Prosveta. IZVENŠOLSKO DELO UČITELJSTVA. Sklep O. Z. državnih nameščencev, da naj izstopijo vsi državni nameščenci iz kul= turnih društev, in odlok ministrstva prosve=< te, ki priporoča dejstvovanje učiteljstva iz« ven šole, nam daje povod, da se oglaša uči« teljstvo in pove svoje mnenje o izvenšoU skem delu, ki je ravno tako potrebno, ka=> kor delo v šoli. Najvažnejša leta za vzgojo dece. Vidimo, posebno na deželi, kako se nas še težavno delo v šoli, v pošolski dobi od nepoklicanih ljudi uničuje. To je le mo« goče, ker prepušča učiteljstvo mladino v letih, ko se prebuja, ko pričenja živeti sa* mostojnejše življenje, samo sebi ali pa lju« dem, ki imajo kake sebične ali politične na« mene. Vemo, da so »nora leta«, t. j. doba ne« kako od 16.—19. 1., najvažnejša leta v vzgoji vsakega človeka. V tej dobi je, bodi fant ali punca, dovzeten za vse, za dobro ali slabo, kakor nikoli poprej. Ne bom popisoval du« ševno preobrazovanje vsakega posamezni« ka, ker se lahko vsak spomni na svoja leta nazaj, kako se je vzgajal, kdo je najbolj vplival nanj, ali profesor pedagogike, zgo« dovine, jezikov, godbe, ali romani, ali druž« ba, ali kako nežno bitje. Prepričan sem, da bo vedel vsakdo za sebe najbolje, kakor tudi, da so vplivale poslednje tri »vzgojne institucije« bolje kakor prve. Iz tega sledi, ako hočemo imeti trajne uspehe šolskega dela, ga moramo nadalje* vati tudi z vzgojo v pošolski dobi učenca in ker je družba važen vzgojni faktor, prenesi učitelj svoje delovanje tudi v društva. Tu* kaj se zbirajo enako misleči, ako si njihovih misli, bodeš vedno dobrodošel med njimi, oni te bodo vzljubili in postaneš jim du< ševni vodnik in šele tedaj postaneš pravi učitelj. Kje naj učitelj deluje? Ne bom našteval v katerih panogah in v kakih društvih se uveljavljaj, ker bi mor* da kako važno društvo prezrl ali kako na« vedel preveč. Sodeluj v društvih, do katerih imaš veselje in si zmožen dela v njem, kajti strokovna zmožnost, resnost, veselje do dela in vztrajnost so predpogoj uspehov. Ako tega nimaš, je bolje, da se ne uveljav* ljaš v izvenšolskem delu, ker lahko več ško« duješ kakor koristiš. Nekateri mislijo, da se naj učitelj uveljavlja le v drušjtyih, ,ki so politično nevtralna. To mnenje jepopolno* ma napačno. Prvič, je teh društev jako ma< lo. Drugič, ker smo Slovenci politični fana« tiki, ki znamo vsako društvo razkričati za »versko« ali »brezversko« in s tem že dobi politični pečat. Smo svobodni državljani, ki imamo kot taki tudi po zakonu pravico se politično udejstvovati. Ako se smevsak, od najvišjega duhovnika, do zadnjega delavca, zakaj bi se ne smel učitelj! Delaj iz idealnega prepričanja. Ne pričakuj za delo plačila niti v novcu niti v priznanju tvojih zaslug od nikogar. Zavedai se> ^a se nesebično požrtvovalno delo za narod ne da poplačati niti z denar« jem niti z priznalnimi dekreti. Napredek v delu je najlepše plačilo! — Pripravljen mo< raš biti, da bodeš zadel celo na odpor pri po« litičnih in drugih nasprotnikih. Nič hudega, to je' le dober znak, da je tvoje delo pra* vilno. Ne pričakuj niti priznanja pri »lastnih Ijudeh«, ker dostikrat ti bodo metali celo polena pod noge, posebno če ne bodeš pu* stil gotovih ljudi v ospredje, ki jih dičijo naslovi, ki jih navadni zemljani nimamo. To so ljudje, ki potrebujejo vaše hrbte name< sto klinov, da stopajo višje in višje ... Tudi to se preboli! Ali nas društveno delo ovira za šolo? Nekateri so proti delu v društvih, pra« vijo: »Kdor dela v društvih, ta zanemarja delo v šoli.« Vem pa, da kdor dela v dru* štvih, ta dela tudi v šoli, ker nihče si ne nakopavlje društvenega dela, če ne zmore niti šolskega. Vem tudi, da »lenuhi«, ki ne opravljajo svojih dolžnosti v šoli, ne delajo niti izven nje (izjemoma, če so dobro pla* čani). Drugi pravijo: »Če delam v tem dru« štvu se zamerim Aju, če delam v drugem, se zamcrim Beju, zato ne delam nikjer!« Ce bi vsak tako delal, bi zaspalo vse kulturno delo v spanje pravičnega in nastal bi splo« šen zastoj. Kulturnemu delu niso vrata na stežaj odprta, nastavljenih je mnogo zaprek, ki se jih v boju odstranjuje. Borbeno raz» položcnje vsakega je znak življenske sile! Ali se naj primora učitelja, da dela izven šole naredbenim potom? Sem odločno proti temu. Službena prag« matika nam itak predpisuje, kakor ostalemu uradništvu, delo v šoli. Zakaj bi se ravno učitelju prcdpisovalo kulturno*prosvetno delo izven šole, kot poseben privilegij. Ali ni dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena, da pomaga po svojih zmožnostih zviševati kulturni nivo naroda. Vsak »moraš« je zopern, ki gotovo ne vzbuja veselja do dela. Ugotoviti pa mo« ramo, da je učiteljstvo vedelo ceniti izven« šolsko delo; je delalo, ko niso prihajali od« loki in bo, a ne vsled odlokov, ampak ker se zavcda važnosti kulturnega dela. Kdo nas ščiti pri preganjanjih zaradi kul« turnega dela? Ni dvoma, da se učitelje, ki se udejstvu* jejo v društvih, po političnih nasprotnikih preganja, tudi z ovadbami, denuncijacijami in drugimi nečednimi sredstvi. Kdo naj nas ščiti? Predvsem učiteljska organizacija UJU, ki mora ščititi kulturno delo učitelja, v dru« gi vrsti tudi oblasti, da zavračajo vse ovad= be in denuncijacije, ki so prozorne in izvi« rajo radi kulturnega udejstvovanja učitelja. V ne mali meri ga ščititi je dolžnost tudi kulturne organizacije v kateri dela, ako se politično udejstvuje, tudi politične stranke. Upoštevanje prosvetnega dela. Ako delamo prostovoljno iz idealnega prepričanja, ne zahtevamo nobene plače m ne priznanja, niti ocene, do katere bi imeli sicer pravico, upoštevajoč veliko važnost kulturnega dela. A eno, kar smemo zahte* vati od naših oblasti je, da nam pustijo pro* sto udejstvovanje in če je možnost, da se namešca učitelje v kraje, kjer mu je dana prilika dela in ne kakor je bil pred kratkim slučaj v mariborski oblasti, da se jc telo* vadnega vaditelja namestilo v zadnjo gor= sko vas, dočim je več telovadnih društev prosilo brezuspešno zanj. To je moje osebno mnenje o izvenšol* skjsm delu učitelja. Kdor je drugcga mne= nja, naj se oglasi. C. Hočevar. —p Zložljivi oder v šolski sobi. Tov. Fran Grašič, šolski upravitelj v Iški vasi, ki je popolnoma sam zgradil zložljivi oder, je poslal Prosvetnemu odseku Pov. UJU po* pis istega. Kulise tega je poslikal tov. Lu* lik. V lažje razumevanje opisa je priloženih tudi šest fotografij. Oder, ki zavzema raz= stavljen 18 m2 prostora, se lahko postavi razložcn na prostor 3 m dolg in 1 m širok. Ker so taki zložljivi odri zelo primerni za šolske sobe, naprošamo vse tov. upr. šol, ki že imajo take odre, da nam pošljejo opis istih in po možnosti tudi skice. Te opise in skicc bodemo poslali na vpogled onim. ki želijo postaviti na šolah odre. Obenem pa obve* ščamo dotičnike, ki se za gornji opis zanis majo, da ga jim pošljemo na vpogled proti povrnitvi poštnine.