Le o Y111., štev. flfO. Celje, sobota 2. ok to bra 1926. PoStnina plačana v gotovinl. lzha|a v torek, detrtek in soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20"—. Posamezna gtevitka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. VIHH^H vHHHB , ^^^^^H^^^^ ^^^^^ w^^^^^^^^^^^^^^^g ^^^^^^^^M^^^^ ^^^^^^^^^ ^HII^^HIHHI^^^^ ^^^^^^* UredniLtvo in upr&v viötvo t Celje Strossmayerjeva ulica 1, piitličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Ozrimo se na Koroško. Neda\no se jc »Koroški Slovenes'« zcppt bavir v obširnem članki: z rranj- ši.riskini vprasanijejn in a.vtonomijo Siovenccv na Koroškem. Ko so sedai zopct bliža zalostna oblotnica nesr^e- nega jlebiscka, so moramo iziv-diio spominjati svojih ljudi ta.m za m^jo. Po t'lanku posnemamo nekaj podroL- nost: in j'ih poraMjamo za pripravo na dan nesreicniega 10. ok tob v a. Zaupniki poliücnega in gospodar- skega društva Nemcev v Slovaniji so se bili nedavno obraiil'i na koroško vla- do s prošnjo, naj da koroškkn Ssoven- oem popolno šolsko in kulturno avto- ßiomijo. Toda karoski Nenici ne maxa- jo ndti sliišati o tern. Zastopnik Hel- niatbunda stotnik Mayer-Kaibiitsch je ma nekem shodu v Gelovcu celo izja- vlll: »Od okroglo 37.000 sl'ovenskjih Ko- roscev se je pri plebisoiitu priÄiialo 22.000 za domovkii zveste, 15.000 pa se jih je odločilo za Jugoslavijo . . . Tor.oj se ne more slovenska stranka sploh imenovati slovenska. Ona jc manjšina slovenske ma.iijšine.« Kaj hočejo torej ti ljudje z avto- nomigo, &e je vprasev.alo gLasilo Mei- matbunda in je nadaljevalo: »Po na- sem mnenju bi to pr.ivedlo do razei- ščenja pojmov in do stroge fočitve do- moljubniih prebivalcev od onih elemen- tov, ki željno škilijo preko Karavank v »zlato« Jugoslav]jo, od koder jim naj pride rešitev izpod avstrijskega jar- ma«. Da pa bi Nemci točmo doznali za one, ki še seclaj po plebiscitu »ški- liljo« čez Karavanke, h ace jo uvesti na- rodni kataster, v katerega bi se naj vpiisali pravi Slovene* im s tern claTL Heiimatbundu seznam onih, ki »škili- jo« čez Karavanke. Za na taki podlagi seziidamo avionamrjo — je pri.pomnil takr.at »Koroaki Sloveruec« — se lepo zahvaljujemo. Ali avtonomijo za vse koroškc Slovenoe, tudi za vhidišarje, ali pa nobene! Avstrijski, posebej pa še koroski upravni aparat, je koroske Slovence pripravil tako daloč, da se iz njih lah- ko naredi vse, kar pač potreba n a no- se: Nemce, Slovence, pxistase priklo- pitve k Nemciji, domoviini zveste, vin- dišarje, večiaio manjšLne itd. Tako k neznača.jnosbi vzgojeno ljudstvo je sra- mota aa Avstrijo. Ce ostanc nemška vlada pri stari praksi raznarodovanja, se je bati, da bo mogoče ideja kultur- niih avtonomij sploh pokopana. Dvom nad iskrenostjo koraka Nemcev v Sloveniiji jo vzJ)u-dil tudi iz- stop dr. Morocutti'ja iz odbora nemske strainkie v Slovcnij-L Morocuttiijcva iz- java pa nam tudi pojasoai vzrok vse nervoznosti nemških kro.gov, ki je v ul- tim.ati.vnih člankih dr. Midtschimskega. Ni krivda koroškiih Si'ovencov, da dcželni zbor v ü letih 'ni ničesar storil in da je bivši deželni glavar dr. Le- miiscli izjavil, da imajo Nemci samo za eno gtmeracijo ca«a, da potujčiijo Slo- vence, in ni slovenska krivda, da v tern, smiislu Nemci tudi postopajo. K posebni previdnosti pa he opo- minjajo najnovejsi glasovi, ki govore, da se bo tudi večina mamjiaine odločila za šolsko in kui'turno avtononiiijo. Ce si Nemci, katerim slepo sledi večina mainjšitne, to avtonomiijo predstavljajo tako, kakor so jo n. pr. glode sol i)z- vajali dosedaj, potem kar mir.no izjav- ljamo, da bi taka avtonomija razna- rodova/nje sankcijonirala in na nase ra-ine odvalila vso od^ovornost, da smo toliiko in toliiko tiisočev Si'ovanov žrt- vovall Nejiitcem kot plateiilo, da so mis potujčevali. Kakor se Severni Slovani v Nem- ciji ne morejo in n-očejo odreči svojih soro'j'akov, ki se svoje narodnasti ne zavedajo vsled raanarodovalne vzgoje. tako se tudi mi noöenw) in ne moremo odreči svoji'h sorojakov, ki ji«m je raz- narodovalna vzgoja po našLh šolah ubi.Ia cut za.vednosti i,n nanodne zna- cajnosti In ako avstrijski in posehej še koroäki Namci res hočejo pomagati svojim, ne preostaja drugo kakor pre~ loiniiti z dosedanj'Lm raviianjem in Slo- voiiicem nudiiti ne glede na strankar- sko pripadnost pxavice, ki jinn va.ru- jejo jezikovni in narodni anacaj. Za obseg deli pravil ne more biti merodaj- no rnifil-jenje v protiinarodnein duhu vzgojene, ali sploh nezavedne vwine, a.mpak faktično in nesnicno stanje; kjcr so rojeni Slovenci in v domačem krogu govore s-lovcuuski, priipadaj-o sloven.skemu narodu. Ali se tega zave- dajo ali ne, ali to na zimaj tajijo ali ne, je vse eno. ~ Politik^ p PltED SKLIGANJEM NAROD- NE SKUPŠGINE. Glede sklicanja na- rodne sku^psciine nkso bite do sedaj javlj-ene niikake spremembo. Politiicni krogi so napovedovali, da bo St. Ra- dic še pred sklicanjom narodne skup- ščine načel spot vpmžanje dr. Nikica. V ta.kcm slučaju bi vlada prišla v pre- cej kriiticen položaj. Uzumovic skusa vplhati na Radi'ca, da bi te@a vpra- šaaija seda] ne nawmjal, in pravijo coio, da je bil glede tega že sklenjen sporazum, tako da Radic do sklicanja narodne skupščine ne bo delal mini- strskemu pr,odsediniiku niikaJdh pre- glaviic. p NETTUNSKE K0NVENGIJE. Ita-lija.nski poslaaiik Bodrero, ki se je po daJjši odsotnasti povrnil v Beograd, je te dni posetil pomocnika zunanjega miiiis'tra Joviaina Markoviica, da se in- formjo:a o razni-h poli/ticnih zadevah, predwsem pa o vprašajnju ratifikacije nofctunskili konvencij. Glede tega se vr- še med obema vladnima strankama razgovori, da bi se brez posebnili te- žav spxejele te konvencijo in tmdi agrarni zakan za Dalmaciijo. Agrarni zakon bi se imel izgl-asovati neposred- jio prod ratifikacijo nettunskih kon- vencij. V politicnih krogiih zatrjujej'O, da vecja italijanska posestva ne bodo prišla pod agirarni zakon, in da si tiudi Vatikan prizadeva, da bi ta ugodnost veljala tudi za oerkvena posestva v Dalmaciiji. p PROGA BEOGRAD — SPLIT. Beograjske »Novosti« prinašiijo iofor- macijo 1'ondonskih »Times«, da je skle- nila naša vlada storiiti vse potrebne ko- rake za sporazum z Madjarsko. Mad- jarski bo dana svobodna cona v Splitu, čim bo dogotiOV'ljiena železniška proga, ki bo vezala srodišče kraljevine z Ja- dransko obalo. Vse to ima za cilj oja- če.nje položaja krailjevine SHS naprain Italii.ji. Zani'ini'va je,, da gospodarski, krogi Južne Italije delaj.o veliko pro- pagando za zgraditev železniške proge Beograd—Split. Z gotovostjo trdijo, da bo ta proga v«s promet Vzhodne Ev- rope in Ru.sije navrniila preko Splita na iitali'janske luke mi preko njih dalje na Sredozemisko morje in v Ameriko. Proga preko Beograda in Splita je najkrajša pot iz Rusije v Severno xlineriko in zapadno Afriko. Ta pot je mmogo krajša kakor ona preko Ham- burga in Bordcauxa. Italijanski go- spodarski krogi dülajo propagando za SpM.t, ker mislijo, da se bo blago oil Splita do zapadne As rite in Severn e Amerike vozilo z iitalijanskiani paro- brodi, vsled Cesar bo Itaiija imela veli- ke koristi od tranzita. Kakor se do- znava z me.roda.jiiega lmesta je stvar nidi izdanja koncesije s strani poinet- nega ministrstva že toliko uapredovh- la, da bo koncesija v kratkem odo- bicna,. p K0NEG RUDARSKE STAVKE NA ANGLEŠKEM? Plenarna konfe- renca rudarskih dolegatov v Londonu je odlocila, da prepusti vso zadevo gfa- sovanju rudarjev. Zato se je rešitev kriize pono\Tno za.vlekla. Mcdtem se vračajoi rudarji v vedno vecjem šte- vidu na delo. Delavofjmih rudarjev je že 150.000 mož. Sedanja rudaxska A. Kopinsek. Dolomiti. Dofomiti! To je ime čarobne alp- ske pokrajiine. Že samo ob zvoku tega imena utriplje sroe hitroje in spomin ti pricaxa še enkrat vso ljubko doniac- nost teh lepih pokrajinskih slik: rožno- rdeči skalni stolpi kipiijo v vijolično večerno nebo, tarn spodaj suniiijo prav- ljdčni gozodovL in bajno razsvetljeni grand-hoteli so posejani vsepovsod ka- kor beLi biseri na sinjem baržunastern dniu. Vmos so zarezane števihie ser- pentine belih dofomitskih cest, po ka,- lerih drvijo noč in dan najmodernejši avtomobili. V teh božanskihkrajih se spreha- jajo elegantni ljudje najraizličnejših narodnosti in prav pridno zamenJa- va jo svoje finite Sterlinge in dolarje v lire. Mala železniica, ki vozi' od To- blacha (DObiacco) skozi ozke doline gori in doli proti Gortini D'Ampezzo, skrbi sfcil'no za one številno množice, ki no premorejo svojih avtomobilov. Izbranci prve kategorije pa sedijo ob volantu s cigareto Three Castles v Uistili in z rumenimi ocali pred očmi, ter s hladnim poglodom motrijo pokTa- jino v, kraljestvu Monte Gristalla. Pogovor v vseh svetovnih jezikih se suce okoli mode in sporta, jazz- banda in popoldanskega čaja. Včasi nanese beseda na reservirane appar- temente v Palast Cristalto ali na Char- leston in tango milonga. Na kolodvoru se komaj prerijeS skozi) impozantni špaldr livriraniih ho- telboys in kiar ne gre ti v glavo, da so se ravno tu pred par leti razprezali strolski zakopi. Neka gotova pravičnost je pa še le očividno na tern svetu. Kdor hoče užiti vso pofnost lepote te dežele, nrora iti v stranske doline navzgor, lastno- nožno v goj'zercali, plezalkah, z dere- zami, vrvjo in cepinom, tja gori, kjer vlada še sveta tihota, ki je ne moti sak- sofon jazzbanda. TiLkaj splalini vsa hipereleganca: tanko svilene nogavice se morajo umakniti volnenim, dragocene kožu- hosvine lodnu, pudri, šmiinke, kreme za kožo, monoklji in podobna navlaka iz- gi>ne, mesto tega pa zavladaj'O razne maze zoper somčno opekliino in očala za sneg. Z eno besedo: ljudje postanejo zopet ljudje! To se pravi: razumni ljudje. Tako skromno spiš na skupnem ležišču v plaininski koči in nikdar ne veš, če ni tvoj sosed oziroma soseda, ß katero bratsko doLiš pičlo odejo, inogo- ce liči bogatega angleskega bankirja. Pravzaprav- je bolje če se to niikdar ne zve. * Dolomiti, biser alpinistiike! Sku- pina je lepsa od skupine. Od Landro navzgor do Paternkofla in Treh Zinn. Od Gortine navzjgor do skafni/h in le- denili trdnjav Mante Griistalla ali od Arabba pod skupino Sella tj'a gori čez sinaraigdiiozelenii ledeivik Marmolada h kraljici Dolomitov! Zapadna stran je eldorado plezaftcev: skupina Vaijolet s svojiani stolpi...... Avguistovo solnce žari škrlatno nad skalnimi skladi in mehak južni veter pihlja od jezera Misurina gori dd nas, ki sediöno molče na omotično ostrem vrhu Male Zinne. Globoko tanx doli pod nami so kaverne, strelski. za- kopi, žične ovire, železni drobci in skupni grobovi. To so žalostni ostanki vojne, za katore se tu gori nihče več ne zmeni. Toda vzviKona veličanstva teh gor ne potrehujejo ohcudovanja ljudi, ne zme- ni jo se za njihove neumnosti in niti s svojimi sivirni glavami ne zmajmjejo nad njimi. stavka je muogo škodovala tudi finanč- I nemu stanju države. Doi 30. septembra ' so znažaJi doJiodM angleskega finanč- neiga mimistrstva 322 milijonov, izdat- ki pa 384 milijonov, tako da je znašal I deficit G2 milijonov funtov. V isti dobii lanskega leta so znašali dohodki 344 mitijonov funtov. — Zadnje tri dni je pričeJo 25.000 rudaijev zopet z delom. V Brufilju so je sestal mednarodni ru- darski komite, da prouči sedanji polo- žaj v angleški stavkii. Nemški rudarji pa so sklenidi na kongresu v Diissel- dorfu, da z vsemi sredstvi prep.rečijo iiZvoz nemškega preinoga v Anglijo. Prav tako hocejo preprečiti vse trans- porte poljskega premoga skozi Nem- ! či/jo. Položnice smo priložili datiašnji štcTilki tor prosimo naše cenjeno naročniko, da so jih pridno poslužijo. Uprava. Celjska kronika. c SEJA OBČINSKEGA SVETA GELJSKEGA se bo vrsila v petek po- poldne ob šesti uri. c ZADNJA POPLAVA, ki je je biJo zopet deležno naše niosto v pon- deljek in torek, je napravila dosti ško- de v mestnem vrtu tex v vseh nilžje le- žečiih deliii mesta. Občutno prizadeta je bi'I'a tudi tioknait javna bolnica, kjer je drla voda po vseh zemJjiščih in vrto- vili, pustošiia nap rave ter je v kleteh in skladiščili tega zavoda zopet 70 cm visoko nafitopida. Da voda v tern delu mesta tako hitro in vedno tako visoko nastopa, je iskati vzroka v prvi vrsti v tern, ker je propuist na Ljubljanski cesti pod mestorn pri glazijr daleko prema.jhen, da bi mogel pozi.ra.ti in odvajati vodo naraslo Susnice. Tako pa se dogaja, da SušnLca spreineni celo glazijo v jezero in udari redno na Benjamin Ipavcevo cesto. Voda se ta- ko dolgo nabixa, da prod re preko dr- žavne ceste med glazijo in igimnaziijo. Ista napata je pri mostu, ki vodi h ginmaziji in ki je tudi rnnogo preozek. Imeli smo priilrko ta dejstva že opeto- yano ugotovMi. Znova opozarjamo da- nes na te hibe odgovor-ne činiitelje, ki vendar ne smo jo dopu&čati, da bodo ti deli mesta že ob vsakem deževju trpelii škodo, ako sc da z malinii iizdatki ve- liko odpomoci. c POVODENJ V GELJSKI OKO- LIGI. Svoj c-as till in skromen potok Hudinja se je sprememil zadnja leta v tipiicen hudournik. Vzrokov za ta pö- jav je več, menda ne zadnji pa je pre- hudo izsekavain^e vitaaij'skiii gozdov, ki kažejo že veliko frat oairoma go- lišč. Vsled letos v spomladi ponavlja- jočih se poplav, posebno v okolici Ge- lja, se je s pomočjo vojaštva in priza- detih oboin po bvalevredni imicijativi' tukajwii/jega srezkega poglavarstva pre- cejšen det Hudinje zavaroval z obrež- nilmi nasipi. Na žalost pa so se na- pravili nasipi zgolj na desni strani po- toka, za zavarovanjo Gaberja, dočim je ostalo na leveni bregu skoro vse pri starem, kar znači stalno ogrožanje na ami strani Hudinje ležečili vasi, zlasti Trnovolj in sosednih. Razun naprave obrežmiili nasipov na desni strani je bil po nacrtih itn pod vodstvom srezkega hidrotehnika izkopan pri Majdicevem jezu nov kanal za odt ok, ki bi imel na- men pospesevati hitrejši tek Hudinjn, zabramjevati eventualen tiizstop vode preko bregov in preprečevati nevar- nost povodenj. Zaidn'ja povodenj pa je veiidar to novo strugo zagrabisa pre- den je bil a dokomcana, jo raztrgala in napraivHa ogromno škodo. Velike mno- žine vode so odnesle in pogreznile Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 110. Trl prednosti; Izdatnost, jakost, okus, daje kavi naša prava domača „Motinska cikorija" Gospodinje, zadobro kavo uporabljajteledobrokolinsko primes! mnogo bektarov rodovifcne zemlje. — Istotako so pretrgaie oosto, ki vodi v Trnovlje, tako da je prehod tamkaj se- daj niemogoč. Ker je voda obšla stari jarok in si napravila nov tinr, je ob Hudhnji se nahajaioča vodna naprava tvrdke Majdiič izven obrata. Pagled na preplavljeno poljie kaže grozno sliko. Kdio je povzrocrl predčasno odprtje ne- dovrseitioga kanala in zakrivil s tem nesreco, se bode moralo dognati. c NARODNA ČITALNICA name- rava vprizoriti v drugi polovici mese- ca dramo >Veriigo«. Čisti dobičak je namengien razsirjenju Ljudlske knjiž- nice. c URADNE URE NA MAGISTRA- TU bodo od 1. oktobra dopoldne od 8. do pol 13. ure, popoldne pa od 15. do pol 18. ure. To v vednost strankam. c DAROVI ZA POPLAVLJENCE. Popravljajoč oziroma dopolnjujoc svo- je zadnje porocilo o darovih za po- plavljence v coljßkem srezu, dostavlja- mo, da je nakloiuila Ljubfjanska kre- d'itna banka l(X)0 Dim, Juinostajerska hramilnica 1000 Din in Geljska poso- jilnica 500 Din. c ZA TRGOVCE. Clani sreskega gremi'ja trgovcev v srezih Celje, Gor- njigrad in Šmarje pri Jelsah, se opo- zarjajo na okrožnico stev. 262 z due 26. junija t. 1., glasom katere je od 1. oktobra daije do 31. marca odrejen zimski delovm.i čas. Po tej odredbi so imajo trgovine odpirati zjutraj ob 7. uri in zapirati brez izjeme zveoer ob 6. uri. Opoldamski odmor mora trajati naj'manj eno uro. Pričujoča odredba se nanaša na vse čfane v podrocju gori omenjenih srez.ov, ki so lastniki trgov- skib lokalov ne glede all zaposlujejo trgovsko pomoano osobje ali ne, kakor tudi na vse točilce alkohomih pijač. Posebüo se opozarjajo ela,ni, da se pro- st opki brez predhodnega ukora aiii opomina kaznujejo z denarno globo v smistu § 23. gremi'jialnili pravil. — Na- čelstvo. c LJUDSK0 VSEUČILIŠČE jav- lja, da se vrši redni občni zbor v pon- deljek, dne 4. oktobra ob osmiih zvečer v risalnici deške meščanske Sole. — Dnevni red: 1. Porocilo drustvenih funke iijonarjev. 2. Volitev novega od- bora. 3. Slucajnosti. Prosimo obilne udeležbe. — Odbor. c DIJAŠKA KUHINJA V CELJU je prejela od 1.—31. avg. t. 1. razun m objavljenih darif še slede.ce prejemke: po 200 Din: g. Strupi Franc, trgovec v Gelju; po 150 Din: g. dr. Rok Jasen- ko, odvefcnik v Semici; po 100 Din: Keramicna imdustrija v Petrovcah, gg. dr. Vinko Tanijšek, zdravmik v St. Pav- lu pri Preboldu, dr. Ferdo Trenz, zdravnik v Celju, Hönigmann Ivan, trgovec v Gelju, Skoberne Fric, hotelir v Gelju, inž. Drolc Friderik, ravmatelj prern ogovnika v Hrastniku in Okrajna hrajiilnica v Sloven jgradcu; po 60 dr- narjev: tarokisti na Vraniskem; po 50 dinarjiev: gg. dr. Ferdo Karum, zdrav- nik v Šoštanju, Turnšek Franc, pro- kurist podruzniee Ljubljanske kredit- ne bainke v Gelju, dr. E. Breschar, zdravnik v Gelju, dr, Šaaidor Hražo- vec, odvetnik v Šniarju im Hohnjec Viktor, mesarski mojster v Celju; po 30 Din: gg. dr. Zelezni'kar Vinko, pri- maTi/j boLnice v Slovenjgradcu, inž. Alitik Ivan v Gelju, Fazarinc Anton, trgovec v GeJju im Zdolšek Josip, dež. sod. svetnik na Vranskem; po 20 Din: g. Vrečer Rajko, šolski upravitelj v Zalcu; po 10 Din: g. Iršič Konrad, lesni trgo\rec v Miislinju in Ga-jnko Fr., vinski trgovec v Stovenjgradcu. c ZA PLANINGE. D-ne 3. oktobra obißce vecje stevilö nain celjskilm pla- nd'ncem dobro poznanili »Sljemenasev< i.z Zagreba Maritbomko kočo na Po- horju, katero oskrbmje že od 26. sep- tembra g. Makso Reš iz Gelja. Sljenie- naši pričakujeijo uideležbe tudi s strami celjskih ptandncev. c PRIPOROGILO »BREZALKO- HOLNE PRODUKCIJE«. (Razglavs.) Osrednja zadruga »Brezalkobolna pro- dukci'ja« v Ljubljani prosi, da bi ob- cinstvo im javne korporacije podpiTale lwaleviredno streinljenje zadruge, ki gre za tem, da bi se lz grozdja in sad- ja pripravljale tudi brezalkoholne pi- jače. Natančen poduk ^ebuje ölanek v tistu >Nasa bodocnost< (Ljubljana, dne 22. VII. 1926, letnik II., stov. 5 do 8) pod naslovom »Kako pripravimo brezalkoholne pijaöe; posebno sadni ozir. grozdni sok«. Z ozirom na veliko narodno bor ist, ki jo nudi pobijanje za. naše ljud.stvo pogubnoga tilkoh.oli^- ma, se obcinstvu priporoča zanimanje in zavzemanje za to koriistmo in bvale- vredno stvar. — Mestni masgistrat celjski. c KONEC KAVARNE »CENTRAL« V GELJU. Zaradi preureditve kavar- niških prostorov za drugo podjetje nain javlja lajstnik kavarne »GentraN g. Ivan Kos, da se bo vräü v nedeljo 3. oktobra zadnji koncert in se zahva- ljujie rstočasno cenj. gostom za obiino obiskovanje kavarne. 1136 c SOKOLSKE PLESNE VAJE pod vesciiiin vodstvom g. Cerneta iz Ljubljane se pričnejo v nedeljo 10. t. m. ob 19-50. Vpisovanje se vrši eno uro pred zaöetbom pouka. Opozarja se naprej, da bode k vajam pripuščeno samo ölaiistv.o sokolskili drustev, da ne bode nopotrebnega zadrževanja. Drži- te se v&i tocnosti! 1144 c MESTNI KINO GELJE (HO- TEL SKOBERNE) vam nuidii vsak dan najnovejše in najboljše svebovne šla- gerje. KTasna, elegantna in najmoder- nejša dvörana z razkošno razsvetfjavo, vientiJacijo in električno kurjavo, edi^- na te vrste v visej Juigoslavijk — Pred- sitave: ob delavnikih ob 8.15, ob ne- deijali m praznikMi ob 4., 6. im 8.1-5 zviečer. 1234 c TRGATEV PROSTOVOLJNE- GA GASILSKEGA DRUŠTVA GEL.I- SKEGA. V nedeljo, dne 10. oktobra 1926 priiredi tukagsnja prastovoljna požaTna bramba v prostoriih gazdne, restav-raciije svojo trgatev. Sodeluje tn-„ kajšnja železničaTska godba. Ziačetek trgatve ob 3. uri popoldne. Či.sti donos te prireditve je dolooen za delno po- ravnavo dolga za nabavfjeino gasilsko orodje. Radi- tega si usaja podpisano društvo vse prijatelje gasilstva, zlasti pa cenjene vinog.radniike prav uljudno prositi, da bi blagohotno podarili ne- koliko sadja in grozdlja. Pripravlj-alni! odbor si je prizadeval, da bi prireditev kar najbolj uspela, ter prosi sl'aviio^ obainstvo za obilen poset. 1147 c SADNA RAZSTAVA NA PTU- JTJ. Od drugega do četrtega oktobra, t. 1. se vrši na Ptuju v »Drustvenem domu« okTajna sadna razstava. Otvo- rilev izvrši dne 2. g. veliiki župan. Raz- stavljeno bode raiznovrstino sadje in. tudi orodje in stroji, kateri spadajo k obdclovianjui, spravljanju in konzervi- ranju sadja. Razstava ima trgovski in obonem poiični značaj, ter se vabijo tako kupci kakor tudi sadjarji, da se razstave udeležijo. Voznja je polovic- na. Vsa potrebna pojasniiia diaje >Tuj- ' sko-prometna piisarna v Gelju«. ' ' c ŽIVINSKI SEJEM. V pondeljek dne 4. oktobra bo v Gefju rcdni nio- sečni žitvin&ki sejeni. Zadnje tedne so . priganjali na sej-em že precej živiiie.' Tudi kupčiija postaja bolj ži/valina. c IZKAZ MESTNE KLAVN1CE. Od 20. do 26. septembra so zaklali v mestni kl&vnri'ei 1 konja, 1 bika, 19 vo- lov, 26 krav, 6 telic, 68 teLet in 59 svinj. Mesa se je uyozilo 612 kgJgove- dine, 1461 kig teletiiie itn 314 kg svinji- ; ne. Izvoziiio se je 40 telet. Sokolstvo. s SOKOLSKO DRUŠTVO V CE- LJU poziva svoje članstvo, da se v kar največjem štoviilu udeleži sokoi'ske pri- reditve v Bregani pri Brežrcah v ne- deljo, 3. oktobra. Pojavilo se je vsled velike a(gin sezite pridno le po nasih vžrgalicah. s BRATE-TELOVADGE SOKOL- SKEGA DRUSTVA V CELJU opozar- jaino, da urede saroje omarice. Kdor ne prihaja k telovadbi, imia do 15. oktobra i'Zprazniti omarico in pustiti omarico odklenjeno. Po tem roku bo dalo dru- štvo izpraaniti omarice in ne prevza- niie nifcake od,govornosti za shrangeoio ] oki'oko. Š SOKOL V LJUTOMERU izroči dne 10. oktobra natranje prostore svo- jega novozgrajenega doma svojim od- sekom v uporabo. Dela v notranjosti doma bodo v kratkem času končana. Izvršujejo jih izključno domači obrt- niki. Za zgradbo samo si je pridobil veliikih za.slu g. inž. Jelenc v Mairibo- ru, za kar rau gre priercna hvala. Za otvoritev se pripravlja akademija z gla'sbenimi točkami, gavori,. telovad- nimi nastopi in igro enodejanko. Dru- štvo opozarja svoje prijatelje in so- sedna društva na to prireditev. Zuna- njost doma se ni dovršena. To se bo zgodilo prihodnje leto in takrat se vr- si sloviesna otvoritev ceiotnega doma najbrž o priliki župnoga zleta. g M0CN0 NAZADOVANJE GEN SREBRU. Londonsko časopisje poro- ča, da je cena srebru v Londonu do- sogla mimuli petek najnižje stanje i«za baisse v marcu 1916. Povod temu je najbrze v tem, da je japonska vlada sklenila zopet uvesti zlaiti standard. Dalje je na ceno srebra vplivala tudi vest o nomeri, da se uvede v Indilji zla- ta valuta. Raaen tega pokazuije pro- dukcija srebra v t. 1925. napram letu 1924. znatino povecanje. Dasegla je la- ni 241. 1 miliijona unc in je za 18 od- stotkov vecja kakor v 1. 1924. g SVETOVNO PMDOBIVANJE ZLATA V LETIH 1915. IN 1925. Pri- dobitve žlata so znašale na celem sve- tu (v milijonih fumtov) leta 1915. 96.4 in leta 1925 pa 81.0. Pri tem je udei'e- žena Anglrja za 60.6, odnosno za 56.2 in vsö druge države 35.8, odnosno s L4.8. Zmanjaanje za 15.4% v letü 1925. nap ram letu 1915. se pripisuje za 7% Angliji in za 21% pa drugim državam. g ZAKLJUGEK MEDNARODNE- GA SEJMA NA REKI. O mednarod- nem sejmu na Reki, ki se je zakljucil 12. t. m., se iizražajjo italijanski listi vtudi glede gmotnega uspeha zelo po- hvalno. Sejmu pritpisujejo tudi velike uspehe v tem oziru, da je somemj zo- pet jasno potrdif, da obstoja funkcija Reke v vpastaviitvi zveze z1 Orijeaitom. Že sedaj govorijo, da bo t.retji semen j drugo leto še obširnejšii. Mnogo govo- rijo ilali'janski sejmi tudi o udeležbi Jugoslavije na tem sejmu. V propa- gandnem oziru ne bi brio pogrešno, ako bi se za ta semen j v večji meri za- niinia'la tudi Slovenija. g NOVA STISKALNIGA NA ELEKTRICNI IN HIDRAULICNI POGON se bo videla na sadni razstavi v Ptii'ju. Lotos jo je ku])il in postavil g. Pavel Ornig v Ptuju. Ta stiskahiica sama umiva sadjc, ga nosi v sadjarski stroj in končno preša brez pri nas obi- čajnih košev, temveč na rešetke. Na dam spreša en va'gon sadja. g NAD 100 VRST SADJA BO RAZSTAVLJENEGA NA SADNI RAZSTAVI V PTUJU, Mnogi poznajo samo fflavne sorte, drugih sort pa ^g ; poznajo in no vedo imena. Kdor se ho- j če torej poučiti o sadnih vrstah, naj ' posoti razstavo, kjer bd tudi sadnii j pouk. . . j v.j j------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Ljudska prosveta. 1 JUGOSLOVENSKO UDRUŽE- NJE ZA ZAŠČITO KNJIŽEVNE IN | UMETNIŠKE SVOJINE V ZAG1\E- j BU je v svoji zadnji seji odbora izvo- I Wo za podpredsedniika m. dr. tudi dr. Antona Laijiovica kot zastopnika Slove- ni'je. Vsa slovenska drustva, včlanjena v Zvezi, so se organizirala v posebni sekciji pod pred'sedstvom g. dr. Lajo- vica. Tajnik te sekcilje je g. V. Jarc, blagajnik pa g. Kregar. Udruženje po- I sveča največjo pažmjo asnutku zakona o Zcišciti avtorskega prava. Načrt bo v kraitkein izdelan in doposlan vsem drustvom v pregled. 1 SCENOGRAF NARODNEGA GLEDALISCA V LJUBLJANI. Akad. slikar Ivan Vavpotič je iimenovan za scenografa Narodnega gledališča v Ljubfjaaii. Uvrstili so ga v skupimo dr- žavnih uradnikov I. kategorije, 8. sku- piine in 3. stopnje. Razgled po svetu. r ZAPUŠClNA RUDOLFA VA- LENTIN A. Nedaivno uimrli filmskL zvozdnik Rudolfo Valentino je zaipustil poleg pi'iecejsnjiega pix?moženja v goto- vini še 8 avtomobilov, 5 konj, eno jah- to, 12 psov, 40 oblek, 50 parov oevljev, 300 kravat, nad 2000 srajc in okoli 500 klobukov. To se bodo ženske pulile za preostai'e relikvije. r STRELA JE UDARILA V OV- GE. V Haslingu poleg Merana je te dni pa'&el pastir credo ovac. Naenkrat se je nebo stemnilo, nastala je nievilnta in v credo je treščlio. 21 ovac je bilo na mestu usmröenih. Pastirja pa je samo neznatno ožgalo. r MUSSOLINI — DRAMATIK. Iz Rima porocajo, da je Mussolini iz- rocil svoje dleo v dramatski obliki, ka- terega je sam napisa?, v uprizoritev ital'i'jainisko-ameriifcJki i'graiki Mariji Bazzi. Drama se bo najprej igrala v Buienas A ires u. Če bo iinela uspeh, se bo ponavljala tudi v Italiji, kjer je uspeh siiguren. r OSEM LET STAR MORILEC. V Schmirnu pri Inomostu so pustill starši doma 8-letnega dečka, kateremu so naročili, naj pazi na svojega dve- letnegia bratca. Fantič bi moral čuivati otroka v popol'dainski odsotnosti s>tar- šev. Ko so se rodilteljii' zvecer vrnili do- niov, so našli dete v mlakuži krvi. Na vprasanje, kaj se je zgodiilo, je osem- letni deček najprej izjavil, da mu je padel nož iz rokef pobem pa je povedal, da je bratca ustrelil s saniokresom in ga potem se zabodel z nožem v srce. Vzrok te grozne otroške tragedije je še niepojasnjen. r DRZiNO POCETJE KITAJSKIH RAZBOJNIKOV. Ameriški list »Gliina Press« poroca, da so kitajske razboj- niške tolpe opleni>i'e mesto Seki-Gin. V pokrajini so razbojiniki pomorili po vaseh več tisoč prebivalcev. Odvedli so s sabo kot ujetnike par sto oseb, med kaiterimi se nahaja tudi nek angleški mksijona.r. Anglesko miisijonsko po- stajo so porušili do tal. r PREPOVED KAJENJA V VLA- KIH V ITALIJI. »Popolo di Roma* pravi, da bo prometni minister Gifano na prihodnjön; zborovanju inimistr- sfcega sveta predložil v odobritev osnu- tek odfoka, ki zabranjuije kajenje v vlakih. V oddelkili, ki niso izrecno do- looeni za kadilce, bo kajenje strogo zabra.njejio. Ta prepoved bo veljala tu- di za hiodniike in stranišča vlakov. Oni, ki so ne bi držali tega predpisa, bodo kaznovani z denarno globo od 5 do 10 lir. r SVOBODNA TRGOVINA V RU- SIJI. Sovjetska vlada je podredila tr- govinski koimilsarijait vrhovnemu go- spodarskcmu svetu. Hkrati so dobile nekatere zadruine zveae pravico, da smejo neodvisno od trgovinskega ko- Štev. 110 iHOYADOBIi Stran 3. mdsa/rjata iavažati produkte in trgo- vaii z inozemstvom, T RASTLINA, KI ŽRE LJTJDI. Na francoskom otoku Madagaskarju raste nenaTadna vrsta rastTine, ki ima gigantske cvetove. Ti cvetovi imiaijo to lajstnost, da lahko pažrojo celega člo- veka. Botaniik Liehe je pritsostvoval svecanostim nekega domačega plerne- na in pravi, da je med dru&im tudi vi- del nenavaden način, kako so dirvjaki žrtvovali neko žensko svojemu bogu. Domačini so pritsilili za žrtvovanje do- ločeno žensko, da se je približala, r&st- fini, katere cvetovi širijo oniamljujo- či vonj in ki imm približno 4 m dolge, 1 m širokc in 30 do 40 cm debele liste. Žrtev je niorada najprej izsrkati sok iz enega cveta, nakar so se ogronrni listi približali drug drugemu in zaprli nesrečnico v žiiv grob, ki se odj>re šele čez ka'klh doset dni in iabulje le kosti nesrečne žrtve. To je tore] edfria rast- lima, ki iina to J&stncxst, da se lirani z, niesom in da požre celo živega človeka. Kino. MESTNI KINO. Petetk 1. in so- boto 2. aktabra ilzredno uspela južno- ajneriška drama v 6 dejangiih *Gospo- dična Polnoč*. V glavn vlogii Mac Muray. KINO GABERJE. V nedeljio 3. oktobra se zadnjikrat predvaja senza- cijonalni film »Sport in ljuhezen*. — Pondeljek itn na&topne dni *Öwovnice in inkvizicaja*. Si*»om domovine. š NOVA LEKARNA NA LAŠKEM. Mag. pharm. Kaxel Kupferschmid iz MaTiibora je vložil prošnjo za podeli- tev nove javne tekarne na Laškem. š ZNIŽANJE VOZNIH GEN NA ŽELEZNIGAH? Generaina direkcija železnic namerava v kratkem v Zagre- bu sklicati konferenco dolegatov vseh oblastnih železniških di'rekcij, na ka- teri se bodo razpravljala vprašanja o znjia/nju železniške tariie za brze in potniiske vlake. š NOVE ŽELEZNIŠKE TARIFE. V »Jutranjem Listn« je priobčil Fra- njo Heincer zaniniiv Članek o no.vi-h železnišikih tarifah, ki stopijo v vefjavo z 31. oktobrom. Masto da jo železniška uprava tarife znižala, jäh je še zviša- la,, kar bo vzbudilo v gospodarskih krogi'h upravičeno ogorčenje. Ako bi bila železniška uprava poprej vpraša- la gospodarske korporative, bi gotovo ne prišlo do tega sklepa, ki po imcl usodne posledice. š V ZiNAMENJU ŠTEDENJA. Da se doseže 10% prihranok predvidene celokupne svote proračun&kih ilzdat- kov za resor mitiiistr&tva pravde, je namestnik ministra pravde odredil, da se med drugimi ukrepi glede šiedenja ne srnejo do nadaljnoga izvršiti nikake popolnitve iizpraznje-nih most i'n nova postavl'j'enja in tudi ne napredovanja v vi&je položajne skupine pri uradni- kih, zvaničnikilh in služiteljiih. Če je ta naredba umestna, se bo kmahi poka- za-lo. Š KONKURZ GLAVN E POS0- JILNIGE KONCAN. Kakor je mno- giim nažim čidasteljem šc v sponimu, je bil leta 1911. nad iimoviaio GLavne po- sojiiniioe v Ljul>lja>ni, katere predised- nik je bil pokojni dr. Hudnitk, raizgla- šeii konkurz, pri kiaterem sa bili tožko priteadeti mnogi uradniki in razni obrtniiki. Deželno sodiiöoe je te dni v smi'sfu konkurznega reda odpravilo ta konkurz, ker so k tenmi priitrdili vsi upniki. š ARETAGIJA ANTONA PESKA. Na zahtevo državnega pravdništva J6 bil aretiran Anton Pesek, voditelj Ljubljiain.sko po«ojdlii,ico radi sumnje goljuii've kride. Bil je izrooen deželne- mu sodišču. Š PRVA OPTIŠKA POMOCNIGA V JUGOSLAVIJI. Gdč. Erna Gold- stein, Mi obče ananega optika je dobii- la učno spričevalo kot poinocnica za optiBko obrt. To jo prva pomočnica te stroke ne samo v Sloveniji, ampak tu- di v vsej naši kraljevini. š VELIKA DEFRAVDACIJA PRED SODIŠČEM. Pred subotiskim sodiščem se je price! iDroces proti bie odredilo jesenske tečaje in jie dalo v ta namon potrebna sredstva na razpotago. Jesenski pouč- ni tečajii so bodo vrsili od 11. do 14. oktobra 1926 v državnih trtnih nasa- dib oziroma drevesnkali: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru; 2. v Ka- peli, pošta Slatina Rado»o|flne pocle. Rupuj« tu g»ro«lefc$A «teviare In valute. Podružnlca v ŠOŠTANJU na QIAVNEM THOU. Modna m iiDniriraiiv Ce«e> trgovina M« iJ fl W ¦ tW 1 B% Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, rnodni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" cevljev. Mo notosti! — Cenc taMe! — PrizDono piwrsfmi Hip! — Posfrežba fočna? Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 27. septembrom radi odpovedi lokala oj»ustil svojo t«*gotfino x moko w Gosposki us. St. 28. Svojim cenj. odjemalcem se najtopleje za- hvaljujem za njihovo naklonjenost in beležim z odliČnim spoštovanjem Fr an jo Pocajt zakupnlk valjčnega mlina v Medlogu prl Celju. Oklic. V zapuščini po dne 17. IV. 1926 v Zg. Hudinji St. 15 umrlem sejmariu Ivanu Brusenjaku-Pleteršeku se bodo prodajale dne 4, oKtobra 1926 od 13. ure naprei v Zg. Hudinji St. 15 razne premičnine kakor obleka, perilo, 2 voza in konjska oprema, ko:e, glavniki, brusni kamni, srpi in drugo sejmarsko blago proti takojšnjemu plačilu. Okrajno sodišCe v Celju, odd. IV., dne 27. sept. 1926. DalmatinsMQ tiomflca vina nudi v vsaKl innožlnl siajceueje Ivrdka 50-33 J. P. Matkovic, Slomskov trg X Ob nedeljab! Različno novo pohištvo po zelo ugodnih cenah se radi preselitve v lastno hi5o odda. Ogleda se lahko tudi ob nedeljah Gosposka 25, v veži, tretja vrata na desno. L?»tatt,(elje fRÖ^ vr Za dame! Zagospode! Za olrohe! Ifeliha izfaira! Usaha cena! ffse ohlihel Din 20 -, 25-, 30 -, 35-, 40-, 45¦-. 50 -, 55 -, 60¦-, 65¦-, 70•-, 75-, 80-, 85-, 90-. Gospodmje, pozor! Prispeli so kozarcl za vkuhavanjo sa- dja, zeleüjave, mesa ltd. U irae svetov- itoznano znamke Jamži za največjo solidnost, trpežnost invztrajnost. Ogled iiipredvajaiijebrez- obyezno v veie- trgovlni stekla ifl poi'celana iH. Rauch, Celjc, Prešernova ul. V Zooan> naročili se Uvršujejo najkulantneje. Kavarna .CENTRAL Celje Dnevna zabava koncert (Duo) znanega ka- pelnika Schmida. Vsako soboto in nedeljo dovoljen pies v posebni sobi. ssssssss Otvoritev iniiiir» damskega frizerskega salona. Spoštovanim dam am sporočam, da bom dne 2. oktobra 1926 otvoril najmodemeje urejeni damski frizerski salon ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦«»¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦BaBBIilinBaBHHIIHnaUIBHBB D Gosposkl ulici St. 16, nasproti moji brivnici. Izvrševa/ bom vsa lasna del a, manikiranje, pe- dikira ltd. ltd. Postrege/ bom svoj'e cenj. stränke najkulantneje proti zmernemu honorarju. Pr/poroča se za obi/en obisk AYOUSt TöCßk. Inserirajte v „NOVI DO&t"! •vox "Sh'ti^T0 GR.AIWOFOMOV Samoprodaja gramofonskih plošč „VOX" najnovejSi posnetek, komad Din 40"— pri F* JBLcSj»JLgr9 Celje trgovina x igračaml in galanterijo. BELAK A INKRET I ELEKTRIČNE instalacije/telefonske, I zvončne in signalne• naprave. Radio I antcne. POPRAVILA transformatorjev, I gcneratorjev, motorjev, raznih hp^- I ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I modcrno- higijeriičnih kopalnih sob, I klosctov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I 37s| Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večlctno garancijo. Cr.. k o iikur enčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpoiago. Znatno večjo izbiro otroških vozičkov in ima po zmernih cenah trgovina z galanterijo, igračami, turistovskimi in ribarskimi potrebščinami EBAHAR & MISLEJ, Cdje. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Popolnoma vavno naložite denarne prihranke ppi zadrugi Varčuj v mladosti da stradal ne boš v starosti ! LASTNI DOM Marljivost, treznost, varčnost, so predpogoj nravnosti ! stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne *%Oi irinno no " fO1 Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1,500 OOO Din. Iz malega raste veliko! ^r^i^r^'y,1,!" l>isarna v Celju, Prežernova ul. 6. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan 6t.ti.3a | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.