota ponavlja trditve in obtožbe obeh prejšnjih - Današnji Achesonovi razgovori z Morrisonom in Schumanom ■ Vprašanje sprejema Kitajske v OZN v luči kesonških pogajanj
WASHINGTON, 11. — Pred-ligli h konferenci treh zahodnih zunanjih ministrov v včerajšnjih in današnjih Acheso-novih razgovorih z Morrisonom in Schumanom se je pridružil tudi glas s sovjetske strani; po nekaki že udomačeni navadi je Višinski danes izročil francoskemu odpravniku poslov v Moskvi noto. ki obtožuje Francijo sokrivde pri »obnavljanju nemške napadalnosti«. Vzrok za to pošiljanje not Franciji ofo podobnih prilikah je dvojen: po formalni plati se sovjetska diplomacija poslužuje sklicevanja na francosko-sovjetsko pogodbo iz leta 1945. kar do ostalih dveh zahodnih velesil ni mogoče, po drugi strani pa napada ono točko, ki je v zahodni fronti za oborožitev Nemčije najobčutljivejša.
Po vsebini je najnovejša sovjetska nota Franciji glede Nemčije ponavljanje not od 15. decembra 1950 in od 20. januarja 1951 (ikot znano, se je v zvezi s temi notami skuhala neuspešna pariška konferenca štirih namestnikov) in opozarja francosko vlado na «nevarnost nemške oborožitve«, ki ji »dajeta potuho Schumanov in Pleve-nov načrt«. Končno vsebuje nota staro obtožbo, da je francoska politika »v nasprotju s scP v j e tsko-f ra ncosko pogodbo« in poziva francosko vlado, naj «premisli o odgovornosti, ki si jo s tem nakopava«.
Medtem so se danes v Wa-shingtomi končali uvodni razgo. vori za konferenco treh, ki se bo jutri začela. Acheson je predpoldne še enkrat sprejel Morrisona, s katerim je govoril že včeraj, zvečer pa Schumann.
O razgovoru med Achesonom in Morrisonom se izve iz dobro obveščenih krogov, da sta oba zunpnja ministra govorila
o ukrepih, ki bi bili potrebni, I težko dtofciti.
če bi razgovori v Kesongu u-speli ali pa če bi se razbili. Acheson je obvestil Morrisona — pravijo v teh krogih —, da bodo ZDA pozvale Francijo in Anglijo, če se bodo pogajanja za premirje na Koreji razbila, naj začneta sodelovati v vojaških akcijah z močnejšimi enotami. Morrison pa je izrazil Achesonu zaskrbljenost angleških političnih krogov zaradi govoric, da So ameriški voditelji naklonjeni znatni razširitvi korejskega spopada, če bi se pogajanja razbila. Acheson je y nadaljujejo isti krogi — svojemu angleškemu kolegu formalno zagotovil, da ameriška vlada nima takih namenov. Pač pa je izrazil mnenje, da bi v primeru dokončnega neuspeha kesonških pogajanj An. gija morala sodelovati pri široki blokadi kitajske obale.
Govorila sta tudli o Fommozi in o mednarodnem položaju pekinške Kitajske. Po mnenju ZDA je sprejem LR Kitajske v OZN odvisien od u®peha ali neuspeha pogajanj v Kesongu, zato bi morala tudi Glavna skupščina. OZN na svojem bližnjem zasedanju presojati vprašanje s tega stališča.
Vprašanje Srednjega, vzhoda in angleško-egiptovskih odno-šajev je bilo na dnevnem redu le mimogrede. Oba zunanja ministra sta soglašala, dq je trenutno primerneje dan za dnem zasledovati razvoj tega spora.
Kasneje k razgovorom prisostvoval tudi angleški finančni minister Gaitskell. ki je prj kazal angleško stališče glede zapletenega vprašanja trgovskih odnosa jev mied Zahodom in Vzhodom. Pojasnil je da Anglija ne pošilja strateškega materiala v ZSSR. da pa mora vzdrževati z njo trgovske stike, da bi si priskrbela les in žito. kar je danes drugje sila
f\
sj^evednem)) kominformistu Ugaru
WedniŠtvi k A krednik .Ullsse]eve «D.
ri ki se podpisu-frudi i ze^° pridno rvZn strar* svo-^bor^J^ovsko glasilo
^ S čita ’• V obeh > *°-pe«’ ki j:, Vne samo v elan-
Podpisal sam
V>moulfcref‘"' tržaške
l S? VirfS„ne podružnice
:fS?.1UcH«h te te'!lZfČ -iadi ***% srvi,. . te podružnice
* stzjstsž
i. ■ Ugar našel et.rt‘ Pernek soluzione A treh iJi u sl<2^° mu tSt;IUuiJoenu,1 »o resolu-idsno rf„ zato,'ej po-StkS toignor, P(OTK'n‘ so-( 'tn^Oa t^in-UcljučUrv To	ozemlja
rmFhir teblPeč^ ne samo
«Hn uV.QJl' «Unitn»
!■% J«en il^l. etto )e
'n «Unitd» voi«
’ « iteUam nasta
- bstotiTO l“- Jn ker
7»?*» C
kultni ,., 9ar t*„i ., .
hZITq z
reto
Pr,
Pini
*vi.
Hškum, za a *°btožuje
tržaške komuniste sodelovanja z Angleži samo zato, ker zahtevajo tržaški komunisti izvajanje mirovne pogodbe z Italijo, ki bi odvzela Titu cono B ter jo združila s cono A«.
»In vendar — nadaljuje
Ugar — vsakdo razume, da bi bilo samo po tej poti mogoče uresničiti v poznejšem času na hiter nacm tisto, kar so — zaradi volilnih ciljev — Francija, Anglija in ZDA obljubile Italiji na predvečer 18. aprila. Samo tržaški komunisti skupaj z vsemi pravimi Italijani cone A in B sledijo pravično pot«.
To, kar je zapisal Vgar je Vidali in drugi njegovi tržaški pajdaši že večkrat povedal Vendar pa Vidaliju jn njegovim pajdašem v Trstu to, kar je napisal Vgar, ni ugajalo. Vgar je namreč pozabil, da so tržaški kominformisti zaradi strahu, da ne bi ižgubili svojih pristašev, ki nočejo o priključitvi k Italiji ničesar slišati. o tej pravični in pravilni poti vseh pranih Italijanov cono A in B začasno prenehali govoriti in pisati. '
Tako se je zgodilo, da je dvanajst ur po preteku objave Ugarjevega članka tržaški Vidali jev «11 L avoratore» u-b°gega in «nevednega» komi n. formovskega pajdaša strašno napadel. Kar na prvi strani najdemo v zadnji številki članek pod naslovom <f OJ govor Vgarjun. V tem odgovoru je rečeno:
dEna izmed nenehnih obtožb, ki. jih titovci in indi-pendfntisti delajo nam, je tista. da nismo iskreni v naši borbi za izvajanje mirovne pogodbe z Italijo in za dejansko uresničenje in takojšnje uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Da bi podkrepili to obtožbo zbirajo od tu in tam osamljene stavke naših voditeljev in jih največkrat izobličijo ali si jih izmislijo. Naši nasprotniki da jo ze. lo mnogo na to kleveto, da bi dokazali, da ima naša partija v svoji liniji pridržke in skriva cilje. Na nesrečo pomaga navajati vodo na mlin titopendentistov tudi kakšen naš tovariš ki si. čeprav ne pozna niti tržaškega vprašanja, niti položaja naše partije 'dovoljuje izražati sodbe tjfivendam ter nam prisoja itarrčdne, ki jih nismo nikdar imeli in jih nimamo. Eden izmed teh tovarišev j* 0(4 «Unitd» iz Milana... «Nato citira il Lavoratore listo, kar je Vgar napisal. In nadaljuje: «Ni nobenega dvoma, da bi Ugar, ki ne pozna naših upra-šanj in naših položajev, storil bolje, ko bi se bavil z drugimi stvarmi, -namesto da bi s svojo lahkomiselnostjo in nepoznavanjem naših stuari igral titoperdentistično igro. — Ne, dragi Ugar, naše stališče ni tisto, ki nam ga ti svojevoljno s tako lahkomiselnostjo prisojaš-Naše stališče je jasno, enostam no in nemogoče ga je tolmačiti
drugače, in ne more imeti drugih tolmačev, razen če niso nezdrava tolmačenja titistov in tistih, ki jim sledijo...),. Članek se konča s temi le besedami.
«In drugič, dragi Ugar prej kot pišeš o Trstu in govoriš o nas, skušaj se bolje informira, ti, po možnosti pri našem izviru«.
Prepričani srno, da Ugar ne Ota niti titovskih, niti titopen-dentističnih časopisov, fn glej. te, vseeno je prišel do istega zaključka kakor ti	nesrečni
«malsanh, ovaduhi,	špijoni
razbojniki (ki so hoteli s pomočjo d v- sto razbojnikov «ac-coppare il compagno	Vidali»
kakor piše sam compagno Vittorio Vidali). Prišel je ubo-?}. ln .aevedni Ugar iz čitanja Vidali je vih člankov,	Pajetto-
vih, Longo«ih, Terracinijevih pooprou in člankov, do istega zaključka kakor titovski razbojniki v Trstu: da kominfor-mijti sploh, u tržaški še posebej že tri leta zaman poskuša, jo spi aviti tržaški proletariat v iredentistični tabor.
Tizaškemu «71 Lavoratore» Pa priporočamo, naj napiše taksen odgovor kakršnega je je napisal nesrečnemu U nar ju tudi samemu Vidaliju, Gonu bacciju Pajs-tti, Lemgu. Te.ra-cinijti, predvsem pu Ulissejii. Nikar naj n n pozabi pri tem tudi svojih zaveznikov s ka-terimi ima «pakt o skupni akciji«: Nennija, Tolloga, Teiner-ja in druge.
Vprašanja, ki so bila. na dnevnem redu razgovora med Achesonom in Schumanom, o katerem doslej še ni podrobnosti, označuje jrisotnOst izvedencev obeh vladi za vprašanja, ki se- tiče.o Nemčije. Italije in InctokinZdi se — to je izjavil tudi {...tncoski finančni minister Renč Maver — da-poskuša Francija pridobiti oba zaveznika za večjo pomoč v njeni vojni v Indokini. Glavno vprašanje, o katerem sta govorila -Schuman in Acheson, pa je bilo po vse} priliki nemško, v dirugi vrsti pa sta govorila verjetno tudli o italijanskih željah po reviziji mirovne pogodbe. Pravijo, da je Schuman
izrazil mnenje, dla bi pogodbo treba «omiliiti», da pa formalna revizija in njena praktična izvedba nista mogoči, da je torej treba najti neko pet za «moralmo rehabilitacijo*.
Šalah £1 Din
grozi Veliki Britaniji
ALEKSANDRIJA, H. — E-giptovski zunanji minister je danes skupini časnikarjev iz ^ahodne Nemčije med drugim izjavil: «Dokler se ne bodo ozirali na naše pravice, ne bo E-gipt sodeloval na vojaškem področju Z Veliko Britanijo in njenimi zavezniki.
ske strani proti Jugoslaviji po nalogu iz Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je svoje satelite oborožila daleč preko meje, ki jo dovoljuje mirovna pogodba. V teh državah razvija sovjetska vlada s pomočjo svojih vojaških in političnih organov kakor tudi s propagando besno vojnohujsikašlco kampanjo in pripravlja teroristične in vohunske tolpe, ki jih skuša vreči v Jugoslavijo.
»Borba« poudarja ab tej priliki, da pomeni sestanek v Sofiji nov dosovor o novem pritisku, o novih incidentih, ki morajo biti izzivani na mejah z Jugoslavijo. «Znano je — piše »Borba« — da je po varšavski premieri tega protijugoslovanskega postopanja vlade Sovjetske zveze po govoru Molotova prišlo do večjega pritiska na jugoslovanskih mejah. Njegove napadalne besede so bila signal za izzivanje novih incidentov, za no.ve smrtnosne strele na jugoslovansko ozemlje. Nekaj dni po govoru podpredsednika sovjetske vlade v Varšavi število incidentov v jugoslovanskih mejah naglo raste. V tej akciji je padel pri vršitvi svoje dolžnosti borec Ivan Simeč. Ni preteklo mnogo dni, odkar je Vorošilov v Bukarešti ponovil Molotove besede iz Varšave, in zopet so izstrelili rafale satelitski organi na jugoslovansko ozemlje. S streli iz pušk 60 albanskih vojakov je bil na zločinski način ubit Miodrag Stojanovič«.
«Misija Molotov — Vorošilov — Sokolovski«, zaključuje «Borba», «je imela doslej svoje krvave rezultate na jugoslovanskih mejah. A to porotni, dia je njen cilj nadaljnje organiziranje satelitov proti Jugoslaviji«.
Iz Bolgarije je pribežalo v Jugoslavijo še enajst ljudi. Pribe žniki izjavljajo, da izvajajo v njihovem okrožju nezaslišan teror ne samo nad Makedonci pač Pa tudi nad ostalim pre-bivalstvotr. Vsak. dan se vrstijo množične aretacije in internacije. Dalje so pribočniki izjavili, da so bolgarske oblasti napravile ob meji <«nrtvo področje«, v katerem se brez opomina ubije vsakdo, ki pride tja kadar koli. V vasi Razdol ne sme nihče iz hiše po osmi uri zvečer.
R. R.
De Gasperi v New Yorhu
Upi in bojazni rimskih političnih krogov v zvezi s potovanjem predsednika vlade Zaskrbljenost, da De liasperi ne bi iskal moralnih izpodbud za ceno materialnih izgub Vprašanje ameriške pomoči * Obiski pri Spellmanu in lmpelliteriju - Pellova naloga
RIM, 11. — De Gasperi je torej danes zvečer prišel v New York in s tem začel (zaenkrat še privatno) svoj obisk v Ameriki, ki bo trajal dva tedna in obsegal dva večja dogodka: atlantska konferenca v Ottawi (Kanada) in razgovori s Trumanom >n Achesonom.
V Rimu so oči političnih krogov od danes obrnjene proti zahodu, na ono stran Atlantskega oceana. Domačih političnih dogodkov, ki bi razburjali duhove, razen še vedno nerešene in tudi še vedno grozeče zadeve s plačami državnih uslužbencev (in seveda stalnega pogrevanja tržaškega vprašanja, ki pa mnogim resnejšim ljudem že preseda), zaenkrat ni, parlament je na počitnicah, del ministrov 3e v ZDA (poleg De Gasperija še Eella in Pae-ciardi), skratka, precejšnje mrtvilo.
To mrtvilo, pa je v mnogo čem boli navidezno, ker je tudi odraz spoznanja, da je vzbujanje neosnovanih upov šlo le predaleč, m omahovanja, kako naj se prikaže dejansko mnogo manj rožnati položaj; nekaka mrtva točka torej, kateri bi po vsej logiki moralo slediti iz-treznjenje (že včeraj Smo poročali o svarečem članku v avtoritativnem listu «Corriere della Sera«). Toda po izkušnjah z italijansko politiko zadnjih let je težko prerokovati, ali bodo na zunaj šli dogodki to logično pot, to «e pravi, ali in v koliki meri bo javnemu mnenju omogočeno, da realno oceni položaj.
Vendar so na eni strani opozorila, da od De Gasperijevcga obiska ni mogoče pričakovati čudežev, na drugi strani pa o-pominjanje na važnost ameri-riške pomoči predznaki, za tako iztreznjenje, ki bi prišlo v obliki zmanjšanja ameriških kreditov.
Sklep ameriškega kongresa, ki je znatno okrnil kredite za vojaško, zlasti pa gospodarsko pomoč tujini, in to kljub večkratnemu Trumanovemu posredovanju, je dejansko učinkoval v Rimu kot mrzla prha. Časopisje — takrat zaposleno preko glave s Trstom — pa je temu, za Italijo v Perspektivi tako važnemu dogodku posvetilo kaj malo pozornosti. Vlada je seveda razumela; že pred dobrim tednom je odpotoval v Wa-shington zakladni minister Pel-la, ne samo, da pripravi pot za wa?hingtonske razgovore svojega šefa, temveč predvsem, da
poskuša utrditi položaj Italije pred atlantsko konferenco v Ottavvi, ko bo na dnevnem redu tudi finansiranje oborožitve. Atlantski odbor gospodarskih izvedencev, ki mu je bilo to vprašanje poverjeno, doslej ni razvoze il vozla, kako se naj porazdeli na evropske atlantske države znižanje kreditov; vprašanje je, kako se ga bo lotila konferenca v Ottawi, saj kakor kdo kaj, predlaga, stopi nujno svojemu bližnjemu na kurja očesa. Pellova naloga je torej bila ta, da bi italijanska kurja očesa občutila čim manj trdih škornjev zmanjšanih kreditov.
Dejstvo, da bodo De Gašperjevi washingtonski razgovori po konferenci v Ottavvi, se zdi v Rimu za Italijo nerodno, ker bo pač njegova intervencija pri Trumanu ali Achesonu glede marsičesa, kar bo morda sklenjeno V Ottavvi, prišla nujno «post festum« Zato menijo, da je delo, ki bi ga moral opraviti Pella (kaj je doslej opravil, j« zavito v precejšnjo skrivnostnost), mnogo bolj nehvaležno in težko kot bodoče De Gasparijevo, čeprav ie v senci reševanja prestiža predsednika vlade in s tem zvezane reklame.
V tej luči je vprašanje ameriške pomoči glavna skrb rimskih vladnih krogov; s tem je povezana tudi cela vrsta vprašanj, ki se tičejo revizije mirovne pogodbe Ni dvoma, da je revizija vojaških določil brez istočasne obilne pomoči, realistično gledano, nekaj skrajno v zraku visečega, rekli bi, moralna odškodnina za materialno izgubo.
Preudarnejši politični opazovalci izražajo samo bojazen, da se bo De Gasperi, v skrbi za svoj prestiž, lovil za sencami, to je, da bo iskal propagandne učinke v obliki raznih nerealističnih zahtev za ceno popušča, nja v otipljivih, materialnih vprašanjih. Prav tržaško vprašanje se zdi tem opazovalcem zelo zapeljiva vaba, ki ne obeta nobene praktične koristi, katere forsiranje pa se utegne maščevati z dejansko materialno izgubo.
De Gasperi bo jutri obiskal v New Yorku kardinala Spellma. na in pri njem ostal na kosilu; obiskal bo tudi newyorškega župana Impelliterija, ki je italijanskega rodu in ki ga je tudi danes prižel čekat v pristanišče skupaj s Rtilo, Pacciardijem in Marrasonj. Zadnja dva sta Prišla v New York danes popol-
dne z letalom; spremljajo ju razne vojaške osebnosti.
Sploh menijo, da bo De Gasperi izkoristil svoje neuradne newyorške dneve (v Ottawo bo odpotoval 14. septembra) za poskuse, da razgiblje v italijansko korist vzvode javnega mnenja, na katere upa delovati preko eksponentov katoliške cerkve
Splošno mnenje pa je. da a-
meriško potovanje De Gasperija sjcer po vsej priliki ne bo rešilo važnih problemov, zlasti pa ne gospodarskih, ki so v Italiji nedvomno najvažnejši, da pa bo omogočilo precej jasno orientacijo glede italijanskih perspektiv za bodočnost. Tu pa se pojavlja zaskrbljenost.
A. P.
KANDIDATI IN PODPISNIKI
enotne slovenske liste Repentabor proti odložitvi volitev
KaMkdau m podpisniki ENOTNE SLOVENSKE LISTE REPENTABOR, po pretresu položaja, ki je nastal po objavi sporočila ZVU, s katerim se odlagajo upravne občinske volitve,
ugotavljamo
1. da so bile upravne volitve odgodene na intervencijo nekaterih italijanskih iredentističnih skupin, ki hočejo priključitev Trsta k Italiji, kar je v odločnem nasprotju s težnjami in voljo vseh naših občanov, vseh tržaških Slovencev
in’italijanskih demokratičnih množic.
2. skupine, katerih zahtevi je gen. tVinterton proti prvotni odločitvi nepričakovano ugodil, nimajo med našteli občani niti enega pristaša. *
3. odgoditveni ukrep je krivičen, pristranski — le v korist na poraz obsojenih iredentistov in šovinistov, ki ruši osnovna človečanska in demokratična načela, priznana po mi. revni pogodbi.
Zato podpisani kandidati in podpisniki ENOTNE SLOVENSKE LISTE REPENTABOR
odločno protestiramo proti odgoditvi volitev ter zahtevamo od ZVU preklic odloga in da se že razpisane volitve redno izvedejo,
Repentabor, 10. septembra 1931,
Sledi 30 podpisov
JOY PRIZNAVA
obstreljevanje Kesonga
Preiskava je ugotovila, da je neko lelalo OZN po pomoli streljalo v notranjosti nevtralnega področija • Nadaljevanje vojaških operacij
TOKIO. 11. — Voditelj dele. gacije OZN pri pogajanjih za premirje aanural Joy je danes poslal kitajsko-korej ski delegaciji pismo, v katerem priznava, da je neko letalo OZN včeraj obstreljevalo nevtralno področje v Kesongu. Admiral Joy se je zaradi tega incidenta opravičil. Letalo je nevtralno področje prekršilo po pomoti. Proti letalcu so uvedli disciplinski postopek.
V uradnem poročilu, ki ga je s tem v zvezi rzdalo poveljstvo OZN, se izjavlja, da je letalec povedal, da je streljal s strojnico proti nekaterim točkam ob 1,36 ponoči. Mislil je, da gre za kako drugo področje, medtem ko se je potem ugotovilo, da gre za Kesong. Zato priznava poveljstvo OZN, da je neko letalo OZN streljalo v notranjosti nevtralnega področja, in obljublja, da bo uvedlo primerno disciplinsko postopanje.
Nato se omenja tudi vsebina včerajšnjega kitajsko-korejske. ga protesta in se navajajo podatki o preiskavi, ki s0 jo včeraj zjutraj izvedli častniki OZN, ki so ugotovili nekaj lukenj na neki hiši in druge znake na nekem zidu. Našli so tudi nekaj izstrelkov, ni pa. bilo človeških žrtev.
Agencija «Nova Kitajska« pa javlja danes, da sta kitajski in severnokorejski poveljnik poslala generalu Ridgwayu odgo. vor na predlog za določitev novega kraja za pogajanja. V odgovoru je rečeno, da je ta pred. log nesprejemljiv. Nato pcnav-lja pismo že znane obtožbe o kršitvi nevtralnega področja in za.ključuje, da je predlog za določitev novega kraja za pogajanje samo izgovor, zato d* se odvrne pozornost drugam.
Medtem se na fronti nadaljujejo večje ali manjše vojaške akcije na eni in drugi strani. Danes zjutraj so sile OZN prekoračile reko Imjin na zahodni fronti in so izvedle omejen napad. Neki zavezniški častnik je izjavil, da imajo te sile nalogo «dezorganizirati sovražne načrte in prizadejati nasprotniku velike izgube«.
Poročilo osme armade pa javlja, da so bile sile OZN. ki napadajo severno in severnoza-hodno od Jangu, prisiljene umakniti se. Na istem sektorju sta bila odbita dva nasprotna napada. Zahodno 0d Kansonga in južnovzhodno od Fenjanga pa so sile OZN zavzele nekatere vrhove.
Truman
o gospodarstvu ZDA
WASHINGTON, 11. — Predsednik Truman je danes govoril pri otvoritvi novega sedeža nekega zveznega finančnega urada. Obravnaval je finančni položaj Združenih držav in dejal, da je dar.«« boljši, kot je bil kdaj koli prej.
Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da je bodočnost vsega
sveta v veliki meri odvisna od finančnega položaja v Združenih državah. Uspelo nam je, da smo utrdili naš gospodarski položaj in skrbeti moramo, da ostane trden ir.- zdrav. Zagotoviti moramo, da bo uprava vladnih finančnih zadev v dobrih rokah«.
Predsednik je nato omenil, da je 70% od 68 milijard dolarjev, ki jih proračun predvideva za obrambo, namenjenih za narodno varnost. V zvezi s tem je izjavil: «Gre za veliko vsoto denarja in pojavlja se vprašanje:	«Ali	se	ta	izdatek
izplača?« Sodim, da bo velika večina izmed nas odgovorila pritrdilno. Prepričan sem, da bo večina dejala, da sta naša neodvisnost in svoboda za nas dovolj važni, da izdamo vse, kar je potrebno, da jo ohranimo. To je moj odgovor.
Beg iz ČSR
MUENCHEN. Il — Trije češkoslovaški železničarji, ki so hoteli pobegniti na Bavarsko so se poslužili v ta namen ekspresnega vlaka, ki vozi na progi Praga—Aš. Do te ideje je prišel bivši postajenačelnik v Ašu, ki sp ga leta 1946 odstavili iz političnih vzrokov. Sporazumel se je s kurjačem in strojevodjem ekspresa. Na vlak so naložili vse člane svojih družin z vso potrebno pritljago. Namesto, da bi vlak ustavil v Ašu, obmejni postaji z Zapadno Nemčijo, je nadaljeval svojo pot in j« vozil z brzino 100 km mimo češkoslovaškega obmejnega bloka.
Na bavarski postaji Selb-Ploeessberg je izstopilo iz vlaka 1Q6 pseh. Od njih jih je 80 izreklo željo, da bi se vrnili domov, medtem ko so se drugi prijavili krajevnim oblastem, d^ odločijo o njih nadaljnji usodi.
Novi podatki
o grških volitavh
ATENE 11. — Notranje ministrstvo je javilo sledeče izide nedeljskih volitev za 3861 volilnih okrožij od skupnih 3910: volivcev 1,535,772.
Papagosovo gibanje 533.159 (34 odst); E.P.E.K. (Plastiras) 364.375	(23,7 odst.); liberalci
(Venizelos) 301.417 (19,6 odst); E.D.A. (demokratična zveza) 173.095 (11,2 odst); Populisti (Caldaris) 101.832 (6,6 odst.); socialdemokrati (Papandreu) 31.871 (2 odst.): socialisti (Svo-los) 4,278; agrarna skupina 22.599. Izidi v vojaških okrožjih niso še znani.
TRIPOLIS, 11. — Proti koncu leta bodo uvedli nov libijski denar, ki bo zajamčen z zlato rezervo angleškega šterlinga.
KOLESARSKA DIRKA PO HRVATSKI IN SLOVENIJI
PHHES SKOZI TRST
Kolesarji bodo vozili od Škofij do mitnice, nato skozi Bolju* nec preko Ključa in po avtocesti na Opčine in do Fernetičev
(Od našega športnega urednika)
PORTOROŽ. 11. — Palače Hotel v Portorožu je danes poln mladeničev v kratkih hlačkah. Vsak ima tek za dva, mnogi pa kažejo na telesu večje ali manjše rane. To jih loči od navadnih smrtnikov. In še
Tako bodo vozili skozi našo cono:
Škofije Bol j u nec
Ključ
Opčin«
Fernetiči
11,09
11,28
11.36
12,00
12,08
nekaj: veseli so. Skoraj nemogoče je verjeti, da so to istj ljudje, ki »i jih včeraj gledal spačenih obrazov po zaprašenih cestah.
Jutrišnja etapa ne bo med najbolj prijetnimi na letošnji dirki okrog Hrvatske jn Slovenije, Start bo v Portorožu nb 10.30. Vozili bodo nato skozi Koper, na Škofijah pa bodo
Tržačan Renato Fontanot je drugi v splošni oceni in eden izmed favoritov za prvo mesto
kolesarji prišli na angloameri-ško področje STO. Karavana Vozi proti Trstu do mitnice, in zavije proti Boljuncu. od tu do Ključa, nato po avtocesti do Opčin. S predvideno povprečno brzino 35 km na uro bodo vozači vozili skozi prehodni cilj v Boljuncu ob 1128. točno opoldne pa bodo na Opčinah. Pri Fernetičih se neha tržaški del dirke.
Cesta do Bovca je skoraj v celoti asfaltirana. Zelo strmih vzpetin ni, pač pa je od Trsta do Senadol, t. j. približno 35 km, y nenehnem vzponu. Nato sledi spust do Vipave in razmeroma ravna pot do Kobarida. Dirka se poslovi od ravnine pri Bovcu,
V generalnem plaamanu ni prišlo do velikih sprememb: zabeležiti je treba le veliki skok Kočiča proti vrhu, ki se je pridružil vodeči trojici.
Drugače je med ekipami: Belgijci so izgubil; prvo mesto
(Nadaljevanje na 4, strani).
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sreda 12. septembra
Ime Mar., Večearag Sonce vzide ob 5.38, zatone ob 18.25. Dolžina dneva 12.47. Luna vzide ob 17.07, zatone ob 1-20 Jutri, četrtek 13. septembra FranCišek K., Zrenvil
na porami oddelku davne minice
Eden najbolj perečih proble- r zvezi a tem še nobenega tortni v o katerem se je že mno- kretnega odgovora. Ce so odgo-gokrat na raznih važnih sejah I vome oblasti dale na razpolago
in sestankih razpravljalo, je prav problem tržaške glavne bolnice, ki ne ustreza več današnjim potrebam.
Glavna bolnica je biia zgrajena pred približno 80 leti, to se pravi še tedaj, ko je Trst imel nekaj manj kot 100.000 prebivalcev. Jasno jg, da so tedaj Steli to poslopje za eno najmodernejših, ki je še dolga leta kasneje bUo za tržaške razmere prav primerno.
Toda minilo je od tega časa že mnogo let in Trst je pridobil na prebivalstvu skoraj trikratno. Bolnica, ki je bila nekoč dovolj prostorna in velika, je postala za današnje razmere mnogo premajhna.
_ Da bi vsaj na nek način rešili to pereče vprašanje, so odgovorne oblasti pred časom pričele z zidanjem novih oddelkov ter prenavljanjem starih, kar je res pripomoglo, da se je položaj nekoliko izboljšal. Tako je bila pri popravljalnih delih prenovljena tudi veža, v kateri sprejemajo bolnike in skozi katero imajo prehod vsi obiskovalci.
Toda pri vseh popravljalnih delih, ki so pripomogli tudi k estetičnemu izgledu nekaterih oddelkov, prav posebno pa še glavne veže, so odgovorni čini-teiji pozabili odstraniti nekatere pomanjkljivosti, ki povzročajo, nemalo ogorčenja med bolniki, kot tudi med tamkaj uslužbenim osebjem.
Eden najbolj zapuščenih ter •labo opremljenih je prav porodniški oddelek v glavni bolnici. Čudimo, se da se odgovorni činitelji niso bolj pobrigali za ta oddelek, ki -je verjetno eden najbolj zasedenih in tudi potreben največje pažnje. Iz pripovedovanja bolnic, ki so se zdravile na tem oddelku, smo izvedeli, da razpolaga na primer ta oddelek z mnogo premajhnim številom stranišč, kar povzroča velike neprilike bolnicam, kot tudi uslužbenim o-»ebam. Vodstvo bolnice se je, po izjavah samih zdravnikov, že pritožilo zaradi te pomanjkljivosti ter predlagalo, da bi bila zgrajena moderno urejena »tranišča v sredi glavnega hodnika, kjer je porodniški oddelek, toda do sedaj ni bilo v
že toliko denarja za zgraditev novih oddelkov ter prenovitev starih, potem mislimo, da bi morale misliti tudi na takšne «malenkcsti», ki pa so zelo važne.
Druga stvar. zaradi katere se bolniki in tudi uslužibeno osebje bolnice zelo razburjajo, je naval miši, pred katerimi niso vame niti bolniške sobe, niti drugi oddelki, med katerimi najvažnejša kuhinja. Z ene, ki so pred časom zapustile porodniški oddelek, so nam pripovedovale. da so morale skrivati vsako hrano, ki so jo prejele od sorodnikov, ker bi jim jo bile sicer obgrizle miši. Higienski urad, kateremu je vodstvo sporočilo o tej nadlogi, je sicer postavil strup, ki bi prav gotovo v veliki meri ugonobil to golazen, toda ker je imel strup premočan duh. ki je škodil nekaterim bolnikom, so ga morali odstraniti. Pravijo, da so se miši pojavile zaradi poprav-,
ljanja cest v bližini bolnice. Na vsak način je to stvar, o kateri bi moralo vodstvo bolnice razmišljati ter najti čim prejšnjo rešitev.
Po vseh teh ugotovitvah bi lahko prišli ponovno do zaključka, ki edini nudi možnost rešitve vseh takšnih in podobnih vprašanj in io je: temeljito razširitev sedanje bolnice, ali še bolje zgraditev novega poslopja, ki bi ustrezalo današnjim zahtevam povečanega Trsta. Toda ta rešitev je še verjetno daleč, zato bi pa morali skušati, da se popravi in obnovi vse, kar lahko koristi udobju bolnikov ter olajša službo zaposlenim osebam.
Seja izvršnega odbora OF
V petek 14. septembra ob 17. uri bo na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 seja izvršilnega odbora Osvobodilne fronte z naslednjim dnevnim redom:	1.
poročilo o položaju v zvezi z volitvami; 2. tekoče naloge.
Zahvala delavcev
ki so prebili počitnice v Bohinju
Tov Žagar Franjo iz Bazovice nam je poslal o počitnicah tržaških delavcev v Bohinju dopis, ki ga na kratko povzemamo:
V imenu tržaške skupine delavcev in delavk, ki smo se mudili na 15 — dnevnem oddihu v sindikalnem domu v Bohinju, se tovariško' zahvaljujem vodstvu glavnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov v Trstu> in Zvezi sindikatov Jugoslavije, ki so nam preskrbeli tako lepe počitnice. Nadalje se zahvaljujem upravi ter vsemu osebju v sindikalnem domu v Bohinju za tovariški m gostoljubni sprejem ter za vse ugodnosti ki smo jih v domu uživali. Se prav posebno pa se zahvaljujem sindikalni referentki za kulturo in prosveto tov. Joli, ki nam je v domu prirej ela zabavne večere ter izlete, s katerimi smo se seznanili s krasotami naše slovenske dežele.
C as nam je v domu zelo naglo potekal, saj smo se tu. srečali s tovariši iz vseh predelov Jugoslavije, ki uživajo v sindikalnih domovih in hotelih zaslužen počitek. Bivanje v sindi. kalnem domu nam je tudi pokazalo, kako jugoslovansko delovno ljudstvo gradi socializem in kako lažnive in ogabne so vesti, ki jih o novi Jugoslaviji širijo kominformisti.
"Velikodušna pomoč,, Italije Trslu
Nove ladje so odpeljali v Genovo, v zameno pa bi morda radi dali nekaj starih bark
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA
Starega srečnika ni mnonnu spreobrniti
Okrog 50-letrji Eugenio , Ka-riš izvira bržkone iz ciganske skupine, ki se že dolga deset letja potika po Trstu in okrog Trsta in ki si je kljub preganjanju že pod Avstrijo pridobila avtohtonost na tem ozem-
ne žrtve. Sicer smo o tem že pisali med vestmi črne kronike, vendar naj mimogrede še enkrat povemo, da je Kariža zbodla v oči denarnica, ki je izzivalno štrlela iz hlačnega žepa 45,-letnega Ceneta Fransa
lju. Trdimo to, sodeč po nje- Ko je Frank stopil v ekspresni
CTAUAha	i	iyk1t	v	v	^n«vt	J	o	l	Q	V	o	4	m*.	—* -1 —	-	-
govem priimku in po tem, da se možakar nikakor ne more odreči grdim tatinskim navadam. Doslej je vsega skupaj odsedel že deset let zapora, ne da bi se končno spametoval, kljub temu, da mu je tukajšnja vojaška uprava dala možnost rehabilitacije. Sprejet je bil namreč v begunsko taborišče in bi se bil lahko izselil v tujino ter se lotil poštenega življenja, da ni 28. avgusta znova zapadel skušnjavi.
Onega dne si Je namreč kupil peronski listek ..na ,Javili postaji in potem t&r<>%l »o? prihajajočih in odhajajočih vlakov. dokler ni ut*kwl prim««-
jPZOr n-! ™*1 * svoji zemlji», ki ga predvajajo na star a ionu nPrvi maji) in ki privablja k predstavam mnogo gledalcev.
vlak, je Kariž šel za njim on ob ugodnem trenutku segel po plenu. Toda na nepoštenem delu je bil zasačen ter predan policiji, ne da bi se megel z mamljivo denarnico okoristiti.
Pred sodiščem je včeraj Kariž skesano priznal svoje nečedno početje. Bržkone bi se bil zelo poceni izmotal iz nerodnega položaja, ko bi ne pričal proti njemu s starimi grehi popisani kazenski list, katerega morajo upoštevati tudi najiprizanesljivejši sodniki, in še tako je dobil Kariž najrm-lejšo iaizen... ki-"je-za te vrste nepoboljšljivih grešnikov sploh mogoča: dive leti zapora.
Predsednik major Grabb. tožilec dr. Savona.
Pran nič angelski Angel S samokresom je ustrakovai ženo
Kadarkoli sta se 46-letni Angel Bachi irj 42-letna žena A-malija Višnjevec por. Bachi do. ma iz Gročane št. 5 sprla, je prvi vedno potegnil iz skrivališča samokres in z njim ustrahoval preplašeno ženo. Ta se je nazadnje le naveličala pasjega, bolj gangsterskega kakor zakonskega življenja, ter stopila do prve policijske stražnice in stvar prijavila. Policija je takoj odšla na dom in žena je pokazala orožje, ki je bilo postavljeno vrhu omare. Policija je našla samokres «Be. retta» kal. 9 in v nekem pisemskem ovoju zavitih 15 pa-tron istega kalibra. Cim se je bojeviti Angel vrnil z dela, ga je policija aretirala in ga odvedla na stražnico Mož je pri-
znal, da je orožje njegovo in da je samokres našel lansko let0 v bližini Peska, medtem ko je imel municijo že od 1943 leta. Izgovarjal se je, da je stvar pozaibil naznaniti policiji.
Z GORIŠKEGA
S članki ne bodo izbrisali beneških Slovencev
Pisanje videmskega «Messag-fera Vrneta* je nemalo pripomoglo, da se je naklada lista v zadnjem času toliko znižala, da so se njegovi lastniki zna-ili pred bankrotom. Sklenili to, da bodo list ukinili. Krščan. ska demokracija, ki stremi za tem, da bi monopolizirala ves reakcionarni tisk, pa je v zadnjem trenutku odkupila list in ga tako ohranila pri življenju. S tem pa je pripomogla tudi urednikom, da lahko še nadalje stresajo svoje fašistične misli preko stolpcev «Messaggera Ve-r.eta».
Tako smo v včerajšnji številki ponovno lahko brali na go-riški in videmski strani gnusen napad na slovensko prebivalstvo v Italiji in r.'jegov tisk. V članku z naslovom: «Buone per i gonzi le tandonie del Matajur* se je njihov urednik ojunačil in skušal dokazati, da je »Matajur* lagal, ko je zapisal, da v otroškem vrtcu v Ažli * otroki slabo ravnajo. «Mes-saggero* bi rad dokazal ravno nasprotno in je navedel, da je v skladišču ostalo še 14 kg riža in 20 kg moke. Nikjer pa ni zapisano, da zaloga preostalega živeža dokazuje, da so bili otroci hranjeni. V Indiji je na stotisoče dobro rejer.ih krav In vendar ob njih ljudje umirajo od gladu, ker so zanje krave svete In nedotakljive. Tudi nekaka resolucija ((šestih žena* ne more postaviti na laž pisanja »Matajurja*.
Dejstvo je in ostari, da v Beneški Sloveniji še vedno prevladuje zakon džungle in da so Slovenci za oblasti nezaželeni; tako nezaželeni, da bi uredniki «Messag*era» najrajši izbrisali pred zgodovino dejstvo, da Slovenci v beneških dolinah prebivajo že 1.400 let. To svojo željo r.o v omenjenem članku ponovno pokazali. Zapisali bo namreč, (mimogrede povedano so se zavedli svoje megalomanije) da se lahko upravičeno
«italianisslmo».
Kako je z «italianissimom» prebivalstvom Nadiške doline nam pa najbolje dokazuje zadnja številka «Matajurja», glasila beneških Slovencev, ki je dar.es izšel na štirih straneh in bo tudi v bodoče izhajal na štirih straneh vsakih štirinajst dni.
To je odgovor vsem starim in novim fašistom, ki še vedrijo in oblačijo v upravnih organih in v raznih uredništvih, da se slovenska misel v Benečiji ved. no bolj utrjuje.
Železo v očesu
V bolnico pri Rdeči hiši so včeraj sprf jeli 45-letnega delavca Calligarija Marija iz Tr. žiča Ul. Bagni 176, ki je zaporen v tamkajšnji ladjedelnici.
Pri delu na neki ladji je Cal-ligarijiu prišel v deano oko železni drobec. V bolnici so mu drobec takoj odstranili iz očesa. Ranjeno oko m.u bo ozdravelo v dtvajsetih dneh.
Se en obisk
V zadnjem času so naše mesto obiskali razni komandanti atlantske vojske. Te dni nas je obiskal tudi admiral Robert Carney. Ob tej priliki so ga povabili na grad in mu od tam z raketami označili kako poteka državna meja, odnosno »veliko krivico, ki so jo storili velikemu italijanskemu narodu z diktatom*.
Ob tej priliki listi niso popisovali občutkov, ki so navdajali admirala, kot so to napravili ob obisku maršala »Mr ty». Spoznali so verjetno, da če bi se tudi admiral Čarne:? čudil nenaravnemu poteku državne meje, da bi to njim prav nič ne koristilo. Morda so pa tudi goriški uredniki spoznali, da so atlantski poveljniki veliko natančneje obveščeni o krivicah, ki so bile storjen« Gorici in tudi o tem, kdo je bil s to krivico najbolj prizadet in da so zato njihove jo-
Rešilni avto Zelenega križa je moral včeraj v Gradiškuto na pomoč 8 let staremu Kristančiču Petru ki je pri nabiranju sliv zletel z visokega dre-
 	_	vesa. Pri padtu si jt deček
čv superlativu izrazijo*, da je I kave besede mlatenje prazne | zlomil dlesno ličnico in sl pre-prebivalstvo Nadiške doline I slame.	I tresel možgane,
V nedeljo vsi na razstavo OF v Trst
Zveza slovenskih žena je za v nedeljo 16. t, n pripravila avtobus za Trst za vse one, ki si nameravajo ogledati razstavo «Naša borba za svobodo*. Odhod bo v nedleijo zjutraj ob 8. uri. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku in Ljudska čitalnica v Ul. Asco-li 1.
Vino ga ie speljalo na trdo ležišče
Pred dnevi sa agenti javne varnosti aretirali	45-letnega
Oliva Obita iz Ul. Ascoli ki je vinjen v neki gostilni nadlegoval natakarice in zahteval še pijačt. Kadar se je gostilničar naveličal nadležnega gosta je stopil na ulico in se pritožil prvemu policistu, ki ga jie srečal. Tako je Obit nekaj trenutkov na to bil že na poti na kvesturo. Spremljal ga je agent, ki ga je na lep način pregovoril, da je zapustil gostilno. Toda Obit, čeprav ga je imel že precej pod kapo, je dobro vedel, da vodi tista pot v varnostno celico, v kateri je ob takih prilikah' že večkrat prespal noč. Nenadoma se je spomnil trde deske in so ga vse kosti zabolele. Tedaj se je odločil, da gre domov. Da bi se rešil spremljevalca, je trdno sklenil pesti in ga pošteno oklofutal. Klofute je spremljal z grobimi psovkami. Napadeni agent je v trenutku zbral vse svoje moči in mu vklenil roke. Komaj nekaj minut nato je bil Obit s povešeno glavo že na policiji.
Padel je s slive
Liku. Makedonija in... Gonars
ali osladna hinavščina župana Bartolija
Včeraj zjutraj okoli 9. ure je bil na pokopališču pri Sv. Ani pogreb Di Pompea Vitto-ria in Panicari Pierine, ki sta bila smrtno zadeta pri incidentu pri Krvavem potoku.
Pogrebne svečanosti, ki je bila na stroške mestne občine, se je udeležilo okoli 300 oseb, v glavnem predstavnikov civilne oblasti in,iredentističnih or. gar.izacij. Tako smo poleg predsednika cone videli tudi podpredsednika, občinske uradnike, kominformistične svetovalce in razne tajnike organizacij ter njih rjamestnike, v katerih imenu je spregovoril tržaški župan Bartoli. Namesto kratkega govora, s katerim bi se oddolžil spominu mrtvih, je Bartoli s perfidno osladno in jezuitsko govoranco zaključil besno kampanjo iredentističnih strarjk proti coni B in Jugoslaviji, ki so podlo izkoristili incident na demarkacijski črti, * * *
Spletkariti na grobu dveh mrtvecev, kakor je včeraj storil demohristjanski župan, pomeni biti brezsrčen kljub vsej «dvatisočletni kulturi«. Čeprav je Bartoli v letih županovanja ie neštetokrat pokazal sovraštvo do Slovencev in kp-r je slovanskega sploh, je vendar v svojem včerajšnjem nagrobnem govoru dosegel višek. Nje gove besede: «Dajte dvanajst do štirinajstletnemu otroku orožje v roke in ko bo odrasel, bo postal morilect) namenjene jugoslovanskim narodom, veljajo v glavnem za Italijane, kajti, ie g. županu spomin še ni opešal se bo spominjal, da so ravno fašisti dajali njihovim otrokom v roke tako imenovane «mo-$chette» in marsikdo je bil vesel, da je bil njegov sin »bali! Ja* ali «avanguardista» ter se ponašal s svojo flinto. Tiste o-troke so poslali požigat in morit v Španijo in Abesinijo, v Albanijo in Grčijo, v Rusijo in Jugoslavijo. Sele tedaj so Jugoslovani prijeli za orožje, branili svoja življenja, svoje družini, svoje hiše in svojo domovino ter vrgli kuUuronosce od koder so prišli.
Kar se tiče, Kipnorantmega vojaka iz daljne Like, Borne ali M^kedonije», pa se sploh ne izplača govoriti, temveč naj omenimo samo resničen dogodek: Bili smo v koncentracijskem taborišču v Gonarsu in ob lepem sončnem vremenu je marsikateri oblekel svoje kratke hlače in se vlegel na sonce. Tudi neki naš tovariš (ime ni važno in ga lahko vsakdo vidi, če stopi na gonarško pokopališče!, kjer so v nekem kotu pokopani v taborišču umrli fantje in možje) se je vlegel komaj meter stran od mreže in se grel na prijetnem soncu. Morda kakih 10 do 15 metrov ust ra n pa je bil postavljen stražni stolp s strojnico in s stražarjem, ki je držal puiko vedno pripravljeno za strel. Nenadom^ je ta sprožil in u-strilil tovariša v trebuh, tako da je ob prihodu v ambulanto izdihnil. Zakaj je sprožil, ni nihče zvedel. Morda bo to vedel neki italijanski oficir, ki stanuje sedaj v Trstu. Lahko bi mi tudi začeli ta odstavek z besedami župana Bartolija o nekem nignorantnem mladeniču iz daljne Kalabrije ali Sicilije», toda crnusi se nam in ne znamo biti istočasno pietetni in peklenski, ne znamo se istočasno sme jati in jokati. Biti ignorant ni preveč prijetno, biti sadist ob vsej dvatisočletni kulturi pa je seveda po demokrščanskib pojmih nekaj običajnega. Seveda, glavno ie le to. da se sadizem prikrije s solzavimi in oslad. nimi frazami, v (emer so ti <tla-tinci* pravi mojstri.
V včerajšnji številki «24 ore» čitamo. da je «Neptunia»» v Li-gurskem zalivu z uspehom končala poskusno vožnjo. Ladja je presegla po pogodbi določeno hitrost in dosegla 20 do 22 milj na uro.
To je tretja ladja, zgrajena v Trstu, sestra »Oceanie* in »Avstralie*, ki ie odšla iz Trsta v genovsko pristanišče. O njej ne piše več tržaški tisk, ker piše italijanski pa tudi v tržaškem registru je ni. Odšla je na prvo poskusno vožnjo v Genovo, od koder se ne vrne nikoli več.
Kot so poročale »Ultime No-tizie* ni mogla «Neptunia» izvršiti poskusne vožnje v jadranskem morju temveč v Tiren-skem zaradi ‘ega, ker ni menda tukaj ustreznih naprav.
Pač pa je v našem pristanišču lahko naložila toliko tovora, da je napolnila 65 odst. vsega svojega razpoložljivega prostora. Ostalih 35 odst. pa bo napolnila v italijanskih pristaniščih, da bo odplula polno natovorjena na svojo prvo vožnjo proti Avstraliji.
Večina tovora je ladja naložila v Trstu. Vendar bo njeno matično pristanišče odslej Genova in ng Trst. V Genovi bodo prebivali njeni mornarji, ta.m bodo nalagali potrebni živež. tam bodo izvrševali vsa različna popravila itd.. Trst pa rabi ladje. Tržaška tonaža je tako smešno majhna, da še zdaleč ne pokriva vseh potreb in se v Trstu vedno bolj vidijo ameriške in druge tuje zastave. «Ultime Notizie* so v svojem članku to mimogrede priznale, ko obljubljajo. «da bo v zameno Trst dobil štiri stare izrabljene barke ekonomsko nerentabilne tp je: «Toseano». «San Giorgio*. »Duino* in «Assirio». Te ladje naj bi vozile proti Avstraliji in na ta način vsaj deloma rešile tako pereče vprašanje.
Od skromnega obvestila v »Ultime Notizie*, (ki, da ne pozabimo, je bilo napisano še takrat, ko so mislili, da bodo v Trstu volitve) je preteklo že nekaj dni in ni bila izdana v tem času nikaka uradna pa tu-
Smrt antifašista na Proseku
Nenadna smrt, je odtrgala krogu družine ,?rav med njegovim, priljubljeiiim delom 45-let: nega Ivana Rupla, stanujočega na Proseku št. 335.
Proti večeru se ie Rupel odpravil na vrt, kjer je nameraval nabrati nekaj cvetlic. Nepričakovano pa mu je postalo slabo in je obležal na tleh. Sorodniki so to opazili šele nekaj časa pozneje. Spravili so ga v hišo in poklicali Rdeči križ, vendar je zdravnik ugotovil nastop smrti zaradi kapi.
Pokojni Rupel je bil na Proseku zelo priljubljen. Izhaja iz antifašistične družine, saj je bil njegov brat Karel obsojen na bazoviškem procesu, medtem ko je on b'l 15 mesecev v kon-finaciji. Uredništvo ((Primorskega dnevnika* izreka užaloščeni družini in ostalim sorodnikom najgloblje sožalje.
di ne privatna izjava, ki bi potrdila to tako dvomljivo in malovredno obljubo. Vendar pa nam tudi ta volilna obljuba priča vnovič o težkem položaju tržaškega ladjevja in o skrajni potrebi za njegovo obnovo. Pa tudi če bi te štiri stare ladje, ki so menda nekoč celo že bile tržaške, se vrnile spet v naše pristanišče, bi ne rešile perečega vprašanja,, saj bi se s tem tržaško brodovje povečalo za borih 32.000 ton. a Trstu je treba več kot 350.000. če hoče doseči nizko predvojno raven.
Naše ladjedelnice so sposobne zgraditi potrebno brodovje, pa tudi finančno vprašanje ne bi moglo delati nepremostljivih ovir. Vse tri ladje, ki so sedaj odšle v Genovo so zgradili s krediti, ki se delijo na tri dele. Prvj del jg dala družba t- j. «Tržaški Llovd», drugi predstavlja obvezni prispevek italijanske vlade Svobodnemu tržaškemu ozemilju in tretji pa pomoč ERP za Trst. Kakšen smisel ima graditi iz, sredstev Marshallovega načrta za Trst ladje, ki potem odidejo iz Trsta, vozijo iz Genove in njih dohodki prehajajo pozneje preko «Tržaškega Lloyda» in »Finma-re» v roke italijanske vlade? Iz teh sredstev bi lahko izgradil Trst brodovje zase za oživitev svoje trgovine in svojega bro-dovja.
Otvoritev galerije „Scorpione„
V teh dneh bo spet odprta občinstvu galerija «Scorpione», ki je bila za časa poletnih mesecev zaprta. Otvoritev bo povezana z razstavo del znane beneške slikarke Capesani, ki jo bo tržaškemu občinstvu predstavil g. Virgilio Guidi. Razstavljena dela te slikarke bodo vzbudila prav goiovo veliko zanimanje, saj so bila že nekatera tudi nagrajena.
Tej razstavi bodo v prihodnjih mesecih sledile še druge, nič manj važne. Tako bodo kasneje razstavljali v galeriji »Scorpione* tudi Guidi, Campi-gli. Carra. kot tudi nekateri tuji slikarji, med katerimi tudi skupina mladih francoskih u-metnikov. Na ta način bo vodstvo galerije «Scorpione» zadovoljno najširši, krog svojih obiskovalcev. katere bo seznanilo z novimi umetniki ter novimf umetniškimi. strujami.
Glavna otvoritev bo danes ob 18. uri.
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki Imajo poplavne Izpite, se lahko vpiSejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Nižja trgovska strokovna šola
Popravni Izpiti jesensnega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu. ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12. ure.
VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE
Obveščamo, da se bo pričelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce 20. t. m. Ob vpisu otroka bodo morali starši predložiti: njegov krstni list. potrdilo o cep. ljenju proti kozam in davici ter spričevalo o zdravju oči. V občinske otroške vrtce bodo sprejeti otroci, ki bodo ob dnevu vpisa dopolnili tri leta.
100 kg težko breme delavcu na nogo
Med vzdigovanjem skupno s tremi tovariši v tovarni ILVA približno 100 kg težkega kosa svinca je 33-letnemu Antonu Sovranu iz Boljur.ca • 163 spodrsnilo in težko breme mu je priletelo na nogo ter mu poškodovalo palec desne noge, za-kar se je moral zateči v bolnico. Po prvi pomoči so So-vrana odposlali domov, kje bo moral počivati kakih 10 dni.
DANES 12. t. m. ob 19.30 bo v okviru jubilejne razstave OF na stadionu »Prvi maj« filmska predstava na prostem Na sporedu je jugoslovanski film
„Tn ljudstvo bo živelo"
Sledi dokumentarni film
»Med zagorskimi rudarji"
JUTRI
VEČER
DOKUMENTARNIH
FILMOV
V NEDELJO 16. SEPTEMBRA 1951 V NABREŽINI
TABOR
OSVOBODILNE FRONTE za
DEVINSKO—NABRE2INSKI OKRAJ
NA SPOREDU:	—
v dopoldanskih urah kolesarske tekme po kraskih v**1 z odhodom in prihodom v Nabrežini
OB 14.30 URI :
Otvoritev Kulturnega doma «Igo Gruden* - Koncert/ skih zborov - Govorita tovariša Janko Furlan in Babič . Sledi koncert godbe iz Nabrežine - Prosta v va z zabavnimi točkami in plesom - Dobro oskrbljenv
OKRAJNI ODBOR <*j
zaključi 11. septembra, š vožnjo, hrano in PrenS# člane vseh množičnih 2900 lir, za nečlane 300»
Proslava obletnice ustanovitve druge brigade KNOJ
Okrajni odbor Zveze borcev za Novo Gorico vabi vse bivše člane VOS, VDV in druge brigade KNOJ, naj se udeležijo proslave sedme obletnice ustanovitve druge brigade, ki bo v Novi Gorici dne 16. t. m. ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ.
Spored proslave:
Dopoldne ob 9. url prihod in sprejem vojnih patrulj in pre-dajarujiaportov; ob 9.30 govori; nato zibor borcev VOS, VDV in II. brigade KNOJ.
OBVESTILO RADIA KOPER
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča vse poslušalce, da od nedelji 9, septembra naprej oddaja na novi valovni dolžini 254,6 m ali 117g kilociklov n® sekundo.
Vse poslušalce prosi, da naravnajo svoje sprejemnike na novi val 254,6 m ali 1178 kilociklov na sekundo in da mu sporočijo, kakšen je sprejem.
Stari in onemogli ljudje Koprskega so bili na dan prazno-vi^nja obletnice vstaje istrskega ljudstva prijetno presenečeni, Na zelo lepem prostoru jim je bil izročen dom onemoglih, v katerem se bodo počutili še bolje kot doma, saj ima vse ugodnosti, ki jih potrebuje star človek: ne manjka niti kopalnice, katere za časa svojega življenja na svojih domovih mnogi niso niti poznali-Pri odprtju domq so bili navzoči predstavnik okrajnega ljudskega odbora Leone Fusil-li, mestnega ljudskega odbora Izola, od socialnega skrbstva tovariš Valentin Mahnič in Viktorija Knez in več predstavnikov množičnih organizacij.
Tovariš Mahnič je v otvoritvenem govoru najprvo podčrtal, da se prav na dan obletnice vstaje izroča dom onemoglih tistim, ki so potrebni zaslužene skrbi ljudske oblasti. Od dneva razpada fašistične Italije do danes je bilo napravljeno veliko za izgradnjo socializma pri nas. Danes je ta moderno preurejeni in prenovljeni dom onemoglih dokaz, ka. ko misli ljudska oblast na tiste, ki jim je delo In skrbi vzelo vse moči. že lani je bil v Piranu odprt za stare in onemogle tak dom, ta v Izoli je že drugi.
Bilo je treba poskrbeti za mnogo stvari, ki prej niso bile predvidene, ni manjkalo niti težav in ovir pri obnavljanju doma. Z dobro voljo pa je bil dosežen namen. Posebno je za to skrbela tovariSica Viktorija Knez, ki ni štedila z napori, da so stari dobili tako kmalu svoj dom. Vsem, ki so prispevali z
Zdravstvena komisija v BujŠCini
Iz Ljubljane je prišla v Buj-Sčino zdravstvena komisija, ki b0 ostala v okraju 15 dni. Komisija bo prepotovala vse vasi in cepila otroke. proti davici. Da se dvigne zdravstvena prosveta, bodo imeli člani te komisije tudi primerna predavanja. Kjer bodo za to dane mož-noiti, bodo predvajali tudi zdravstvene dokumentarne filme.
delom, gre zahvala v imenu tistih, ki bodo od sedaj naprej v domu imeli prijetno bivališče.
Gov°rila sta tudi predsednik MLO za Izolo in tovarišica Viktorija Knez. v imenu vseh starih se ie prisrčno zahvalil tovariš Petelin.
Preurejeni in prenovljeni dom ima prostora za 70 ljudi in prav toliko postelj. Poleg dru-gih je prišlo iz koprske civilne bolnice 30 starih, ki bodo skup. no z ostalimi imeli na razpolago yse poslopje. Vsi novi stanovalci doma so takoj dobili tudi nove obleke, kar jih je še po sebej razveselilo.
Delo okrajnega sveta za prosveto in kulturo v Bujah
Kajtn velikega pomena je kulturno prosvetno delo med ljudstvom, je pokazal zadnji sestanek, na katerem so člani raz. pravljali p vseh tekočih vprašanjih. posebno pa o izboljšanju dela v naših šolah. Veliko važnost imajo šolski odbori, katerih člani so roditelji in učitelji. Ti odbori se v prvi vrsti zanimajo za napredek v šoli in pomagajo učiteljem pri njihovem delu. Njihov delokrog pa je tudi izven šole in pomagajo pri širjenju kulture in prosvete ined ljudstvom. Odbori sestavljajo o svojem delu poročila, katera služijo krajevnim in mestnim ljudskim odborom, da jih prečitajo na zborih volivcev. Tako izve vse ljudstvo, ka ko šola deluje in apreduje.
Svet za prosveto ie nadalje razpravljaj o tekočem kulturno prosvetnem programu, o klubu Prosvetnih delavcev in o okraj, ni knjižnici.
Lep primer delavnosti
Tovariš inženir Josip Segota, ki je v Bujah 0d leta 1949, je lahko za zgled, kak0 je treba danes delati. V 19 mesecih svojega službovanja je prehodil in prevozil s kolesom nad 10.000 km. Celih 12 mesecev je v tem času preživel na terenu pp vaseh in zadrugah in se tako do podrobnosti spoznal z vsemi vprašanji. Ni je vasi v okraju, ki je tovariš Segota ne bi poznal. Kadar pride v katero izmed vasi in naleti na težka
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
vprašanja, ostane na mestu, dokler jih ne reši. Tako se spoznava z vsemi težavami, ki jih zadružniki sami ne morejo rešiti in jim priskoči na pomoč. Zadružniki ga imajo zato radi in se stalno obračajo nanj po nasvete.
Izvršilni odbor bujskega o-kraja je na svoji zadnji seji sklenil, da bo nagradil delovnega in požrtvovalnega tovariša z denarno nagrado 10.000 din. To zasluženo priznanje odobravajo vsi zadružniki in čestitajo tovarišu inženirju z željo, da bi jim še nadalje tako vztrajno in neutrudno pomagal.
S plenuma ASI2Z v Kopru
Na razširjenem plenumu ASIZZ. ki je bil v Kopru v ponedeljek popoldne, so žene med drugim sklenile, da bodo poskrbele za ustanovitev otroških jasli povsod, kjer jih še ni, posebno pa po kmečkih delovnih zadrugah. Po mestih bodo žene ustanovile odbore žena, ki bodo imeli nalogo, po. magati množičnim organizacijam, posebno pa dijaškim domovom.
Med ostalimi nalogami je bil sprejet predlog neke tovarišice da bi tudi žene priredile kak poučno zabaven izlet v razne kraje okrožja in Jugoslavije.
Začetek pouka na ženski obrtni Soli v Kopru
Pouk na ženski obrtni šoli v Kopru se prične jutri 13. septembra za oba razreda. Reflefc. tantke za prvi razred, ki so se javile pretekli teden, in jih niso vpisali, naj se tudi javijo isti dan.
Ravnateljstvo
Za boljše zdravljenje bolnikov
Odgovorne ustanove v Istrskem okrožju proučujejo možnost preureditve koprske bolni, ce v bolnico za interne bolezni, bolnice v Izoli izključno za ki-rurgične posege in v Piranu za infekcijske bolezni.
Na ta način bi bila vsa potrebna oprema in zdravstveni inštrumenti koncentrirani na enem mestu, kar bi znatn0 vpli. valo na izboljšanje nege in zdravljenja bolnikov,
OF
Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dr»evni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič# Ul. Bo-vedo 43.
* * *
Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet r.a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadiorju «Prvi maj» od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer -Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gasparijevi v Lo-njerju.
Skupna cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir. za nečlane 3000 lir.
Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet n« zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza» vsak dan od 18. do 20.30 ure.
* * *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra , ob 23. uri. ,
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu.
« * *
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.a velesejem v Zagreb za 22.,	23.	in 24. septembra
z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Francu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
# # *
Vpisovanje za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 22., 23. in 24. septembra:
Bazovica, na sedežu OF, dnevno od 20. do 22. ure.
Padriče, pri Grgiču Svetku, štev. 52.
Gropada, pri . Milkovič Mariji, štev. 5.
Trebče, pri Kralj Anici, štev. 201.
Prosek, pri Briščku Alojziju, štev. 199.
Kontovel, pri Danev Ivanki, štev. 6.
Col, pri Guštinu Albinu, št. 4.
Veliki Repen.', pri Škabarju Karlu.
Opčine, na sedežu OF, dnevno od 16. do 20. ure.
* # *
Odbor OF nabrežinskega okraja obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo izlet na zagrebški velesejem dne 22., 23. in 24. septembra, Vpisovanje:
Za Sesljan, Vižovlje, Ce-rovlje, Mavhinje pri tov. Legišl Emilu Vižovlje 11. Za Devin in stivan pri Miri Legiša v Devinu 43. Za Medjo vas pri Liliani Le-SiSa. Za Sv. Križ Nabrežino, Slivno, SempolaJ, Prečnik, Pra-Prot, Trnovco Bajto na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini 5t. 89. Za Samotorro, Salež in Zgonik pri MIHču Milanu SaleJ 37. Za Gabrovec pri Kralju Ivanu iz Gabrovca. Vpisovanje se
Izlet na Pivko do
Prosvetno društvo Sre®0^ vel priredi v soboto t" jpt, dne 29.-30. septembra izl®* žak na Pivko.	^
Vpisovanje ob torkih,J p in sobotah od 19-30 ® ure na sedežu društva,
Vida št. 17.
Ul, *
PDT
IZLET NA NANOS IN
VREMSICO ^
Planinsko društvo v redi izlet na Nanos ,, 0j ” v nedeljo 30. t. m., mor“a J pr*’ di že v soboto 29. t. %jj, nočevanjem' v Vojkovi J- jj.
Vpisovanje do vklJu£Dhjjv<* m. pri ZDTV v Ul. ^cn štev. 13.
NOČNA SLUŽBA
Al Cedro, Trg obeTČf 9 Cipolla, Ul. Belpogg10 ,«■ pf Colle, Ul. p. Revoltella jjaf
pangher, Ul. Sv. Justa i’ j|sf
zoni. Ul. Settefontane j
chio, Ul. Ginnastica Trg Goldoni.
ROJSTVA, SMRTI
Dne 11. septembra v Trstu rodilo 9 otrdk. ^ bilo 15 in umrlo je *,* "a
Civilne poroke: g'3 kola Scherbacher in » Ljubinka Savič.	jS	(f
Cerkvene poroke: mano Gardone in gosp°“ p rea Crassan, zdravnik “ 'j,.fr Suttora in gospodinja r. sa Paulin, delavec R01”«« toli ii; trg, pomočnica Zoli, delavec Riccard0 ■in gospodinja Vittoria p agent civilne policije ber in šivilja Ida Ugo Basrhera in g0SP?X Z na Ferrarin, pleskar lylA0je, i gol in šivilja Carmeni jTvK>;.i klar Mario Zannl in ves Senafe, uradni* j# > Baldassi in uradnica A |ici)e banaz, agent civilne f.“,, ML do Boschini in gosp??'^ vC Mose, vojak anveriS** pA Roy John Stoyles in.,„ ut’«■ nica Isabella Donvit®' pjj •. Sergio Tosi in uradnic« nigaglia, elektrometian'^ Segalla in šivilja	Cft
Porro, uradnik GlovanjSju j tin in šivilja Milena u
.IZLtt
A DEX-IZ
DVODNEVNI lZ^| dne 29. in 30.
Ajdnvšnina Vipavi!
Maribor Colje	•
Vpisovanje do 15'
bra.
Tel.
ENODNEVNI dne 30. seP*«®^
Opatje selo Škrbina na Bled
Vpisovanje do 1®-bra. — Tel. ^
IZLETI Z VLA*'
Zagrebški
od 22. do 24. sep<.
Z AVTOBUS*^ od 20. do 23.
Vpisovanje do 1®; bra. — Tel
OGLAS
«Putmik» Portorož priredi dne 20. in 24. sePie/t>bT$ dvodnevni izlet* na
Spored izleta.- dne 20.IX. ob 18. uri do Divače z avtobusi in kamioni, ba vozi poseben ozvočen vlak.
odhod
Iz Divače V Zagrebu
ma in mesta. Naslednji dan izlet z avtobusi v rojstni kraj maršala Tita. in Rogaško Slatino. P Zagreba 22. septembra zvečer. Cene za prevo*’ p prenočišče in izlet 2100 din.
Prijave sprejemajo «Putnik» v Portorožu organizacije SIAU do 15.IX.
OB RAZSTAVI “NASA BORBA ZA SVOBODO"
FflS STIČNI
cc
U 1 1928 na *lil ra	Je ze resno mi-
ki jub tem^0 j pust°l°vščino — Ci fcfda Je--bil še osamila h,- j.,J fašistično Italijo — jj*dal malo bleska svoji po-
lovšdina ne hT‘' S,eveda Pusto-Hevarna « s a biti Preveč al m iinfr=r?r' proti °samlje-
'%i TavaZrVani Stari «£w]1, Takrat nenadno fsvezmstvo med Ju-tr;.iil0 t=m Franci» je Pre-
zavrnit™' Vojna ,eimkoma bila pre-■ 2adeva. da bi jo Mus-
laogej
sv°j notra-
* stbj J; Takrat je imel pro. *!vo snii f .vse delovno Ijud-
levice, mar-»<t j viffflcatski katoliški T*Č ;9t«anom na čelu.
* Junanii	.pt> neuspehu
^snskecf i i do P^P^a Pakta z Vatika-
^ničarsvJ ,ziil s fašizmom
* aiimi f6vdae,^,ven« kr°Se w ^»hiin C S veleposest m •Kdustrikv a ^0 vso agrarno, "	finančno plast, "»»goisS, TfS™ vsaj kasneje 5odvlge 1 resnejše vojne
k^tesa SJ° tse jasno zave' ata v fašistični ^OČI L rfa ČOP0 se enodušno Ml trTtT° delali, da bo
jasno riCl0narr*'i značaj ?? ljudstvu 7°. “vest1 naše-Nudila ul Zato se nam je !>ši^‘a >fPa	prilika, ko je
?*j navidern	2a ■to politiko
f-^ega	pr>stanek itali-
|®0imi voHk ■ s totalitari-Shtan* »I*1!- s tzv- «Ple-u°rnico 7_ Prvo, le fašistično t ate M A Slovence in j blitve f Pa so bile ■ ' ker sr> c pomembnej-
^enju vse nJ-ršUe prvie po f^»2aciie	se narodne or-
5°risati so nas Poskušali
sveta ernar0dno manjši' I^ili post. .u. nam onemo-K ,^ti lastno kandi-
u^^Ttrp11 sestanku odpo-^rsta z Goriškega in
W?0gerja) v Gn® spomnirn le 5 da se lt 0rici sm° skle-S »aše o*t«f - zavzamemo is!' »eavsem opozicijsko stali-w je hT 2 letaki- Gori-
tMPrave- K£0^,r3eno izve-n, 0 « bil!,' jedilo, tisk ...
taSj. AlbertaaRrPat tako lahka
w-?=ReJca je takrat M gorišH iP0 bližnji in 5L*lito aL^oilci z veliki’ eiS1 Nikami ° organiziranj0*® v ^ezi z areta'
Ki i>m bil,- L* ?a*ke grape, cr. Miličnik; zaPlenili obmej->?<4ČL nihrbtnik poln
materiala. Dru rc«; Ant. g0»riške naše soji Warja tajnika, Sreč-Mi^licija’ T^aga Krasna itd.
aretirala kot pri-olilno kampanjo, sem ostal vsa']' ki me je ime-™.- menda za vedi. leea ? lz .obtoka)), pa-
*TV snrfuradi zloma hrb-
V>f s?"raf} Prejšnje polet-*-NrlSe vedno ostajal 8 Pa io \?a^ Za Policijo.
bila- da sem se HoJJ s t)aiiko ,za silo gibal,
*i delež u , 'l sem se že ru Uko omenjene«
ST t^r,ov\Gorici kot tudi
61 8r»^stanka Tr?.eie spet šir' Jod*?®lllni n4i ^ R v samot-*VsiJs°. kam" Gonco 'n Volč. tJ^ni o ,m°r je Drišel tudi
N
"li RpV”r ,]e Prišel tudi ejec m Spanger iz
%na letak v- 0 mo:|e besedi K ^ Ljuhi1 so nam ga na‘ 2 liW v1®1' Neki tova-,|ova m Urari -3,e imel znanje knnlko.m na jugo-
da vsa?nHZU a u' je po' « u Ra , ei letakov, ki *5 v T-a«P spravi po v tl 0 nism^ , Po večini pa Ul) ^'ici P hoteli zanašati: W,?sledico t011zulat to zaple-Utra ,ata ie k? oportunizma lj(na k‘ je h-i	najbolj
!o^i^šeb‘!a najbolj odda-
V‘p dobila g°riške meje, za-v9ti< 0rtan ; pravocasno leta-f«l *!? Ponii bil prišel s to-
No 'ti Prazn'hrst,ia ie mo* »S C ,,azn,ih rok. To je
*>• ^fšali t l tovariše, da
Usutf- s StL?rugimi sredstvi,
f* Ha6' 151 So t	oplašiti
^ nLVoIiSče rf ih naše voliv-
vi • ga ^ nasta-, K^ie. ’ ]e stala Gortana
|ih * s v j 1
6aLa.riž*v Tt^FI^o . na;
SL?1 "bili 1el, Juliiskih Alp! CUmi iSala v oni divje ' s v°dil ■	—29- Skupi-
V^rlf i2 T'i,,e.menda Sreč-S2?Ž«na ^Imina - slabo
KhJ^i, je nezanesljivimi sa-m Pres.la mejo r.'ad Jta »od p0 ° Je šla po ste-J««*MC*sti , .eznom, da se iz-ž(? ,^er ,so bili pred |»ll h ’0varišB , , i Prej ome-Siu* 5foce!’ D?° sedaJ <5a-^ li. dalj. .v Rimu. Od Sv. Jk>ke S v°- htake Prene-
%Jnta y košarah.
t ojV^1« medtem že So S ? P° 'etake, -^ sedai vodU Ni) v p Jih odnesla pre-v* Kv ilo Vi»-n??h (tu j‘h je
V,&n?Pr«-}n-S- SVOjiml)
SSiJss?__________________
^ nafek- Slo je glad-CJ Ji &edelS^35ega inciden-rtiarcH ’ in? dan volitev, fe^treseni ^29' 50 biH le-VoV 'Tržaži? vsem Gori-kotem’ ra-zen po
vV te10časn°omen]en0' n"
s^Vlu,fajJ.0Jetaka, ki sem nSjini in3"*1 en izvod »a starti 3e sedaj raz-KN* borbi na raz-*J nS0'.	za	svobodo«.
> S»0
US	"*,	«*•	marca	se
N fr*' 2lrr---------
*e£Zir0rna
Ufi* 'h,	qI&sovq,-
it % atri °zir°ma moti
potem
SiffeŽSf* -4?Ss53?.«a
co. ker ho~
™ nas ni Hrvati
^ zanVtole *o na. ,ai^kUo
ranje z našimi otroki. V vse, prav vse javne službe so postavili tujce, hi ne razumejo jezika našega ljudstva. Uničenje društev, časopisov, Občinske in deželne samouprave! Divjanje, pretepanje karabinjerjev in fašistov, polne ječe, kjer gnijejo nedolžni, malarični otroci, kjer umirajo ndši najboljši ljudje, krvavo nebo in kriki obupanih nad pogorišči v Krnu, Marezigah..., kri Stranica rja in neštetih neznanih — to je obetana politična svoboda! Goljufije a vojno odškodnino, podeštat', krvavi daivki in takse na desno in levo, — za njimi pa boben, banke, oderuhi, grofi — lakota. Blizu sto tisoč privandranceu je dobilo pri nas najboljšega kruha. Da jim napravijo pro-Štor, pa se pomikajo leto za letom v tujino žalostne, neskončne vrste naših nesrečnikov, z obupom, dvojimi kletvami in 'krvavimi solzami v dušah. To je enakopravnost!! Krona vseh na. silij pa so sedanje volitve, s katerimi bi mi Slovenci in Hrvati pokazali vsemu svetu, da nas ni več.
Ne verjamemo v nobene obljube več. Zato ne gremo vOlit v znamenje, da neomahljivo zahtevamo od države samo jamstva — garancijo za pravico našega naroda do življenja, jamstvo za enakopravnost in najenostavnejše človeške pravice. To garancijo mi vidimo edinole v avtonomiji — samoupravi Julijske Krajine.
Hrvati, Slovenci! Z znojem svojega dela so pojili našo.zem-Ijo naši dedje, s krvjo so jo'bra-rtili p-red Turki in graščaki. Z železno vztrajnostjo jo branimo tudi pred tem novim navalom krivic, zase in za svoje potomce. Zato ne gremo volit! Vedite, dq po zakonu ni kaznivo, ako ne greste volit! Zato se ne dajte zapeljati nobenim neumno-lažnivim obljubam, naj vas ne plašijo z grožnjami! Naši volivci, na dan volitev bežite v gore pred nasiljem, sicer vas bodo vlačili volit s silo. S praznimi volišči dokažimo Italiji in vsemu svetu, da se naš narod ne da ubiti in da je ta zemlja naša na vse večne čase naša. Kdor gre volit, je izdajalec, Judež Iškarjot svojega rodu. Zločinska vest naj mu bo pekel, izobčenje iz naše družbe pa plačilo propalici, sedaj in takrat, ko zasije dan svobode in pravice
ŽIVELI SLOVENCI IN HRVATI!
ŽIVELA AVTONOMNA JULIJSKA KRAJINA!
ŽIVELA PRAZNA VOLIŠČA!
Naj mimogrede omenimo postopanje neke skrajno desničarske skupinice takratne klerikalne goriške «Edinosti», — pač čt. Kraljevega krila. Bilo je opaziti mrzlično obiskovanje župnišč* v oni predvolilni dobi, kjer je skupinica poskušala po duhovnikih s prižnice vreči’med naše ljudstvo geslo, češ da te volitve niso važne za nas, zato naj vsakdo napravi kakor hoče. Da bi pomenilo tako oportunistično ravnanje oslabitev odpora našega ljudstva in s tem zmago skrajnega fašističnega pritiska, je bilo na dlani. Priznati je treba, da je slovenska duhovščina kljub lateranskemu sporazumu, odbila tako priše-petavanje in ga po veliki večini ni razširila med naše ljudstvo. Obratno, posamezni so celo prikrito podpirali tigrsko stališče. Tako je n. pr. župnik pri Sv. Luciji, stari planinec Abram-Trentar, ki je vedel, da kfožijo naokrog taki letaki, v nedeljo dvoumno omenil v pridigi te letake s pripombo, da na.i jih dobro shranijo, da ne pridejo v nesrečo.
PLEBISCIT«
I. 1929 in TIGR
Organizacija TIGR je dobro opravila svojo nalogo. 2e nekaj dni prej so bili raizdeljteni letaki najzanesljivejšim ljudem. V noči pred volitvami pa so jiK natrosili vsepovsod. Ljutfje so jih dobivali pod pragom, v žepih, v sobah, na občinskih razglasnih deskah, po cerkvah, na cesti, v Idriji po vseh jamah rudnika itd.
Y takratnem razpoloženju naših ljudi ,t. j. po uničenju šole, po razpustu društev, onemogočenju naših poslanskih mandatov itd., je bila na letakih izrečena beseda, ki je bila vsakomur v duši, zato je imela ogromen učinek. Tolikšrre eno-dušnosti v političnem razpoloženju in ravnanju je redko najti v naši politični preteklosti.
Volišča s0 bila aobesedno prazna. Fašisti so spet morali poseči po skrajnem sredstvu — nasilju. S kamioni so prevažali svoj<e strahovalne oddelke po vsej deželi. Obkoljevali so med mašo in popoldanskimi večernicami cerkve in gonili ljudi kot čredo na volišča. Vdirali so v hiše ali drugam kjer so slutili ljudi, jih pretepli in gonili volit, kolikor niso uspeli uteči. Jemali so jim volilne izkaznice in sami hodili voliti zanje itd. Emigrantski list «Istra», ki je izhajal v stari Jugoslaviji, je prinesel del kronike teh nasilij ,ki jih v vsem svojem ob-
segu itak nifcdo ni uspel popisati.
Sevec« je fašizem, ki je imel v rokah platno in škarje, razglasil blesteč' uspeh »plebiscita«; sam kajpak ni smel niti v minimalni meri pokazati pri nas večj'e volilne abstinence kot drugod. Vendar je-bil TIGR lahko zadovoljen s tem svojim prvim splošnim nastopom po vsem slovenskem zasedenem ozemlju. Naše tlačeno ljudstvo je začutilo, da kljub uničenju vsake legalne slovenske organizacije ni več samo, — prišla mu je jasneje kot kdaj do zavesti silovitost fašističnega zatiranja, bilo je razgibano do skrajnosti v svoji človeški zavesti. Ob talcem razpoloženju je bilo fašizmu nemogoče naše ljudstvo politično in moralno uspavati, nobeno nasilje ni bilo mogoče, ne da bi ga zaznamovali z bolj ali manj aktivnim odporom. Zločinski streli v Pulju in Bazovici so v tej ljudski zavesti odmevali kot grom, kat
nil, četudi pokrit s pepelom težke fašistične resničnosti.
Bili so časi hude, brezupne borbe brez izgtedbv. ki jo je moglo podvzeti le skrajno zavedno in na vse pripravljeno pokolenje Bazovcev. ki je le v bledih prividih slutilo odločilne borbe za svobodo.
Z. JELINČIČ
silil -II
'ena,
***,	nr-<*um i , „........... ^	 v_
-	»	**-»	*»**»»»	wa«	(**«n	m	*«&	'
to* ***** artftftittftAMii vi* M' v**
*?Xr*Wy**.	i.
r*W* k‘	fag*	-	4«*0	tet irptpc-tfr -.n	\'
»fei* U	pr,	&
~ M»u.«Sw	r	<w*U«
m* v* •*#*»(	toj«,	m	m**#*	j&t* <***&
kaČM'*«	ilnti**,	tuvpi*»r>	A	imtMpZ***!.
.	fft	m*
otK«, fcjk« amlroji*	-»»K'«	M	nt&pema ■*■.#
,	i Krna,	.	-	k.n	Km|«	it*	***>»*»*&	-	j*
* ■»»?*»
i iti r*W ■&**« <« fcv»<	p*	f	'
*«►*» — flfea	i*	<k<Wk< pri n*f	*;«*>«. $k-
p» w	l*>»	i« Irtu« v tujno a»«w^ (»M.
* ,	>.	»iiUpMr,	«	kr*4*fc«5
*	•	K<»9»	e*	%<
*	*	..-rim*	Uk.	-«
S-. tfi	*****	fa***	—	*m	{»!>«!<*
a«Wil4: 4f>	»	k*****-*****	t*,	>	'	■	-
Tft tS1MIAS&	«&***	*	~	muSut
mkjt#* •» #>}»\&tt»	**» **'■*>:
w p	«	*»**&<	v	*» hu9)MO
f**ii w «**'«’»	la, ** »«»>	Znht ^ poro
V>4hr,	^	»v	3kt»	6* M *»i*
mi ue	'''S*A
Lp.	*	m*	u*k>	*}*<& s
•vf&h o*^	u>	m	n«««) ih ju
** *> o* .»»e* iMk m *w>	n«	f&f,	> m*<a«.
jeinMdMgfi«*> ** wV»i,
T	******	*'*’	****"**	^ «*»«“*•
m/	<	*	•*./	•’	• ’ * •
, : ;
ski zavesti odmevali kot grom, , /	;	|t.«U	!>«»>,,! .,tii
katerega oc*mev ni vec umolk-	' ,y.* -	•	^
nil. če tildi nnkrit. «; rvp.n^lnm	, i'i-, i'-
. Krapa« I c al
II
Po vseh sloveaslcito krajih je zgornji plakat pozival naše ljudi, naj se ne udeleže valitev, ki naj bi pomenile plebiscit prebivalstva za Italijo in fašizem. Ker na volitvah ni bilo več list. bi fašistom zadostovala že sama udeležba na voiitvah. Toda Slovenci so valitve bojkotirati in s tem dali jasen odgovor
Sodobna simfonična glasba
pri Hrvatih
IVO KIRIGIN
Leta po vojni so bila pri Hrvatih za simfonično glasbo zelo plodna
Včeraj smo poročali o ljubljanski Slovenski filharmoniji oziroma o njenem programu za prihodnje leto. Ker bomo mogoče letos imeli priložnost slišati v našem mestu tudi hrvat-ske glasbenike, je prav, da se nekoliko seznanimo tudi z glasbenimi razmerami pri Hrvatih. Zato objavljamo danes članek našega sodelavca iz Zagreba, skladatelja in muzikologa Iva Kirigma.
Simfonična glasba je tisto ustvarjalno področje, kateremu so hrvatski komponisti posvetili največjo pozornost v teh šestih letih po osvoboditvi. V tem relativno kratkem razdobju je nastalo veliko število večjih in manjših orkestralnih del. Med obema vojnama, pravzaprav že od 1916. leta dalje je bilo v Zagrebu skomponira-ne precej simfonične glasbe, toda nikoli ne toliko in tako kvalitetne kot 5! poslednjih sezonah. Simfonična muzika je vsekakor ena izmed najtežjih, toda »udi najlepših glasbenih vrst ter tak bujni razvoj dokazuje ugodne razmere za razvoj umetnosti tako širokih kor.', cepcij in monumentalnega obsega. Dejstvo, da obstaja v Zagrebu orkester, ki se peča izključno s simfonično muziko, je vsekakor v znatni meri prispevalo k njenemu razvoju. Najprej je ta orkester deloval v okviru radijske postaje Zagreb, od aprila 1948 dalje pa deluje pod imer.-om Državni simfonični orkester LRH. Čeprav so bila r.a repertoarju te ustanove vedno zastopana v dovolj.
ni meri d»mača dela, je vendar že sam obstoj tega orkestra dal komponistom “pobudo, da ustvarjajo dela s tega področja in to tem bolj, ker je visoka kakovost številnih koncertov izzvala velik interes pri publiki, tako da so morali posamezne koncerte ponoviti po tri in tudi štirikrat. To zanimanje publike za simfonično muziko je bilo tudi pobuda za ustvarjanje novih del.
Ko govorimo o simfoničnem ustvarjanju po osvoboditvi, tedaj moramo najprej poudariti nagli vzpon komponista mlade generacije Stjepana Suleka. Pred vojno je bil Sulek znan kot dober koncertni violinist. Medtem se je or.', v glavnem kot samouk, pečal tudi s kompozicijo. Ko je ob koncu leta 1945 bil izvajan njegov «Kla-sični koncert«, je bilo ■ to- pra• vo odkritje ne le za poslušalce, temveč tudi za glasbenike. Za tem uspelim delom sq sledile tri simfonije, koncert za klavir in orkester ter koncert za čelo in orkester. Izmed teh del je najpomembnejša druga simfonija «Eroica», ki zajema slavne dogodke iz naše bližnje preteklosti. To simfonijo so izvajali tudi v inozemstvu in to v Pragi, Londonu, Dublinu, Pa. rizu irj Bordeauxu. Sulek je bil za to simfonijo, kakor tudi za «Klasičr.'i koncert« nagrajen z zveznimi nagradami, ki so jih podeljevali vsako leto za najboljša dela. Sedaj dela na svoji četrti simfoniji, ki je najavljena za letošnjo koncertno sezono.
Medtem ko se Sulek v svo-
• —	J	y	W—'"'	-
Zagrebški muzej
jem ustvarjanju naslanja na evropsko muzikalno tradicijo, se pripadnik iste generacije glasbenikov, Natko Devčič v svojem uspelem nagrajenem delu «Istrska suita« naslanja na narodno glasbo te to na istrsko folkloro. Ta kompozicija je ena izmed najpomembnejših hrvatskih simfoničnih del nacionalne smeri. Devčič je napisal tudi vedro «Uverturo mladosti«, a zdaj dela na svoji prvi simfoniji.
Tudi Ivan Brkanovič je pomemben komponist nacionalne smeri, pa čeprav ni izrazito simfoničen. Vendar je napisal pet simfonij, od . teh štiri po osvoboditvi. Poleg, tega je napisal nekoliko manjših kompozicij. a pred kratkim je dokončal kantato na Njegošev tekst.
Komponist Milo Cipra je na-pijsal svojo prvo simfonijo, ki je bila izvajana pred dvema letoma, a sedaj pripravlja drugo.
Precej ploden je tudi kompo. nist Bruno Bjeiinski, ki komponira večinoma za solo instrumente in komorno glasbo. Na orkestralnem področju pa je ustvaril «Suito iz Korkyre», koncert za violončelo in orkester, komorni koncert za klavir in orkester ter «Diverti-mento«.
Se bolj ploden je Boris Pa-pandopulo, ki je v času, ko je deloval na Reki in v Zagrebu skomponiral II. simfonijo ((Koncert za klavir in godalni orkester#, ((Preludij«, ((Variacije na narodno temo«, v poslednjih letih, ko deluje v Sarajevu, je napisal med drugimi deli, na-pobudo radia Zagreba, dve obsežni kantati «Stoianka knežpoljka« na besedilo Sker,-dera Kulenoviča ter ((Upornike« na besedilo Hamza Hume.
Silvije Bombardelli je poleg nekaterih manjših stvari skomponiral ((Poemo«, pred kratkim pa je bila izvajana tu di njegova prva simfonija.
Pisec tega članka je bil za svoj «Concertino za klavir in orkester« nagrajen z zvezno na. grado, ob zaključku pretekle sezone pa je bila izvajana njegova simfonija.
Od najmlajših komponistov prednjači Milko Kelemen, ki je še študent konservatorija, vendar njegova dela izvajajo na rednih simfoničnih koncertih. Najboljši uspeh je dosegel s svojo «Sinfonietto», sedaj pa končuje svojo prvo simfonijo.
V tem kratkem pregledu je treba izmed večjih neizvajanih stvari omeniti še simfonije An.
tuna Dobroniča in Kršite Odaka. Poleg imenovanih del je nastalo in je bilo tudi izvajanih še mnogo orkestralnih kompozicij manjšega obsega, ki so dela komponistov LR Hrvatske.
Lahko trdimo, da je v tem šestletnem razdobju nastalo več simfoničnih, poseibno velikih del, kot od časov Lisinske-ga pa vse do leta 1945. Ta veliki razmah simfonične glasbe je dokaz ugodnih ustvarjalnih pogojev v novi Jugoslaviji.
nelniške"
v Zagrebu
25 držav iz vsega sveta bo z
nad 500 fotografijami sodelovalo na deveti mednarodni razstavi umetniške fotografije, ki •bo od 28. oktobra do 18. novembra v Zagrebu pod pokroviteljstvom predsednika vlade LR Hrvatske dr. Vladimirja Bakariča. Doslej se je med drugimi prijavilo iz ZDA 15 avtorjev s 60 fotografijami, iz Brazilije 13 avtorjev s 51 fotografijami, iz Hongkonga devet s 36 fotografijami. Razen tega bodo sodelovali tudi razstav-Ijalci fotografij iz Indije, Italije. Velike Britanije, Cila, Ko. starike in drugih držav. Pričakujejo, da se bo do 10. septembra število prijavljenih držav še povečalo.
Zveza foto-kinoamaterjev Jugoslavije, ki prireja to razstavo, bo nagradila pet najboljših domačih in tujih klubov z diplomami, a najboljše posameznike z eno zlato, tremi srebrnimi in več bronastimi medaljami.
. * * *
Na razstavi umetniške fotografije v Londonu so jugoslovanski fotoamaterji zavzeli skupno s Kitajci tretje mesto za Angleži in Američani.
#**
Zadruga likovnih umetnikov Hrvatske «LIKUM» je izdala prvi dve seriji — 48 novih bar. vanih razglednic. Tiskane so v večbarvnem tisku v skladu z originalnimi slikami hrvatskih slikarjev. Z njimi bo javnost doma in v inozemstvu spoznala slike hrvatskih umetnikov. Večina motivov je z Jadranskega morja.
Nekaj misli o novem tinančnem sistemu v Istrskem okrožju
DELITEV DOBIČKA
v gospodarskih podjetjih
PREJELI SMO Gasilski vestnik, ust za gasilstvo, izdaja Gasilska zveza LR Slovenije. Letnik V., štev. 7-8. 1951, Ljubljana.
Borec. Glasilo Glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Letnik III., štev. 8. 1951. Ljubljana.
Delitev dobička v gospodarskih podjetjih je eno oči osnovnih vprašanj novega finančnega sistema, ki ga je sprejel z raznimi odloki Istrski okrožni ljudski odbor na svojem zadnjem zasedanju. Ko govorimo 0 tem, moramo vedno imeti pred očmi, da je to pravzaprav delitev proizvodnih viškov, ki jih ustvarjajo delovni ljudje s svojim delom. In čeprav pripada v Istrskem okrožju ta dobiček skupnosti, vendar se ta nikdar ni uporabil v celoti za obče družben'e potrebe. Del dobička je doslej odstopila družba ipod. jetjem za kritje njihovih potreb. Drugi del dobička pa je podjetje dajalo na razpolago družbi v raznih oblikah (davek na promet proizvodov, režijski stroški, zniževanja polne lastne cene proizvodom itd.), ki so ga nadalje porazdeljevali po proračunu. Taka razdelitev dobička je bila v Istrskem okrožju v praksi že od 1948. leta. Ne smemo trditi, da j'e bila ta praksa napačna za svoj čas jn po-goje, pač 1» potrebna na tej poti v socializem in tudi zato, da je Istrski okrožni ljudski odbor lahko sprejel nove važne odloke v tem pogledu, ki pomenijo korak naprej, pri socialistični graditvi.
Izkušnja preteklih let so pokazale, da je imela dosedanja delitev dcbička v gospodarskih podjetjih Istrskega okrožja tudi precej resnih pomanjkljivosti, ici jih bodo z novimi odloki ocpraviii. Zato bo reševal nov finančni sistem to vprašanje predvsem drugače. Da bi pravilno razumeli načelo, na katerem je v novem finančnem sistemu zasnovana delitev dobička, je potrebno predočiti kratek opis sistema, po katerem se je doslej razdeljeval dobiček.
Dosedanji sistem razdeljevanja dobička karakterizirata predvsem dva važna faktorja. Prvič, poslovanje gospodarskih podjetij in njihovih delovnih kolektivov ni bilo zasnovano na stvarnem gospodarskem računu in drugič, ni obstajala zadostna vskladnost materialnih interesov podjetij in njihovih delovnih kolektivov z interesi skupnosti, ki se zlasti odražajo v proračunu. V dosedanjem sistemu delitve dobička so dajala gospodarska podjetja nekoliko več skrbi državnim ustanovam, kakor lastnim gospodarskim	enotam.	Pomanjkanje
stvarnega gospodarskega računa v njihovem poslovanju se je odražalo zlasti v naslednjih ugotovitvah:
1. Dosedanji način razdeljevanja dobička ni izpodbujal gospodarskih podjetij na povečanje proizvodnih viškov. Ta jim je le načelno priznaval del ustvarjenega dobička, toda ta del pa je bil za število počjetij le simboličen. Njegova vsota je bila relativno majhna, način izračunavanja pa je bil tak (izračunavalo se je namreč po povprečno rentabilnem podjetju), da je število podjetij poslovalo v deficitu ali ustvarjalo nepomembni dobiček. Zaradi tega so bile potrebe, ki bi jih bilo podjetje krilo lahko z dobičkom (razširjena reprodukcija, dotacija fondom itd.), krite iz splošnega proračuna. Število podjetij je dobivalo iz splošnega proračuna tudi sredstva, ki so jih dajali delovnim kolektivom po vodstvenem skladu. V takih pogojih se podjetja postopoma zbirokratizirajo, napori pa za ustvarjanje proizvodnih viškov se vse bolj šibijo.
2. Pomanjkanje stvafne stimulacije v podjetjih in delovnih kolektivih je negativno vplivalo tudi na vprašanje investicijske izgradnje. V prepričanju. da je ves kolektiv v odvisnosti od ustvarjenega dobička. Se ni moglo pričakovati, da se njegovi člani resno zavzamejo za izvedbo investicijskega plana.^ Ti so bili za izvedbo investicij več' odgovorni kot za obveze, ki jim jih je nalagala skupnost, kakor tudi za ukrepe, ki koristijo njim samim, da več prispevajo k povečanju nagrad za njihovo delo in s tem seveda tudi k dvigu njihove 'Življenjske ravni.
Vse to je nujno pritegovalo za sabo tudi administrativne ukrepe, ki so morali zagotoviti izvedbo postavljenega obsega proizvodnji in investicij.
Upravni organ je prevzemal te ukrepe v luči planov, za katerih izvedbo je bilo odgovorno sleherno podjetje. Potreba za zagotovitev izvedbe teh pla-
nov je bila nujna pri celotnem administrativnem aparatu, Id je te plane sestavljal, jih ščitil m nadzoroval njihovo izvedbo. Vse to pa je vodilo k povečanju upravnega aparata, kakor tudi birokratiziran ju celotnega gospodarstva. Poleg tega je dosedanji sistem delitve dobička priznaval podjetjem le del dobička, ki ga je podjetje ie vnaprej pričakovalo, medtem ko je ostali višek pripadal skupni akumulaciji (proračunu). Zaradi teh vzrokov niso imeli delovni kolektivi interesa boriti se za povečanje tega viška in so svoje napore omejevali na izvrševanje samo onega dela, ki je bilo priznano podjetju.
Nov način delitve dobička postavlja načelo, de mora biti vsako podjetji rentabilno, i. j. da posluje po stvarnem gospodarskem računu in da je tako sposobno se samo tudi vzdrževati, Dejansko je treba s tem tudi preprečiti vsakršni zastoj v gospodarstvu, kar se je predvsem odražalo v številu podje-
tij, ki jtih je, podpiial proračun, delovni kolektivi podjetij naj računajo le na lastne sile. Predaja podjetij v upravo delovnim kolektivom bo lahko d«, bila na svojem pomenu samo na ta način. Sicer lahko obstajajo tudi ustanove z raznimi načini samovzdrževanja.
Cilj novega sistema delitv« dobička je, da najtesneje poveže interese proizvajalcev z interesi podjetja in vse skupnosti. Osnovno je pri tem to, da bo neposredni proizvajalec, ki ustvarja viške v proizvodnji, oziroma dobiček, zainteresiran, da ga ustvari čim več. Več viškov, ki bo proizvajalec u-stvaril, bolje bo živel, več bo zaslužil, nižale se bodo cene proizvodom, na ta način pa se dviga življenjska raven delovnih množic, dviga se njihova kulturna in strokovna sposobnost. ustvarja se socializem, skratka, čim bol jv; bocn delovni kolektivi gospodarili s gvo-iim imetjem, tem bolje bo zanje in za skupnost.
l&mmm - • m
►	<	5-	A	*	.	'	-	•>•
< i Mi
Na koncertu v Sempolajn Je v nedeljo nastopil tudi pevski zbor iz Sasteža (zgoraj) to »Tržaški zvona (spodaj)
 ................................................................  '>M>"»>iiiHiiin»uiiiHiiiniiniinnimniiiinuHniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimn„lllmminillll|,||||||(IHIIIII,llllllmllllll|lllll|llll|l....................................................................................
MODEL LETALA
NA UPRAVLJANJE PO RADIU
Velik uspeh jugoslovanskih modelarjev
Malo črnobelo letalo, ki se I brnela in brenčala po vetrov-je iznenada pojavilo nad le-' ščanskim letališčem in krožilo le nekaj pedi nad glavami radovednih gledalcev, se na prvi pogled ni kaj razlikovalo od ostalih modelov motornih letal, s katerimi so tekmovalci iz osmih evropskih držav tekmovali za mednarodno prvenstvo in obenem za pokal Letalske zveze Jugoslavije. Po svojem obnašanju pa je bilo to letalo le nekam čudno. Kljub močni burji. ki bi ga sicer mo-gla zanesti daleč nad Savsko dolino, se je le nenehoma motovililo prav nad glavami gledalcev. Parkrat je «pikiralo» direktno na gručo ljudi, ki je pred malo pošastjo mahoma sklonila svoje glave. Zdelo se je kot da sedi v tem malem letalu hudomušni pilot, ki želi na dokaj tvegan način marsikomu naježiti lase. Na tisoče oči je bilo uprto v malo stvarco, ki je v ostrih zavojih
iiiiHiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
C EDVARD KARDELJ OB 400-LETNICI SLOVENSKE KNJIGE
V borbi za nacionalno osvoboditev zavzema reformacijsko gibanje in njegova slovenska književnost eno najvažnejših in najčastnejših mest
V nedeljo je imel na R/l-ščici ob proslavi 400-letnice slovenske knjige tov. Edvard Kardelj sledeči govor:
Tovariši in tovarišice!
Slovenski narod danes upravičeno posveča veliko pozornost 400-letnice slovenske knjige. Ta pozornost je upravičena tako zaradi izrednega pomena, ki ga je imela knjiga slovenske reformacije v vsem poznej. šem razvoju boja slovenskega naroda za obstoj kakor tudi zaradi aktualnega nauka, ki ga nudi velika revolucionarna borba slovenskega naroda v XVI. stoletju današnjim rodovom.
Pojav slovenske knjige med reformacijo pred 400 leti ni bil niti naključen niti izključno religioznega izvora, kot so vča. sih pri nas trdili nekateri kratkovidni ljudje, ki niso mogli razumeti reyolucionarnega značaja reformacijskega gibanja zaradi njegove verske luskine. Razen tega so v reakcionarnih političnih okolnostih, zlasti pa pod pogubnim vplivom vlada-
jočega klerikalizma, v Sloveniji v preteklosti zavestno posku. šali popačiti pravi lik velike zgodovinske epoke, v kateri je bila natiskana prva slovenska knjiga. Reakcionarni vrhovi starega sistema v Sloveniji so se bali ne le vsakega sodobnega narodnorevolucionarnega in demokratičnega gibanja, temveč tudi samega spomina na pretekle revolucionarne ih demokratične borbe slovenskega naroda. Zato so vztrajno dušili vsako tradicijo kmečkoplebej-skih vstaj, tako da ni danes po vsej Sloveniji razen številnih kapel in cerkev niti enega samega spomenika, ki bi spominjal na krvavi ir.' veličastni revolucionarni boj. ki so ga bile zatirane slovenske množice in plebejci skozi tri in pol stoletja ne le za «staro pravdo* in utopistično «božjo pravdo«, temveč za obstoj, bodočo svobodo in napredek slovenskega naroda sploh. Isto velja tudi za reformacijsko gibanje, ki je bilo sestavni del novega boja.
Povsem pravilno je torej, da
svobodni slovenski narod, ki je skupno z ostalimi narodi Jugoslavije zmagovito izšel iz socia. listične revolucije, danes ob 400-letnici slovenske knjige, ki je bila plod tega revolucionarnega gibanja, osveži spomin na to veliko napredno stran, ne zaradi spomina, temveč zaradi nauka, ki ga daje ta boj današnjim rodovom.
V evropskem fevdalizmu XVI. stoletja je bil katolicizem ne le uradna ideologija, temveč tako rekoi edini dovoljeni ideološki okvir celotnega delovanja človeške misli. Dajal je, kot ob neki priložnosti izra-žil Anglež «svetniško avreo-lo» oblasti fevdalnih kraljev, knezov, prelatov, grofov in druge aristokratske hierarhije. • ,V» (<ve*nim! resnicami« in »božjimi zapovedmi# je ka-tohcizem držal v fevdalni pokorščini zatiranega kmeta zaviral družbeni napredek opravičeval vse staro in reakcionarno, vkoval v verige znanost in misel, skratka katolicizem je bil ena najvažnejših in naj-
nujnejših opor celotnega fevdalnega sistema. Vsa narodna gibanja in najrazličnejše idejne struje, ki so napovedovale rojstvo nove epohe in bile zaradi tega v spopadu s fevdalnim sistemom ter posameznimi njegovimi reakcionarnimi ustanovami, so morale, se pravi, predvsem in najprej udariti po ideoloških osnovah avtoritativnega katolicizma. Splošne družbene razmere so v tej epohi si. cer vplivale tako da so se nasprotja razvijala v formah religioznega spopada.
Toda t0 prav nič ne spreminja globoke revolucionarne vsebine reformacijskega gibanja v tedanji Evropi pa tudi v naših krajih. Reformacijsko gibanje ima torej tudi pri nas v prvi vrsti pomen idejne vstaje naprednih sil slovenskega naroda proti vladajočemu idejnemu monopolizmu, reakcionarnemu fevdalnemu katolicizmu in s tem konec koncev proti celotni politični strukturi fevdalnega sistema. Zato sta reformacijsko gibanje in njegova slovenska
knjiga slabila moč tujih fevdalnih vrhov in fevdalnega sistema na naših tleh ter s tem odpirala vrata naprednim idejnim strujam ekonomskega libe. ralizma, demokracije in narodnega preporoda. Skratka prva slovenska knjiga se je pojavila predvsem kot orožje v boju proti tedaj obstoječemu ideolo. škemu, političnemu in družbenemu redu. To dejstvo že samo po sebi določa njen značaj in njeno kulturno in politično vlogo.
Pojav reformacijskega gibanja in slovenske knjige ima svoje korenine v globokem revolucionarnem nemiru zatiranega naroda, ki ie značilen za prva desetletja XVI. stoletja v Sloveniji. V ta čas sodi največja revolucionarna aktivnost slovenskih kmetov in ljudstva, začenši od krvave vstaje zatiranih koroških kmetov 1478. le. ta pa do največje slovenske kmečke vojne od 1514 do 1515 leta, ki je pretresla vso fevdalno politično zgradbo na slovenskih tleh, je neprestano re-
volucionarno kipenje ustvarja-lo pogoje za začetek in razvoj reformacijskega gibanja. Izkazalo se je, da nemški in drugi fevdalni osvajalci niso mogii dati svojega značaja slovenskim pokrajinam, izkazalo se je. da se je slovenski narod pojavil kot politični faktor, da ustvarja svojo revolucionarno organi-zacijo in svojo «slovensko kmečko zvezo«, da prijema za orožje, da izdaja revolucionarne proklamacije in pamflete v pozabljenem slovenskem jeziku, da se pojavlja z znanim geslom «Le vkup, le vkup uboga gmajna!« in da ustvarja svoje revolucionarne kmečko-plebejske skupščine, v katerih vlada jezik slovenskega zatiranega kmeta. Kdor je imel kaj povedati tem osveščenim revolucionarnim potlačenim kmetom in plebejcem, je moral govoriti v njihovem, slovenskem jeziku. Povsem razumljivo je, da se je morala v takih razmerah pojaviti tudi slovenska knjiga. Slovenski narod jo je tako rekoč izsilil f tem, da se
je z elementarno revolucionarno silo pojavil na zgodovinskem torišču kot samostojni politični faktor.
Pestri socialni sestav množic, ki so bile na ta ali drugi način zajete v borbi proti vladajočemu sistemu, je sprožil različne oblike boja pa tudi različne idejne struje in različr.e pplitične zahteve. Reformacijsko gibanje, ki je raslo iz takih razmer, je moralo zaradi tega izraziti tudi vsa notranja "asprotja, ki so pretresla tedanjo družbo. Od tod dejstvo, da lahko y njegovem razvoju spremljamo nekaj struj od revolucionarnih izpreobmjencev, ki so neposredno sodelovali v kmečkih in plebejskih vstajah in ki so v svojih problemih imeli celo utopistično - socialistične zahteve, pa do uradne augsburške struje, ki se je degenerirala v kompromisu s partikularističnim plemstvom in se obrnila proti kmečkim uporom,
(Nadaljevanje sledi)
nem zraku tik nad razkuštra-nimi glavami radovednežev.'
Daleč onstran letališča pa se je istočasno samotno svetlikala vitka kovinska šiba — antena malega oddajnika, preko katerega je mlad in simpatičen Beograjčan Djordje Zigič ob navzočnosti svojih sodelavcev skrivoma in tako rekoč nevidno pilotiral malo letalo. Njih ni nihče opazil, saj je bilo malo brenčeče letalo zanimivejše od vsega letališča
* * *
Prav ta dan je dokazal, da rezultati požrtvovalnega dela najboljše trojke modelarjev niso izostali. Z njihovim prizadevanjem so tudi Jugoslovani; dobili prvi letalni model, kakršnega je mogoče upravljati indirektno — brezžično — * pomočjo radia. Konstruktor letala je omenjeni Djordje Zigič;. radio-napravo za brezžično pi-lotažo pa sta izdelala Svetek Marjan in Mar.ojlovič Zoran. Letalo ima enojna krila z raz-petino 190 cm. Vanj je vdelan majhen, tri in pol kubični Die-sel-motor in mala radio-napra-va, ki s pomočjo impulzov, katere sprejema preko svoje antene iz komandnega radio-od-dajnika, obrača smerno krmilo na levo in desno. Cela konstrukcija letala tehta vsega 1800 gramov.
Nedavno so radio-napravo nekaj preuredili in izpolnili, tako da se je cela konstrukcija najbolje obnesla. Ze pri prvem poletu, katerega so imenovani izvedli že v nedeljo dopoldne, se je letalce dvignilo nekih sto metrov iznad letališča ter zakrožilo nad večjim sadovnjakom, ki se je nahajal okrog tisoč metrov daleč od komandnega radio-oddajnika. Po dajšem kroženju se je motor ustavil, a samo letalo, kateremu je konstruktor 2igič, preko radia usmerjal smerno krmilo je napravilo še nekaj zavojev ter čez par minut pristalo točno na odmerjenem mestu tik poleg radio-oddajnika.
Vsi ti poleti malega letala so vzbudili veliko zanimanje tudi pri inozemskih tekmovalcih. Med njimi je bilo tudi nekaj strokovnjakov, ki so izjavili, da bo moglo to letala na bodočem mednarodnem tekmovanju z radio-modeli resno konkurirati mnogim dosedanjih inozemskim konstrukcijami
I in p i i mm	Naše področje prihaja pod več-
\j U L KA L	j* vpliv visokega zračnega pri-
f |\[|/Ylt tiska, se je iz Švedske (az-širij nad Srednjo Evropo. Za danes predvideva vremenska napoved še precej lepo vreme. Ni pa izključena krajevna oblačnost in niti ne manjše n evihte.
mHnaafer,
K ifoW
jjjri;;;:
:
Opozarjamo vas na naslednje fwkiaje: Jur. cona Trsta: 14.00 Iz del nordijskih skladateljev;
18.15 Slovenski skladatelji 'v	.	«
besedi in glasbi. Slovenija: 12.00 Chopinovi va ki in Smetanove polke; 19.15 Igra A<larll1fe'p1«i kester. Trst II.: 13.00 Lahka glasba; 22.80 x j raznih narodov. Trst I.: 20.30 Evropski kooce > 23.30 Plesna glasba.
01-
KOLESARSKA DIRKA PO HRVAT S KI IN SLOVENIJI
P Alf ES SKOZI TKST PO BOVCA
Od Škofij, Boljunca, Ključa in Opčin bo i/ozila danes karavana jugoslovanskega «Toura» • Fontanot resno ogroža sedanjo rumeno majico Marguillera - l/čeraj zvečer so se v Portorožu svetila pripravljena kolesa kot nova
Kako v Angliji
vzgajajo nogometne sodnike
(Nadaljevanje s 1. strani)
in padli kar na tretje. Vse zaradi Van Schjlla, tretjega člana njihovega moštva, ki je prišel na cilj, s skoraj eno uro zamude, skupaj z Dietrickom. Nekdo je poskušal razložiti to Kot znak velikega tovarištva. Obrnili smo se na vodjo belgijske ekipe: »Vara Schili je imel pokvarjeno zaypro in ni mogel voziti po spustili, kar je, kot veste, ved kot dovolj. Zato se. je pridružil tovarišu«. Te besede stvar do neke meje pojasnijo. Vendar, lahko bj zavi-
raj tudi z nogami ali kako dru- | Siguenza medi prvo četvorico). gače; ena ura je končno le pre- j «Popolncma».
«Pojasnite nam ta «popclno-
vec.
Marcel Babinot se je pravkar vrnil a kopanja. Danes je vodja francoske diletantske ekipe, nekdaj je bil slaven dirkalni vozač. Zmagal je na več kot 200 tekmah, 60 trat kot profesionalec. Med drugim; je premagal tudi sedanjega svetovnega prvaka Harrisa, Giieilo in druge. Prvič srno govorili z njim pred dirko, danies smo ga naskočili drugič.
«Vaše prognoze so ostale i»te?» (Zadnjič je dejal, da bo
ma» obširneje, če to seveda ni poslovna tajnost!
«Naši vozači doslej n; so napadali. Razen, Sigue"2e, sc se držali bolj y ozadju, da ge ne bi preveč utrudili. Od jutri bo drugače. Napadli bomo vsakogar, ki M poskušal z begom. V moštvenem p lasananu nimamo mnogo upanja, zato bomo vse stavili na eno samo točko: Siguenza*.
Rumena majica Marguilliei: bo le s težavo branil prvenstvo.
S tem se strinja Babinot, prav tako pa tudi Kočič, (thomo no-vus» jugoslovanskih kolesarjev. Pravi, da je spočit in da se počuti izvrstno. Drugega
JUTRI BORBA ZA SVETOVNO PRVENSTVO V SREDNJI TE2I
TURPIN IN ROBINSON
boksala v Polo Grounds
NEW YORK. 11 — Nekaj ur le manjka od pričetka boksarskega «srečanja stoletja* med
ftandolphom Turpinom, sedanjim svetovnim prvakom v srednji teži in Ray «Sugar» Ro. binsonom, ki je izgubil ta ble-
steai naslov na zadnjem srečanju v Londonu.
Za ameriški tisk so najvažnejše finančne statistike: 750.000 dolarjev inkasa. Robinson bo dobil 30 odst. (168.000), Turpin P3 25 odst. (140.000 dolarjev).
Stave za Američana znašajo od 9 do 11 proti 5. Kljub temu, ida stave predvidevajo veliko prednost oSugarju*. so se te precej zmanjšale, odkar je pred tedni prispel v New York angleški muiat Turpin. «Bookma-kersi» ne sprejemajo več stav, Višjih od 4 proti ena.
Ze same te stave nam kažejo, kakšen vtis je napravil Turpin. Na svojih treningih v Pompton Lakesu je presenetil vse gledal, ce (3.300 v zadnjih dveh dnevih), kljub temu, da tam ni po-kazal ničesar posebnega. Strokovnjaki so ugotovili, da je v najboljši formi; ima izredno moč. Randolph Turpin ima tak prsni koš, kot bi bil prvak v težki teži, ramena oodobne tistim od Jacka Dempeya jn od. poren je kct dolgoprogaš. Zdravnik, ki ga je pregledal, je ugotovil, da se ta nedavni angleški amater odločno /bvlada.
Turpin je precej gluh, 0dkar se mu je pripetila nesreča pri plavanju predi nekaj leti. Novinarjem, kateri so imeli precej težav pri intervjuju z njim, je dejal, da se more na tem sreča, nju z Robinsonom vse dogoditi. NI mogoče vedeti dokončnega gonga ali dokler ne bo eden iz. med obeh k.o. «Jaz to vem. Nisem bil »e nikoli v takšni formi v vsem svojem življenju. Močnejši sem kot kdaj koli zaradi dodatnih obrokov mesa. Morem udariti tako močno, da vržem s k.o. vsakega moža. Vendar tudi Robinson more sto. riti isto».
Za «Sugarja» Robinsona se zdi, da je bila v teh dneh njegova glavna skrb najti uspešno taktiko, s katero bi se upvl Tur-pinu in ga tudi premagal. Zna. no je namreč, da je Turpin zmagal v Londonu vslečS svoje odlične tehnike. Robinson se je vežbal 69 dni. Njegovi oboževalci trdijo, da Robinson ni bil nikoli tako močan, kot sedaj in je v dosti boljši formi kot te daj. ko je premagal La Motto, Belloisea. Villemaina in Gavi-lana.
Sugar Robinson je danes odpotoval v New York k materi. Tam bo prespal in bo jutri odšel na tehtanje v Madison Scjua-re Garden.
Vremenska napoved za jutri
•je povoljna. Danes pozno ponoči so bile stave še vedno v prid Robinsona, Športni novinarji so tudi prepričani, da bo zmagal «Sugar». Na posebnem referendumu med njimi se jih je 21 od 31 izjavilo za zmago Raya. Med njimi jih je 6, ki pravijo, da bo Robinson zmagal s k. o.. Nihče od 10 novinarjev, ki so mnenja, da bo zmagal Turpin, ni prerokoval njegove zmaga še pred koncem.
Pred pričetkom velikega sre. 1 šterlingov.
čanja smo torej: oba moža sta pripravljena. Robinson zaupa vase, Turpin pa je miren. Dvo. rana je polna.
* * *
Iz Londona tudi javljajo, da je angleška carina zaplenila več sto Šterlingov prvi skupini 55 angleških navijačev, ki so z letalom od/potovali včeraj zvečer na dvoboj Robinson- -Turpin. iz Anglije je namreč prepovedano nesti več kot 10
VRSTNI RED TRETJE ETAPE OPATIJA . KOPER JE BIL NASLEDNJI:
1. Siouenza (Francija) 2: 41,19; 2. Dobeiaere (Belgija) 2:42,16;	3. Petrovič
(FLRJ) 2:42,46; 4. Apolonto (Trst) 2:42,50; 5. Marguilier (Belg.) 2.-42,55; 6. Van Bos-sel (Bel*.) 2:43,19; 7. Van Hoven (Belg.) 2:43,27; nato sledijo 13. Vi dali, 14. Polak, 15. JeSi-č Miroslav, 17. Perne. 18. Ješič D., 19. Lulik, 20. Bat, 21. Ročic, 31. Strain, 34. Mozetič, 35. Nf-količ, 36. StoStč. 37. Rozman, 45. Turk, 46. Godn i o.
SKUPNI PLASMA po tretji etapi pa je tale: t. Marguilier (Belg.) 12:12,14;
2. Siquenza (Fr.) 12:20,17;
3. Fontanot (Tret) 12:21.56;
4. Van Bossei (Belg.) 12; 24,18; 5. Van Schil (Belg.) 12:30,24; 6. Apolonio (Trst) 12:30,30; 7. Bat (FLRJ) 12: 35,25,	9. Polak, 10. Rcctč, 12. Mičič. 13. Lulik, 14. Vi-dail. 17. Perne, itd.
PLASMA EKIP:	1. Bel-
gija 37.06,56; 2. Trst 37: 30,10; 3. Jugoslavija I. 37: 46,33; 4. Jugoslavija II. 38: 11,20; 5. Francija.
Vršič ue zahteva. Najbolj nevaren nasprotnik se Ročiču zdi Fontanot.
Tržačani so v redu, razen včerajšnjega zmagovalca Gar-dosa, ki ima vročino in še ne vemo, kaj bo jutri.
Z delitvijo daril se je končal prvi dar* počitka. Mehaniki so se nadelali. Kolesa se svetijo kot nova. Vse je pripravljeno na ncve napore, na etapo, ki pelje pod Vršič (1669 m), kjer bo pojutrišnjem verjetne padla odločitev.
MITJA VOLCIC
Zenska čez Rokovski
preliv v obeh smereh
Zgodilo se je prvič v zgodovini, da je ženska dosegla tak u&peh — Pri plavanju do francoske
c!jate je čoln, ki jo je spremljal, mi mogel najti v megli — Nazaj grede ji je bilo v vodi 6 ur slabo
CALAIS, 11 — Američanka Florence Chad\v:ch, ki je včeraj zyečer ob 22,30 pričela plavati preko Rokavskega preliva je prispela ob 13,3o v Sargatte, približno 20 km stran od Calai. -a. Plavalo je do djsti daljši progi, 'rot jo običajr.','> uporabljajo. Chadwich je naletela na
1 na breg nenadoma in ob velikem začudenju letoviščarjev, ki so bili v nekem kopališču.
Potem ko je stisnila roko na. mestniku župana v Sargatte je Chardwckova je pričela znova plavati proti angleški obali. Njen poskus se je posrečil po 14 urah in 22 minutah.
Tako se je zgodilo prvič v zgodovini, da je ženska preplavala Rokavski preliv v obeh smereh brez vmesnega počitka. Njen uspeh ima pa še večjo vrednost zato, ker ji je bilo v vodi 6 ur slabo zaradi plinov motorja čolna, ki je plul pred njo. Plavalka ni hotela poslušati nasvetov svojega očeta, ki jo je rotil, nai preneha g plavanjem.
Charchvickova je bila rojena leta 1919 v Kaliforniji. Lansko leto je postavila rekord za ženske y plavanju čez Rokavski preliv v časom 13 ur in 23 minut.
Ob ponovnem prihodu v Anglijo je izjavila:	«Pcčutim	se
izredno dobro. Čakala sem e-najst tednov na ugodno vreme za preplavanje Kanala. V Kaliforniji si nihče niti misliti ne more. da more slabo vreme v Angliji toliko časa trajati«.
* * *
LOS ANGELES, 11. — Na jugozahodnem pacif&kemi prvenstvu v tenisu je bivši ameriški univerzitetni prvak Har-ry Likaš nepričakovano prt-
meglo na Rokavskem prelivu in, čoln, ki jo je spremljal, je ni j ir»gal Avstralca Herivvn« *Ro-mogel najti. Dal je znak za a- j se s 6:3 in 6:2. Strayght Clark larm in približno sto čolnov, j je odpravil Južnoafrikanca med katerimi so bili tudi poli- 1 Syda Levyja a 6:2 in 6:3, Tom cijski čolni, so brez uspeha j Brown pa j® tolkel Avstralca iskali plavalko. Ta je prispela I Don Caaidva s 7:5 in 6:1.
Izpiti, ki jih, morajo položiti kandidati za nogometne sodni. fee v Veliki Britaniji, so tako težki da jih lahko napravijo samo tisti, ki imajo resnično najvišje sposobnosti in lastnosti, Postati nogometen sodnik ni lahko; treba je temeljito poznati nogometno igro, potrebno je dolgoletno vadenje, potrebna je gibčnost telesa, in duha in zelo odločen značaj. Trenutno je povpraševanje po dobrih sodnikih v Veliki Britaniji in drugje večje kot število razpoložljivih strokovnjakov.
Britanska nogometna zveza skuša stalno pridobiti za poklic nogometnega sodnika z najboljšimi lastnostmi. Zahteva se pa mnogo in samo najodličnejši izudje pridejo v poštev. Opisati hočemo na kratko pot, ki jo mora prehoditi vsakdo, ki hoče postati sodmk. Seveda slruhajc nogometni sodniki v Angliji vsi doseči, da bi lahko sr.dili v finalnih tekmah, vendar morajo soditi tekme vseh kategorij, predno lahko dosežejo ta> končni cilj.
Kandidati za sodnika morajo ustrezati vsem zahtevam. Starostna meja ni omejena, ven-Car upoštevajo le izjemoma prošnje kandidatov, ki so prisegli 45 tet. Predtmem mora imeti sodbi i k- dovršen vid in točno raziikavati barve; brezpogojno je potrebno tudi krepko telo, saj mon-a sodnik često v eni sami tekmi preteči 10 ali 12 km..
Prehodne vaje: Po preskuš-nji telesne sposobnosti zaprosi kandidat pri svoji pokrajinski nogometni zvezi za vpis v seznam sodniških kandidnten;. Ce ustreza zv'ezi sposobnost kandidata. se mora udeležiti predhodnih, vaj, predmo ga Pripustijo k izpitu; hoditi mora na tekme, kjer dobiva razne nasvete od strokovnjakov in si tako pridobiva osebna izkustva. Ce kasneje srečno položi izpit, ga vP&ejo v domačo po-
NOTI NAPORI HARRIMANA za ureditev spora glede nafte
Entezamu so poslali perzijski ultimat šeie opoldne VCeraJ sta Morrison in Acheson dolgo razpravnega o PerzlM - Nov neuspešen poskus Mossadegha, da bi spravi« skupaj poslance - Komentar današnjega «Timesa*
rebitni naslednik še bolj odlo- I bo vplivala na perzijski trg, čen kot Mossadegh. Nekateri j ker je vlada po&vzela potrebne
ZADNJA POROČILA
TEHERAN. 11. — Zjutraj je
Mossadegh znova poskušal sklicati poslance na zasedanje v perzijskem parlamentu. Ker pa poslancev ni bilo, glasovanje o zaupnici nj biio mogoče. Perzijska vlada se je sestala potem ko je predloiila komisiji za nacionalizacijo nafte ultimat, ki ga je nameraval Mossadegh poslati v London. Komisija je .ta ultimat odobrila jn iele nato, ob 12.30 po krajevnem času so telegrafično poslali ultimat perzijskemu pomniku y Wa-shingtonu, Entezamu z nalogo naj ga preda Trumanovemu osebnemu svetovalcu, Harri-
man,U'.
Medtem pa je imel ameriški poslaniki K iranski prestolnici enouren razgovor s predsednikom Mossadeghom. politični opazovalci pravijo, da je Grady zagotovil Mossadeghu, da bodo ZDa v kratkem nakazale Perziji 25 milijonov dolarjev posojila. Grad v je nato obiskal angleškega poslanka v Teheranu Shepherda. Razgovarjal naj bi se o zadnjem ultimatu.
V Washingtonu sta o dogodkih- v Perziji včeraj razpravljala zunanja ministra Morrison in Acheson. Na sestanku je bil prisoten tudi Harriman. Nekateri pravijo da je HarTi-man svetoval Morrisonu, naj Angleži ne hitijo in slabšajo položaja; trudili naj bi se raje, da bi dosegli prijateljski sporazum. Zdi se. da je bil Morrison še vedno prepričan, češ da bi bilo najpametneje prisiliti Mossadegha. naj poda de-misjjo, medtem ko se Američani bojijo, da bj bil njegov mo
pravijo, da jq Morrison pristal. naj bi Harriman znova posredoval. Imel bi veliko pooblastil.
Harriman, ki ima sedaj v rokah perzijski ultimat se bo, kot vse kaže, poskusil pogoditi y Teheranu in Londonu za nadaljevanje pogajanj na novih osnovah. Nihče pa ne ve povedati, kakšne r.aj bi bile te nove osnove. Nekateri pravijo, da je njegov nameri zahtevati y Londonu in Teheranu, na j zavzamejo pametno ita. lišče y. upanju, da bi dosegli dokončni sporazum^ Pravijo, da sedanji angleški namen še ni podvzeti odločne gospodarske ukrepe, s katerimi bi vrgli Mossadegha. Harriman pri svojem prepričevanju Angležev zlasti poudarja, da bi padec Mossadiegha pomenil tudi velike nerede v Perziji.
V Iranu je guverner državne banke, Abrahim, Zent izjavil novinarjem, da bo ((enostranska odpoved denarnega dogovora med obema državama s strani angleške vlad,, prinesla težke posledice za perzijsko gospodarstvo«. Dodal je, da je »dogovor od 1. septembra 1950 predvideval trimesečno odpoved in te klavzule angleška vlada ni spoštovala«. Danes zjutraj je Mossadegh zbral svoje finančne strokovnjake, da bi z njimi razpravljal o tem vprašanju. Obenem Da je predstavnik vlade izjayil da ima ((Iran naloženih jr Londonu samo 10 milijonov šterlingov in dla ta angleška odločitev ne
ukrepe za uvoz potrebnih __ delkov. Angleško stališče — je dodai bo še povečalo voljo iranskega ljudstva do odpora«.
Perzijski šah, ki je prebil 15 dni dopusta na Kaspiškem morju, se je danes vrnil v ore-stolnico. Jutri zjutraj bo sprejel angleškega poslanika Shepherda. Ta naj bi ga obvestil o težkem položaju, iti bo nastal po včerajšnji londonski odločitvi, po kateri Irani ne ho mogel zamenjati šterlingov, naloženih v Londonu y dolarje ali druge valute.
Angleški krogi y Teheranu pravijo, dia bo ta angleška od-ločnost. ki jo je včeraj pokazala londonska vlada, mogla ojunačiti opozicijo protj Mossadeghu y parlamentu.
Medtem pa javlja iranski finančni minster, da je bil pooblaščen podpisati sporazum a afganistansko vlado glede prodaje nafte v vrednosti 3,4 milijonov dolarjev. Izvedelo se je tudi, da je iranska vlada stopila v stik z državami vzhod-negn bloka z namenom, da bi skler.‘ili klirinške sporazume.
«Kakor je znano. Velika Britanija je včeraj pretrgala nadaljnje dobavljanje dolarjev Perziji iz vsega področja funta šterlinga. Prav tako je razveljavila nekater«, izredne olajšave, ki jih je uživala Perzija v zvezi z izvozom petroleja. V zvezi s tein korakom britanske vlade piše današnji «Ximes», kako se je britanska vlada zaman trudila, da bi pridobila perzijskega ministrskega pred-
sednika Mossadegha za parne- ] ten sporazum. Tudi Trumanov j osebni odposlanec Harriman ni i imel več sreče. «Times» nato isadaljuje:
«Ker naia država ne nuore i več dalje računati ne to, da bi dobivala iz Perzije petrolej, stoj; torej Velika Britanija pred izgubo tuje valute, ki io je nabrala petrolejska družbe si svetovnimi trgovinskimi operacijami. Zato je britansko zakladno ministrstvo z «nad vse jasno logiko« odvzelo posebne ugodnosti. ki so veljale le za bivši-perzijski izvoz petroleja.
Do teh ukrepov pa je prišlo šele tedaj, ko je splahnelo poslednje upanje na sporazum s predsednikom Mo.ssadegiiom. Potreba po zaščiti britanskega gospodarstva jih zahteva. Nobenega dvoma ni, da bodb te naše ukrepe V Perziji tolmačili kot izraz našega maščevanja in. nihče ne more K naprej povedati, kakšen uspeh bodo rodili«.
Lista dalje ugotavlja da v Perziji sami narašča odpor proti brezglavi in trmasti Mossa-deghovi politiki in izraža rahlo upanje, da b se pogajanja mogla nadaljevati, če bi Mossadegha nadomestila kaka zmernejša vlada, ter nadaljuje:
«Največja nevarnost, ki sedaj grozi Perziji — nevarnost brezposelnosti in socialnega razkroja — niti malo ne služi koristim Velike Britanje. Velika Britanija bo ostala trdna v obrambi britanskih državljanov im svojih zakonitih koristi. Vendar pa, naj se zgodi karkoli, britanska vlada bo ostala vedno pripravljena, da ob najmanjšem znamenju pametnega odgovora perzijskih voditeljev prične znova iskati poštene rešitve, ki bi bila v skladu z zakonitimi zahtevami obeh strani«, končuje vplivni angleški list.
B0H1IMIC LMIŠMAM
o i/ojnih pripravah v CSR
krajinsko zvezo, ki n\u izstavi spričevalo sodmka tretje kategorije. Sodniki se namreč delijo v tri kategorije; v prvi kategoriji so sodniki, za katerih sposobno/st jamči nogometna zveza, v drugi s° ostali starejši sodniki in v tretji na novo imenovani sodlniki.
Novi sodniki se vadijo dalje s tem, da sodijo samo tekme dečkov; v tekmah ki zahtevajo sodnika višje kategorije, se lahko mnogo naučijo kot mejni sodniki.
Sodnik mora vedino skrbno paziti na svoj, zunanji vid!ez; na tekmo mora vedino priti pravočasno da lahko pred njo pregleda nogometno igrišče.
Prošnje za napredovanje morajo vložiti sodniki najkasneje do konca decembra vsakega leta; tako prošnjo pa lahko vložijo šele, ko so prebili v prejš. nji kategoriji rok, ki ga je določila zveza. V poskusni dobi skrbno pretresa odbor nogometnih sodnikov vsakega sodnike, ne da bi le-ta za to vedel.
Na ta način prehodi postopoma sodnik vse sitopnje svoje kariere, dokler ne doseže tega, da lahko sodi v tekmi glavnih moštev. Njegovo delo je pod stalnim nadzorstvom. Tudi vodilni organi nogometnih društev poročajo o kakovostih sodnikovega dela. Ce so ta poročila zadovoljiva in so z njim razni uradni organi zadovoljni, lah/ko nastopi, sodnik v finalni letni tekmi, najprvc Seveda samo kot mejni sodnik, naslednje leto pa že kot glavni sodnik. S tem pa doseže končno tudi to, da bo lahko sodil glavne mednarodne nogometne tekme.
Zahteve iz tujine: Voditelji velikih tujih nogometnih društev prihajajo v Veliko Britanijo, tia tu opazujejo nogometne sodnike na tekmah. Celo tako oddaljeni deželi, kot sta Brazilija in Španija zahtevata angleške sodnike, ki jih v tujini plačajo mnogo bolje kot v domovini.
Soditi v nogometni tekmi ;e zelo odgovorno delo. Nadzirati je treba -na igrišču 22 mož vpričo tisočev m psočev ljudi, ki so vedmo pripravljeni k zbadljivim pripombam in kritiziranju.
MAURICE WOOLF
KINO
V 'IBS*1'	^
Excelsior. 16.00: «Stra>’ “J | 1 iškem odru«, J. " • Dietrich.	_vei,	L
Feaice 16.15: {(Dvoličen sw 0’Brien, J. Dru.	-i
Arcobaleno. 16.30:	(
New Orleansa« E. TO* Prešle.
Astra Rojan: 17.00: «Vr»r“ John Carrol.
Alabarna. 16.00:	*PU	uLfll*
Kapitana Bloodao L. <*'
D. Brave.	Mih
Armonia. 15.30: aVrazja*^ A. Sheridan, J. Cars*«)), Aziurro, 16.00: ((Skrajni*
M. Oberon.
Beivedere. 16.00: «ZapW"r Fontaine Z. Scott, jjp Garibaldi. ' 15.00:	“N^t-
moja nevesta«, D. “■ Luntfigan.	ufr
Ideale. 16.30: «Kresnic«, nald.	Mjlf*
Impero. 17.00: «Vraz» Maria Felix.	.	a
Italia. 16.00: ((Kaplarju plavolaske« J. Peter, n- -* Kino ob morju. 16.00:
plavolaske« J. Peter, »• i*
'J:	I
je... jutri«,' L. Darne«, v‘
BEOGRAD, li Bivši češko, slova.ški minister za industrijo, Bohumil Laušman se je pretekli teden vrnil v Beograd s potovanja po Evropi. Po vesteh dobro obveščenih krogov na Češkoslovaškem, je izjavil, da grade v CSR velikanska pod zemeljska skladišča za orožje in vojaški material. Te so pripravili na strateško važnih točkah CSR. Po mnenju dobro obveščenih čeških krogov, so Rusi, ko so izdelali svoje vojaške načrte, pričeli te načrte izvrševati in so vključili CSR v svoj strateški sistem.
Tako so v Novakyh na Slovaškem uporabili ogromna, pod. zemeljska skladišča, zgrajen? v letih 1937-38. Ta so oolna vojaškega materiala. Skladišč se je poslužila med vojno lutkovna slovaška vlada, ko je morala zapustiti Bratislavo. Prav tako so med letošnjim poletjem ponoči napolnili z vojaškim materialom podzemeljska skladišča pri Kartouzy v severnovzhodni Češki, zgrajenih tudi pred Muenchenom. Tam grade tudi nove stavbe. Pri Celakovicah v osrednji Češki, sp zgradili ogromno podzemeljsko skladišče za bencin. Celo poletje so ponoči črpali bencin v podzemeljske hrame. Vojaške misije so pred kratkim proučevale možnost, da bi zgradili nova skladišča pri Choteburju in Humpočanu v psrednji Češki. Sedaj sistematično iščejo stavbe, ki bi jih mogli uporabiti za skladišča živil za vojsko. Neko staro žganjarno pri Bratislavi-eah, na severnem Češkem, so že uporabili za skladišče kon-
riih “tovarn po vsej državi.
Lansko leto so ob veliki propagandi zgradili v CSR veliko število ogromnih skladišč za živila, sedaj so jih nenadoma dali na razpolago ministrstvu za obrambo. To se je zgodilo tudi v Mimoou v severni CSR. Iz slovaških gora pa prinaja vest, da vojska nadzoruje cestno mrežo. Ro vojni so zgradili številne gorske ceste, po katerih morajo voziti tudi težki avtomobili. Predvidevajo nove gradnje.
Izgubljenec je izpolnil
svoje grožnje v La Spezii
LA SPEZIA, 11. — Do krvo-prelitja, ki je zahtevalo štiri žrtve, je prišlo danes v Ulici Costa di Fabiano št. 11. Antonio Marra je leta 1948 zapustil svojo ženo in družino ter pričel živeti s svojo ljubico, s katero je kaj kmalu zapravil odpravnino iz ladjedelnice, kjer je prej delal. Pričel je krasti, bil aretiran in obsojen. Ob povratku iz jetnišnice v februarju se je hotel vrnltj k ženi in štirim otrokom, ki ga pa niso marali. Znova si je poiskal žensko, toda zaradi pomanjkanja denarja se je idila kmalu končala.
Pričel je zasledovati svojo družino in jim grozil, če ga ne bodo vzeli pod streho. Danes je to izpolnil. Na domu je po dolgem razpravljanju z ženo po-
tegnil revolver in streljal	na-
servirgnih živil. Za	iste	name-1	njo. na obe hčerki in nase.	Vsi
ne so rekvirirali ie	v**	mrdh- ■	so bili mrtvi
Jugoslavija ■ Belgija
v šahu 17,4:2,6
V Bruslju je bilo odigrano dvokrožno šahovsko tekmovanje na 10 deskah med reprezentancama Jugoslavije in Belgije. Jugoslovani so tokrat prepričevalno zmagali z visokim rezultatom v obeh krogih.
V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: 0’Kel-ly : Gligorič remi, Matanovič : Van Setera 1:0, Dunkelblum : Pirc remi. Trifunovič : Devoz 1:0, Ambul : Puc 0:1, Rabar : Rubinstein ml. 1:0, Borodin : Milič 0:1, Nedeljkovič : Van Hurd 1:0, Derik : Ivkov 0:1, Fuderer : Le Fabre 1:0.
V drugem kolu so igrali z majhnimi spremembami. 0’Kel. lyja, ki je odpotoval v Nemčijo, je zamenjal belgijski prvak Lemaire. V našem moštvu pa je namesto bolnega Pirca na tretji deski igral Udovčič, Tehnični rezultati so bili naslednji:	Gligorič	: Lemaire remi.
Van Setera : Matanovič 0:1, U-dovčič : Dunkelblum remi, Devoz : Trifunovič 0:1, Puc : Ambul L0, Robinsteim : Rabar 0:1, Milič : Borodin 1:0. Van Hurd: Nedeljkovič remi, Ivkov : Derik 1:0, Le Fabre : Fuderer 0:1.
Marconi. 16.30:	((Nuo^.
klic«, J. Bennett, HjjL, 1? Mavslmo. 16.00: dit«, G. Raft, D.
Novo Cine. 16.00: «In<iUSK G. Russell, T. Bay. m Odeon. 15.30: «Noetova Jjtj Radio. 16.00: «Zate se!?,W Savona. 16.00: «Cokola“”‘ Nelson Eddy R. Hewe»- ^ Viale. 16.00: ((Robinzon w N. R. Buck, M. Clare. .jiK-1 Vittorio Veneto. 16.00: <®“u G. Cooper, L. Bacall. POLETNI KINO:	-	|l
Javni vrt, 20. »n 22.: Hudsonu«.	.-rjan	’
F. Severo. 20. in 22.: čaroben studenec*.
Ro.ian. 19.45 in 21.45: «> ska ljubezen«. , ,, *((•} Brocchetta. 20.00: «ZacW' tf! Ginnastica. 20.30: ((Na °\rotj V Vittoria. 20.30 in 22: “ krožni dirki po Soglietto. 20.30: ((Prazni**'
RADIO
•I ItlOSiOVA*8-1! ČOKE Sreda 12. septeii*r* $
Poročila ob 7.00, i in 23.05. — 6.00: Jutra™' if If do 7.30. 12.00:
harjevih operet. 12.45: ° ^ plesi. 13.0: Muzikalni !%. lij 13.45: Nekaj tangov. 14’ .jjr.1'. nordijskih skladateljev. rS)t? včeraj do danes. 14.35: jSjj* bavni orkestri. 18.00:	g?
kitaro. 18.15:	SlovenSK*
tel ji v besedi in Poročila v hrvaščini. ‘ • f’ ka orkestralna	pitS*,;,
Skladbe za čelo. 20.45: r ^ mi. 21.00: Literarna o? Cronin: «Od Jutra , »1,0 V E AlJ V 12.40: Zabavna glasba. predalov pionirskega ^ 13.20: Narodne pesnu j,
V
ca Filiplič Roman .KZ $\ 4
‘Krt
14.40: Igra Veseli kvj®
zbori in ansambli. 14
----
1. Čajkovskega «EvgenU.., V,
kobina Zupančič: sveti. 14.10: Odlomki r grm
Zabavna glasba. in narodne pesmi P^Ljij#,«!)
Pesmi slovenskih
Prvenstvo FLRJ
v waterpolu
SPLIT, 11. — V okviru proslave Dneva Jugoslovanske vojne mornarice se je v Splitu začel prvi del tekmovanja za državno prvenstvo v waterpo-lu. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Primorje : Korčula 8:0, Mladost : Jadran (Hercegnovi) 6:1, Jug : Sever 14:0, Jadran (Split) : Mornar 6 : 5.
mezzosopranistka Sonj*
19.15: Igra Adamič«/,, pr (V 19.40: Doc. dr. Stoja«
Delo in organizacija ‘"joj: y trgovinske zbornice.■ . jopK v cert po željah. 20.45:	flr
Drutten: Spominjam	(
TK S T *** i g 11.30: Za vsakega J1® ifr-i jjS Sodobna Anglija. 12.*,',j: ‘J Saensove skladbe.	Kf
ameriški motivi.	J#
glasba. 13.30: Cajkcvf^ Vj
in .Tiiliia m;i>rhira. *	-
in Julija, uvertura^^^j Up
Ufi ”
mu tanga. 17.30:
18.00: Glas Amerike lius: Koncert
SdkefelvSeVm5:
20.00: Evropski k Sola in vzgoja. 20.45- tet J ba. 21.00: Vokalni bratci. 21.20: Pestra 8 o«/ Klavirski Jazz. 22-0*1-, vi» glasba. 22.30: Konc Nedelčeva. 22.50: PleWl>V rodov. 23.00:	Dve	^	I'
miniaturi. 23.35: Poln0 do 24.00.
T It (s'J' *' —1
ster. 12.00: Trio Al«
11.30: Fragna er. 12.00: Priljubljeni ritmi
i<;>£ /i
ditna mavric^ H. 10-	,	^
oper. 18.00:
18.15: Londonska
r
20.30:	Evropski	K05l.3<>;
Povabilo k valčku, glasba do 24.00.
ne so rekvirirali že v^č majh-1 so bili mrtvi,
  ........................................................................................................................................................................................................................................................................                            .MK""
Malenkosten je nostl, da je stal kakor kužek Ce bi mu črno kokos ponudil
povrhu! Toliko je zdaj dela pri hifii, tak križ z ljudmi, pa ne da bi kdaj pogledal za družino na polju, za živino v
51.
bil ta prigodek, ali vendar potreben, da v tek spravi raz-govor zakoncev, sicer bi nemara molčala se danes,
Ali je Se pijan, je ona pri. Cela z vprašanjem. Odgovoril je, da pijan ni, pač pa lačen. Ona: Zakaj ne je, Ce je lačen. On: Ker nima česa; te čorbe ne bo pil, bolan je — za bolnika je meso in vino, to dvoje daje moč, ne pa čor. ba, hardun! Toda njega na-lasč stradajo... Ona: Oče nebeški — stradajo! Ko noben berač ne gre lačen od htSe! On: Za berača imaš, za gospodarja ne!
Križana nebesa — taksen očitek! Pogledala je dedca, pogledala je strop, ali se ne podere nanj, pogledala tla, ali ga ne požro. In ker ni bilo ne odzgor pomoči, ne od-zdol, je vzela reč v lastne ro. ke in na dobrega Smuka se je usula ploha njene zgovor.
nosti, da je stal kakor kužek pod curkom.
Najprej je dala du>ka svojemu prepričanju, da je 5e pijan. Trezen ne bi mogel
GOSPODIČNA MICI
> MZliAk FRAN^MUČINŠKI - FRIDOLIN ŽOLNA }
ima dosti! Naj bi vendar žu. gal dacarja, da mu Izmeri želodec, da bo vedel nehati z nalivanjem, predno mu »te. če o*z rob. V t«dnu je osem dni pijan, Ce ima groš v žepu, je za desetico žejen. Ko se ves dan in pol noči obira po krčmi ,naj bi Se spal tam! Poročila se je z njim, ko je bil tešč ln trezen. Kadar je trezen, je Smuk, kakršnega je Bog ustvaril, z duSo in pa. metjo, ali kadar je pijan, ni več Smuk, ampak le smrdljiva posoda za Sipljevo vino ln kramarjevo žganje. S Sip. ljevim vinom in kramarje-vim žganjem pa ni poročena in ju ne mara, njune smrde, če posode pa tudi ne. Malo naj se ogleda, kakšen Je, ?-e vrag'U bi se gabil in ga niti ne bi maral za novo leto, pa
Prevzela Jo je bridkost, da
sl je šla s predpasnikom čez oči, in solze so ji prekinile besede-Zdaj Je bila prilika za Smuka, da vskoči z besedo.
Zvrhan kup jih je imel pripravljenih pritožb in očitkov, tehtnih in utemeljenih — Rabuza ve,... pa glej spaka, ta hip se ni mogel domi-sliti nobene! Hardun, jezi to človeka! Da bi bil vsaj Rabuza tukaj. No, slednjič se je vendar spomnil nečesa.
«Delal! Bi že delal, toda za koga? Ko mi vse pokradete!*
Smukova je ostrmela ln u-stavile so se ji solze. «Marič. ka pomagaj, kakšno si zdaj spet zinil! Kdo tl krade, kaj ti krademo?*
«Telicol Kam si dala de-
nar? Denar je moj!*	,	bom že. — Pa bo še kdo drug
«Kradem ti! Bog te ne ka- z mano prišel in pogledal, znuj! Do zadnjega vinarja Hardun .'Morebiti kaj kupi.>
imam spravljen denar, fran.
ke bo treba plačati in obresti, kdo jh bo, Ce jih ne bom jaz!»
«Denar je moj!»
«Ce ga dobiš danes v roke, si jutri že brez. Kar ga ne bi zapil, bi ga izgubil, ko imaš večji del toliko pameti, kakor kij na tnalu.*
«Ce ga zapijem, saj je moj — če ga izgubim, komu kaj mar ? Jaz sem gospodar!* «Gospodar, da se Bogu smiliš! Ali se ti kaj sanja, kod in koliko imamo pose-janega, kje in kod danes de. lajo? Ali kdaj trezen pogledaš v hlev?* .
«Bom že pogledal v hlev,
2ena se je razhudila. «Na.
gajal mi pa ne boš. Kar poizkus: in kaj prodaj! Zdaj sem te sita! Ce se ne maraš z lepo lzpamctovatl te bodo pa z grdo. Naj te pa prekli-Cejo, da ve9! Kar šla bom na sodnijo — vsaj krede ne boš imel pri krčmarjih.*
Krute so bile te besede ln v živo so zadele dobrega Smuka — doteknile so se mu jedra in duše. Za denar mu itak prede, ko žena pobere vsak sold — in zdaj bi mu vzela Se kredo? Tega pa ne! — Zrasel mu je greben, stopil je pred njo in merila sta se iz oči v oči. «Ti me boš preklicevala, ti? Hardun,
kdo sl pa ti?*
«Tvoja žena!*
«Tako? Se Se ne ve, Ce si. Moja žena je Menartova Mica, pravijo poroCne bukve. To se bo pa Sele izkazalo, ali si Menartova Mica ali odkod si se vzela. Nisem tako ne-umen, kakor misliš. Morebiti je pa katera druga moja žena in ne ti — katera dru-ga, ki je bolj prijazna kakor ti, in sem ji bolj všeff kakor tebi. Me boš kmalu rešena, ampak drugače, kakor misliš.*
«0 ti mrzlica nemarna!* je siknila žena, «Ti vrisk ti hudobni! — ali se mi pobe-res koj izpred oči?* Odprla mu je duri in ga razjarjeno pogledala. «Marš ven!*
Dobri Smuk je imel zdaj
tehten vzrok in lep povod, da gre nad kisla jetrca, po-služij se ga je In je šal. Ko Je bil zunaj, je mahnil z roko in rekel: «Ha!» Zavriskal je in po fantovsko zateptal z nogo, prijateljsko so mu odgovorili pujski, ki jih je bas krmila Rotička. Pa tudi Ro-tiCka §e ,mu je odzvala. «Moj naj bi bil,* je zamrmrala, «tako ga stepem, kakor ušiv kožuh! Pa bo že Bog dal, da bo vrag odnehal!*
Smukova Je zdaj vedela, odkod veje veter.
4
Gospodična Mici je bila I raj pride odgovor ‘Z/!
 	sPe
la, odkoder jo je Pr_„
čez grlo In glavo sita blaže- j ptica zdrahe bo nih Kosez vobCe in svojega
Trpljenje sirote in njen blaZeni sen
Bolj in bolj se je širilo število onih, ki so nestrpno Ca-kali odgovora iz Trsta, ki naj razjasni razmere in pri. nese red in mir.
Oče Menart je prišel do sklepa: odgovor bodi tak ali tak. da bi le skoro prišel; ženščino imam na vratu, pravice pa nobene ji ukazo-vati, In vendar vsa vas gleda name zaradi pohujšanja.
novega doma posebe in hrepenela je po Ljubljani: O Ljubljana, kje sem jaz ln kje s; ti! — Ali bo smeha pri go. spodlčni Fini, ko bo pravila svoje doživljaje in sploh... to bo jako... in šele, ko položi na mizo doto... dolgo vrsto samih novih stotakov... groz. no! Prijazno jo je grela ta misel. Ženinov bo dobila na doto, kolikor bo hotela, po pet na vsak prst. Izbirala si bo in ne bo se ji mudilo — o naj le koprne. Tako so smešni, kadar so zaljubljeni. O, da bi le že imela denar! ~ Čutila je, da jo domači gledajo po strani. Gotovo jo zavidajo, da se včasl malo razvedri pri Sipiju. Kaj pa mislijo! Ce ni drugega razve, drila! V sili j6 pes češenj, hudič pa muhe...
Smukova se je pripravljala na sodnijo ,da ji prekličejo zapravljivega moža, pa Je j vendar se odlašala, Ces sko-
mir se povrne saB1 Smuk ni dosti P ^ zanj so	mislili	y
ni Rabuza in	jbi’
Vsi pa so čak®1, Ji Slednjič Je nik in poklical J” .< župnišče.	j s*" f
Gospod Franc /v,! vajenem kotu svoj jiir durih je stal sto ^ je veIel:
«A11 sl odrgnil •	^	$
veke amen! Pa	$
— Vroče je, vrev Ja naj bi nam B rep0 gače bo	slaba	, t
fižol in	za tur'L	^
«Za ajdo tudi. z	j,
dostavil Mer>al ' sgj.
«Ajde nisci« * vzdihnil gospo«-	J
je božja volja'*	^
Vzel je z	jje ^
pihnil iz nap«* tem povedal U1
NadaU***
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St, 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 in 94-638. — PoStni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finanino-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MU., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, meS ega Postni tekoči račun *a STO . ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoz«1^* Ljubljana Tyr5eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska