LETO XXXIX., ŠT. 10 PtUJ, 1 3. marca 1 986 CENA 40 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Brez strokovnjakov ne gre (stran 2) Kako načrtujemo vrt (stran 5) Krepke besede delavcev (stran 5) Krajevna skupnost Ptujska gora (stran 6) Najboljši športniki in športnice (stran 11) Nadaljni volilni postopki Po volitvah 13. in 16. marca bodo predsedniki de- lavskih svetov v TOZD in predsedniki svetov krajev- nih skupnosti sklicali novo izvoljene delegacije za zbore občinske skupščine, kjer se bodo delegacije konstituirale (v manjših TOZD in delovnih skupno- stih tudi konference delegacij), obravnavale predloge kandidatov, določile delegata drugo sejo občinske kandidacijske konference in delegata za prvo sejo občinske skupščine. Delegacije za skupščine SIS pa se bodo konstituirale (izvolile vodjo delegacije) in do- ločile kandidata za prvo sejo skupščine SIS, kjer se združujejo, pa delegata za prvo sejo konference dele- gacij. Te naloge morajo biti opravljene do 20. marca. Druga občinska kandidacijska konferenca, ki jo skliče predsednik OK SZDL, pa bo v Ptuju 25. mar- ca. Na tej seji bodo: — sprejeli poslovnik in obravnavali poročilo SZDL o opravljenih aktivnostih med prvo in drugo občinsko kandidacijsko konferenco, — razpravljali o morebitnih dodatnih predlogih za možne kandidate, — določili kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS, ter obravnavali predloge možnih kandidatov za najvišje organe v SRS, delegate za Skupščino SFRJ in Skupščino SRS itd. Prvo zasedanje zborov Skupščine občine Ptuj četr- tega mandata delegatskih skupščin pa bo predvido- ma 14. aprila 1986. FF Dan žensk je v Delti tudi tovarniški praznik »Današnji dan — 8. marec, smo si izbrali za naš praznik, saj sL vsako leto na ta dan zno- va prikličemo v spomin naše enoletno delo, dosežke v tem letu, zastavimo pa si tudi nalo- ge za naprej. Eno leto smo si- cer starejši, vendar smo si v tem času pridobili dodatne iz- kušnje, ki so lahko tudi porok za boljše delo. Med dobrimi delavci smo iskali najboljšo delavko v vsaki izmeni in delavca v režiji, naj- boljšo družbenopolitično de- lavko in mladinko. Za izredno aktivno družbenopolitično in samoupravno delovanje je de- lavski svet DO Labod podelil Seznanja osemnajstim članom jAega kolektiva. Imamo pa tu- di 25 jubilantov, ki delajo v Delti 10, 20 in 30 let. Ob našem prazniku se spomnimo tudi aktivnih krvodajalcev, ki jim podelimo značke. V tem času pa se je upokojilo 14 delavcev, ki smo jih povabili medse, da se jim za njihov prispevek k razvoju in uspehom našega de- lovnega kolektiva primemo za- hvalimo in da jim skupno zaže- limo še mnogo zdravih in zado- voljnih let,« je v svojem uvod- nem pozdravu dejala Marija Kmičar — direktorica TOZD Delta v Ptuju — na sobotni slo- vesnosti ob tovarniškem praz- niku. S čestitkami sodelavkam za praznik žensk in sodelavcem za praznik delovne organizacije je začela svoj slavnostni govor Anica Kokol — predsednica OO sindikata. Pri tem je pou- darila, da je za njimi čas raz- prav o poslovanju v preteklem letu, v katerih so ugotovili, da z doseženim ne morejo biti zado- voljni. Zato so načrti za pri- hodnost predvsem še boljši de- lovni rezultati. V svojem govoru je opozori- la tudi na bližnje volitve in kongrese, v katerih bo lahko ravno prispevek žensk zelo po- memben, zlasti v takih delov- nih sredinah, ki so po številu zaposlenih žensk enake njiho- vi- Več o praznovanju v Delti pa v prihodnji številki Tednika. mš Koga in kako bomo volili Neposredne volitve so za de- lavce, delovne ljudi in občane ena od najpomembnejših dolž- nosti in opravil. Tako kot po vsej Sloveniji bomo tudi v ptujski ob- čini v tem tednu opravili četrte delegatske volitve, ki bodo po- menile potrditev vsega tistega, kar smo v predkandidacijskem in kandidacijskem postopku predlagali in dorekli. Naš volilni sistem je precej zapleten, zato volitve ne pomenijo enkratnega dejanja, temveč le manifestacijo zaupanja ljudem, ki smo jih evi- dentirali in kandidirali. Danes v organizacijah združenega dela V vseh TOZD in drugih delov- nih skupnostih, kjer združuje de- lo več kot 30 delavcev, bodo iz- volili člane delegacije, ki delegi- rajo delegate v Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in člane delegacij, ki delegirajo svo- je delegate v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interes- nih skupnosti. Treba bo torej priti na volišče, kjer bosta delala dva volilna od- bora, ki bosta vsakega volilca tu- di ustrezno poučila, kako opravi volitve. V nedeljo, 16. marca v krajevnih skupnostih Na voliščih, ki jih je določila občinska volilna komisija. Urad- ni vestnik št. 6 z dne 6. marca 1986, za vsako krajevno skup- nost bodo občani, ki so vpisani v volilni imenik (stari nad 18 let) izvolili svoje člane delegacije, ki bodo delegirale delegate v Zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj, čla- ne delegacij (posebne, združene ali splošne, kakoi so se pač kje odločili) za delegiianje delegatov v zbore uporabnikov skupščin SIS. Občani pa bodo glasovali tudi o kandidatni listi za delega- te Družbenopolitičnega zbora SO Ptuj. V ta zbor so predlagale delegate izmed članov svojih or- ganov občinske družbenopoliti- čne organizacije, občani pa bodo na glasovnici samo obkrožili ali so za predlagane kandidate ali so proti. Na tistih voliščih, kjer bodo glasovali kmetijski proizva- jalci pa bodo ti glasovali še o kandidatih za svojo »kmečko de- legacijo«, ki bo pošiljala delega- te v Zbor združenega dela in v zbor uporabnikov skupščin SIS. Za vsakega volilca bo v nede- ljo na volišču precej nalog, zato bo moral pazljivo prisluhniti na- vodilom članov volilnih odbo- rov, da ne bo glasovnica zaradi premale poučenosti neveljavna. Upoštevajmo vabilo Socialisti- čne zveze, pridemo na volišča in glasujmo za ljudi, ki smo jih iz svojega okolja izbrali sami! FF UVODNIK--N Največji problem — brezposelnost! v ptujski občini smo uspeli v preteklem srednjeročnem obdobju »pridelati« največji odstotek brezposelnih v Sloveniji — kar 10 od- stotkov vseh brezposelnih je v naši občini. Medtem ko smo imeli 1981. leta 800 brezposelnih, jih imamo na začetku novega srednje- ročnega obdobja 1500. Od skupnega števila vseh zaposlenih v So- cialistični republiki Sloveniji je v ptujski občini 2,3 odstotka zapo- slenih, v občini pa živi 3,5 odstotka vsega slovenskega prebivalstva. Podatku o najvišjem odstotku brezposelnih pa se pridružuje še po- datek o izrednem pomanjkanju sposobnih strokovnih kadrov pred- vsem tehnične stroke. Zadnje leto prejšnjega srednjeročnega obdobja smo po doslej znanih podatkih zaključili najmanj uspešno in s tem ustvarili kaj šibko osnovo za razvoj v obdobju do leta 1990. Kako bomo torej v še težjih in bolj neurejenih gospodarskih razmerah kot so bile v pre- teklih petih letih, rešili problem brezposelnosti? Razvojni plani gospodarstva niso obetavni, investicijska spo- sobnost pada in tako dalje. In vendar je združenemu delu že ponu- jena možnost za izboljšanje kadrovske strukture in zmanjšanje šte- vila brezposelnih ali pa vsaj možnost, da se število brezposelnih ne bi povečalo. Gre za novi sporazum o štipendiranju, o katerem sedaj v združenem delu razpravljajo in se odločajo o njegovem sprejemu. Sporazum prinaša pomembne novosti na področju kadrovske- ga štipendiranja. V ptujski občini je poprečno letno okrog ISOO šti- pendistov, razmerje med štipendijami iz združenih sredstev in ka- drovskimi pa je 70 proti 30. To je obratno od republiškega poprečja, ki pa naj bi ga dosegli prav z novim sporazumom. Namen kadrov- skega štipendiranja je namreč zagotoviti ustrezno kadrovsko struk- turo v združenem delu. Res je, da bodo morale organizacije združe- nega dela po novem nameniti za štipendiranje več denarja kot do- slej, vendar se bo v znanje naložen denar bogato obrestoval. Sicer pa združeno delo mora tudi kaj žrtvovati, v tem primeru seveda de- nar — če si hoče zagotoviti takšne kadre, kot jih za svoj razvoj po- trebuje. Z novim sporazumom o štipendiranju prav gotovo ne bo mo- goče rešiti vseh problemov v zvezi z brezposelnostjo. Tu so še druge možnosti — od več izmenskega dela do boljše izkoriščenosti zmo- gljivosti v posameznih izmenah, delovne discipline in dobre organi- zacije dela. Na drugi strani pa ne gre pričakovati, da bodo sedaj or- ganizacije združenega dela kar na slepo zaposlovale brezposelne, med katerimi je več kot polovica mladih do 27 let. Glede na pogoje gospodarjenja se bodo brez dvoma odločale za nujno potrebno pro- duktivno zaposlovanje, za zaposlovanje mladih sposobnih strokov- njakov. Ozreti pa se bo treba tudi v razvite predele Slovenije in pri- tegniti k investiranju v nova delovna mesta tiste organizacije zdru- ženega dela, ki imajo za to interes. S skupnimi močmi se da mnogo storiti. Lep primer je Planikina temeljna organizacija v Majšperku, ki bo v kratkem ponudila čez 300 novih delovnih mest prebivalcem na manj razvitem haloškem območju. Ne gre zanemarjati ostalih perečih problemov, ki smo jih iz prejšnjega prenesli v sedanje srednjeročno obdobje. Kljub temu pa ostaja brezposelnost problem številka ena in pred njim si ne smemo zapirati oči ali pa ga potiskati v ozadje zaradi kopice ostalih proble- mov. Korak naprej bo storjen že s sprejemom novega sporazuma o štipendiranju. Nevenka DOBUEKAR KONGRES AKCIJE IN NE BESED Priprave na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije prehajajo v sklepno fazo. Te dni so delegati že sprejeli predloge kongresnih listin. Občinski sveti Zveze sindi- katov Slovenije so za kongres iz- volili 512 delegatov, status dele- gata pa ima še 126 članov repu- bliškega sveta, statutarne komisi- je in sveta ter nadzornega odbo- ra Zveze sindikatov Jugoslavije. 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 21. in 22. marca v Ljubljani, na njem pa bo sodelo- valo tudi 11 delegatov iz ptujske občine, ki jih bo vodil Stanko Debeljak, predsednik občinske- ga sveta ZSS Ptuj. Ptujčani so bolj ali manj uspešno opravili predkongresne priprave, v neka- terih so namreč ostali na pol po- ti. Na nekatera skupna vpraša- nja, ki naj bi jih razrešil bližnji kongres, pa so opozorili, ko so se srečali z delegati iz pbčin Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica. MeniH so, da je kongresna reso- lucija le skupek prepisanih delov prejšnjih in nedorečena. Tako ni- kjer ni besedi o tem, kaj smo in kaj nismo naredili v preteklosti. Ugotovili so tudi, da so sindikal- ni delavci premalo »agresivni« in zato tudi javnost pogosto ne pozna njihovega dela. Učinkovitost sindikalnega de- la bo v bodoče boljša, če bomo uspeli razmejiti naloge med družbenopolitičnimi organizaci- jami, samoupravnimi organi in poslovodnimi organi. Ker tega ni, je povsem jasno, da tudi od- govornosti ni. Sicer pa ljudje pričakujejo, da bo 11. kongres — kongres akcij in da se bo v resnici zgodilo to, kar govorimo že nekaj časa — bomo prešli od besed k ' njem. Voda še zmeraj neoporečna Občinski štab za odpravljanje posledic razlitja kurilnega olja iz podzemnega rezervoarja pri osnovni šoli Hajdina še naprej redno spremlja in nadzoruje kvaliteto in higieno vode iz vseh štirih zajetij, ki so v neposredni bližini (okoli 300 m) v črpališču Skorba. Iz preventivnih vzrokov so bistveno zmanjšali količino črpane vode na 80 litrov v sekundi, iz dveh vodnjakov pa so črpanje tudi ustavili, saj želijo na ta način obdržati nivo podtalnice na primerni vi- šini, ki ne bi ogrožala zajetij pitne vode. Dobre rezultate daje tudi drugi preventivni ukrep, saj črpajo pod jezom ali pod nasipom pod- talnico in jo usmerjajo v studenčnico. Tako želijo preprečiti iztok podtalnice, ki je onesnažena, v zajetja pitne vode. Vsa voda v gospo- dinjstvih pa je še naprej neoporečna in pričakujejo, da kljub otoplitvi bistvenih sprememb ne bo. -OM 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 13. marec 1986 - TEDNIK Lanski finančni rezultati v ptujski občini so odraz šibkih proizvodnih dosežkov Celotni prihodek, ki gaje v preteklem letu v gospodarstvu občine Ptuj ustvarilo okrog 90 organizacij združenega dela, je znašal 147 088 999 tisoč dinarjev in dosegel 71,8% stopnjo rasti. Dosežena rast celotnega prihodka gospodarstva občine je v primerjavi z ugoto- vljeno rastjo cen v preteklem letu dokaj zadržana, saj po podatkih re- publiškega zavoda za statistiko ugotavljamo, da so dosegle cene do- kajšnjo stopnjo rasti. Cene na drobno so bile v poprečju višje za 79,3 %, cene pri industrijskih proizvajalcih pa za 94,8 %. Že ob prvem pogledu na dosežene proizvodne rezultate v preteklem letu pa ugota- vljamo, da so ustvarjeni prihodki gospodarstva občine zaostali za po- prečno ugotovljeno rastjo cen prav zaradi njih. V industriji ptujske občine v preteklem letu namreč načrtovana resolucijska rast obsega proizvodnje (okrog 3 %) ni bila dosežena Obseg proizvodnje je dose- gel za 1,4 % nižji nivo kot v letu 1984, kar se je prav gotovo odrazilo na poprečnih rezultatih gospodarstva občine. V strukturi ustvarjenega celotnega prihodka ni prišlo do bistvenih sprememb. Velja pa omeni- ti, da so se v deležu zmanjšali prihodki od prodaje, tako na domačem trgu, ki predstavljajo sicer glavnino vseh prihodkov, kot tudi prihodki od prodaje na tuje, saj iz podatkov o zunanjetrgovinski menjavi v ob- čini ugotavljamo, da predvidena 10-odstotna rast izvoza in 7-odstotna rast uvoza v preteklem letu ni bila dosežena. Tako izvoz kot uvoz sta se lani gibala pod nivojem iz leta 1984. V strukturi celotnega prihod- ka pa so se okrepile nekatere druge oblike prihodkov. V breme ustvarjenih prihodkov so v preteklem letu gospodarske organizacije združenega dela obračunale 121 615 570 tisoč dinarjev porabljenih sredstev, ki so v primerjavi z letom 1984 porasla za 173,3 %. Porabljena sredstva so prehitela rast ustvarjenih prihodkov med drugim tudi zaradi nekaterih postavk, kot so obresti za kredite za obratna sredstva, materialni stroški delovnih skupnosti, nadomestila za opravljen plačilni promet ter za bančne storitve in še nekatere, ki so se v preteklem letu zaradi korenitih sprememb obračunskega siste- ma prenesle v porabljena sredstva in več ne bremenijo ustvarjenega dohodka. Čeprav spadajo med porabljena sredstva le obresti za kredite, najete za obratna sredstva, velja na tem mestu omeniti obresti, ki so jih v preteklem letu organizacije združenega dela plačale za vse najete kredite. Glede na to, da gospodarstvu občine že dalj časa primanjkuje obratnih sredstev, ki jih je bilo potrebno nadomestiti s krediti, so or- ganizacije združenega dela za tako najete kredite ter za kredite 'za os- novna sredstva lani plačale 5 134 393 tisoč dinarjev, kar je več kot dva in pol krat več kot v letu poprej. Sicer so lani obračunale tudi za 2 083 265 tisoč dinarjev prihodkov od obresti, vendar znaša neto obremenitev gospodarstva z obrestmi še vedno 3 051 128 tisoč dinar- jev, kar je skoraj trikrat več kot v letu 1984 in pomeni hkrati kar 71 % vseh sredstev, ki jih je lani gospodarstvo ustvarilo na primer za aku- mulacijo. Ob spremljanju finančnih rezultatov, doseženih v preteklem letu, je potrebno posebno pozornost nameniti organizacijam združenega dela, ki so preteklo leto sklenile z izgubo. Tako je izguba lani znašala 441 795 tisoč dinarjev, kar je za 182,7 % več kot v letu 1984, ko je je bilo le 156 252 tisoč dinarjev. Lani je z izgubo sklenilo svoje poslova- nje osem organizacij združenega dela, med njimi pa so tudi takšne, ki so izgubo »prigospodarile« zaradi statusnih spremem.b — pripojitve ene organizacije k drugi (Emona — Merkur, KK — TOZD Trgovina, KK — TOZD Tovarna močnih krmil). Izguba je v celoti pokrita, ra- zen v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, kjer znaša po sklepnem računu za lani skupna izguba 134 420 tisoč dinarjev, nepokritih pa je ostalo 95 597 tisoč dinarjev. Nizka industrijska proizvodnja v občini, pospešena rast stroškov poslovanja, dokajšnje izgube ter ne nazadnje spremembe obračunske- ga sistema, so vplivale na nizko nominalno rast dohodka gospodar- stva. Dohodek gospodarstva občine je lani znašal 25 517 969 tisoč di- narjev, v primerjavi z letom 1984 pa je dosegel 65,4 odstotno nominal- no rast. Razporejenega pa je bilo za izgubo več dohodka. Osnovne značilnosti delitvenih razmerij se kažejo v tem, da je ostal delež aku- mulacije v razporejenem dohodku, ki bi se naj po resolucijskih usme- ritvah okrepil — nespremenjen, delež sredstev za osebne dohodke se je povečal za okrog 6 %, druge obveznosti iz dohodka so se v deležu zmanjšale zgolj na račun prenosa nekaterih postavk v stroške poslo- vanja, obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb pa so se v deležu prav tako povečale. Z razporeditvijo čistega dohodka ob koncu leta je bilo za osebne dohodke delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela iz go- spodarstva občine, razporejenih 12 728 625 tisoč dinarjev, kar je za 101,8 % več kot ob koncu 1984. leta. Omenili smo že, da bi morale go- spodarske organizacije združenega dela v preteklem letu z razporedit- vijo dohodka in čistega dohodka zagotoviti povečanje deleža akumu- lacije v dohodku, sredstva za osebne dohodke pa bi smela rasti le do 90 % stopnje rasti dohodka. Sicer neočiščeni podatki pa kažejo, da je ostal delež sredstev za akumulacijo v razporejenem dohodku nespre- menjen, sredstva za osebne dohodke pa so presegla rast primerljivega dohodka, ki je lani porasel za 95,6 %. Vsekakor bo o usklajenosti rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine dokončno sprego- voril Izvršni svet skupščine občine. Poprečni mesečni čisti osebni do- hodek, obračunan na delavca, zaposlenega v gospodarstvu občine pa je lani znašal 50 618 dinarjev in je v primerjvi z letom 1984 porasel za 98,1 %. Ostanejo nam še ustvarjena sredstva za reprodukcijo. Tvorijo jih sredstva akumulacije ter skupna obračunana amortizacija. Sredstva za reprodukcijo, ustvarjena v preteklem letu, so v absolutni vrednosti znašala 8 280118 tisoč dinarjev, v primerjavi z letom 1984 pa so dose- gla dokaj nizko nominalno rast, saj so porasla le za 68,2 %. Realno so torej pod nivojem iz leta 1984. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA PTUJ Brez strokovnjakov ne gre TOZD ELEKTROKOVINAR Nekoč cvetoča montažna de- javnost v F*tuju je pričela pred le- ti pešati. Verjetno bo držalo, da so se pričele njene težave s splo- šno krizo v gradbeništvu. Prisot- nost dveh montažnih podjetij na mariborskem in ptujskem ob- močju je postala preveč, posledi- ca tega je bil prenos strojne mon- taže v Maribor. Ob tem so se do- govorili, da bodo pričeli v Ptuju razvijati proizvodnjo, ki bo na- domestila izpad v montažni de- javnosti. Ta dogovor pa ni reali- ziran, vsaj ne v celoti in temeljna organizacija EKO Ptuj se je zna- šla v nezavidljivem položaju. Čistilna naprava v tovarni olja v Kranju, proizvod tozd EKO Ptuj Med vzroki svojega slabega gospodarjenja v letu 1985 dajejo največjo težo prav temu dejstvu. Zataknilo se je namreč pri razvo- ju in prodaji njihove proizvod- nje. Vzrok je v kadrovskih teža- vah. Brez strokovnjakov v te- V temeljni organizaciji EKO Ptuj so dosegli v letu 1985 celotni prihodek 865 mi- lijonov dinarjev, »pridelali« pa so 29 milijonov dinarjev iz- gube. Izgubo so uspeli pokriti s pomočjo delovne organizaci- je PMI Maribor. Seveda pa je izguba resna ovira za nadalj- nje delo v tozdu, saj organiza- cija brez ustvarjenega dohod- ka ne more mirno gledati na svoj razvoj v naslednjem obra- čunskem obdobju. meljni organizaciji ne morejo prevzemati večjih, strokovno zahtevnih objektov, prav tako pa prodaja brez strokovno usposo- bljenih delavcev ni sposobna po- skrbeti za učinkovit nastop na tr- žišču. Sistem za kemično pripravo vode, ki so ga delavci EKO Ptuj montirali v komunalni energetiki v Ljubljani V temeljni organizaciji Elek- trokovinar Ptuj so namreč pred leti razvili postopke za kemično pripravo ter kemično in biološko čiščenje vode. Ta zahtevni pro- gram je potrebno razvijati in ne- • nehno dopolnjevati. Zato so po- skušali z razpisi na nivoju delo- vne organizacije PMI Maribor že pridobiti več strokovnjakov, pa pravega odziva ni bilo. V ptuj- skem tozdu bi takoj zaposlili naj- manj dva inženirja ali diplomira- na inženirja strojništva in dva in- ženirja elektrotehnike. Dobrodo- šli so tudi mladi strokovnjaki, ki si bodo izkušnje šele pridobili. Strokovnjakom, tudi tistim za vodenje montažne dejavnosti, so v Elektrokovinarju na široko odprta vrata. Sicer pa, zaposleni v temelj- ni organizaciji EKO vidijo svojo prihodnost v strokovnem pristo- pu k razvoju proizvodnje na omenjenem področju priprave in čiščenja vode. To bo v bodoče njihov večji vir pridobivanja pri- hodka, v načrtu pa imajo tudi razvoj dela elektromontažne de- javnosti. Pomembno je, da so te svoje interese uskladili z interesi matične delovne organizacije in smer razvoja nakazuje tudi nji- hov sanacijski program. J. Bračič Nekateri pomembnejši fizični rezultati, doseženi v ormoškem gospodarstvu v preteklem letu Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v lanskem letu v ormoški občini povečal za 6,2 % in je le za 2 desetini odstotka zaostajal za načrtom po občinski resoluciji. Povečal se je bolj kot v poprečju v republiki, kjer smo dosegli 1,2 % povečanje. Podobno je bilo z iz- vozom. V lanskem letu je v ormoški občini rasel po stopnji 20,2 %, z občinsko resolucijo so načrtovali 26,7 % rast. Skupno so izvozili v vrednosti 1 172 372 tisoč dinarjev blaga in storitve, uvoz je bil manjši od izvoza, 277 769 tisoč dinarjev in ni dosegel obsega iz leta 1984 (ind. 97,4). Za primerjavo navajamo po- datke za republiko, izvoz je bil večji za 6,0 %, uvoz za 8,2 %. Finančni rezultati so bili v lanskem letu pod velikim pritiskom rasti cen, primerljivost s preteklimi leti pa so v veliki meri zameglile spremembe obračunskega sistema, ki so bile naravnane tako, da bi omogočile porabo v re- alnejših okvirih. Celotnega prihodka so orga- nizacije združenega dela s področja gospo- darstva dosegle v višini 18 491 08! tisoč di- narjev, za 85,1 % več kot pred letom. Izvozni napori so se odrazili v večjem deležu prihod- kov, doseženih na tujem trgu, v letu 1984 je bil njihov delež v celotnem prihodku 8,8 %, v lanskem letu se je povečal na 9,1 %. Prihod- kov, doseženih na tujem trgu, je bilo v skupni vrednosti 1 680 056 tisoč dinarjev, večji so bi- li za 90.8 %. Dohodka je bilo doseženega v vrednosti 3 407 262 tisoč dinarjev, visoka rast primerlji- vega dohodka (ind. 200,0) je bila dosežena predvsem na račun obračunskih sprememb. Na povečanje porabljenih sredstev so vpli- vale obračunske spremembe. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so jih obračunale v vrednosti 15 083 821 tisoč dinarjev, za 93,9% več kot v letu 1984. Po preračunu na primerljivo osnovo so porasla za 80,0 %, kar je vzpodbudno, saj so tako za rastjo celotnega prihodka zaostali za 5,1 in- deksnih točk. Rast porabljenih sredstev so vsekakor zadržale v reprodukcijski proces vložene surovine in material, saj so material- ni stroški porasli glede na splošno povečanje cen sorazmerno nizko, le za 65,9 %. Nabavna vrednost prodanega blaga pa je bila večja le za 50,9 %. V racionalno porabo obratnih sredstev gotovo sili organizacije združenega dela velika zadolženost. Medtem ko so v lan- skem letu dobili 343 232 tisoč din prihodkov od obresti, so plačali za obresti za obratna sredstva 1 310 079 tisoč dinarjev, za osnovna sredstva 318 788 tisoč dinarjev. Neto odliv plačanih obresti je skupaj znašal 1 285 635 ti- soč dinarjev, sredstva za akumulacijo je pre- kašal za skoraj petkrat. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so razporedile 3 825 235 tisoč dinarjev dohodka, za 53,5 % več kot v letu 1984. Za obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo so razporedile 945 375 tisoč dinarjev dohodka (iz dohodka in osebnih do- hodkov), za 106,3 % več kot pred letom. Po- večan delež razporejenega dohodka od 18,4 % v letu 1984 na 24,7 % v letu 1985 je bil zaradi višjih prispevnih stopenj in osnov za obračun obveznosti ter večje davčne stopnje. Za druge obveznosti iz dohodka so razpore- dile iz dohodka 970 581 tisoč dinarjev, ind. 100,5. Na bistveno zmanjšanje deleža razpo- rejenega dohodka za te namene od 38,8 % na 25,4 "/o so vplivale spremembo v obračunu, saj so bila z novim zakonom o celotnem pri- hodku prenesena med poslovne stroške pla- čila za obresti za kredite za obratna sredstva, plačila materialnih stroškov delovnim skup- nostim in plačila za bančne storitve in povra- čila stroškov plačilnega prometa, ki so vsa pred spremembo bremenila dohodek. Za či- ste osebne dohodke in skupno porabo je go- spodarstvo namenilo 1 638 425 tisoč din, za 95,3 "'0 več kot v letu 1984. V razporejenem dohodku je delež porasel od 33,7 % v letu 1984 na 42,8 % v letu 1985. Ob takšnih delit- venih razmerjih je za akumulacijo ostalo le 7,1 % razporejenega dohodka. Delež akumu- lacije v doseženem dohodku je bistveno upa- del od lanskega devetmesečja, ko je pomenil še 15,6% dohodka, ob koncu leta le 7,9%. Sredstev za akumulacijo je gospodarstvo po zaključnem računu oblikovalo 270 854 tisoč dinarjev. 18,8% povečanje bistveno zaostaja za rastjo cen na drobno, ki so porasle za 79;3 %, tako je bilo v lanskem letu realno oblikovanih le okrog 66 % sredstev za aku- mulacijo iz leta 1984. Cilji' politike delitve dohodka v smislu povečanega deleža sred- stev za razširitev materialne osnove dela se v lanskem letu torej niso uresničili. Za osebne dohodke in skupno porabo so razporedili 2 162 001.tisoč dinarjev. Poveča- nje za 97,5 % ni doseglo rasti primerljivega dohodka, ki je porasel za 200.0 %. V skladu z občinsko resolucijo lahko sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posa- mezni organizaciji rastejo v odvisnosti od re- zultatov gospodarjenja, rasti izločenih sred- stev za akumulacijo, dosežene proizvodnje, storilnosti in gospodarnosti. Sicer pa popre- čni obračunani čisti osebni dohodki na de- lavca daleč zaostajajo za republiškim popreč- jem. Ta je v lanskem letu v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva znašal 44 698 dinarjev. Povečal se je za 85.4 %, ob rasti cen življenjskih potrebščin, ki so bile dražje za 79,4 %, je tudi realno nekoli- ko porasel. Poslovno leto sta z izgubo sklenili dve or- ganizaciji združenega dela. Tovarna sladkor- ja je ugotovila 375 027 tisoč dinarjev izgube, po obsegu je njena izguba za okrog 39 % več- ja kot ustvarjena akumulacija ormoškega go- spodarstva. Mercatorjev Ograd je imel izgu- be v vrednosti 45 459 tisoč dinarjev. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA PTUJ Enotno za štipendijsko politiko Predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS je bil na seji zborov SO Ptuj sprejet soglasno. Opozorili pa so na to, da naj- višja štipendija ne sme presegati najnižjega osebnega dohodka za nor- malno delo v polnem delovnem času in ne najnižje pokojnine za pol- no delovno dobo. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je pri upravičenosti do šti- pendije treba bolj upoštevati podatke, zbrane v socialni službi, ki se mora usposobiti tako, da bo lahko sprotno spremljala socialno stanje in spremembe pri upravičencih. Zbori so tudi priporočili vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupriosiim, da v skladu z določili dogovora podpišejo samoupravne sporazume o štipendiranju na svo- jem območju. FF Podpora predvsem uslužnostni obrti Na seji Družbenopolitičnega zbora in Zbo- ra krajevnih skupnosti je bila živahna razpra- va o analizi uresničevanja dogovora o razvo- ju drobnega gospodarstva v občini v letih 1981 —85. Delegati so v celoti podprli ugoto- vitve Izvršnega sveta SO Ptuj in stališča od- borov zborov. Pri tem je bilo poudarjeno, da nekatere storitvene dejavnosti še ne pokriva- jo potreb občanov. Sprejeta cenovna in dav- čna politika ni bila dovolj učinkovita za raz- voj deficitarnih uskižnostnih obrti, medtem pa se je močno razmahnila popoldanska obrt. Glede popoldanske obrti so bila v zborih različna mnenja, od predlogov, da naj bi do- voljevali samo uslužnostno obrt do predlo- gov, da prepustimo OZD, da po svojih go- spodarskih potrebah razvijajo proizvodno kooperantsko obrt tudi kot dopolnilno. Sled- njič je prevladalo mnenje, da naj bo proiz- vodna popoldanska obrt dovoljena predvsem kot neke vrste prehodno obdobje, ki naj traja do dve leti, poteni pa se mora delavec odloči- ti, ali bo obrt opravljal poklicno, če ne pa jo naj opusti. Dali so pobudo, da se naj to opre- deli v obrtnem zakonu in tudi v družbenem dogovoru o razvoju drobnega gospodarstva. To naj ne velja za uslužnostne deficitarne obrti in za domačo obrt, ki jo je treba kar naj- bolj spodbujati. Na tem področju je v občini še veliko možnosti, ki bi jih morali podrobne- je preučiti v posameznih krajevnih skupno- stih. Odbor Zbora KS je tudi opozoril na bi- rokratske postopke na tem področju in na ustreznejše pridobivanje lokalov na območju mesta. Predlagal je, da naj bi javno razpisali, kaj nudimo v občini tistim, ki bi odprli defi- citarno obrt. Zanimivo je bilo tudi vprašanje delegacije KS Boris Ziherl, kje se naj učenec ali delavec nauči take uslužnostne ali domače obrti, za. katero na našem območju ni ustrezne šole oziroma izobraževalne smeri. Menili so, daje za take obrti treba nuditi tudi potrebne šti- pendije. V obeh zborih so delegati soglasno sprejeli ugotovitve iz analize in podprli predlog izvrš- nega sveta o nadaljnjih aktivnostih na po- dročju razvoja drobnega gospodarstva v ob- čini. Ob tem naj se upošteva tudi stališča i^ pobude iz razprave. tir TEDNIK " marec 1986 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 O DELU MS ZKS ZA PODRAVJE Uspešno reševanje problemov skupnega pomena Na programsko volilnih sejah občinskih konferenc ZKS na območju Podravja obrav- navajo tudi poročilo o delu Medobčinskega sveta ZKS za Podravje za minulo leto. Za to obdobje je značilno nadaljevanje intenzivno- sti dela komunistov, organiza.cij in organov ZKS v Podravju, ki so se začele po 13. seji CK ZKJ. Gospodarstvo v Podravju je delovalo še v težavnejših razmerah kot v nekaterih drugih okoljih, predvsem zaradi njegove strukture, predelovalnega značaja in velike odvisnosti od surovin. V Podravju je fizična rast indu- strijske proizvodnje v poprečju višja kot v SRS. Zaskrbljujoče je le padanje rasti proiz- vodnje gospodarstva v ptujski občini, ki je celo nižja kot v letu 1984. Prav tako zaskr- bljuje zaostajanje gospodarstva v Podravju v deležu izvoza. V kmetijstvu je bil povečan obseg in tržnost proizvodnje, usposobljene so bile nove površine, z združevanjem denar- ja so bile opravljene naložbe v živinorejsko proizvodnjo. Še nadalje ostaja v Podravju problem ne- zaposlenosti, saj je bilo decembra lani 4.716 nezaposlenih, kar predstavlja 30,8 % vseh iskalcev zaposlitve v SRS. Vrsta problemov, tako težkega materialnega položaja kot nera- cionalno organiziranost, je tudi na področju družbenih dejavnosti. Zaradi vsega navede- nega je bilo delo ZK in drugih družbenopoli- tičnih organizacij posebno težavno, vendar so bili doseženi mnogi premiki na bolje. V okviru MS ZKS je bila obravnavana pro- blematika skladnejšega razvoja Podravja, da- ne so bile pobude za akcijsko povezovanje komunistov, vloga in položaj SOZD Tirna, javnega informiranja in drugih vprašanj, kar vse je akcijsko bolj razgibalo in povezovalo komuniste v Podravju. To še zlasti velja za komuniste v okviru SOZD Unial, zdravstvo Maribor—Ptuj, v kmetijstvu, SOZD Tima in za nekatera druga področja. Z aktivnostjo ZK in MS ZKS je bila dose- žena boljša povezanost vseh dejavnikov v Po- dravju, kar je prišlo do izraza še zlasti na po- dročju planiranja, pri oblikovanju skupnih temeljev plana, v dejavnosti Medobčinske gospodarske zbornice, Sveta skupnosti po- dravskih občin in mesta Maribor pri usklaje- vanju interesov in dogovarjanja v uresničeva- nju skupnih nalog. V lanskem letu so se uspeli tudi tesneje po- vezati z MS ZKS za Pomurje, na skupnem se- stanku so obravnavali vprašanja skupnega pomena in oblikovali osnove za nadaljnje so- delovanje. Uspehi bi bili prav gotovo še več- ji, če bi se pri uresničevanju skupnih usmeri- tev bolj angažirala vsa občinska vodstva ZK. PREDLOG PROGRAMSKIH USMERI- TEV Medobčinski svet ZKS Podravja bo obrav- naval do programsko volilne seje še nasled- nja vprašanja: idejnopolitična vprašanja na- daljnjega razvoja drobnega gospodarstva, na- loge komunistov pri krepitvi Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje, ocena uresničevanja usmeritev o nalogah komuni- stov v zdravstvu, pri razvoju SOZD Tima in po potrebi druga aktualna vprašanja. Pripra- vili bodo tudi program povezovanja in sode- lovanja komunistov in institucij Pomurja in Podravja, ter navezali stike z MS ZKS za Ko- roško in Celje. Poleg navedenih nalog načrtuje MS ZKS Podravja še več drugih nalog s področja go- spodarstva, organizacijskih in kadrovskih na- log, SLO in DS ter obravnavo raznih aktual- nih idejnopolitičnih vprašanj v Podravju s področja gospodarstva in družbenih dejavno- sti. FF PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OK ZKS PTUJ Jamstvo ugleda in učinkovitosti Programsko volilne seje občin- ske konference ZKS Ptuj, ki je bila 10. marca v Narodnem do- mu v Ptuju se je udeležilo 157 delegatov ali 77 odstotkov izvo- ljenih ter 33 drugih vabljenih go- stov. Med njimi so bili tudi Slav- ko Gerič, izvršni sekretar CK ZKS, Alojz Gojčič, član CK ZKS in Slavko Kleindienst, se- kretar MS ZKS za Podravje. V Novi predsednik občinskega ko- miteja ZKS Ptuj Franc Tetičkovič razpravi je sodelovalo 19 delega- tov in gostov, če k temu prišteje- mo še nad 80 razpravljalcev v pe- tih predkonferenčnih skupinah, je svoje mnenje o nalogah ZK v občini povedalo nad sto komuni- stov. Stanko Lepej, predsednik OK ZKS, je v svojem uvodnem refe- ratu strnil misli iz petih konfe- renčnih razprav (o vsaki smo po- ročali posebej) in nakazal glavne naloge za programsko usmeritev občinske organizacije ZKS in njenih organov. Sledila je sveča- na podelitev članskih knjižic no- vosprejetim mladim članom ZK. Za tem se je razvila razprava, ki so jo s poslovnikom omejili na 5 minut, vendar so nekateri razpra- vljalci bili »kršitelji« poslovnika, saj npr. oceniti gospodarska gi- banja in utemeljiti posamezne primere, v petih minutah res ni mogoče. Veliko je bilo v razpravi pove- danega, marsikaj tudi ponovlje- ... sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj Janko Bezjak ... nega, izrečenih več kritičnih kot spodbudnih besed ... Žal razme- re so takšne, stanje v gospodar- stvu in družbi težko, zaskrblje- nost delavcev in delovnih ljudi, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki, velika. Dovolj je bilo že povedanih in zapisanih besed, prav gotovo ne bi dosti prispeva- lo k boljšim razmeram, če bi za- pisali vse, kar je bilo v razpravi povedanega. Treba je začeti res- nično stvari spreminjati na bolje. To pa je odvisno tudi od osebne- ga prizadevanja vsakega komu- nista, od njegove borbenosti, osebnega vzgleda, samoiniciativ- nosti in prepričljive preproste ljudske besede. Delovna skupina OK ZKS je že prej pripravila osnutek pro- gramske usmeritve občinske or- ganizacije ZKS Ptuj in njenih or- ganov. Delegati so v razpravi še veliko dodali in predlagali. Vse to je bilo sprejeto, zato so delo- .., izvršni sekretar Savo Kozjak. vno skupino zadolžili, da pro- gramsko usmeritev ustrezno do- polni. Novoizvoljeni občinski komite ZKS so tudi zadolžili, da programsko usmeritev objavi v glasilu Vesti, objavili pa jo bomo tudi v Tedniku. Na programsko volilni seji ob činske konference ZKS Ptuj so tudi ugodno ocenili delo Medob- činskega sveta ZKS za Podravje in se zahvalili sekretarju Slavku Kleindienstu. Prav tako so tudi izrekli zahvalo dosedanjemu predsedstvu OK ZKS Stanku Le- peju in sekretarju predsedstva Gorazdu Zmavcu za požrtvoval- no in uspešno delo pri vodenju občinske organizacije ZKS Ptuj. FF, JB Na programsko-volilni seji so s tajnim glasovanjem z veli- ko večino glasov za vsakega člana posebej izvolili 43-član- ski občinski komite Zveze ko- munistov Slovenije Ptuj, člane tovariškega razsodišča občin- ske organizacije ZKS, člane statutarne komisije ter nadzor- ne komisije. Za delegata na 13. kongresu Zveze komuni- stov Jugoslavije so izvolili Franca Tetičkoviča, sedanjega predsednika skupščine občine Ptuj. Poleg tega so izvolili še 13 delegatov za 10. kongres slovenskih komunistov. Takoj po končani program- sko-volilni seji se je prvič sestal novi Občinski komite ZKS Ptuj. Med drugim so opravili volitve predsedstva komiteja, za predsednika pa so izvolili FRANCA TETIČKOVIČA, di- plomiranega sociologa, ki se- daj uspešno opravlja naloge predsednika skupščine občine Ptuj in delegata v Zboru občin SRS. Za sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS so izvolili JANKA BEZJAKA, ekonomista, ki sedaj uspešno opravlja naloge predsednika izvršnega sveta skupščine obči- ne Ptuj. Za izvršnega sekretar- ja predsedstva občinskega ko- miteja ZKS Ptuj pa so izvolili SAVA KOZJAKA, diplomira- nega pravnika, ki sedaj uspe- šno opravlja naloge vodje sod- nikov za prekrške občine Ptuj in predsednika skupščine sa- moupravne izobraževalne skupnosti občine Ptuj. » PRIMATOV TOZD IMA TEŽAVE Novo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ormož se je na prvi seji, bila je v ponedeljek, 10. marca, že spoprijelo s težavami. Delavci Primatove temeljne organizacije Bančna oprema niso sprejeli zaklju- čnega računa za leto 1985 s predlagano delitvijo čistega dohodka. V tozdu z okrog 110 zaposlenimi so lani sicer dobro gospodarili, vendar to pripisujejo predvsem ugodni tržni situaciji. Precej denarja bi morali nameniti v sklad skupne porabe na ravni delovne organiza- cije, nekaj za solidarnostno pokrivanje izgube v dveh ostalih Primato- vih tozdih, nekaj za kritje lastne izgube iz prejšnjih let. Delavci pa so zahtevali izplačilo enega poprečnega osebnega dohodka v republiki za preteklo leto. Njihov poprečni osebni dohodek je precej pod repu- bliškim, pa tudi občinskega ne dosegajo. Člani predsedstva so zelo na široko razpravljali o problemih v te- meljni organizaciji, ki niso le v zvezi z zahtevo delavcev. Ti se morajo zavedati, da so bili v prejšnjih letih deležni solidarnostnega pokriva- nja izgube, zato sedaj tej solidarnosti, ko jo potrebujejo drugi, ne mo- rejo obrniti hrbta. Poleg tega se jim kaj kmalu lahko zgodi, da jo bo- do ponovno potrebovali, saj jim letos ne kaže tako dobro kot lani. Mnenja članov predsedstva ZK so bila deljena. Nekateri so predlaga- li, da naj bi del sredstev namenili za izplačilo osebnega dohodka, ven- dar po vloženem delu in rezultatih vsakega posameznega delavca, drugi pa so menili, da mora temeljna organizacija predvsem poravna- ti svoje obveznosti. Končne odločitve seveda ni mogoče sprejeti, saj se bodo o tem odločali zaposleni v tej temeljni organizaciji. Zanimivo pa je, da je bil to v občini Ormož prvi primer, ko delavci niso sprejeli zaključnega računa. Na omenjeni seji so člani predsedstva obravnavali še kandidatne liste za organe ZKS in ZKJ ter predlog delegatov za 13. kongres ZK Jugoslavije. Zatem so imenovali komisiji pri predsedstvu ZKS Ormož in obravnavali možne kandidate za izvršni svet SO Ormož. N. Dobljekar Delegati 11. kongresa iz Podravja Iz Slovenske Bistrice: Stanko Skušek — DO Emi Poljčane, Anica Ačko — KZ Slovenska Bistrica, Anton Košič — Impol Slovenska Bi- strica, Marjan Fermolšek — TOZD Veleprodaja Poljčane in Rudi Žnidarič OS Oplotnica. Iz Ormoža: Mirko Lukner — Tovarna Jože Kerenčič in Darinka Rakuša — OŠ Ormož. Iz Lenarta: Anton Galer — IMI Klemos in Irena Rebernik - VVO Marica Krenečič. Iz Ptuja: Kristina Antolič — MIP, dr. Zdenko Antonovič — TOZD Zobozdravstvo, Darinka Čretnik — Srednješolski center Du- šan Kveder, Stanko Debeljak — Občinski svet ZSS, Josip Golub — Pleskar Ptuj, Katica Kašman — EKK — TOZD Farma prašičev, Franc Korošec — TGA Boris Kidrič Kidričevo, Edvard Kupčič — Emona Kmetijski kombinat, Erika Mihelač — Intes — TOZD Pekar- ne Vinko Reš Ptuj, Marko Potočnik — Agis in Drago Zupanič - Kmetijska zadruga Ptuj. Na nedavnem posvetu v Ptuju, ki ga je sklical Vinko Vidic, pred sedrik Medobčinskega sveta ZSS za Podravje, so se tudi dogovorili, da bi na kongresu nastopili s skupno razpravo oziroma osvetlili le en problem, sicer je verjetno, da se bomo izgubili v malenkostih. O tem se bodo še pogovarjali, saj se bodo v kratkem sestali vsi delegati kon gresa, tudi iz mariborskih občin, ki jih v Ptuju ni bilo. Pred 10. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije se bodo sestali tudi z delegati sodelujočih občin, da bi se poenotili glede najpo membnejših kongresnih vprašanj. MC »Mi lahko razmišljamo le — kako bomo preživeli(( Nekaj manj kot 70 odstotkov delegatov se je udeležilo seje zbora združenega dela skupščine občine Ptuj, ki je imela kar 19 točk dnev- nega reda. Po njih bi sodili, da bo seja dolga, končala pa se je po do- brih dveh urah, saj delegati niso imeli bistvenih pripomb na predlaga- ne dogovore, predloge in osnutke dokumentov. Razprava — koliko je je bilo, je bila bolj splošna, tu in tam tudi odraz preslabega poznavanja področja, ki se ga je dotikala. Čeprav bi po eni strani pričakovali prav v tem zboru najbolj konkretne in tudi kritične pripombe na predlagane dokumente ali na posamezne ugoto- vitve in stališča, tega tokrat ni bilo. Združeno delo je namreč tisto, ki denar daje takorekoč za vse — in šele v drugem planu smo vsi tisti, ki lahko z deležem tega denarja razpolagamo. Ena izmed delegatk je celo dejala: »Govorite o tem — kaj in kako bi morali denar deliti v raznih proračunih, na področju te ali one porabe. Mi, mnogi smo taki, pa prav v tem času lahko le še razmišljamo — kako bomo preživeli, kaj nam bo leto 1986 prineslo?« Kljub temu, da tisti, ki so zaposleni v občinski upravi, pripomba je bila namenjena njim, prav tako svoje terjajo in morajo živeti, je imela delegatka v marsičem prav. mš i Rezervni starešine kritično o svojem delu Na skupščini so podelili tudi plakete, značke in pri- znanja. Prejeli so jih: - PLAKETO ZRVS JUGOSLAVIJE: Svet za LO in DS Skupščine občine Ptuj in Jože Ekart (KO Hajdi- na); - ZNAK ZRVS JUGOSLAVIJE: Trajko Stojčev- ski (Ko Franc Osojnik) in Matija Tarbuk (KO Jože Potrč); - PLAKETO ZRVS SLOVENIJE: KO Majšperk; - ZNAK ZRVS SLOVENIJE: Anton Dolenc (KO Lovrenc). Milan Munda (KO Cirkovce) in Alojz Satler (KO Videm); - PRIZNANJA O K ZRVS: KO Ptujska gora, KO Tone Žnidarič, OŠ Podlehnik — podr. Žetale. Mijo Bračko (KO Leskovec). Anton Butolen (KO Podlehnik), Franc Ciglar (KO Boris Ziherl), Matjaž Neudauer (KO Dušan Kveder). Milan Obreht (KO Majšperk). Jože Pul- ko (Ko Bratje Reš), Ivan Rojs (Ko Vitomarci) in Franc Zupanič (KO Hajdina). Osnovna značilnost seje občinske konference ZRVS Ptuj. bila je v četrtek, 6. marca, je precejšnja kritičnost razpravljalcev do dela posameznikov in tudi organizaci- je, ki ima v sistemu SLO in družbene samozaščite po- membne in odgovorne naloge. Razprave delegatov in go- stov so bile usmerjene v izboljšanje dela. manj so govorili o uspehih in dosežkih, čeprav ti sploh niso majhni. Kritičnost v razpravi so narekovale letne konference krajevnih organizacij in izvedba programa vzgoje in izo- braževanja. Predsednik predsedstva OK ZRVS Stanko Meglic je v dopolnitvi poročila o delu, ki je bilo objavlje- no v Biltenu in so ga prejeli prav vsi rezervni starešine v občini Ptuj, med drugim poudaril, da organizacije rezerv- nih starešin znotraj krajevne skupnosti niso še dovolj uveljavljene, čeprav so rezervni starešine v večini aktivno vključeni v samoupravno, družbenopolitično in društve- no delo. Torej ob delu včasih pozabljajo na svojo organi- zacijo. Letne konference so v večini krajevnih organizacij dokaj dobro potekale, z udeležbo — zlasti v mestnih or- ganizacijah — pa niso zadovoljni. Je boljša kot pred ča- som na usposabljanju, to pa je posledica aktivnega dela samoupravnega sodišča pri občinski organizaciji, ki je prevzelo nalogo krajevnih organizacij in opravilo pogo- vore s tistimi člani, ki so v minulih treh letih le nekoliko preveč zanemarili svoje dolžnosti, obvezo po usposablja- nju. Prav tako je bila beseda o tem, daje potrebno izbolj- šati kakovost predavanj z izbiro in pripravo ustreznih predavateljev. Zunanje organizacije se »starajo«, zato bo Več kot doslej potrebno storiti pri kadro/anju mladih v šole rezervnih oficirjev. V razpravi smo slišali tudi zani- mivo mnenje, aa so v organizaciji pustili nekoliko preveč demokracije (mišljena je neudeležba na predavanjih in pri delu v organizaciji), saj je le-ta za tiste, ki delajo in ne za tiste, ki ne delajo in se izmikajo odgovornosti. V nadaljevanju razprave o delu v minulem letu je bi- la beseda o družbeni samozaščiti, varovanju družbene lastnine, pridobivargu naVočnikov za revijo Naša obram- ba (brez nje, po mnenju razpravljalcev, trpi kakovost usposabljanja), predsednik MS ZRVS za Podravje Ivo Gradišek pa je opozoril na potrebo po krepitvi občutka pripadnosti organizaciji, načrtovanju in nato izvajanju srednjeročnega programa vzgoje in izobraževanja, delu aktivov v organizacijah združenega dela in odpiranju or- ganizacije navzven - podružbljanju. Prva naloga rezerv- nih starešin je namreč lastno izobraževanje, druga pa usposabljanje delovnih ljudi in občanov. V razpravo so se vključili tudi predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič (o rezultatih gospodarjenja v ptujski občini v letu 1985), predsednik OS ZSS Stanko Debeljak (o nalogah sindika- tov na področju SLO in DS) in starešine vojašnice Duša- na Kvedra Živojin Pešič, ki se je zavzel za še nadaljne te- sno sodelovanje. Ob tem moramo dodati, da pri izvedbi programa vzgoje in izobraževanja rezervni starešine te- sno sodelujejo z enotami JLA, občinskim štabom za TO, oddelkom za ljudsko obrambo,skupščine občine ter dru- gimi organizacijami in ustanovami. Sodelovanje je zelo uspešno, to so še posebej poudarili. Med letošnjimi nalogami kaže posebej opozoriti na tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugo- slavije, ki bo tokrat ob Dnevu borca v naši republiki. Tu- di v ptujski občini bomo gostili rezervne starešine iz brat- skih republik. Program dela je precej obširen, do voja- ško-strokovnega in idejnopolitičnega usposabljanja do tekmovanj, družbene dejavnosti in pestrega sodelovanja znotraj in izven občine, zla.sti z rezervnimi starešinami in bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. 1. kotar Razprava o kritični analizi Tudi Društvo sociologov in polito- logov Ptuj seje \ključilo v razpravo o kritični analizi političnega sistema so- cialističnega samoupravljanja. Samo razpravo želimo opraviti tudi s stro- kovnega vidika, zato smo na Ptuj po- vabili dr. BOŠTJANA MARKICA iz FSPN v Ljubljani, ki se ukvarja s pro- blematiko našega političnega sistema. Predaval bo na temo: »KRITIČNA ANALIZA POLITIČNEGA SISTE- MA SOCIALISTIČNEGA SAMOU- PRAVLJANJA s posebnim poudar- kom na analizi 1. delegatskega sistema 2. volilnega procesa 3. odnosov federacija — republika.« Predavanje bo obogatil s podatki raziskav FSPN o obravnavanih pro- blemih. Predavanje in razgovor bo v TO- REK, 18. MARCA 1986 ob 17. uri v SREDNJEŠOLSKEM CENTRU PTUJ Pričakujemo vašo udeležbo! Društvo ^očlolog^\ m p. Iilnlogov Ptuj 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 13. marec 1986 — TEDNIK s SKUPŠČINE OBRTNE ZADRUGE PANORAMA PTUJ Smelo tudi vnaprej Zadnjega februarja je zasedala skupščina OZ Panorama Ptuj, ki je poleg tega, da je potrdila zaključni račun za preteklo leto, sprejela osnovne razvojne usmeritve novega srednjeročnega plana ter tudi ne- katere usmeritve do leta 2000. Realizacija je presegla načrt in sicer za 33 milijonov dinarjev in znaša 173 milijonov dinarjev. Izvoz je dosegel 39 milijonov, v glav- nem so izvažali izdelke kovinske predelave in lesno galanterijo. V letu 1985 so ustanovili tudi tehnično-razvojno službo, na katero prenašajo od 30 do 40 odstotkov obstoječe proizvodnje. Odprtje trgovine z last- nimi izdelki prenašajo v novi plan. »Kot poudarja Anton Čoki, direktor zadruge, pri sejemskih predstavitvah ločijo domače in tuje sejme. Eno so domači sejmi, ki so jim dejansko prinesli posle množične proizvodnje. Pri kooperaciji pa gre zgolj za predstavitev zmogljivosti in kakovosti. Posebej izločajo sejem Klimatehnika v Zagrebu, kjer so predstavili program klima teh- nike — izdelkov višje stopnje zahtevnosti obdelave in so obenem či- sto nadomestilo dosedanjega uvoza. Razpolagajo z lastnim patentom — gre za aktivator — mehčalec vode, ki ga izdelujejo kot skupni proizvod z avstrijsko firmo EIBL, s katero že pripravljajo kooperacijsko pogodbo. Prejeli so naročilo za dva milijona SCH. Domači trg tega izdelka še ne pozna. Gotovo so potrebe velike, saj predstavlja izdelek novost na domačem in tudi tu- jem trgu. Inozemski sejmi so največ »prinesli« področju lesne predelave, ki računa na 20 milijonov dinarjev izvoza. Letos računajo na 20 odstotno povečanje realizacije, z istim zne- skom pa naj bi se povečevala letna realizacija v ostalih letih novega srednjeročnega obdobja. Poudarek pa je na osvajanju lastnih izdel- kov, ki jih bo razvijala razvojna služba za člane (zadruge). Izvoz bodo povečevali še bolj smelo in sicer za 50 odstotkov, prevladali naj bi iz- delki kovinske predelave, v kateri so tudi najbolj usposobljeni. Iščejo pa tudi dela v tujini, zlasti za člane, ki opravljajo investicijsko dejav- nost (gradbeniki, instalaterji). To je prinesel novi zakon. Dolgoročno gledano naj bi kar 50 odstotkov proizvodnje temelji- lo na lastnem znanju. Prevladali bodo izdelki za široko potrošnjo in izdelki, ki zahtevajo višjo stopnjo obdelave. Kooperacije bo le toliko, da bodo zadovoljevali potrebe bližnjih OZD. Nasploh so dali delu v tem letu velik poudarek, saj hočejo uve- ljaviti čisti odnos na relaciji zadruga — član. Tako se bosta zadruga in član dogovarjala o vloženem delu vsakega posameznika in tudi ta- ko delila prihodek. Ves poslovni sklad bodo delili glede na vloženo delo člana od obstoja do danes, kar v kalkulativni vrednosti zmanjšu- je prihodek zadruge. Anton Čoki poudarja, da je osnovna naloga zadruge: RAZVOJ OBRTNIŠTVA, vlaganje vanj, ker zadruga ni sama sebi namen. Viktor Cvetko, predsednik zadružnega sveta je ob tem povedal, da se člani zadruge s takim načinom poslovanja strinjajo in bo, če, bo vse tako, kot so zapisali in sklenili, idealno. Pomembno je tudi poudariti, da bo letos zadruga prišla tudi do svojega lastnega kataloga, kar bo še bolj utrdilo njen položaj na trgu. Prvič se bo z njim predstvila že na tradicionalnem obrtnem sejmu v Celju. Uspešno prvo leto delovanja poslovne skupnosti osnovnih šol v Poslovni skupnosti osnovnih šol ptujske občine ugotavljajo, da je prvo leto dela te skupnosti uspešno, saj so v predsedstvu veči- no delovnih nalog tudi realizirali. V glavnem pa gre za koordinacijo dela med vsemi vzgoj- noizobraževalnimi ustanovami — to je vseh šol ptujske občine na tistih področjih, ki so jih v programu dela skupnosti posebej opre- delili. Gre predvsem za skupno izvajanje pro- gramov in njihovo financiranje, za usklajeva- nje enotnega pedagoškega dela v zavodih in podružbljanje tega dela v širši družbenopoli- tični skupnosti. »Ocenjujemo, da je družba pozitivno spre- jela naše delo in da so bili tudi stiki z izobra- ževalno skupnostjo, zavodom za šolstvo in vsemi drugimi uspešni. Zlasti z zavodom za šolstvo, ker gre v tem primeru za vsebino na- šega dela in dela slehernega učitelja ter izo- braževalnega zavoda. Tudi z občinskim izvrš- nim svetom in družbenopolitičnimi organiza- cijami smo dobro sodelovali, saj so v lan- skem letu pokazali veliko razumevanja za po- dročje družbenih dejavnosti s poudarkom na osnovnem šolstvu. Rezultat je bilo pravilnej- še vradnotenje pedagoškega dela, ki je bilo v začetku v zelo slabem položaju. S skupno ak- cijo izobraževalne skupnosti, izvršnega sveta in splošno družbeno podporo smo v ptujski občini le naredili korak naprej z izredno va- lorizacijo osebnih dohodkov, ki je bila večja kot inflacija, podobno pa tudi pri material- nih izdatkih v osnovnih šolah. Kljub vsemu pa so osebni dohodki učiteljev še vedno pre- nizki, če pri tem upoštevamo poprečje za lan- sko leto, ki je bilo 58 tisoč dinajrev. Pomembno je tudi področje investicijskega vlaganja, za katero smo zagotovili več denar- ja kot smo načrtovali. Ves ta denar smo nalo- žili v urejevanje posameznih zgradb osnov- nih šol in prostorov. Večina jih je dobila de- lež sredstev, kakšnih šest ali sedem šol pa tu- di večje vsote denarja. S kvalitetnim delom bomo nadaljevali tudi v naslednjem obdobju. Kvalitetnim v tem smislu, da bomo tudi mi izkoristili vse notra- nje rezerve, ki še obstojajo. Letos želimo po- staviti okvirne programe življenja in dela šole v celoti z elementi posameznega šolskega ko- lektiva in njegovega okolja ter zagotoviti ti- sto pravo vrednotenje šolskega dela. Ne sa- mo prek posameznih oddelkov ampak prek programov posameznih zavodov. Želimo več- je sodelovanje z organizacijami združenega dela, zlasti pa na tistih področjih, ki temeljijo na poklicnem izobraževanju oziroma usmer- janju v proizvodne dejavnosti s ciljem, da bi pridobili ljudi iz združenega dela kot mentor- je za vse tehnično proizvodne dejavnosti v osnovnih šolah. Menimo, da je tako odpira- nje šol potrebno, saj bi lahko marsikdaj pri- šle šole do odpisanih strojev in drugih mate- rialov. V združenem delu je razumevanje za tako obliko sodelovanja in upamo, da jo bo- mo tudi vzpostavili. Naj omenimo še našo stalno skrb za samo strokovno izobraževanje učiteljev prek akti- vov, ki jih že imamo ustanovljene ali pa jih bomo še ustanovili. Ne bomo mogli še mimo družbenopolitičnega izobraževanja, kot te- meljne naloge slehernega pedagoškega de- lavca tako v krajevnih skupnostih kot šolah, v katerih delajo. V našem delu je močno prisotna tudi pove- zanost s predšolsko vzgpjnovarstveno organi- zacijo kot srednješolskim centrom ter nena- zadnje samoupravno področje, skozi katere- ga bomo uskladili vse samoupravne akte šol in storili vse za dokončni sprejem branžnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka, da bi čim bolj odpravili razlike v primerjavi z dru- gimi profili v občini,« je o delu poslovne skupnosti povedal predsednik predsedstva Ervin Hojker. Med 22 pomembnimi sklepi, ki so jih na skupščini poslovne skupnosti sprejeli, naj omenimo še dva - vprašanje šolskih okoli., šev in usodo letovanja otrok v počitniškem domu Biograd na morju. V šolah se kot kaže končno le zavedajo, da morajo pedagoški de- lavci tudi sami več narediti na področju ra- cionalizacije in pocenitvi dela. Ne gre za zmanjševanje sredstev, temveč zato, da se s tem kar bo na voljo čimveč naredi. Pomemb- na naloga pedagoških kolektivov, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter samega ustanovitelja — skupščine občine Ptuj bo ureditev šolskih okolišev, ki teče že nekaj časa in brez posebnega uspeha, ker je preveč odporov. Naročili bodo posebno razi- skovalno nalogo, ki naj natančno opredeli področje racionalizacije. Kot temelj pa bo potrebno pri tem vzeti prav šolske okoliše. Potrebnega bo sicer veliko individualnega dogovarjanja z vsemi tistimi, ki bodo priza- deti in ki doslej niso pokazali prevelikega ra- zumevanja za tako akcijo. Problem počitnikovanja šolarjev je še eno področje, ki so se ga v Poslovni skupnosti os- novnih šol lotili. In ne brez osnove. Prosvetni delavci so končno spoznali, da gre izključno za letovanje šolarjev in pri tem za edino logi- čno pot — da tako letovanje tudi sami orga- nizirajo, saj je vso pedagoško in tehnično osebje na voljo le njim. Pravijo, da je potreb- no sicer urediti vprašanje lokacije nadomest- nih prostorov in lastniška razmerja, nakar bi prevzeli v upravljanje te počitniške zmoglji- vosti in tudi vso organi/; cijo letovanja šolar- jev. Poleg tega pa še šolo v naravi in druge oblike, ki bodo omogočale daljše izkorišča- nje doma, ne le v dveh počitniških mesecih. URESNIČEVANJE VLOGE ZVEZE KOMUNtSTOV Vprašanja njenega idejnega, organiza cijskega in kadrovskega razvoja Kako spremljamo in ocenjujemo idejnopoiitične razmere? Kako komunisti delamo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih in ka- ko se znotraj njih bojujemo? Kakšne so naše metode in oblike dela v OO ZKS? Kako se idejoopolitično usposabljamo In marksistično izo- bražujemo za konkretno delo? Kako kadrujemo in pripravljamo nove člane za sprejem v ZK? Kako je z utrjevanjem ugleda in ravnijo članov ZK, njihovo uveljavljanje z delom v OZD in KS? Kako je na področju informiranja in komuniciranja, akcijskega povezovanja is pri uveljavlja- nju drugih oblik dela ZK? To so glavna vprašanja, na katera so posku- šali najti odgovore v razpravi na četrti konferenčni skupini, ki se je se- stala 4. marca. Razpravo je vodil Feliks Ba- gar, izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj, ki je m.ed drugim, nakazal potrebo po večji poveza- nosti med OO ZKS in člani OK ZKS. Stalni stik in živa beseda sta najpomembnejša dejavnika tako pri pretoku informacij kot pri usposabljanju. Pomembno je tudi delovanje komunistov, ki so povezani v združenem delu v krajevnih skupnostih, saj je bilo v razpravi o kongresnih doku- mentih izrečeno veliko kritike na račun članov ZK, ki so povezani v OZD. Povezano s kadrovsko politiko je treba tudi odpraviti pojave, da posamezni komunisti odklanjajo prevzemanje dolžno- sti v ZK. To je beg pred odgovor- nostjo, pred delom in konkretno akcijo. V živahni razpravi je bilo po- vedanih precej kritičnih misli in ugotovitev, danih pobud, da bo- mo v prihodnje delali boljše. V ZK moramo sprejemati le pre- verjeno poštene in odkrite ljudi, ki bodo sposobni prevzemati kri- tiko in znali biti samokritični. To bo edino utrjevalo ugled ZK. Marsikje komunisti ne poznajo samokritike, ne priznajo lastnih napak, kar še zlasti velja za tiste na vodilnih mestih, ki ne prizna- vajo tudi lastnih napačnih odlo- čitev. Dolžnost vodilnih komuni- stov je, da dajejo vzgled ostalim, so pa primeri, da vodilni v OZD šikanirajo tiste delavce, ki so kri- tizirali. Komunisti morajo akti- vno delovati povsod tam, kjer je treba v praksi pokazati skrb za delovnega človeka. Dobrih namenov, usmeritev, sklepov in stališč imamo tudi v ZK veliko, le rezultatov je bolj malo. Informiranje in usposa- bljanje komunistov mora dati komunistom sposobnost samo- stojnega presojanja, kaj je na- predno in samoupravno, kaj ne, kje so nosilci družbenega razvo- ja, kdo zavira napredek. To po- meni tudi usposabljanje komuni- stov za vsakodnevni boj, za spo- pade v konfliktnih razmerah z raznimi samoupravljanji in poli- tiki ZK tujimi idejami in interesi. Svojo sposobnost mora komu- nist pokazati tudi s konkretnim delom v SZDL in v dragih druž- benopolitičnih organizacijah, v samoupravnem in delegatskem sistemu. A.kcijsko povezovanje komu- nistov v krajevnih skupnostih še ni dovolj zaživelo, predvsem za- radi premale zavzetosti sekretar- jev OO ZKS. V nekaterih KS sveti ZK uspešno delujejo, ko- munisti iz OZD se vključujejo v delo v KS (primer KS Gorišnica in Jože Potrč), zato ni umestna pavšalna kritika, da komunisti iz združenega dela ne delajo na te- renu. Potrebno je več konkretne- ga dela in usmerjanja. Več razpravljavcev je tudi ugo- tavljalo, da mladi, ko so sprejeti v ZK, začnejo opuščati aktivnost v mladinski organizaciji, to ustvarja mnenje, da mladi komu- nisti nočejo delati v ZSMS. Ta pojav bi morali bolj analizirati in preučiti metode dela. Mladi so cesto tudi razočarani nad delom in obnašanjem starejših. Neučinkovite metode dela in slabi vzgledi so tudi glavni ra- zlog za izstopanje iz ŽK, pred- vsem mlajših. V zadnjem letu je v ptujski občini izstopilo iz ZK nad oO članov, od tega polovica mlajših, vendar iz vrst neposred- nih "proizvajalcev. Izključitev kot vzgojnopolitičnih ukrepov je bi- lo izrečenih 11. Tudi tu je vzrok v pasiviziranju in neizvajanju do- ločil statuta. Nekateri so tudi iz- Iavili, da iz ZK izstopajo zato, :er žele s tem opozonti, da pn našem delu nekai ni v redu. Sprejemanje vZK je treba po- spešiti, toda kako? Mladi imajo veliko slabih vzgledov pri starej- ših. Mladi vidijo razhajanja med samoupravno teorijo in vsakda- njo prakso, ne vidijo perspekti- ve. Tudi v šolah je delo otezkoče- no, ker mladi prinašajo dileme sodobnega življenja tudi v šolo, težko jim je posamezne stvari ar- gumentirano dokazati. Predvsem je neaktivnost OO ZKS pri vklju- čevanju mladih. Razpravo so sklenili s skupno ugotovitvijo, da brez znanja ne bomo sposobni reševati nalog, ki so preci nami. Nujno je najprej usposobiti sekretarje m celotna vodstva 00 ZKS za učinkovito delo in razvijati čut odgovorno- sti. Le z vzoriiim. lastnim delom, doslednim izvajanjem nalog in sklepov ter sprotno kontrolo uresničevanja sKupno dogovorje- nega bomo tudi krepili ugled Pooblastili so predsednika OK ZKS, da glavne misli iz te raz- prave povzame v uvodnem refe- ratu, delovno skupino pa so za- dolžili, da za to področje pripra- vi osnutek programskih usmeri- tev. FF i A TRETJI ICOl^FEBEKfiil BA2PRAVJ ZKS OCENA DELA NA PODROČJU SLO IN DSZ Naloge zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju splošne ljud- ske obrambe in družbene samozaščite je Bila slavna tema razprave v tretji konferenčni skupini, ki se je sestala v Ptuju 3. marca. V raz- pravi je sodelovalo 18 delegatov m gostov. V njej so posamezni čla- ni podrobneje osvetlili stanje na posameznih področjih, opozorili na slabosti in predlagali, kaj zapisati v programske usmeritve občinske organizacije ZKS Ptuj za boljše nadaljnje delo. Precej pomaiijkljivosti je pri izdelavi politično varnostnih ocen. Te ocene bi povsod morali delati sproti na podlagi ocene stvarnega stanja v okolju, kjer deluje osnovna organizacija. Ugotavljajo, da te ocene napravi- jo marsikje v ozkem krogu, bolj na osnovi zahtev kot pa stvarnih problemov, s katerimi se srečuje- jo pri delu. Zato take ocene ni- majo vsebinske teže, povrh tega pa ostajajo zaprte v predalih in komunisti vsebine ne poznajo in tako ne morejo opravljati svoje naloge v primeru, ce bi to zahte- vale razmere. Na tem področju bo treba več usposobljenosti m odgovornosti predsednikov in članov komitejev za SLO in DSZ, da bodo ocene sproti do- polnjevali, ne po nekih papirna- tih vzorcih, temveč s stvarno pro- blematiko, ki nastaja v posamez- nih okoljih. Te ocene morajo ko- munisti v osnovnih organizacijah sproti obravnavati, ker le tako jih bodo tudi poznali in bodo v primeru potrebe sposobni stopiti v akcijo. Glede komitejev za SLO in družbeno samozaščito so razpra- vljale! menili, da so preveč togi, premalo samoiniciativni in da so posamezni njegovi člani premalo usposobljeni, ukvarjajo se pre- več s papirji, samo da zadostijo potrebam predpisov, v praksi pa se naloge ne iz\'ajajo tako kot oi jih morali. ZK mora zagotoviti, da bodo sklepe in naloge s tega področja povsod izvrševali. To mora veljati za celotno delo ZK, zlasti pa še za naloge na področ- ju SLO. Neučinkovitosti in neu- resničevanja sklepov ne smemo dopuščati! Slab odnos se marsikje kaže tudi pri varovanju družbene last- nine. Varnostna in samozaščitna zavest zaostaja. Premalo razvija- mo vrednote socialistične morale tudi pn poslovnem obnašanju. Ne razvijamo dovolj zavesti, da je spoštovanje zakonitosti, druž- beno in samoupravno dogovorje- nih odločitev v praksi sestavni del varovanja družbene lastnine. Pri obrambnem načrtovanju je množica navodil in najrazličnej- ših obrazcev. To ustvarja vtis, da je celotni sistem načrtovanja pre- več kompliciran in je tudi preveč F)repuščen le profesionalnim de- avcem, kljub temu ugotavljajo, da varnostni načrti povsod niso izdelani v skladu z usmeritvami. Premalo je čutiti odgovornost strokovnih služb za posamezna področja, zlasti pa še poslovod- nih organov, ki se nalog s po- dročja SLO radi otepajo. Slednje še zlasti velja za načrtovanje voj- ne proizvodnje. Prevladuje ocena, da na po- dročju organiziranega obramb- nega usposabljanja prebivalstva zaostajamo. Naloge s tega po- dročja izvajamo preveč površno, predavatelji niso bili povsod ustrezno usposobljeni oz. ustre- zno izbrani. Slabosti so bile tudi pri obveščanju prebivalstva, dvo- rane niso bile zakurjene, udele- žba vabljenih ni bila obvezna, za- to tudi ni moč podvzemati sank- cij. Odzivnost na predavanja je bila najslabša na območju mesta Ptuj. Teritorialna obramba je v fazi preoblikovanja, aktivni ZK so oblikovani v vseh enotah, ki so tudi gibalna sila v enotah terito- rialne obrambe. Tudi civilna za- ščita je dobro organizirana, če- prav je še precej slabosti, zlasti pri kadrovanju, usposobljeni ka- dri se izmikajo zadolžitvam in premalo je poudarka podružblja- nju. To je treba doseči predvsem skozi usposabljanje v okviru splošnih in specializiranih enot v OKviru gasilskih društev, RK, družbenih organizacij in društev. Kazpravijaici so posebej opozo- rili na pomanjkljivosti ob zad- njih naravnih nesrečah (sneg), ko ni bilo dovolj samoiniciativnosti, da bi nastale težave pravočasno začeli odpravljati in omogočili nemoten prihod delavcev na de- lo in s tem potek delovnega pro- cesa. Predlagali so tudi, da naj bi znotraj enot CZ ustanovili aktive ZK. Posebno pomembno je tudi usposabljanje enot narodne za- ščite, vendar opremljenost teh enot ni najboljša. V razpravi je bil tudi dan pou- darek varovanju človekovega okolja, ki mu ne posvečamo dfo- volj skrbi. Vrsta težav je nastala, ker čistilna naprava v Ptuju ne deluje. Tudi zadnja onesnažitev vode pri Skorbi (izliv nafte) pov- zroča vrsto problemov. Vse to poraja tudi politične probleme in posledice pri reševarou drugih za obrambo pomembnih nalog. Spregovorili so še o kadrova- nju mladincev v vojaške šole, ki na območju ptujske občine v zadnjem letu ni bilo dovolj uspe- šno. V te akcije se bodo morali bolj vključevati vsi odgovorni dejavniki tako v občini kot širše. Hazprava v tej konferenčni skupini je dala veliko konkretnih usmeritev za boljše delo komuni- stov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te, ki bodo zapisane v program- skih usmeritvan občinske organi- zacije ZKS Ptuj. FF Priznanje brigadirjem in vodstvu ZMOA Zbori Skupščine občine Ptuj so sprejeli poročilo o delu ZMDA Slovenske gorice za obdobje 1981-1985 in program za obdobje 1986-1990. Prav tako tudi stališča občinskega izvršnega sveta in predlog, da se vodstvu ZMDA podeli družbeno priznanje. V razpravi na sejah DPZ in Zbora KS je sodelovalo več delegatov. Predsednik izvršnega sve- ta Janko Bezjak je povedal, da je v letošnjem letu predvideno sodelovanje, poleg rednih brigadirjev, še okoli sto socialnih delavcev in sociologov ter okoli 15 veterinarjev v takoim. specialnih brigadah. Take bi v akcijo lahko pritegnili tudi več študentske mladine, ki bi sodelovala ne le s fizičnim delom, temveč tudi s svojim znanjem pri preučevanju pro- blemov in pri pomoči na manj razvitih območjih ptujske in lenarške občine. V naslednjih letih bi lahko študentsko mladino pritegnili še k akcijam za vzdrževanje kulturnih spomenikov m zgodovinskih zgradb, pri arheolo- ških izkopavanjih ipd. Na področju kmetijstva in gozdarstva so možnosti sodelovanja pri agromelio- racijah in pogozdovanju. Delegacija iz KS Zetale ocenjuje, da je akcija prav gotovo dosegla in presegla svoj namen. Podpi- rajo predlagan program in zagotavljajo, da se bodo tudi sami aktivno vključili v akcijo pri ureditvi ceste Podlehnik-Žetale in Žetale—Majšperk. Delegacijo iz KS Trnovska vas je zanimalo, zakaj ni v letošnjem planu dokončanje vodovoda Biš — Gočova v dolžini 300 m. Poudarili pa so, da je bilo med krajani in brigadirji pristno sodelovanje v vseh izmenah. Predstavnik izvršnega sveta je odgovoril, da bo tisti odsek vodovoda končan že pred priho- dom brigadirjev. Delegacija KS Majšperk je predlagala, da se v program vključi tudi gradnja vodovoda Breg —Pre- sa v dolžini 1,3 km, v naslednjih letih pa bi gradili naprej proti Sveči in Stopercam. V DPZ je delegat opozoril, da so brigadirji v ne- katerih KS naleteli na neurejena zemljišča. Zato bi morali odgovorni boli poskrbeti za oravočasno on- pravo terena, prej bi morali določiti, kje bo tekla trasa, ne pa da so se včasih o tem pogajali z lastniki šele ob izvajanju akcije. Feliks Bagar, delegat DPZ je poudaril veliko vrednost prostovoljnih delovrih akcij, zato je prav, da ZMDA Slovenske gorice izreče posebno prizna- nje tudi Skupščina občine Ptuj. Povsod so bili tudi pristni stiki med krajani, brigadirji in OO ZSMS. Posebno veličastna je bila manifestacija mladih ob izvajanju akcije v KS Destmik. Take primere bi morali bolj poudariti tudi v sredstvih javnega ob- veščanja. FF ITEDNIK -13. marec 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Pred dvajsetimi leti je umrl Dušan Kveder-Tomaž v Beogradu je 12. marca 1966 umrl narodni heroj Dušan Kve- der-Tomaž. Pokopan je bil v grobnici narodnih herojev v Lju- bljani. Njegovo ime je z novejšo revolucionarno zgodovino ptuj- skega območja tesno povezano. Naša dolžnost je, da se ob oble- tnici njegove mnogo prerane smrti spomnimo na nekaj najpo- membnejših dogodkov v njegovi življenjski poti borca ~ revolu- cionarja. Dušan Kveder se je rodil 9. 4. 1915 v Šentjurju pri Celju. S starši je v letih 1919-1936 živel v F*tuju in je na ptujski gimnaziji leta 1933 maturiral. Spomladi 1933 je bil sprejet v KP in pove- zan v tedaj ustanovljeni ilegalni dijaški celici. Oktobra 1933 seje vpisal na kemijski oddelek teh- nološke fakultete v Zagrebu. V Ptuju se je 5. 1. 1934 udeležil na- pisne in listkovne akcije KP, sku- paj z drugimi je bil aretiran in obsojen na 5 mesecev zapora. Za tem se je vpisal na pravno fakul- teto v Ljubljani in je bil ilegalni urednik Mladih potov, legalnega glasila Skoj za Slovenijo. List so prepovedali in za Dušanom Kve- drom izdali tiralico. Nekaj časa se je skrival, avgusta 1936 odpo- toval na Dunaj, mesec dni za tem pa v Pariz, kjer je bil ured- nik Glasa izseljencev. Avgusta 1937 je odšel v Špani- jo, kjer se je vključil v mednarod- ne brigade, bil v častniški šoli, se bojeval v Cankarjevi četi, kjer je bil ranjen, potem je zopet odšel na fronto in po zlomu republi- kanske armade prešel nazaj v Francijo, kjer je bil v taborišču. Od maja do julija 1941 je delal v Nemčiji, odkoder se je z drugimi španskimi borci ilegalno vrnil v domovino. Vodstvo osvobodilne- ga gibanja Slovenije ga je 10.9.1941 poslalo na politično delo v severovzhodno Slovenijo. Od takrat je ime Dušana Kve- dra-Tomaža najtesneje povezano z vsemi partizanskimi akcijami na Štajerskem v letu 1941. Sreču- jemo ga kot neumornega organi- zatorja upora in neustrašnega komandanta v enotah NOV po vsej Sloveniji. Junija 1944 je bil imenovan za generalmajorja in bil čez mesec poklican na otok Vis, kjer je prevzel dolžnost po- močnika načelnika vrhovnega štaba NOV in POJ, 20. oktobra 1944 je z enotami JA vkorakal v osvobojeni Beograd skupno s člani vrhovnega štaba. Po smrti Franca Rozmana-Staneta, no- vembra 1944, je vrhovni štab po- slal Kvedra za v. d. komandanta glavnega štaba NOV in POS, 8. maja 1945 pa je bil imenovan za komandanta Trsta z zaledjem. Koncem junija 1945 je s slo- vensko komando moral zapustiti Trst in je bil pomočnik koman- danta IV. armade. Od 28. marca 1946 do 8. junija 1948 je v Mos- kvi končal višjo vojaško akade- mijo, medtem je bil tudi imeno- van za generalpolkovnika. Po- tem je do leta 1955 opravljal ra- zne odgovorne vojaške dolžno- sti. Predaval je na Norveškem, v Švici, v ZDA, v Angliji in Grčiji o osvobodilni vojni v Jugoslaviji. To ga je tudi pritegnilo v diplo- matsko službo, zato je bil junija 1955 razrešen vojaške službe in preveden v rezervo. Bil je naš ambasador v Etiopi- ji, nato v ZR Nemčiji, potem v Indiji. S sedežem v New Delhiju je bil izredni poslanik in opolno- močeni minister še v Afganista- nu, na Cejlonu in v Nepalu. Leta 1962 se je vrnil v Beograd, kjer je bil pomočnik državnega sekre- tarja za zunanje zadeve. Leta 1965 je bil imenovan za ambasa- dorja v Vel. Britaniji, vendar za- radi bolezni le dolžnosti ni mo- gel prevzeti. UrmI je 12. marca 1966 v Beogradu. Ves čas njegovega napornega in zahtevnega dela v JLA in tudi pozneje v diplomatski službi ni nikoli pozabil na Ptuj. Kadarkoli mu je čas dopuščal je prihajal v Ptuj, svetoval in pomagal. Veliko svojih dragocenih predmetov, ki jih je zbral v azijskih in afriških deželah, je podaril Pokrajinske- mu muzeju v Ptuju. Po Dušanu Kvedru-Tomažu sta poimenovani vojašnica in garnizija JLA v Ptuju, ime Duša- na Kvedra nosi tudi Srednješol- ski center in razstavni paviljon. FF AKTIV KOMUMISTOV DELAVCEV NEPOSREDf^SH PROIZVAJALCEV IZVOLILI NOVO VODSTVO Na programsko volilnih sejah v osnovnih organizacijah ZKS na področju materialne proizvodnje so izvolili tudi po enega delegata v Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj. Aktiv je usta- novljen zato, da se skozi njega zagotavlja vpliv neposrednih proizvajalcev na oblikova- nje in uresničevanje politike ZK. njegove na- loge in pristojnosti pa so opredeljene v Statu- tu ZKS. V okviru občinske organizacije ZKS Ptuj je bilo izvoljenih 70 delegatov aktiva, ki so se sestali na'prvi seji v sredo, 5. marca. Udeležba je bila nekaj nad polovična, razpra- va pa odkrito kritična in sproščena. O razpra- vi poročamo v posebnem sestavku. Dotedanji sekretar aktiva Janez Zemljarič je poročal o delu aktiva v minulem dvelet- nem, obdobju. Delo aktiva je dosledno teme- ljilo na stvarnih interesih delavcev. Na sejah so sprejemali sklene in stališča v skladu s po- litiko ZK, ki so bila tudi na dnevnih redih sej OK ZKS. Ugotavljajo, da le bila premajhna prisotnost in odzivnost delegatov 00 ZKS, kar bo nujno v tem mandatu odpraviti. Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajal- cev se mora v prihodnje vidneje uveljaviti pri oblikovanju politike ZK in odločujoče vpli- vati na vsebino sklepov OK ZKS Ptuj. To je bila tudi glavna vsebina krajše raz- prave o poročilu, kjer je bilo poudarjeno, da se naj aktiv obvezno sestane pred vsako sejo OK ZKS in bi tako vprašanja, o katerih bo sklepal komite, predhodno podrobneje pre- diskutirali s komunisti iz neposredne proiz- vodnje. S tem bomo utrjevafi tudi zaupanje delavcev v ZK. Za tem. so delegati soglasno razrešili seda- nji sekretariat Aktiva in Janeza Zemljariča ponovno izvolili za sekretarja. Za namestnico sekretarja je bila izvoljena Katica Kašman iz EKK Ptuj, izvolili pa so tudi 7-članski sekre- tariat aktiva. KAKO NAČRTUJEMO VRT Vsak vrt ima svoje značilnosti in vsak vrtnik ima svoje veselje. Ker želimo, da je naš vrt skladen z okolico in zgradbo, praktičen, vedno lep, vse leto bai-vit in va- bljiv, obenem pa rodoviten, ne moremo njegove ureditve pre- puščati naključju. Ureditev lepe- ga in koristnega vrta, v katerem so upoštevane in usklajene po- trebe in želje, je zahtevno delo in zato brez načrta ne gre. Zemljišče najprej izmerimo ter vrišemo meje in mere skupno z obstoječimi gradbenimi objekti na papir. Glede na dostopnost, velikost in lego ter kvaliteto zem- ljišča določimo, kateri del vrta bomo uporabljali kot gospodar- ski ali okrasni del. Pri tem raču- namo na dostopnost do zgradb, dovolj velik prostor za proizvod- t'brana lepota njo zelenjave ter prostore za raz- vedrilo in počitek Zemljišče raz- delimo na predhišni prostor, bi- valni vrt, zelenjadni vrt, sadov- njak, prostor za hišico za orodje in hlevček za male domače živa- li, po želji pa še na prostor za rastlinjak in zaprto gredo. Predhišni prostor je običajno površinsko utesnjen. Paziti mo- ramo na dovoz motornih vozil, parkirni prostor, posode za smeti in osvetlitev. Osrednji prostor je bivalni vrt. ki leži običajno v južnem, ju- govzhodnem ali jugozahodnem delu parcele in je neposredno povezan s stavbo. V bivalnem-vr- tu mora biti veliko trate, dovolj sončnih in zasenčenih mest, tako da je uporaben za igranje, sonče- nje in počitek v senci. V tem delu vrta lahko opredelimo poseben del, ki je namenjen za počivališ- če, mora pa biti dovolj oddaljen od hiše, tam je lahko tudi vrtn.i uta, pergola, sončišče, vodni mo- tivi ali ptičji bazen. Posebni del bivalnega vrta je bivalni kot, ki mora biti neposredno ob stano- vanjski hiši in povezan s kuhi- njo. Poleti ta del bivalnega vrta ob primerni ureditvi spremeni- mo v poletno jedilnico ali osred- nji prostor hiše, kjer se odvija ži- vljenje družine. Zelenjadni vrt naj bo v zavetni in sončni legi primerno odma- knjen ob bivalnega vrta in od prometnih poti, kajti zdrave zele- iijave tam ni možno pridelovati. Ce zelenjadnega vrta ne moremo odmakniti od prometne poti, za- sadimo živo mejo, ki bo zmanjša- la škodljivost izpušnih plinov. Ce je prostora dovolj, imamo lahko tudi sadovnjak, lahko pa posamezna drevesa primerno vključimo v bivalni vrt, če za sa- dovnjak ni prostora. Prostor za hišico za orodje in hlevček sta običajno najbolj od- daljena od hiše, priporočljivo je, da sta blizu zelenjadnega vrta. V zelenjadnem vrtu ali ob utici ne smemo pozabiti na vodo, ki nam je potrebna za zalivanje, čiščenje vrtnega orodja in umivanje. Rastlinjak in zaprte grede naj si postavijo le vrtniki z večjimi izkušnjami in zahtevami. Vrtna ureditev je v veliki meri odvisna od razgibanosti zemljiš- ča. Ravne površine so za iiredi- tev najenostavnejše, še zdaleč pa niso tako mikavne kot razgibane površine s terasami, kamnitimi podpornimi zidovi, suhozidi in stopnišči. Zato, ^e le imamo možnost, izkoristimo in poudari- mo razgibanost terena, kar je po- sebej pomembno za bivalni vrt. (posnetek L kotar) Vrt mora biti v ravnotežju z okolico, to pomeni, da mora biti z njo skladen. Zato moramo pa- ziti na obstoječa drevesa, ki na parceli že so in jih moramo od vsega začetka čuvati kot dragoce- nost. Prav tako moramo paziti na skupine večjih dreves v soseščini, ki že oblikujejo širši prostor. Upoštevati moramo razmerja do sosedov. Vsaj na robovih vrta moramo računati z večjim ali manjšim vplivom soseščine na naše rastline in obratno. Že od vsega začetka mislimo na to, da je naš vrt živa skupnost nepresta- no rastočih rastlin, ki se širijo vo- doravno in navpično, pa se bo- mo izognili nepotrebnim nevše- čnostim. Ko smo opredelili dostop, na- membnost posameznih delov vr- ta, skladnost z okolico in razmer- je do sosedov, vrt zakoličimo. Najprej opravimo gradbena de- la, postavimo zidove, izpeljemo pota, stopnice in terase. Šele, ko je osnovno ogrodje vrta končano in ko so za nami predhodne pri- prave tal, napoči ob pravem let- nem času sajenje. Najprej so na vrsti večje stvari, kot so žive me- je, drevje, grmovje, šele nato ostalo rastlinje in trava. Moder- na vrtnarska tehnika in rastlinje v posodah — kontejnerjih — omogoča, da laže premostimo te- žave letnih časov in sadimo ta- krat, ko nam je to mogoče. Pri oblikovanju zasaditve upo- števajmo predvsem naslednje: — rastline praviloma sadirno v skupinah in ne posamično, ker je prostor boljše oblikovan, učinki pa so večji; — sadimo ob robu, ker s tem povečamo prostor, s sadnjo po celotni površini pa prostor vizu- alno zmanjšamo, hkrati pa ima- mo težave pri obdelavi; — ne sadimo rastlin, ki za na- še okolje niso primerne, ker če- stokrat delujejo kičasto ali pa ne uspevajo; — zasajena površina in trata naj bosta v isti višini, ker je ob- delava lažja, videz pa lepši; — linije zasajenih površin naj bodo ravne ali blago zaokrožene zaradi lažje obdelave; v okrasnem vrtu ne zbiraj- mo množice različnih rastlin, ampak z velikimi površinami istovrstnih povečujmo učinke: — ne sadimo pregosto, kajti prazne prostore, dokler rastline ne zrastejo, ziahka zapolnimo z najrazličnejšimi in lepimi ter do- bro uspevajočimi enoletnicami. Ureditev vrta in njegovo vzdr- ževanje zahtevata veliko dela, za- to samo sanjali o ubrani lepoti uporabnega in lepega vrta ni do- volj. Naša komisija za ureditev okolja pri Turističnem društvu Ptuj želi, da s pridnim delom va- ših rok in uspešnim načrtova- njem izpolnite svoje in naše sa- nje o urejenosti okolja. ZVON K A KNEŽEVlC KREPKE BESEDE DELAVCEV V nadaljevanju prve seje Aktiva komunistov delavcev nepo- srednih proizvajalcev so spregovorili o gradivu za programsko volil- no sejo občinske konference ZKS Ptuj. Pred tem sta člane aktiva seznanila s stanjem in nalogami na področju gospodarstva v obči- ni. Franc Tetičkovič. predsednik SO Ptuj je spregovoril o gospodar- skih gibanjih v gospodarstvu v letošnjih aven mesecih. Podatki ka- žejo, da je industrijska proizvodnja za 2,2 odstotka višja, kot je bilo poprečje v lanskem letu. Stanko Debeljak, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, pa je poudaril predvsem naloge sindikatov pri go- spodarjenju, delitvi dohodka in nagrajevanju po delu. Vrsto teh problemov je naštetih tudi v kritični analizi, zal pa nakazuje prema- lo rešitev. Za tem so spregovorili delavci — komunisti sami. Predvsem je bilo poudarjeno, da manjka od- §ovornosti v naši družbi, če ne omo komunisti sami zaostrili odgovornosti, tudi ne bomo mo- gli začeti spreminjati stvari. Več se moramo pogovarjati z delavci iz neposredne proizvodnje, uve- ljavljati njihova stališča in to zahtevati tudi od višjih organov. Kaj lahko delavec doseže, ka- ko lanko vpliva na odločitve, se je vpraševal eden od razpravljal- cev m ugotovil, da zelo malo. Za- ključni računi so bili sprejeti brez večjih pripomb, ker se dela- vec težko kvalificirano poglobi v številke. Osebni dohodki delav- cev v neposredni proizvodnji so med najnižjimi. Delavci v slcup- nih službah so nagrajeni boljše, zelo draga je celotna naša nad- gradnja. Vse to vpliva na malo- diišje delavcev v nekaterih kole- ktivih, vlada apatija in malodu- šje. Komunisti moramo imeti več živega stika z ljudmi, jim poma- gati, saj bomo s tem tudi krepili zaupanje v ZK. Ne vemo kdo dejansko dviga cene, delavci navadno samo ki- mamo in dvigamo roke. Kdo tu- di ne bi dvignil roke, ko ti reče- jo: »če ne bomo dvignili cene, ne DO osebnega dohodica, oz. bo ta nižji!« Poudarjamo, da mora delavec več in boljše proizvajati. Pri tem navadno mislimo le na tistega, ki neposredno dela ob stroju, poza- bljamo pa na tiste, ki so odgo- vorni, da bo delavec lahko več in boljše proizvajal. Storilnost mar- sikje pada, tega ni kriv delavec, temveč organizator dela, ker ni dobre priprave in organizacije dela, ni discipline in odgovorno- sti. Delovodja predčasno zapusti delo. se ne zanima, kako je dela- vec konča) dnevno delo, zato tu- di pri neposrednem proizvajalcu ne more biti posebne odgovorno- sti do dela. »Priprava dela, vode- nje in kontrola, če tu ustrezno za- ostrimo, bi lahko kar za četrtino dvignili storilnost, ne da bi zato bilo treba delavcu vlagati več fi- zičnih naporov« je rekel eden od razpravljalcev. Ljudje, ki tako odkrito, razum- ljivo in jasno povedo svoje misli, navadno pri vodilnih v združe- nem delu niso priljubljeni. »Ce si preveč radoveden in glasen, te kal radi postavijo na stranski tir« je "bilo povedano v razpravi. Kako se je treba opirati na la- stne strokovne sile,_je povedal delegat ene od OO ZKS v TGA Kidnčevo. Z modernizacijo pro- izvodnje primarnega aluminija so začeli, poti nazaj ni. čeprav je na ta račun po vsej Sloveniji pre- cej očitkov. Pomembno je, da so za modernizacijo zadolžili doma- či strokovni tim^ saj imajo spo- sobnih strokovnjakov dovolj. Ce bi modernizacijo zaupali kake- mu tujemu inženiringu, bi ta zah- teval najmanj 10 odstotkov od vrednosti investicije. Ob izvedbi modernizacije z domačimi stro- kovnjaki bodo tako precej pri- hranili. Ob koncu so spregovorili še o kandidatni listi za občinski ko- mite ZKS in organe konference, k predlogu niso imeli pripomb. Kritično so ocenili osnutek kan- didatne liste za člane CK ZKS glede na to, da iz občinske orga- nizacije ZKS Ptuj ni med eviden- tiranimi kandidati niti enega čla- na. Sklenili so predlagati pro- tramsko volilni seji Občinske onference ZKS Ptuj, da ta pri- pravi predlog možnega kandida- ta za C K ZKS in sicer neposred- nega proizvajalca iz ptujske ob- čine. Konkretno so predlagali, da je to Janez Zemljarič, roj. 1949, član ZK od 1976, strojni ključavničar v IMP PMl TOZO Eiektrokovinar Ptuj, končal poli tično šolo ZKJ »Josip Broz Tito«. FF Uspešna informativna dneva Ptujski in ormoški osmošolci, ki so se v petek, 7. in v soboto, 8. marca udeležili informativnih pogovorov v Srednješolskem centru Dušana Kvedra v Ptuju, so bili z organizacijo in vsebino zadovoljni. Kar 47 odstotkov je v posebni anketi zapisalo, da so bili zelo zado- voljni, 52 odstotkov je bilo zadovoljnih, trije učenci pa niso bili zado- voljni s prejetimi informacijami, v SŠC Ptuj sami ugotavljajo, da so bile informacije za izobraževanje v vzgojno izobraževalnem progra- mu elektroenergetika preničle in bo potrebno organizirati dodatno srečanje z učenci, ki se žeiijo izobraževati v tem programu. Sicer pa se je obeh informativnih dni udeležilo okrog 660 učen- cev, njihovi interesi pa so zelo blizu vpisnim možnostim centra. V no- vem šolskem letu bodo vpisali v 19 matičnih oddelkov srednjega pro- grama in v en dislocirani oddelek srednjega programa ter v štiri od- delke skrajšanega programa - skupno 72C) vpisnih mest. Podatki iz ankete, ki so jo opravili med učenci na informativnih dneh povedo, da je še nekaj prostih vpisnih mest v družboslovno jezikovni ciejavno- sti, metalurgiji, kovinarstvu in kmetijstvu. Kar 94 odstotkov anketira- nih je zapisalo, daje njihova odločitev o nadaljnjem izobraževanju ta- korekoč dokončna, 6 odstotkov pa jih še okleva. Skrb vzbuja podatek, da se sobotnega informativnega dne ni udeležil nihče, ki Bi želel štu- dirati ob delu, čeprav je bil ta dan namenjen predvsem informacijam o tem študiju. ^ Vsem. ki se iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli udeležiti informa- tivnih dni pa bo prav prišel podatek, da je mogoče v Srednješolskem centru Dušana Kvedra v Ptuju dobiti vse potrebne informacije o izo- braževanju vsak dan med 8. in 12. uro, ob četrtkih pa do 16. ure po- poldne. N. D. Anketa, ki so Jo opravili med osmošolci na informativnem dnevu v ptuj- skem srednješolskem centru, je pokazala, da je bila večina udeležencev zadovoljna z dobljenimi informacijami. (foto Martin Ozmec) 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 13. marec 1986 - TEDNIK Dober den! Kumer smo preživeli dan žena no 40 mučenikov. Resen blo naporno, samo človik pač vse preživi, pa če glih je treba poleg dobro jesti no piti, malo zaplesati no se poveseliti. Moren van povedati, da zdaj že kumer čokan, da bi se prav po moško pomlod gor na zimo sprovla. To- ti sneg mi že na jetra no živce gre. Kumer ga gledan no težko čokan. da bi že lehko v gorico stopa trseke obrezovat. Saj vete, da mamo vinograd- niki toto svojo prvo spomladansko opravilo skoro tak radi kak jesensko trgatev. Zato pa tudi pravimo, da je v vejki meri tudi od rezoča trsja od- visno, kejko bode v jesen v polovjoke nateklo. Seveda pa tudi za rezoče velja tisti pregovor, ki provi: Kak domoči rezočon strežejo, tak jin tudi skorje režejo . . . Ja, to vena vete. da rezoč ne sme vode piti pač pa tisto kapljico iz soda. kije samo za ta vejkše svetke priprovljeni. Stori Udje so že negda pravili, da rezoč no kopoč ne smeta vode piti. saj bi te vodeniko dobila . . . Jaz se za vodeniko ne bojin, za mene je boj nevarna vinika. To ovokrot sen bija malo na remonti pri vojen dohtari. Pa vete kaj mi je re- ka: »Drogi Lujz, zdrav si kak riba, samo v želodci maš malo preveč vin- skega kamna.« Zdaj, ke se glih že o trsekih, vini no vinskem kamni pogovarjamo, vam moren povedati, da jaz kot zavedni vinogradnik javno protestiran proti uvozi tistega španskega vina Torra. Ker Torro po španskem pomeni bik, zdaj jaz ne ven so biki tisti, ki so toto vino uvozili ali tisti, ki ga pije- jo. Dobro ven, da majo Španci odlična vina, samo toti Torro nema nibe- nega pravega žmaha. Mogoče so ga naši uvozniki že kaj prekrstili. Resen je, da smo meli lensko leto slabo vinsko letino, po količini sveda, kvaliteti nega kaj oporekati, najbrž pa nam nebi trebalo vina uvažati za droge de- vize. Tejko za gnes. Bližajo se volitve. Da bote mi lepo vsi opravli toto dr- žavlansko dolžnost, že vjutro no dopudne, ke nede trebalo čakati volilnin komisijan na zamudnike. Pa srečno vaš zamudnik Lujz Referendum tudi v Leskovcu v krajevni skupnosti Leskovec bodo na nedeljskih volitvah do- cali še eno volilno skrinjico, vanjo bodo krajani — volilni upravičen- ci oddali svoje odločitve ža ali proti podaljšanju krajevnega samopri- ' pevka, ki je potekel konec februarja. Sicer pa so v vodstvu krajevne skupnosti optimisti in računajo na pravo odločitev svojih sokrajanov, ki sp že v vseh dosedanjih referendumskih obdobjih pokazali veliko mero razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje pri razvoju svoje- ga kraja. Ne le tako, da so prispevali sredstva krajevnega samopri- spevka po določenih stopnjah, mnogokrat so še dodatno segli v žep in sodelovali s svojim delom, ko je šlo za ureditev te ali one ceste, mo- stu, transformatorske postaje, čakalnice na avtobusni postaji, mrtvaš- nice in tako dalje. Tokrat gre za še posebej pomembno odločitev, saj bodo s sred- stvi krajevnega samoprispevka sodelovali pri dolgo pričakovani in načrtovani gradnji haloškega vodovoda. Po načrtih komunalne skup- nosti občine Ptuj bodo že letos pričeli graditi haloški vodovod na ob- močju sosednje K.S Videm, leta 1989 pa naj bi pritekla voda po ceveh tudi v krajevno skupnost Leskovec, ki bo v gradnjo vodovoda prispe- vala po sedanjih izračunih ololi tri in pol milijona dinarjev. Poleg te najpomembnejše naloge bodo v naslednjem obdobju modernizirali krajevne ceste, urejevali vodovodno omrežje, skrbeli za boljšo telefonsko povezavo s svetom, za boljšo oskrbo z električno energijo, dogradili bodo mrliško vežico in še bi lahko naštevali. Pred krajani je v nedeljo torej zelo pomembna odločitev. JB V Zetalah za novi samoprispevek v krajevni skupnosti 2etale se bodo to nedeljo, 15. marca, na re- ferendumu odločali o uvedbi novega krajevnega samoprispevka. Ak- cija bo potekala istočasno z volitvami, zato se nanje še posebej pripra- vljajo. S tajnikom te KS, Jožetom Krivcem, je najprej stekla beseda o minulem, oziroma dosedanjem krajevnem samoprispevku, o čemer je povedal: »Samoprispevek, ki smo ga razpisali leta 1982, poteče z 31. mar- cem letošnjega leta. Lahko rečem, da smo s tako zbranim denarjem res veliko naredili in da razvoj KS Žetale prav gotovo ne bil tolikšen, če tega samoprispevka ne bi bilo. Največ denarja smo porabili za modernizacijo in obnovo krajev- nih cest, razen tega smo asfaltirali čez 6 km ceste Dobrina —Kozminci in zgradili nekaj transformatorskih postaj: v Nadolah, v Dobrini (Ža- le), v Žetalah, Ravno-Dobrina, Prekože in Peklača v k. o. Kočice. Poudariti velja tudi sodelovanje z jugoslovansko ljudsko arma- do. Poleg tega, da so vojaki s svojimi stroji v glavnem opravili vsa ze- meljska dela pri modernizaciji 3,2 km dolgega odseka ceste Žetale — Cermožiše, uspešno sodelujemo tudi na športnem in zabavnem po- dročju. Vsi se zavedamo naše skupne naloge — Žetale moramo čim bolj odpreti v svet, saj bomo le tako zadržali naše ljudi doma, ne pa da — tako kot do sedaj, najraje odhajajo v mesto.« In čemu boste dali največji poudarek pri zbiranju denarja iz no- vega krajevnega samoprispevka? »Se naprej modernizaciji cest. Gre predvsem za dva odseka lo- kalnih cest in sicer Žetale —Ptujska gora v dolžini okoli 2 km, ter od- sek Žetale—Trebež v dolžini okoli 500 metrov. Poleg tega bomo zgra- dili še več transformatorskih postaj, saj je še precej domačij, ki nima- jo primerne električne napetosti; precej denarja bomo porabili za red- no vzdrževanje krajevnih cest, pa za ureditev odcepa lokalne ceste Žale—Stopnica ter odcepa Pšetna graba—Dolena. V Žetalah želimo zgraditi še avtobusno postajališče, ker sedaj avtobusi čez noč parkira- jo kar ob trgovini — to pa ni primemo. Planiramo tudi prizidek k prosvetni dvorani ter prizidek k osnovni šoli in gasilskemu domu. Ra- zen tega pa je potrebno urediti še vodovodno omrežje, predvsem vo- dovodni rezervoar.« Kakšne pa bodo sedanje stopnje prispevka? »Menili smo, da jih ne bi spreminjali. Zaposleni naj bi od svoje- ga netto osebnega dohodka plačevali 2,5 odstotka, tisti ki imajo doho- dek od kmetijske dejavnosti pa 3 odstotke letno. Vsi ostali prispevki so bili objavljeni v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj 27. febru- arja letos. Pozivam vse krajane, da v nedeljo pridejo čim prej na gla- sovalna mesta oziroma na volišča, ki bodo odprta od šeste do osem- najste ure in da glasujejo ZA novi samoprispevek! M. Ozmec Mihaelu Kekcu v slovo Rodil se je leta 1905 v Bukov- cih in tukaj ostal do smrti zvest poklicu staršev-kmetovalcev. Bridka so mu bila otroška in mladostna leta v takratni Avstro- ogrski, med prvo svetovno vojno in bivši kraljevini SHS. Po zna- čaju je bil izredno vedoželjen. Takratne razmere niso omogoči- le nadaljnega šolanja, zato je sam veliko bral strokovne in dru- ge knjige ter se umsko izpopol- njeval. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1945 izvoljen za prvega tajnika Ljudskega odbora Bu- kovci. V tistih težkih časih je to nalogo ob svojih organizacijskih sposobnostih opravljal uspešno in zadovoljivo za novo ljudsko oblast in svoje krajane. V sodelo- vanju s takratnim ravnateljem šole Markovci Cirilem Kafolom, se je ves posvetil kulturno pro- svetnemu delu v Bukovcih. Ob njegovem prizadevanju so vašča- ni ob pomoči svoje kmetijske za- druge z nadgradnjo zgradili na hiši ljudskega odbora oziroma kmetijske zadruge novo, kraju ustrezno prosvetno dvorano. Ustanovil je knjižnico in čitalni- co, jo oskrbel z dobrimi knjigami ter to naslednja leta dopolnjeval. Pod njegovim predsedovanjem prosvetnemu društvu Bukovci je deloval pevski zbor pod vod- stvom Cirila Kafola, vsako leto so uprizorili vsaj eno novo igro, delovati je začela Bukovska god- ba na pihala. Kot razgledan kmetovalec je vedel, da je bila rešitev za kmeta in delavca v tistih hudih povoj- nih časih v čim večji in kvalitetni proizvodnji. S pridnostjo in zna- njem je že takrat dosegel izredno visoke hektarske donose, zlasti pri krompirju do 40 ton na ha, in prejel v letih 1950—1953 prizna- nje kmeta-udarnika. Vesel je bil, ko so vaščani prisluhnili njego- vim strokovnim nasvetom, rad jim je pomagal tudi praktično in se pozneje z njimi odkrito veselil njihovih uspehov. Leta so minevala in pri osmih križih se je zdravje Mihaelu ved- no bolj slabšalo, fizične moči so popuščale, njegov bistri duh pa ga ni zapustil vse do dneva, ko nam je odšel za vedno. Veliko število krajanov je kljub visoke- mu snegu 4. marca pokazalo, da smo ga cenili in imeli radi. Dragi Mihael, ohranili vas bomo trajno v lepem spominu! Janez Kostanjevec KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA IN NJENI NAČRTI Čudovit je pogled z obzidja ptujskogorske cerkve proti jugu, na hribovje, podobno okamene- lemu valovju, na Dravsko doli- no, v poletnih mesecih valovito v zlatorumenem klasju žita. To so slikovito razgibane Haloze, ki merijo 262 kvadratnih kilome- trov. To je podolgovata vinorod- na pokrajina. Na sončnih rebrih teh hribov so začeli gojiti trto že Kelti. To domnevajo in potrjuje- jo številne izkopanine. Mnogo njihovih potomcev je preživelo tudi vihamo obdobje preseljeva- nje narodov, dočakalo je Sloven- ce. Pri tem so ohranili tudi svoje običaje, način dela in življenja — svojo kulturo. Čeprav vinsko trto, njen žlah- tni sad in sok opevajo vsi narodi, tudi Prešeren pravi: »... ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up bu- di,« bi težko trdili, daje vinorod- na trta prinesla haloškemu člove- ku srečo in vlagorodje. Zmagovi- ta narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija sta v veli- ki meri uresničili težnje viničar- jev. Nekdanji viničar je postal zadmžnik, potem proizvajalec in samoupravljalec. Toda njegov otrok zapušča te »bregače,« od- haja v šole, tovarne, mesta. V zadnjih dvajsetih letih se je v ne- katerih krajih zmanjšalo število prebivalstva za dobro četrtino, in kar je še bolj občuteno — odha- jajo pretežno mladi ljudje, življe- nje v Halozah pa zahteva mnogo zdravih in krepkih rok. V hiši je elektrika, ilovnata tla so zamenjali leseni podi, v prej črnih kuhinjah pa so se pojavili štedilniki. Poleg klopotcev poje- jo sedaj še radijski sprejemniki. V Haloze, v ta ob stran potis- njeni in najbolj zaostali del slo- venske zemlje, je začela preko nekdanjih viničarjev, tega prej najbednejšega, kulturno-prosvet- no in zdravstveno najbolj zaosta- lega sloja našega naroda, prodi- rati civilizacija s hitrejšimi kora- ki. Novi družbeni odnosi in uvedba modernega proizvodne- ga procesa pa ne bosta še nada- lje spreminjala samo ljudi, tem- več tudi pokrajino. Ce hočemo to slikovito pokra- jino oodržati naseljeno, moramo zgraditi ceste, oskrbeti ljudi s pit- no vodo, razvijati PTT stori- tve . . . Krajevna skupnost Ptujska go- ra ima 1250 prebivalcev, leži na manj razvitem področju seve- rovzhodnih Haloz ter združuje veliko naselij in zaselkov, ki jih povezujeta dve regionalni cesti in nad 100 km lokalnih in krajev- nih cest. Iz teh podatkov je raz- vidno, kako raznolika dela zahte- va, njeno urejanje pa bom skuša- la prikazati v nadaljevanju. Uresničevanje in usklajevanje potreb in vse večja humanizacija med ljudmi sloni v KS na druž- benoekonomskih temeljih socia- lističnega samoupravljanja. Zbo- ri krajanov, kot najvišji organ, so sklicani po potrebi, po vaških področjih, njih odločitve pa se prek delegatov potrjujejo v skup- ščini krajevne skupnosti. O načinih in planih, ki zadeva- jo krajevno skupnost Ptujska go- Ptujska gora ra, smo razpravljali na zboru Kra- janov 25. februarja. Žal je bil za- radi bolezni odsoten predsednik skupščine krajevne skupnosti Andrej Sajko, vendar je njegovo funkcijo prevzel in čudovito iz- peljal Rado RODOŠEK, pred- sednik sveta krajevne skupnosti. Nasploh se v krajevni skupnosti pozna delovanje mlajših in zelo sposobnih ljudi, pa naj bo to v sami skupščini KS, v 00 ZK, KK v SZDL, OOZSMS in v de- lovanju prostovoljnega gasilske- ga društva ter RK. Posebej bi omenila zelo ne- hvaležno delo v skupščini, kajti denarnica je premajhna, da bi zadovoljila vse potrebe in želje krajanov. Kljub temu, da je tež- ko za finančna sredstva, si odgo- vorni v skupščini prizadevajo, da izpeljejo postavljen plan, ki zaje- ma; — dokončanje asfaltne ceste Stogovci —Slape —Ptujska gora. — vzdrževanje medkrajevnih cest in pluženje, — sotmanciranje SLO, CZ, NZ, in GD, — trafo postajo Piske, — sofinanciranje javnega WC, — sofinanciranje fasade na zgradbi KS. — sfotmanciranje vzdrževanja javne razsvetljave, — sredstva za delovanje KS, — sredstva za' DPS, društva, pionirske organizacije, — dokončanje mrliške vežice, — lakiranje parketa v osnovni šoli, 1. razred, — telefon — razvodno omre- žje. Morda bi podrobneje razložila (foto M. Ozmec) prav nekatere dejavnosti iz začr- tanega plana za leto 1986. Rado RODOŠEK je povedal, da je mriiška vežica skoraj kon- čana. Urediti je potrebno še sani- tarne prostore, prepleskati in jih ustrezno opremiti ter urediti oko- lico. Pri tem veliko upa na pro- stovoljne akcije in želi, da se ve- žica namenu preda čimprej. Pou- daril je tudi, da je potrebno v tem letu dokončno asfaltirati ce- ste in povezati Slape, Stogovce in Ptujsko goro. Vidimo, da je Ptujska gora za turiste zelo privlačna točka, na žalost ugotavljamo, da smo brez javnih sanitarij. Nujno je urediti le-te. Vemo, da deluje in skrbi za požarno varnost na našem ob- m.očju prostovoljno gasilsko dru- štvo. To pomaga ne le pri pre- ventivi, gašenju in drugih ele- mentarnih nesrečah, marveč se lahko nanje zanesemo tudi pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah. Krajani so bili mnenja, da je za delovanje tega društva 40.000 din premalo. Nekaj hude krvi je bilo tudi na račun dokončanja asfaltiranja ceste na Podložah in podan predlog za začetek asfaltiranja ceste Ptujska gora — Slape in to s strani Doklec. Se bi lahko naštevala, toda kot sem že na začetku omenila — plani so visoko piostavljeni, vpra- šanje je le, ali jih bo mogoče iz- vesti. Želje nas vseh so, da se tako naredi, saj vemo, da imamo pred seboj še veliko, veliko stvari, ki bi jih bilo tudi potrebno urediti, kajti potrebe človeka so nujne in iz dneva v dan večje, obsežen pa je tudi plan za srednjeročno ob- dobje 1986^1990. Dravinjska dolina bo bogatej- ša tudi za 45 telefonskih priključ- kov. Vsi vemo kaj za ta kraj po- menita voda, asfaltna cesta in tu- di, kaj pomeni telefon. Kot sta nam v preteklem tednu obljubila predstavnika PTT Ptuj direktor Ciril MOHORKO in Rafael SI- REC, bi prvi telefon v naših hi- šah pozvonil v prvem tromesečju tega leta. Vemo, da se bodo od- govorni potmdili, kajti zaveda- mo se ponovnih podražitev in že- limo si povezave s svetom. Ob tej priliki bi se v svojem in v imenu vseh novih telefonskih naročnikov rada zahvalila Mirku LlKAVČU za nesebično pomoč in dobro organizacijo pri delu. . Mislim, da bi s takšnim delom morali nadaljevati v prihodnje, saj imamo v vodstvu sposobne ljudi, ki bi želeli »potegniti« Ha- loze iz zaostalosti, toda treba jim bo pomagati in ne samo kritizira- ti. Zelo preprosto je govoriti in govoriti, težje je kaj storiti. Vemo, da je krajevna skupnost Ptujska gora naša, živimo na nje- nem območju, zato je naloga nas vseh narediti čim več, kajti le ta- ko bomo lažje živeli in tudi za- mancem pripravili lažje ter pri- jetnejše življenje. Prepričana sem, da bodo radi ostali v Halo- zah, saj so s čudovito podobo Ptujske gore zares lepe. Mira Kari ' TEDNIK --13. marec 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 0Š0L6AMEGUČ Želja — celodnevna šola v tej ptujski osnovni šoli že nekaj časa diši po barvi in tako bo še nekaj časa, saj zaključujejo obsežna adaptacijska dela, ki so jih načr- tovali že s prejšnjim srednjeročnim planom. Kot je povedal Ervin Hojker, ravnatelj, bodo prek novih pridobitev skušali zagotoviti po- goje za življenje in delo celodnevne šole, ki jo načrtujejo v tem sred- njeročnem obdobju. Sola sedaj dela v »poldnevni« sestavi. Danes že uresničujejo nekatere cilje celodnevne šole in to prek oddelkov po- daljšanega bivanja. Brez izkušenj torej niso, morali pa bodo zagotovi- ti še nekatere pogoje — brez katerih celodnevne šole ni. Vse, kar so uredili lani in letos, bodo »koristno« uporabili v teh svojih prizadevanjih. Ocenjujejo, da bodo za vsa dela plačali okrog 27 milijonov dinarjev. Zavejiajo pa se, da odločitev ni odvisna samo od njih, temveč tudi c . družbene skupnosti, zlasti še od delavcev v združenem delu. KAJ BODO DELALI LETOS? Prednostna naloga za letos in prihodnje leto je ureditev zelenice ob šoli. To zelenico smo včeraj že poznali kot športno igrišče ob stari gimnaziji in dijaškem domu. Da- nes je zelo zanemarjena. Pripravljajo že idejni načrt, veliko pa bodo storili sami — z delom učencev sedmih in osmih razredov, pa tudi nižjih. Tudi pri tem računajo na pomoč širše družbene skupnosti, zla- sti še ptujskih krajevnih skupnosti, saj naj bi igrišče, ko bo zgrajeno, služilo kot center mladim v starem mestnem jedru, ki so trenutno brez njega. Ivan Babic, pedagoški svetovalec iz Zavoda za šolstvo Slovenije, organizacijske enote Maribor je pozitivno ocenil prizadevanja tega kolektiva in menil, da ima vse pogoje za prehod na celodnevno šolo. Se posebej zdaj, ko bo šola pridobila in uredila potrebne zelene povr- šine. Ptujska občina je glede celodnevne šole zelo revna. Ostali smo pri kidričevski, ki je bila tudi sicer prva celodnevna šola v regiji, če ne upoštevamo stoperške. MG Člani Fotokino kluba Ptuj s svojim mentorjem Stojanom Kerblerjem. ... in še ob letošnji podelitvi Oljenke, najvišjega priznanja kulturne skupnosti občine Ptuj. Foto: M. Ozmec DESET LET USPEŠNEGA DELA NA PODROČJU UMETNIŠKE FOTOGRAFUE Fotokino klub, ki deluje pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju, je dobil letos Oljenko za uspešno 10-letno de- lo in za uspehe, ki jih je dosegel na področju umetniške fotografi- je. Klub sodi v vrsto starejših fo- toklubov v Sloveniji in Jugoslavi- ji, saj so začetki organiziranega fotoamaterskega delovanja v letu 1935. Od leta 1940 do 1946 je de- lo v klubu zamrlo, nakar je po- novno oživelo. Pripravili so tri fotografske razstave in več pre- davanj, težišče vsega dela pa je bilo usmerjeno predvsem k spo- znavanju in obvladovanju foto- grafske tehnike. Po letu 1957 je klubska dejavnost ponovno za- mrla in šele po 21 letih — 1976. leta so jo spet oživeli z ustanovit- vijo Fotokino kluba DPD Svobo- da Ptuj. Fotokino klub v Ptuju je bil ustanovljen na pobudo entuzia- stov, ki so čutili potrebo po orga- nizirani fotografski dejavnosti. In res jim je uspelo pod vod- stvom mentorja Stojana Kerbler- ja, da so dobro obvladali stroko- vno plat fotografije in da so na- redili še korak naprej. Fotografi- ja je vse bolj postajala sredstvo, s pomočjo katerega so lahko širše- mu krogu poznavalcev in ljubite- ljem fotografije izpovedovali svoja videnja in razumevanja ži- vljenja in sveta. Ta pot pa seveda ni bila lahka in enostavna. Da bi lahko spremljali hotenja in toko- ve v sodobni jugoslovanski foto- grafiji in istočasno primerjali svoje dosežke s tistimi, ki nasta- jajo v celotnem jugoslovanskem fotografskem prostoru, so se leta 1987 lottili organizacije fotograf- ske razstave Ptuj '78. Uspeh prve jugoslovanske razstave jih je opogumil, da je postala tradicio- nalna — bienalna prireditev, ki jo uvrščamo med najkvalitetnej- še fotografske prireditve v Jugo- slaviji. Poleg tega pa predstavlja še pomemben kulturni dogodek v okviru ptujskih kulturnih sre- čanj. Z namenom, da predstavijo fo- tografijo kot likovno zvrst čim širšemu krogu občinstva, prireja- jo člani kluba tudi občasne raz- stave na stopnišču Mercatorjeve Blagovnice in v ptujskih delov- nih organizacijah — Agis, TGA, Perutnina, Labod-Delta, KK Ptuj in drugih. Do danes so člani ptujskega Fotokino kluba sode- lovali na prek 250 razstavah v več kot 50 krajih. Poleg tega pa so se predstavili še na mednarod- nih razstavah v Španiji, Italiji, Švedski in v Avstriji. Kvaliteta fotografij se odraža v uspehih, saj v zadnjih petih letih skoraj ni razstave na kateri ne bi vsai en član FKK Ptuj dobil nagrade ali priznanja. Dovolj zgovoren je podatek, da so v tem času posa- mezni člani dobili prek 120 na- grad in priznanj. Naj naštejemo samo najpomembnejše: — leta 1977: velika plaketa FIAP na 9. FIAP fotoforumu mladih v Beogradu; — leta 1978: prva nagrada na republiški razstavi »mladina lo- tografira« v Slovenj Gradcu; — leta 1979: prva nagrada za fotografijo na medklubski razsta- vi v Mostariu; — leta 1980: prve nagrade na medklubski razstavi diapozitivov Osiiek '80, na medklubski razsta- vi diapozitivov v Puli in na med- klubski razstavi v Skopju; — leta 1981: pr\'e nagrade na medklubski razstavi v Dubrovni- ku, na medklubski razstavi dia- pozitivov v Bački Topoli in na medklubski razstavi fotografij v Puli; — leta 1982: štiri prve nagra- de — na 23. jugoslovanski rasi- sta vi fotografije, na razstavi Zlat- no oko v Novem Sadu, na razsta- vi v Koprivnici in na republiški razstavi; — leta 1983: prve nagrade na razstavah v Kumanovem, Nikši- ču in Vuzenici ter druga nagrada na mednarodni razstavi diapozi- tivov v Mariboru; — leta 1984: prva nagrada na republiški razstavi in draga na- grada na medklubski razstavi fo- tografij Zlatno oko v Novem Sa- du; — leta 1985: prva nagrada nii republiški razstavi v Vuzenici. Velik uspeh so v Fotokino klu- bu Ptuj dosegli leta 1979, ko so na osmem kupu jugoslovanske fotografije med 41 klubi dosegli deveto mesto s kolekcijo fotogra- fij. Od takrat dalje so po svoji dejavnosti in uspenih med vodil- nimi v Jugoslaviji. O umetniški vrednosti fotojgrafij pa pričajo nenaiiadnje tudi naslovi dodelje- ni članom FKK Ptuj: dva člana imama naslov Kandidat-mojster jugoslovanske fotografije, pet članov pa naslov Amater prvega razreda. Poleg tega je ena fotografija člana ptujskega kluba vključena v stalno jugoslovansko zbirka umetniške fotografije v Beogra- du, dva člana kmba sta sodelova- la na razstavi »Razvojne poti slo- venske fotografij 1945—1983«, ki je bila v ^Cankarjevem domu leta 1984. Ob koncu lahko še zapišemo, da s svojo dejavnostjo in Kvalite- to del ptujski Fotokino klub mo- čno presega okvire občine, saj nas dostojno predstavlja po vsej domovini. Ob lO-letnici delova- nja mu iskreno čestitamo! mš Kultura je naše bogastvo V prosvetnem društvu »Alojz Arnuš« Ro- goznica smo naredili veliko, ne pa toliko kot smo želeli. Za vso povojno obdobje sta značilna veli- ko število in velika ustvarjalna moč kulturnih društev, ki delujejo v krajevnih skupnostih. Za vsa ta društva velja, da so osrednji nosilci kulturnega delovanja v svojem okolju. Bolj so ta društva vtkana v to okolje, bolj so uspe- šna. Ko se neko društvo počuti v svojem oko- lju osamljeno, je neuspešno. Res pa je, da ta vraščenost v oicolje ni edini pogoj za uspeš- nost nekega prosvetnega društva. Upam si tr- diti, da je poleg posameznikov, ki so gonilna sila različnih dejavnosti, pomemben še gmo- ten položaj društva. Naj bodo ljubitelji kul- turnega življenja še taki zanesenjaki, se slej ko prej srečajo s pomanjkanjem sredstev. Ob tem ne moremo mimo dejstev, da so vsa društva, ki so povezana v zvezi kulturnih organizacij občine, deležna pomoči — dota- cije. Žal pa moram ob tem ugotoviti, da je kolač pomoči pri ZKO dokaj skromen, tako da so rezine, ki jih od tega kolača režejo, hu- do tanke. Največkrat tako tanke, da pomeni živeti od njih zgolj životarjenje. In prizadeva- nja za zagotavljanje sredstev za preživljanje jemljejo »kulturnikom« v krajevnih skupno- stih veliko energije, časa in največkrat tudi voljo. Žal! Žal zato, ker bi to energijo lahko uporabljali za to, za kar so se združili. Tako bi lahko na kratko ocenil razpravo na letni konferenci prosvetnega društva »Alojz Ar- nuš« Rogoznica. Kritično smo ocenili lanskoletno bero naše dejavnosti. Brez strahu lahko rečemo, da smo biii uspešni, čeprav ne tako, kot smo si želeli. Vzroki so znani. V našem prosvetnem društvu delujejo ta čas štiri sekcije, ki združujejo okrog 60 aktiv- nih članov. Dovolite mi, da predstavim vsako sekcijo posebej. KNJIŽNICA V našem društvu imamo knjižnico s skrom- nim fondom knjig. Kljub temu, da šteje knjižnica le 360 naslovov, smo prepričani, da je med temi naslovi za vsakega nekaj. Zadnji čas smo imeli sicer vrata v knjižnico zaprta. Sedaj smo jih ponovno odprli in to že v pe- tek, 7. marca, od 17. do 19. ure. Želja je, da bi krajani naše krajevne skup- nosti čim bolj posegali po knjigah, mi pa se bomo trudili, da bomo širili fond knjig z no- vimi uspešnicami. Torej, vrata knjižnice bo- do v domu Slovensko goriške čete poslej odprta vsak prvi petek v mesecu. LIKOVNA SEKCIJA Likovna sekcija združuje ta čas 6 aktivnih članov. Brez sramu lahko ugotovimo, da je sekcijo čutiti v likovnem prostoru Ptuja pa tu širše. Letos bo praznovala že 10. obletnico aktivnega delovanja. Pri tem je seveda po- membno omeniti še sodelovanje naše sekcije z likovno sekcijo »PODRAVKA 72« iz Ko- privnice. Da smo bili uspešni, dokazujejo priznanja, ki smo jih v teh letih prejeli. Naj omenim pri- znanje KS Heroja Lacka Rogoznica, prizna- nje kulturne skupnosti občine Ptuj ter zlato plaketo »Mirko Virius« iz Koprivnice. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Deluje uspešno že 8 let pod vodstvom Gre- te Glatz. V teh letih so naštudirali 76 pesmi. Njihova pesem bogati srca sirom po Sloveni- ji. Njihove uspehe kronajo številna prizna- nja. Največje priznanje pa jim je zelo širok krog prijateljev lepe pesmi, ki jim radi pri- sluhnejo. Ženski pevski zbor združuje okrog 30 deklet in žena s širšega ptujskega območ- ja. Novost v prosvetnem društvu pa je sekcija KURENTI. Verjetno je to edini primer, da bi bili kurenti organizirani v prosvetnem dru-' štvu. Brez dvoma ima to veliko prednosti, predvsem pri njihovem organiziranem nasto- panju. Čeprav v tej organizacijski obliki na- stopajo šele dve leti, so dosegli že vidne re- zultate. Izdelana imajo dokaj ostra pravila, plačujejo visoko članarino, predvsem pa ne- nehno skrbijo za izjemno drago opremo. Sredstva si zagotavljajo s članarino in organi- ziranjem raznih družabnih prireditev. Gla- vno pa je, pravi njihov vodja Marjan Cajnko, da so postali znana skupina sirom po Slove- niji. Kjerkoli so bili, so še zaželeni. Kaj naj rečem ob koncu? Morda to, da še vedno obstajajo ljudje, ki jim ni žal svojih sredstev, ne časa za razdeljevanje, razdajanje za naš kultumejši danes in jutri. Naša velika želja je, da tem ljudem ne bi nikoli zmanjka- lo volje in energije in da bi se jim pridružili novi, mlajši ljubitelji, ki jim ni vseeno, kak- šno je naše kulturno življenje. Ustvarjajmo — kultura je naše bogastvo. Maks Menoni. franc fideršek! delegat naee zgodba o aktivistih v letu 1945 39 IZ TEČAJA NA VOLIŠČE Franček se je v ponedeljek zjutraj, 5. novembra napotil proti Ptu- ju že ob štirih. Čeprav je imel precej prtljage, je 24 km prepešačil v slabih štirih urah.,Na okraju je imel še nekaj opravkov, kljub temu je bil ob 9. uri že prostorih upravno političnega tečaja, ki je bil v Vošnja- kovi ulici. Nemec je nekoliko zamudil, ker je bil odvisen od voznika, ki konja ni posebej priganjal, v gostilni »Strašil« pa sta šla še na »ob- tešek«. Tečaj v drugi skupini je potekal po enakem vrstnem redu kot v prvi. Vodstvo je tu in tam kaj dopolnilo na podlagi izkušenj iz prvega tečaja. V tečaju je bilo 51 slušateljev, med njimi dobra tretjina žensk. Po starosti so bili: 16 do 30 let, 23 do 45 let, 11 do 60 let in I nad 60 let. Drugi dan, 6. novembra so tečaj sklenili nekoliko prej, navadno je trajal do 19. ure, tokrat pa je bila večerja že ob pol šestih. Od 18.30 je bilo na Kvedrovem trgu pred magistratom veliko zborovanje. Od vseh strani so pril^ajale na trg povorke mladine s prižganimi baklami. (Na palicah pritrjene pločevinke, napolnjene z žagovino in prepojene z nafto ali petrolejem). Minifestacija je bila na predvečer Velike oktobrske revolucije, povezana s predvolilno agitacijo. Zbranim na Kvedrovem trgu je z balkona magistrata spregovoril sekretar Mirko Centrih. Po orisu Velikega oktobra in neprecenljivih zaslug Lenina in Stalina, je prešel (spet) na Veliko domovinsko vojno in z njo povezan naš narodno-osvobodilni boj pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Tako so svobodoljubne sile vsega sveta s Sovjetsko zve- zo na čelu zmagale nad črnimi silami fašizma. Toda prikriti sovražni- ki, reakcionarji vsega sveta, so spet začeli dvigati glave, je ognjevito govoril sekretar. Množica na trgu, razsvetljenem od stotin plamenic, je z aplavzi in medklici prekinjala govor. Posebno glasna je bila sku- pina skojevcev, kije tudi skandidirala »Tito — Stalin!« Posebna živahnost je nastala, ko je sekretar začel govoriti o do- mači reakciji (Dol z reakcijo!), ki se hoče zopet vsiliti narodu na grbo, obnoviti monarhijo in nam vsiliti kralja. »Nočemo kralja, hočemo Ti- ta!«, »Kralj seje ženil — Tito seje boril!« so se vrstili skupinski klici, spremljani z burnim ploskanjem. Potem se je množica razvila v povorko po ptujskih ulicah. Med prepevanjem borbenih pesmi in vzklikanjem je krenila na Panoramo, kjer je bilo kresovanje, več govorov, kulturni program in ljudsko sla- vje. Vse skupaj je trajalo pozno v noč in na vse udeležence napravilo velik vtis. »To je za mlade, ne pa za nas starce« je že na trgu zamrmral Ne- mec in se izmuznil iz povorke. Pridružila se mu je večina starejših te- čajnikov in šla raje spat, nekateri pa tudi posedet v kako bolj zakotno gostilno. V petek 9. novembra so vsi tečajniki odšli v Titov dom (kino dvo- rano), icjer je bilo inštruktažno zborovanje vseh volilnih odborov z ob- močja celotnega okraja. Trajalo je od 8. do II. ure. Dnevni red je ob- segal: tolmačenje volilnega zakona, delo volilnih komisij, vodenje vo- lilnih zapisnikov, organizacija na volišču in podobno. Tečajnika Nemec in Franček sta se pridružila Žetalčanom, ki so se pripeljali na lojtrskem vozu. Z njimi je bil tudi Nace. V okraju je oiio nad llO volišč. Na vsakem volišču so morali biti 3 člani volilnega odbora in trije namestniki ter trije predstavniki list. Na predvolilno zborovanje so morali priti vsaj člani volilnih odborov, j Tako je bilo v Titov dom povabljenih nad 600 ljudi, ki so zasedli vse i sedeže v stranski dvorani in tudi na balkonu. Ozvočenje je delovalo J brezhibno. \ Najprej je o volitvah spregovoril tovariš Kostja, ki je bil odgovoren za agitacijo in propagando. Potem so govorili strokovnjaki za posa- mezna področja. Vsem predsednikom volilnih odborov so ob prihodu \ razdelili obrazce zapisnikov. Za ostali volilni material (skrinjice, kro- glice z vrečkami itd.) pa so zagotovili, da ga bodo pripeljali člani okrajnih aktivov in zaupniki list. Vsak kandidat je moral na volišču imeti tudi zaupnika. Na območju Žetal je bilo 5 volišč, ki so imela naslednje zapored- ne številke: 12. Čermožiše, 14. Dobrina, 38. Kočice, 56. Nadole in 119. Žetale-Stopnica. Po inštruktažnem zborovanju so se Žetalčani sestali kar stoje pred Titovim domom in se pogovorili o izvedbi naloge, ki jih čaka. Nace in Simon sta Francka potolažila, da bo z udeležbo vse v redu, ker ni opaziti kakšnega dodatnega dela reakcije. Tečajniki so imeli naslednji dan, v soboto in nedeljo »prosto«, s strogo zadolžitvijo, da kar največ pripomorejo k dobremu izidu volitev. Zaradi tega je predsednik žetalskega KLO Nemec kar odšel s čla- ni volilnega odbora, saj drugače ne bi imel pirevoza v Žetale, kamion z volilnim materialom pa je imel krožno vožnjo, zato nanj ni mogel ra- čunati. Franček je ostal na Ptuju iz več razlogov popoldne je imela pre- davanje tovarišica Ženka, ki ga je posebej zanimalo, potem so imeli še praktične vaje — sejo KLO in je sam imel na seji vlogo ljudskega tožilca. Del praktičnega usposabljanja je bil tudi v tem, da so nekaj tečajnikov izbrali za »odbor KLO« z vsemi predstavniki, ki so morali odigrati sejo o konkretnih, prej dogovorjenih problemih. Ostali tečaj- niki pa so kot »publika« spremljali sejo in jo potem v razpravi oce- njevali. Povrh tega so tisti večer imeli še sestanek literarnega krožka, ki so ga ustanovili v tečaju. Njegov namen pa je bil predvsem — usposabljanje zainteresiranih za pisanje in urejanje STEN-ČASOV. Spričo tega se je Franček napotil domov šele po 22. uri in to peš skozi Lovrenc in čez F*tujsko goro. Noč je bila temna, saj je bil mlaj, vendar je bila pot suha. Dišalo je po spremem'ui vremena. Domov je prišel nekako ob treh po polnoči, zato je odšel na vo- lišče nekoliko pozneje. Že doma je pripravil precej velik karton za sten-čas. Tudi besedila, nekaj volilnih agitacij v verzih, nekaj karika- tur iz Pavlihe ki je obdeloval, »volilno farso monarhofašističnega re- žima v Grčiji«, parol in podobnega je pripravil že v tečaju. Tako je bil na volišču pri Bedeniku, zunaj na steni kar hitro pripravljen sten-čas. Domačini se zanj niso dosti menili. Na volišču je bilo vse živo. Sestali so se vsi člani volilnega odbo-, ra in namestniki. Pregledali ves material, prešteli kroglice in jih zape- čatili v vrečke. Mladina je okrasila volišče zunaj in znotraj. Le zastave ni bilo ker je pač ni bilo moč nikjer dobiti. Tudi stražarja sta prišla s puškama iz postaje NM, kjer sta dobila podrobna navodila. Iz Maribora je prišel aktivist Zebot s pooblastilom, da je pred- stavnik federalne kandidatne liste Josipa Vidmarja. Aktivist Mlakar iz Ptuja je bil zastopnik kandidata Francka Majcena, zastopnik Jožeta Jurančiča pa je bil kar tajnik Franček, vendar je moral prav tako volil- nemu odboru predložiti pooblastilo. Obema zastopnikoma od drugod je bilo treba zagotoviti hrano in prenočišče. 1 Do štirih popoldne je bilo volišče v celoti pripravljeno, zunaj in i znotraj nabite kandidatne liste, zapečatene in preverjeno prazne volil- ; ne skrinjice. Slovesno so zapečatili še vrata in varovanje do naslednje-1 ga jutra sta prevzela stražarja. Zunaj je začelo deževati, kaplje so postajale vse bolj mrzle in le-i dene. Kazalo je, da bo vsak čas dež prešel v sneg. Nič kaj obetavrio za < naporni naslednji dan . . . Najpomembnejši dan po osvoboditvi, ko- bomo svobodni na svobodnih volitvah izvolili poslance za ustavotvor-' no Zvezno skupščino in Skupščino narodov. i Se nadaljuje | 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 13. marec 1986 - TEDNIK Povsod slovesno Kljub številnim dilemam o prazniku žensk — je takšen, kot ga že nekaj let proslavljamo potreben ali ne, ali ni to zgolj formalno poče; tje, brez prave vsebine in smisla — smo tudi letošnji 8. marec obeležili s številnimi slovestnpstmi, ki so bile v šolah, krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. . Tako nam tudi iz Grajene poročajo, da so v okviru tamkaišnje KK SZDL, prosvetnega društva in mladinske organizacije ter aktiva S slovesnosti, ki je bila na Grajeni ob letošnjem 8. marcu — Dnevu žensk. žena, pripravili že tretjo razstavo izvirnih predmetov, ki so jih ali pa jih še uporabljajp pri "kmečkih delih, raznih izdelkov in kulinaričnih dobrot. Predstavili so se tudi možje s svojimi najlepšimi ročnimi iz- delki. Ob tej priložnosti so najstarejši prisotni kraianki in dvema člani- cama aktiva žensk izročili simbolična darila. Prihodnje leto pa name- ravajo nagraditi najuspešnejšo razstavljalko. mš Uspešna predstavitev šolskih pikudov v dvorani ptujskega gledališča je bilo včeraj vsakoletno srečanje Eionirskih in mladinskih gledaliških, recitacijskih in plesnih skupin, i delujejo v okviru osnovnih šol in srednješolskega centra ter klub mladih. V maratonski prireditvi, začela se je ob devetih in končala ob 18. uri so se predstavili mladi iz šestih šol ptujske občine, ene iz ormoške občine ter iz kluba mladih in DPD Svoboda — Teater III. ms KLUB BORILNIH VEŠČIN ORMOŽ v KBV Ormož smo že večkrat slišali. Tokrat vam bomo na krat- ko poročali o zadnjih dogodkih v tem klubu in izven njega. Z novim letom je v klubu menjano vodstvo. Moramo povedati, da imajo glavne funkcije mladi člani, ki pa imajo veliko elana za delo. Novi predsednik kluba je Danilo Korotaj, kije do sedaj pokazal fiaj- več resnosti, blagajnik pa Mladen Krajcer. Januarja se je Črt Zadravec udeležil tekmovanja na Reki, v za njega novi disciplini, v kateri še ni tekmoval. Imenuje se SAVATE- BOKS. Tekmoval je v peresno lahko kategoriji (do 60 kg) in dosegel 1. mesto. V prvem kolu je bil prost, v poltlnalu je premagal tekmoval- ca z Reke, v finalu pa tekmovalca iz Zagreba. Čeprav se je Črt Zadravec udeležil takega tekmovanja prvič, je dokazal, da mu full kontakt in savate boks gresta dobro od rok. Drugič bomo poročali o ostalih članih kluba, ki tekmujejo v semi kontaktu, saj se bodo pričela republiška prvenstva, na katerih dosega- jo solidne rezultate. Vabimo mlade na treninge, ki jih imamo v torek in četrtek ob 17. do 19. ure v osnovni šoli Stanka Vraza. Če boste vztrajni, vam ne bo žal, saj se trud in vztrajnost vedno poplačata. Danilo K. Dobri rezultati prostovoljnih krvodajalskih akcij Pri občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj beležijo tudi v letu 1985 na področju prostovoljnih krvodajalskih akcij zelo dobre rezul- tate. V okviru občinske organizacije deluje v delovnih organizacijah na območju ptujske občine 35, v krajevnih skupnostih pa 24 aktivov RK. V letu 1985 so imeli skupno 3566 odvzemov krvi za potrebe ptuj- ske bolnišnice dr. Jožeta Potrča. Iz delovnih organizacij so imeli 2652 odvzemov, iz krajevnih skupnosti pa 914. Letni plan krvodajalskih odvzemov je 2500 in so ga v leta, ki je za nami, prekoračili kar za 1066 odvzemov. Zlatko Novak Smučarsko tekmovanje v Trnovski vasi Letošnja zima nam ga je res zagodla, saj nam je debela sne- žna odeja naredila precej sitno- sti, hkrati pa prinesla veliko ve- selja ljubiteljem smučanja. Tako so mladi izkoristili to priliko in organizirali v nedeljo, 23. febru- arja, smučarsko tekmovanje v Sovjaku pri Trnovski vasi. Tek- movali so v slalomu, smuku in skokih. Udeležba tekmovalcev in navijačev je bila množična. Na zelo dobro pripravljenih progah, ki so jih pripravili mladi iz Sov- jaka, so se izkazali naslednji naj- boljši tekmovalci: v slalomu je zmagal Drago Potrč iz Biša, v smuku Bele iz Voličine, v skokih pa Danilo Pukšič iz Biša. Podeli- li so jim smučarske značke in pri- znanja. Že naslednjo nedeljo, 2. mar- ca, so se zbrali mladi in stari na Bišečkem vrhu, kjer so se smu- čarji pogumno spuščali v Pape- ževo grabo, kot imenujejč to do- lino, ki je že znana po tovrstnih S tekmovanja v skokih prireditvah. Na griču, obdanim z debelo belo odejo, so navijači uživali ob toplem čaju in kuha- nem vinu ter glasbi. Vzdušje ob smučišču je bilo podobno, kot da tekmujejo smu- čarji svetovnega pokala. Sicer svetovnega pokala niso podelili, podelili pa so za osvojena prva mesta doma izdelane pokale in priznanja. V Papeževi grabi so bili najboljši: v smuku Franci Murko, Pepek Požegar in Stanko Letnik; v slalomu Poldi Rola, sledila pa sta mu Drago Potrč in Janez Rojko. V skokih je bil naj- boljši Drago Veber, sledila pa sta mu Danilo Pukšič in Ivan Rola. Skupni pokal je osvojil Drago Veb»r iz Voiičine. Mladi iz KS Trnovska vas so si zadali nalogo, da takšno tek- movanje organizirajo vsako zi- mo. ee. Al. PIKA Z bliskovito naglico se bliža konec februarja. Zares je ta me- sec krajši za cele tri dni, to pa ni- kakor ne pomeni, da bi tudi leto- šnja zima kmalu minila. Strmim skozi okno v nežni me- tež in misli mi uidejo v zasneženi gozd — snežni metež. Kdo ve, ali so lovci poskrbeli za naše gozdne prijatelje, ki nas razveseljujejo s svojo lepoto in so v tem zimskem vremenu izpostavljeni dvema možnostima — živeti ali umreti. Tudi sama s svojima otrokoma nosim hrano v krmilnice, ki so nedaleč od našega doma. Nare- jeno imamo tudi hišico za ptičke in otroka vanjo nenehno nalaga- ta hrano. Prezebla noska tiščita ob šipo in opazujeta drobna bi- tja, ki letajo z okenske police do krmilnice. Nenehno me kličeta k oknu in sprašujeta po imenih ptic. »Mami, ta sinička pa je prav tako pisana, kot je bila naša Pika, naj bo sedaj ona Pika, te nam vsaj lovci ne bodo mogli ustreliti. Ti grdi strici, ali ne ma- mi, ko bova velika, jih bova okregala!« V spominu se vrnem v prete- klo pomlad. Na njivi sem okapa- la peso in otroka sta se igrala v travi. Sosed je kosil nedaleč vstran. Velika trava je omogoča- la, da se vanjo skrijejo majhne in nebogljene živalce. Veliko jih je prav v košnji izgubilo življenje. Tudi tokrat je majhna srnica za- šla na travnik in postala žrtev ko- se. Z otrokoma smo zaslišali mi- lo stokanje in takoj pohitela tja. V pokošeni travi je ležala čisto majcena srnica. Vzela sem jo v naročje in ugotovila, da ima odrezan del noge. Odnesli smo jo domov, jo obvezali, takoj pa sem o tem obvestila tudi lovsko družino Majšperk. Rekli so, da lahko smo obdržimo, kajti tako ali tako bi poginila brez matere, in še ranjena. Tako smo vsak dan srnici obvezali rano in jo tudi hranili s stekleničko na dudico. Postala je novi in priljubljeni član naše dmžine. Hčerka, stara štiri leta in sin tri, sta ji dala ime Pika. Okrog vratu smo ji zavezali rdečo pentljo, in že od daleč je človek lahko videl, da je to srna, ki je udomačena. Toda žal se te- ga ni hotel spomniti Vinko Ver- denik, član LD Majšperk in ne- kaj metrov stran od hiše Piko ustrelil. Sprašujem se, kaj je lo- vec delal v naselju z »nabito« puško? Ali se je zavedal, da se s to smo z rdečo pentljo nenehno igrajo otroci, kdo bi lahko bil še žrtev te njegove lovske strasti?! Sprašujem se še, kje je lovčeva humanost do živalce brez noge, ki so jo otroci hranili in negovali dolgih šest mesecev? Bila je krot- ka, ljubka in otroci se je spomi- njajo z žalostjo v srcu. Ali jo je bilo res treba ubiti? Ali ni geslo lovcev pomagati živalim, je mor- da geslo nekoga — ubijati? Veliko je vprašanj, na katera medicinska sestra Martina Vičič s Ptujske gore 94 ne bo nikoli do- bila odgovora. Škoda! Mira KARNEŽA Družinska »Zlata puščica« člani strelske družine Juršinci so v nedeljo, 23. febmarja, izved- li tekmovanje za dmžinsko »ZLATO PUŠČICO«, ki jo je zasluženo in tradicionalno osvo- jil Ivan Rebrec, doma iz Gibine, kije nastreljal 173 krogov. Drugi je bil Branko Žmauc iz Zagorc s 172 krogi in tretji Avgust Stebih iz Sakušaka s 166 krogi. Kljub iz- redno hladnemu prostoru in dru- gim slabim pogojem, kjer so strelci izvajali tekmovanje, so bi- li uspešni tudi ostali strelci, med katerimi se je izkazal Zlatko Ke- kec iz Senčaka, ki je prvič stopil med strelce in nastreljal 163 kro- gov. Po razglasitvi rezultatov in vročitvi puščice so se strelci do- govorili za nadaljne aktivnosti in predlagali, da se čim prej skliče upravni odbor SD Juršinci. F. Š. Srnica Pika Strelska družina KOVINAR Ormož letos praznuje 25-letnico. Začetek delovanja sega že v leto 1960, ko posamezniki začnejo postopek o ustanovitvi strelske družine v takratnem zavodu za rehabilitaicjo invalidov Jože Ke- renčič Ormož. Registrirana je bi- la 30. aprila 1961. Nekaj usta- novnih članov je še danes aktiv- nih. Prvi predsednik je bil Rudi Fras, največkrat pa sta predsedo- vala Feliks Vernik in Mirko Luk- ner, ki je na čelu SD Kovinar že 10 let. Strelska dmžina je akti- vno delovala vseh 25 let, včasih aktivnejše, včasih pa spet bolj umirjeno — lahko bi rekli, kako je pač življenje naneslo. Zadnjih 12 let je najaktivnejša in najkva- litetnejša strelska dmžina v obči- ni. Od leta 1978, ko je bilo zgra- jeno strelišče za zračno orožje v Ormožu, pa je nosilec strelstva v Ormožu in občini. Strelska dmži- na Kovinar daje iz svojih vrst tu- di večino strokovnih kadrov in kadrov za Občinsko strelsko zve- zo Ormož. Tako so v občinski strelski bili in so funkcionarji iz SD Kovinar predsednik zveze, tajnik, tehnični sekretar, blagaj- nik, da o članstvu v izvršnem od- bom sploh ne govorimo. V zadnjih letih so se spet obča- sno na tržišču pojavile zračne puške Slavija 631 in Anschiitzl 335. Tako smo se za silo opremili s tem zračnim orožjem. Tudi iz- delava kvalitetnih diabol v Jugo- slaviji pomeni za strelstvo svet- lejšo prihodnost. Strelci SD Kovinar Ormož so se odločili, da ob 25-letnici delo- vanja razvijejo dmštveni prapor. Na prapor bodo obesili svoj trak Tovama Jože Kerenčič Ormož (kot pokrovitelj), občinski štab za teritorialno obrambo, občin- ska strelska zveza, občinska tele- sno kulturna skupnost in strelska zveza Slovenije. Na prapor bodo pritrdili tudi 88 žebljičkov posa- meznikov, ki so darovali za pra- por. Svečano razvitje prapora bo 30. aprila, dan pred 1. majem, na dan registracije društva v Tovar- ni Jože Kerenčič. Strelci bodo pripravili ob tej svečanosti raz- stavo o delovanju dmštva in strelske opreme ter tekmovanje v streljanju z zračno puško. Jani Ivanuša MINAHIJEV VEČER V FRANKFURTU 15. februarja je slovensko društvo Sava v Frank- furtu zabeležilo še en kulturni dogodek. V čast Prešernovega dne so učenci slovenskega dopolnil- nega pouka s člani kulturne skupine povabili vse, ki jim je draga materinska beseda na večer Minat- tijeve poezije. Že januarja so začeli vaditi program z naslo- vom: »Nekoga moraš imeti rad«; učenci v šoli in Savani v društvenih prostorih. Oboji so skrbno prihajaii v vajam. Ni sta jih motila letošnja ledena zima in pe večeri, ki so se z vajami zavlekli tja v noč. Ob šopku rož sta stali sliki našemu srcu zarisa- nih mož: Prešerna in Minattija. Marsikdo ni slutil, da skrivajo Minattijeva dela toliko lepote in blaže- nih čustev do vsega, kar je ustvarila narava. . . Ni vedel, da pesnik še živi in dela v Ljubljani in da je bil tudi on med tistimi, ki so stkali domovini svo- bodo. Večer je začel v napolnjenih društvenih prosto- rih predsednik Save Janko Žemljic. Zbranim Slo- vcii^cru je povedal, daje 1986. leto Trubarjevo le- to. Trubar je sestavil in izdal prvo knjigo v sloven- skem jeziku in položil temelj slovenski književno- sti. V uvodu v program sta Metka in Robi zaigrala na harmoniko. Zaslišala se je Zdravica, za njo se je umirjeno vezala na Minattijev večer Vrba. Zbor in solisti so storili vse, da bi pričarali Mi- nattijevo izpoved poslušalcem čim lepše. Uspeli so. To jim je dokazala prijazna zahvala tovariša konzula za šolstvo Jožeta Sagerja, sledili so stiski rok s čestitkami. Ob kulturnem prazniku Slovencev podeli dru- štvo za vztrajno in večletno delo svoj,im članom Prešernova priznanja in plakete. Letos so Prešernova priznanja prejeli učenci slo- venske dopolnilne šole Diana Abraham, Sendi Ra- guiič, Robert Sinur, Tanja Kavkler, Hajdi Rihtar, Marjeta Rihtar in kulturna skupina »Save«. Prešernovo plaketo sta si zaslužili Ančka Volč- jak in Tončka Rantaša. Dra^ca Iljunčič-Tofk SMUČARSKI SKOKI IN BOB SHOW V GABRNIKU Veseli smučarski živžav se je v nedeljo, 23. februarja, preselil tu- di v Slovenske gorice, na hrib pri Gabrniku, kjer so tamkajšnji mladinci pripravili zanimivo tek- movanje v smučarskih skokih in bobu z vrečami. V skokih se je pomerilo 22 tek- movalcev, zmagal pa je domačin Janez Čuš z najdaljšim skokom 23,5 m V bobu pa je nastopilo 18 tekmovalcev, ki se jim je prek 300 gledalcev od srca nasmejalo. 'Prvo mesto si je priboril doma- čin Mirko Lorenčič.' J. H. Mladinci iz Gabrnika so priredi- tev izpeljali pod pokroviteljstvom frizerstva Marte Kaučič, ki je zmagovalcem tudi čestitala. TEDNIK - 13. marec 1986 NAŠI DOPISNIKI - 9 CE BI BIL/A/ MOJA MAMA ... — Ne bi se jezil, kuhal bi boljše jedi kot ona. Kupil bi ji vse, kar bi si želela in večkrat bi otroke pustil na potep. Vsako leto bi šli na morje. Kristijan — Imela bi samo enega otroka in vse bi delala sama. Najbolj bi si želela poletja. Karolina — Bi morali moji otroci prinašati domov le dobre ocene. Bil bi strog. Damjan — Bila bi učiteljica in bi pospravljala, kuhala in otrokom ne bi pustila skakati po cesti. Pustila bi jih le k babici. Simona — Otrokom ne bi dovolila prinašati slabih ocen, ne bi jih pustila, da bi se potepali. Maja — Z otroki bi se večkrat igral. Kaznovani bi bili tako, da se ne bi smeli smučati in sankati, kadar bi prinesli nezadostno oceno. Damjan — Otrokom bi pustil v kino, na sprehod in lepo bi jih oblačil. Marko — Svojega otroka bi lepo vzgajala in bila bi zelo stroga. Svojemu otroku ne bi dovolila, da bi delal, kar bi si zmislil. Petra — Pustila bi jih, da bi se igrali in gledali televizijski program. Bi- la bi stroga mama. Mihaela — Kuhala bi drugače kot moja mama, same dobrote. Simona — Otrok ne bi kregala. Če bi nagajali, bi jih kaznovala. Dala bi jim lepe obleke. Bila bi prijazna in kuhala bi jim, kar bi želeli. Igrala bi se z njimi. Patricija — Otrok ne bi pustil v kino. Za slabe ocene bi jih kregal. Komaj bi čakal, da bo poletje. Aleš — Moja mama je preveč stroga, sam ne bi bil nikoli s svojimi otroki tako strog. Bil bi miličnica. Otrokom bi kupil kolesa in jih učil previdno voziti. Stanko — Otroke bi skregal, če bi prinesli slabo oceno. Pustil bi jih na smučanje ir sankanje. Tudi v kino bi lahko kdaj šli, seveda, če bi bil film primeren zanje. Miha — Otrokom bi kuhal, kot bi želeli. Ne bi bil tako strog, kot je ona. Pustil bi jih na sprehod, a ob pravem času bi se morali vrniti. Aleš — Otroci bi se morali pridno učiti. Pustila bi jih na drsališče. Andreja — Poleti bi hodili v Toplice. Večkrat bi šla z otroki v trgovino. Petra — Če bi bili otroci poredni, bi jih kaznoval. Kuhal bi same dobre jedi. Jože — Otroke bi imela rada. Kuhala bi jim, kar bi želeli. Z njimi bi šla na sprehod. Veliko bi se igrala z njimi. Naredila bi jim lepe frizu- re. Kupila bi jim psička. Klaudia — Bila bi prijazna mama. Otrokom bi pustila, da bi šli kdaj na potep. Huda bi bila, če bi dobili slabo oceno, za dobro bi jih pohvali- la. Laura — Imela bi dve hčerki, ki bi morali biti pridni. Če bi pozabili do- mačo nalogo, ju ne bi kaznovala. Za slabe ocene ju ne bi kregala. Ne bi bila tako stroga, kot je moja mama. Mojca učenci 2. a OŠ Ivan Spolenak, Ptuj MOJA BABICA Moja babica ima temno rjave lase, ki se ji kodrajo nad čelom. Ima lepe modre oči in je srednje velike postave. Zelo je dobra in rada je nasmejana. Ima tudi svoj vinograd in vikend. Zelo zna skr- beti zanj, pridela pa dosti lepega, dobrega in zdravega grozdja. Skoraj vsak vikend se odpeljemo z njo v vinograd. Včasih tudi pre- spimo tam in se vrnemo v nede- ljo popoldan. Babico imam zelo rada in je še ne želim izgubiti. Vitka Žnidarič, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj VARČLJMO Tudi jaz varčujem. Vpisana sem v mestno hranilnico pri KBM V Ptuju. Vsak mesec tek- mujem za nagrado strička Cven- ka. Prihranila sem si že nekaj de- narja. Ko si ga bom prihranila dovolj, si bom nekaj kupila. Več- krat sodelujem v raznih akcijah, nabiram tudi kostanje in ko jih naberem veliko, jih prodam. De- nar vložim na hranilno knjižico. Rada obiskujem pionirsko hra- nilnico. Klavdija Stalcer, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj 8. MAREC 8. marec je praznik vseh žensk. Ta dan je za žene-najlepši dan. Otroci jim na ta dan podarimo skromna darila in šopke rož. Učenci pripravimo proslavo v gasilskem domu. Najbolj smo srečni, ko jim lahko s pesmimi in recitacijami povemo, kako jih imamo radi. Po proslavi jih po- gostimo in jih povabimo na ples. Srečni se z njimi vrnemo do- mov. ZVONKA KRAJNC 5. razred OŠ LESKOVEC PRI PTUJU LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK Naš krožek obiskuje deset učencev. Pri krožku pišemo se- stavke, poročila, jih skupaj preči- tamo, popravljamo in izbiramo tudi ustrezne naslove. Sestavke objavljamo v časopisih, sodeluje- mo pa z njimi tudi na proslavah ter v šolskem glasilu. Na šolskem hodniku bomo na tabli razstavili najlepše sestavke in pesmi. Kro žeic imamo ob torkih popoldan in ga vsi radi obiskujemo. Vlasta Šoštarič, 5. razred, OŠ Juršinci MATI Moja matije mogočna, mogočna kakor hrast. Iz svojih korenin je pognala nov brst: to sem JAZ! Le kako ti naj to povrnem, ljuba mamica, kako? Ljubezni, ki jo meni daješ, povrniti ti ne bo lahko. A življenje je prekratko, da vrnila bi ti vse. Čakam na trenutek pravi, da povem ti: »Ljubim te!« Zdaj priznam ti, ljuba mati: življenje brez tebe prazno bi bilo, tvoja ga toplina polni, težko bi pozabiti te bilo. SONJA PERNEK 8. razred OŠ LESKOVEC PRI PTUJU PLAVALNI TEČAJ V mesecu februarju smo bili na plavalnem tečaju v kopališču Pristan. Razdeljeni smo bili v štiri sku- pine. Jaz sem bil v drugi skupini. Našemu vaditelju je bilo ime Mirko. Ta teden smo prihajali v šolo ob deseti uri. Najprej smo imeli dve uri pouka, nato smo šli na kosilo. Ob dvanajstih smo se z avtobusom odpeljali v Maribor. V kopališču so nas že čakali va- ditelji. Vsak dan smo imeli štiri ure plavanja. V teh dneh smo se naučili skakati na glavo in plava- ti kravi. Med plavanjem smo de- lali različne vaje. Skakali smo tu- di s srednje in z najvišje skakal- nice. Zadnji dan tečaja smo tekmo- vali po skupinah v plavanju. S sošolcem Boštjanom Majcenom sva si delila drugo mesto. Zdelo se mi-je, da je tečaj prehitro mi- nil, ker je bilo prijetno. Mitja MEŠKO, 4a OŠ BORIS KIDRIČ, KIDRIČEVO VIDELA SEM VINJENEGA OSMOŠOLCA Ko sem bila med počitnicami na razstavi gob v Žamencih, sem videla vinjenega osmošolca. Ves čas se je vrtel okrog punc in se delal frajerja. V ustih je imel ci- gareto. Obnašal se je nesramno. Ob hoji ga je zanašalo v levo in desno. Hudo mi je bilo, ko sem ga gledala. Zelo žal mi je, da že tako mladi ljudje pijejo alkohol. Tadeja Kavčevič, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj MOJA MAMA Moji mami je ime Ljudmila. Avgusta bo stara dvaintrideset let. Je srednje postave. Ima mo- drosive oči in rjave skodrane la- se. Ima tri otroke. Pazi tudi na nečaka, ki mu je ime Silvo. Nje- mu je umrla mama. Vsi jo imamo zelo radi. Ima traktor in pomaga drugim pri delu. Ko ni očeta doma, spim pri njej. Imam jo zelo zelo rada. Marjana Kocuvan, OŠ Vitomarci MOJA MALA VASICA V vinorodnem obsoteljskem gričevnatem svetu je moja vasi- ca. Imenuje se Bizeljsko. Leži med hribčki. Na njih raste vin- ska trta, v nižinah sadno drevje. Tudi gozdov ne manjka. V njih nabiram poleti gobe. Na Bizeljskem sem zrasla pri stari mami. Ima kmetijo in redi živali. Spominjam se, kako rada sem skakala po mehkem zelenem travniku. Na njem so zelo zgodaj zacvetele marjetice. Rada sem hodila k sosedom in na vas. Vča- sih sem se stari mami skrila v hlev. Tam sem se igrala z mladi- mi muckami. V jeseni, ko je do- zorelo grozdje, sem ga hodila zo- bat kar med trsje. Moja vasica Bizeljsko postaja za me še lepša zato, ker imamo v njej že svoj nov dom. Vsi smo srečni kadar smo v njem. Miran Lenart, Ofenbach/M! ZANIMIV DOGODEK IZ POČITNIC Med počitnicami smo imeli koline, kar je zame posebno do- živetje. V soboto zjutraj je prišel stric — mesar. Najprej smo popili čaj, nato smo se odpravili na delo. Stric si je pripravil pištolo.' Šel je k svinji in jo ustrelil. Potem ji je snel icožo ter jo razkosal. Pri vsem tem delu sem mu pomagal. Naredila sva tudi krvavice in pe- čenice. Zvečer smo se sorodniki zbrali ob mizi polni dobrot ter s pesmi- jo zaključili ta domači praznik. Andrej Čeh, lit. nov. k. OS Juršinci PRAZNOVANJE KULTURNE- GA PRAZNIKA V petek, 7. februarja smo na naši šoli v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili kviz znanja. Kviz je vodil tovariš Feguš. Tekmovale so ekipe 7. in 8. ra- zredov, vsi ostali pa smo navdu- šeno poslušali in jih bodrili. Tek- movalci so odgovarjali na vpra- šanja iz predmetov: fizike, mate- matike, glasbene vzgoje, zgodo- vine, zemljepisa in slovenskega jezika. Vse ekipe so dobro znale, najboljša pa je bila ekipa 7/b ra- zreda, ki je pravilno odgovorila na vsa vprašanja. Zmagovalci so dobili knjižne nagrade, ostali tekmovalci pa čokolade. Želimo si še več takšnih prire- ditev, saj z njimi krepimo svoje znanje. Andrej Čeh, lit. nov. k., OŠ Juršinci PUST Letos je bil pust zelo zgodaj, že 11. februarja, zato nam je tudi namesto lepega vremena prine- sel več kot pol metra snega. V drugih deželah pust različno praznujejo. Ptuj je znan po že tradicionalnem pustnem karne- valu. Najznačilnejša maska tega karnevala je kurent, je pa tudi mnogo drugih mask. Na vasi je bilo zaradi slabega vremena malo mask. Le najpo- gumnejši so se oblekli v maškare in šli od hiše do hiše voščit do- bro letino, večina pa jih je bila doma in se »zalagala« z dobrimi pustnimi krofi. Med temi sem bi- la tudi sama. Upafn, da nam bo drugo leto pust prinesel lepo vreme, ne pa sneg kot letos. Natalija Čuš. lit. nov. krožek. OŠ Juršinci ŠPORTNI DAN Bili smo na gradu. Tam smo se sankali. Vsi smo bili veseli, če- prav je snežilo. Ko sva se z Ma- tejem peljala po skakalnici, naju je vrglo kot iz neba. Komaj sva se pobrala. Damjan Draškovič, l/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj VINJENI UUDJE POVZRO- ČAJO HRUP Alkoholizem ni lepa navada. Žalostno je to, da se že mladi na- vajajo na alkohol. Večkrat vidim vinjene mlade ljudi. Hrup pov- zročajo podnevi in ponoči. Ob- našajo se grdo. vpijejo, razbijajo, ponoči pa s hrupom zbujajo lju- di. Vinjeni velikokrat povzročajo tudi nesreče. Mislim, da ne bom nikoli postala ena izmed vinje- nih ljudi. Maja Škrinjar, 4/c, OS Franc Osojnik, Ptuj ALKOHOL JE ŠKODLJIV Alkohol je zelo škodljiv. Vča- sih povzroči tudi smrt. Vinjen voznik lahko ponoči ali v megli trči v kolesarja ali avtomobilista. Vinjeni ljudje so včasih tudi ne- varni. Ljudje, ki radi pijejo alko- hol, tudi prej zbolijo. Zdravniki takšnim ljudem prepovejo uživa- ti alkohol. A kljub temu ga pijejo še naprej. V naši soseščini živi mož, ki ima ženo in dva otroka. Pogosto se vrača domov vinjen. Nekega dne je tudi prišel takšen domov. Pripeljal se je z avtomobilom. Poklical je svojo hčerko, naj mu gre odpret garažna vrata. A ga ni slišala. Zato jo je pretepel. Kas- neje tudi ni smela iz stanovanja. Večkrat ga slišim, kako kriči nad družino. Včasih si mislim, kako lepo bi bilo, če ne bi nihče pil alkohola. Klavdija Jakolič, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj KAJENJE ŠKODI ZDRAVJU Kajenje je zelo škodljivo. Ško- di zdravju. Nekateri ljudje za- čnejo kaditi že pri petnajstih le- tih. Ti se potem navadijo na ci- garete in ne morejo nehati. Tega potem ne morejo več prikrivati pred starši. Staršem začnejo kra- sti denar za cigarete. Poznam družino, kjer oče in mati ne kadita, le šestnajstletni sin kadi. Staršj so zelo razočara- ni nad njim. Želeli so, da ne bi njihov sin nikdar kadil, se jim že- lja ni uresničila. Morda si bo sin premislil, ko bo odrastel. Klavdija Jakolič, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj NARAVOSLOVNI DAN 4. RA- ZREDA Imeli smo naravoslovni dan. Šli smo v gozd. Vodila nas je učenka iz 6. razreda, ki deluje v biološkem krožku. Spoznali smo listnata in iglasta drevesa, po- drast in grmičevje. Med potjo po gozdu smo videli, da nekateri sprehajalci vrezujejo v debla svo- ja imena. S tem povzročajo ško- do, ker se deblo lahko posuši. Že tako nekateri gozdovi umirajo zaradi onesnaženosti zraka. Raje varujmo naše gozdove! ■ Nataša Rakuš, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj NAŠE NEDEUSKO KOSILO Kosilo je važen obrok. Med tednom hodim na kosilo v šolo. V nedeljo, ko smo vsi doma, je- mo kosilo doma. Že ko gledam z bratom risanko, mama pripravlja na kosilo. Najprej da kuhat juho. V pečico da pečti meso in očisti solato. Ko je kosilo pripravljeno, moram pogrniti mizo. Nato gre- mo vsi obedovat. Dobrega kosila se veselim. Pri našem kosilu je ži- vahno. Veseli smo, da smo sku- paj pri kosilu. Alenka Čuš, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj NOVO ŽIVUENJE Človek je večkrat razočaran. Ponoči bedi, premišljuje, ne spi. . Težka slutnja srce mu mori. Misli, da je otok čisto zase. da je izgubljen. Luč. ki si jo je izbral za cilj. edina luč. ki še mu sveti, umakne se v temo. A ni res! Ni človek otok čisto zase! Vsak človek je del družbe, sveta, zemlje. Novo življenje i: njegovih plasti bujno na piano hiti. SONJA PERNEK 8. razred OŠ LESKOVEC PRI PTUJU KAJENJE JE ZELO ŠKODUIVO Kajenje je zelo škodljivo, po- sebno za zelo mlade ljudi. Tudi nekadilec trpi, če je v prostoru s kadilci, ker vdihava zakajen zrak. Veliko mladih že" zelo zgodaj kadi. Če so neprevidni, lahko za- netijo tudi ogenj. S kajenjem si povzročamo samo hude težave. Zelo se poslabša zdravje, hudo kašljamo in težko dihamo. Mi- slim, da ne bom nikoli kadila. Brigita Popošek, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj NADLEGOVAL NAS JE i VINJEN ČLOVEK Zgodilo se je neke poletne no- či. Peljali smo se od babice. Pred sabo smo imeli še samo nekaj poti, ko nas je ustavil vinjen člo- vek. Nadlegoval nas je, češ naj ga peljemo domov, ker nima no- benega prevoza. Mislili smo, da se bo dobro izteklo, vendar je prav tedaj udaril po avtomobil- ski šipi, da se je razletela na koščke. Tedaj sem spoznala, da je vi- njen človek grob do ljudi. Brigita Popošek, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj PRIČAKOVANJE ŠOLE V NARAVI Šolo v naravi smo zelo težko čakali. Imeli smo sestanke, da smo se pomenili, kako bo na Po- štarskem domu na Pohorju. V petek, 14. februarja smo imeli zadnji sestanek s tovarišico Ireno Frčeč. Napisali smo tudi seznam učencev, ki so se udeležili šole v naravi. In končno je prišel dan 17. fe- bruar, ko smo prijeli za prtljago, se poslovili od staršev in šli proti šoli, kjer smo počakali na avto- bus. Bili smo vznemirjeni, kako bo na Pohorju. In končno je pripeljal avtobus, saj smo ga čakali skoraj dve uri. Pohiteli smo vanj, se posedli na sedeže in si začeli peti, da je bilo kaj. Vožnja je bila zelo udobna in zanimiva. Ko smo prispeli na Po- štarski dom, smo vsi planili k vratom avtobusa. Vzeli smo si smučke in prtljago in odšli no- vim doživetjem naproti. Manja Pfeifer, 5/b, OS Boris Kidrič, Kidričevo PRI ZOBOZDRAVNIKU V ponedeljek smo se zbrali v zobozdravstveni ambulanti. Z nami je šla naša tovarišica. Ko smo prišli v čakalnico, smo se vsedli in čakali na zobozdravni- co. Marsikogar je bilo že strah. Čez nekaj časa je prišla sestra in nam pobrala knjižice. Potem je prišla druga sestra, nas peljala v sobo kjer nam je na zobne ščetke stisnila tekočino, s katero smo si drgnili zobe. Ko smo ši umili zo- be, smo dobili kartoteko. Potem je prišla zobozdravnica in nas klicala po imenih. Ko smo prišli v ordinacijo, smo se vsedli na stol. V ordinaciji smo videli: klešče, pincete, sesalce za slino, svedre, igle za zdravljenje bolnih zobnih korenin, skalpele ali ki- rurške nože, zložence iz gaze in drobne vatne kroglice. Po pregle- du zob nas je zobozdravnica na- ročila kdaj naj se zopet oglasimo v ambulanti. Saška Štromajer, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj VESELJE NA SNEGU V ponedeljek je zapadlo dosti snega. V sredo sem se šel smučat na naš breg. Smučalo se je dosti smučarjev. Vozili smo slalom. Proga je bila strma. Najhitrejši je bil moj brat. Tudi drugi so bili urni. Vozili smo za nagrade. Na hribu je bila tudi skakalnica. Na njej so tekmovali spretni skakal- ci. Imeli smo še mnogo disciplin, smuk in veleslalom. Pri smuku se jih je dosti poškodovalo. Smuča- li smo se do večera. Domov smo prišli lačni in utrujeni. Matjaž Planjšek, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj ZAPADLO JE MNOGO SNEGA Otroci smo sneg nestrpno pri- čakovali. Želja se nam je uresni- čila. Nekega jutra, ko sem zagledal skozi okno pobeljeno pokrajino. Snega sem bil zelo vesel, toda za- skrbelo me je kako bom prišel v šolo. Snega je namreč zapadlo skoraj meter. Sneg je povzročil še največ težav v prometu. Na cesti ni bilo videti osebnih avto- mobilov, pa tudi avtobusov ne. Razmišljal sem kako se bodo pri- peljali v šolo nekateri moji sošol- ci. Tako je ponekod novozapadli sneg povzročil škodo. Vsak po svojih močeh smo odstranjevali sneg in čistili ulice. Tudi vojaki so priskočili v mesto na pomoč. Buldožerjev je primanjkovalo. Sneg pomeni za nas otroke pravo zimsko veselje. Zopet smo potegnili iz kleti sani in smuči. Na hribu, kjer sem doma, je kar mrgolelo otrok. Sankali smo se ves dan, do trde teme. Poskrbel sem tudi za naše ptič- ke. V ptičjo hišico sem jim natro- sil zrnje. Lovro Cvetko, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj ZIMSKI ŠPORTNI DAN Včeraj smo imeli zimski špor- tni dan. Že v razredu smo se do- menili, kdo bo pripeljal sanke in kdo bo imel smuči. Zjutraj ob osmih smo se zbrali na šolskem dvorišču. Potem smo odšli na hrib blizu Grajene. Tam so si smučarji poteptali progo. Po levi strani so se vzpenjali v hrib, po desni pa se spuščali navzdol. Včasih je kdo padel, a je bilo za- to še bolj veselo. Sankači so bili s svojo progo nezadovoljni. Sanke so se vdirale v »neg. Nekateri so se vozili tudi po zadnjicah. Vča- sih se je kdo z glavo zaril v sneg. Domov smo se vračali vsi mokri. Preživeli smo lep dan na sneeu. Se večkrat bi radi imeli •^ak športni dan. Metoda Ciglar, 2/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj PTUJČAN SEM Moje mestece je Ptuj. V njego- vi bližini stoji naša hišica. Zgra- dila sta jo atek in mamica. Prid- no sta delala in varčevala v tuji- ni. Kadarkoli smo doma, gremo tudi v mesto. Ptuj je najstarejše slovensko mestece. Leži pod gra- dom. Na njegovem vznožju teče reka Drava. Mestece ima ozke ulice, mnogo trgovin in gostišč. Najlepše je v toplicah. Tam ska- čem, se kopam in poiščem prija- telje. Miran Lenart, Ofenbach/M ŠOLA V NARAVI Tudi letos smo imeli petošolci organizirano šolo v naravi. Zelo nas je navdušila novica, da gremo na Pohorje in prijavilo se nas je kar sedeminštirideset. Od tega devetnajst deklic in osemindvajset dečkov. Na pot smo odšli 17. februarja ob devetih zjutraj. Peljali smo se z av- tobusom. Ob prihodu na Poštarski dom smo dobili ključe od sob. Ko smo si uredili svoje stvari, smo imeli malico. Nato so nas tovariši raz- delili v skupine in odšli smo na smučišče. Vsako jutro sta nam tovarišici sobe pregledali in ocenili. Določili smo tudi dežurne učence, ki so skrbeli, da je bila smučarska oprema lepo posJDravljena. Imeli smo tudi pouk in to dve uri dnevno. Pred- vsem smo se pogovarjali o Pohorju. Zvečer smo imeli v točilnici dru- žabne igre. Najbolj všeč nam je bila igra mežikanje. Veliko smo se tu- di smejali raznim šalam. Na Pohorju nam je čas hitro mineval. Kot bi trenil je prišel četrtek, zadnji večer našega bivanja na Poštarskem do- mu. Za ta večer smo pripravili kratek program s skeči, ugankami in pesmimi. Zatem smo imeli ples. Naslednji dan smo imeli tekmovanje v veleslalomu in pa odhod domov. Vsem^nam je bilo hudo, saj smo se morali posloviti od smučanja in prijetnih družabnih večerov. Darja Cafuta, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo PRIPRAVE NA TEKMOVANJE Na tekmovanje smo se pripravljali ves teden. Nekateri so se bolj trudili drugi manj. Najbolj so se morali truditi tisti v četrti skupini, kajti nekateri so stopili prvič na smuči. Morali so se učiti vse od začetka. Od osnovne drže pa vse do vijuganja okrog palic. Seveda tudi v tretji, drugi in prvi nismo lenarili. Tudi mi smo se mnogo naučili, česar še nismo znali, pa tudi nekatere veščine smo izpopolnili. Kajti pregovor pravi: »Vaja de- la mojstra.« Tako smo vadili do petka. V petek pa smo morali pokazati \se. za kar smo sposobni. Tako smo nekateri zasedli boljša mesta, drugi, ki so se manj iru- dili, pa so zasedli slabša mesta ali pa celo i/padli. Tonči Topolo\ec. 5 b, OŠ Bori> Kidrič. Kidriče\o 10 - ZA RAZVEDRILO 13. marec 1986 — TEDNIK SfVfUČARSKO TEKMOVANJE člani 00 ZSMS Podlenik smo 2. marca priredili smučarsko tekmovanje. Progo smo pripravljali več dni, pomagali pa so nam učenci iz OŠ Martin Kores. Tekmovanje si je ogledalo veliko gledalcev. Tekmovalci so bili iz Vidma, Ptuja, Leskovca in Podlehnika. Tekmovalne discipline so bile smuk, sla- lom in vožnja s PVC vrečam.i »žakli«. V smu- ku se je prijavilo 42 tekmovalcev, na cilj jih je prismučalo 36. Proga je bila daljša kot prejšna leta. Prvo mesto, oziroma najboljši čas je dosegel Janko KOJC (25,50), drugi je bil Stanko Plovčak (25,56), oba iz 00 ZSMS Podlehnik, tretji pa Stojan Kojc (26,06) iz OŠ Martin Kores Podlehnik. Druga tekmovalna disciplina je bila sla- lom. Startalo je 33 smučarjev, na cilj jih je prismučalo le 11, ker je bila proga prvega te- ka precej zahtevna. Prvo mesto si je prismu- čal Borut Erhatič iz Ptuja s časom 41,26, dru- go Stojan Kojc s časom 41,44. tretje pa Rudi Topolovec iz Podlehnika s časom 43,04. Obe disciplini sta šteli za kombinacijo. Prvo me- sto je v kombinaciji dosegel Stojan Kojc iz OŠ, drugo Rudi Topolovec, tretje pa Franc Horvat. Zadnja disciplina je bila vožnja s PVC vre- čami. Startalo je 29 tekmovalcev in to v vseh starostih od 7. do 56. leta starosti. Ta tekma* je bila najzanimivejša. V tej disciplini je naj- boljši čas dosegel Janko Kojc (38,00), drugi Ivan Hren (39,01), tretji pa Franc Gajzer (40,08). Prva tri mesta v slalomu in smuku smo na- gradili z medaljami in priznanji, prvi v kom- binaciji je prejel pokal, ostala dva pa prizna- nji. Prvi trije tekmovalci v vožnji z »žakli« so dobili praktične nagrade. Vsem učencem iz OŠ, ki so pripravljali progo, se lepo zahvaljujemo, prav tako pa tu- di merilcem časa iz SK Ptuj in GD Podlehnik za vozilo. Jože Murko lekinovanje mladih niatematikoM v soboto, 1. marca, je slovensko društvo matematikov, fizikov in astronomov organi- ziralo matematično tekmovanje, ki so se ga udeležili učenci vseh usmeritev SŠC. Med četnimi letniki je dosegel najboljši re- zultat .Andrej Fric (kovinarska usmeritev). Med učenci prvih letnikov ne morejo dolo- čiti najboljšega, ker so enako stopnjo znanja pokazaii Andreja Čič, Gorazd Geč, Metoda Meško in Iris Zupane iz naravoslovne smeri. Drugi in tretji letniki niso dosegli posebnih uspehov, saj so bile po mnenju predsednika aktiva učiteljev matematikov Marjana Goj- koviča naloge, ki jih je sestavila komisija za popularizacijo matematike v srednjih šolah, prezahtevne. Najboljši se pripravljajo za republiško tek- movanje, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Mariboru. -GRIM TEDNIK 13. marec 1986 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Milena Cestnik Mirko Vindiš NAJBOUŠI ŠPORTNIKI, ŠPORTNICE IN EKIPE OBČINE PTUJ Ivtiiena Cestnik m Mirko Vinais v petek, 7. marca, je na dru- gem Rokometnem plesu v hotelu Poetovijo Zveza telesnokultumih organizacij občine Ptuj proglasi- la najboljše športnice, športnike, ekipe in SŠD občine v letu 1985, občinska telesnokultuma skup- nost pa ob tem podelila tudi Blo- udkove značke. Izbor najboljših so tokrat opravili novinarji in dopisniki s športnega področja, ki delajo v ptujski občini (Lud- vik Kotar, Milan Zupane in Ivo Kmjič). Podelitev pokalov, pri- znanj in Bloudkovih značk sta opravila Lojze Arko, predsednik 10 ZTKO in Valter Pliberšek, predsednik skupščine TKS Ptuj. NAJBOUŠE ŠPORTNICE 1. MILENA CESTNIK - je članica aerokluba Ptuj, državna reprezentantka v jadralnem lete- nju, udeleženka evropskega pr- venstva, na katerem je dosegla tri odlične dnevne uvrstitve v di- sciplini preletov v trikotniku; 2. MARIJA sEŠERKO - čla- nica atletskega kluba Ptuj, repu- bliška in državna reprezentant- ka, med visokimi uvrstitvami na državnem prvenstvu je lani s 604 cm v skoku v daljino dosegla najboljši rezultat v Sloveniji; 3. ZDENKA MATJAŠIC - članica strelske družine Turniš- če, je med drugim v letu 1985 bi- la druga na republiškem in na državnem prvenstvu v streljanju z MK puško — trojni položaj. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 1. MIRKO VINDlS - član atletskega kluba Ptuj je lani na Balkanskih atletskih igrah osvo- jil bronasto medaljo v maratonu, v tej disciplini pa na mednarod- nem tekmovanju v Belgiji posta- vil tretji rezultat vseh časov v Ju- goslaviji. Ob tem ima kot državni reprezentant še vrsto visokih uvr- stitev tudi na državnih prven- stvih na daljših progah (5 in 10 kilometrov, mali maraton); 2. OTON VELUNSEK - le- talski modelar, član aerokluba Ptuj, je bil lani uspešen udeleže- nec svetovnega prvenstva s pro- stoletečimi modeli, državni pr- vak v kategoriji sobnih modelov, proglašen tudi za najboljšega le- talskega modelarja Slovenije; 3. KRISTIJAN KOVAČ - mladi član atletskega kluba Ptuj, odličen skakalec v višino, drža- vni prvak med mlajšimi mladinci ter republiški prvak med mlajši- mi in starejšimi mladinci. NAJBOUŠI EKIPI ŽENSKA; članice namiznote- niškega kluba Petovija -- redno nastopajo v drugi zvezni ligi, pr- vi ženski republiški ligi ter na turnirjih najboljših posameznic Slovenije in tudi Jugoslavije; MOSKA: aeroklub Ptuj - vse sekcije so se tudi lani uvrstile v jugoslovanski vrh (motorna, mo- delarska, jadralna in padalska) ter tako nadaljevale tradicijo vi- sokih uvrstitev v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. NAJBOIJŠA ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA OSNOVNE ŠOLE: pionirke — I. Tone Žnidarič, 2. Franc Osojnik, 3. Olga Meglic; pionirji — 1. Tone Žnidarič, 2. Boris Kidrič, Kidričevo, 3. Franc Osojnik; Pokal za Marijo Šešerko Oton Velunšek, pokal za drugo mesto Zdenka Matjašič vseekipno: 1. Tone Žnidarič, 2. Franc Osojnik, 3. Kidričevo. SREDNJE ŠOLE: mladinke — I. Srednja družboslovna šola; mladinci - 1. SKMKŠ (tudi vseekipni zmagovalec). PREJEMNIKI BLOUDKOVIH ZNAČK BRONASTE: - ZDENKA MATJAŠIČ; dolgoletna in še sedaj aktivna ter uspešna strelka; - ZLATKO MARČIČ; dol- goletni član košarkarskega kluba Ptuj, sedaj igralec in trener ekipe članov; - BRANKO ZUPANIČ: aktivni strelec in funkcionar v Tretje mesto med športniki: Kri- stijan Kovač OSZ Ptuj, predsednik in sousta- novitelj SD Turnišče; - RADO VAN AČIMOVIČ: aktiven in uspešen tekmovalec v gimnastični vrsti i vO Partizan Kidričevo, nato trener v KK Ptuj, sedaj pedagog telesne vzgo- je v SŠC Ptuj; - FRANC NASKO; do po- škodbe aktiven tekmovalec judo kluba Drava, sedaj trener izred- no uspešni judoistov iz Gorišni- ce; - MARJAN PONGRAC: tekmovalec in član v ŠD Brat- stvo Zavrč, član organov MNZ Ptuj in TKS Ptuj; - MILAN BEZJAK; dolga leta aktiven igralec v RK Drava, sedaj trener članke ekipe. SREBRNE: - ZORA JELINEK: športno pot je začela kot atletinja, nada- ljevala kot rokometašica, sedaj članica OU RK Drava; - MILAN ROSIC: vsestran- ski športni delavec, dolgoletni funkcionar v športnih organiza- cijah, zaslužen za izgradnjo šte- vilnih objektov; - SLAVKO IVANOVIČ: več- kratni republiški in državni pr- vak, trener in zvezni strelski sod- nik ter aktiven delavec v organih OSZ in ZTKO Ptuj; - STANKO MEŠKO: vse- stranski športni in telesnokultur- ni delavec, dolga leta delal v vodstvu NK Aluminij, sedaj predsednik MNZ Puj in komisije za tekmovalni šport ZTKO Ptuj, v prejšnjem mandatu predsednik zbora uporabnikov TKS Ptuj; - VALTER PLIBERŠEK: aktiven funkcionar v raznih te- lesnokultumih organizacijah, at- letski sodnik, plavalni trener in sodnik, aktiven član aerokluba Ptuj, taborniške organizacije, se- daj predsednik skupščine TKS Ptuj. ZLATE: - LIPE IZLAKAR: starosta planincev in soustanovitelj pla- ninske organizacije v Ptuju. Član PZS je od leta 1946 (Ruše), član PD Ptuj pa od leta 1953. V vsem tem času je ogromno prispeval k stalni rasti in krepitvi PD Ptuj, sedaj je vodja skupine starejših planincev v PD Ptuj; - ALBIN PIŠEK: aktivno pot igralca rokometa je začel leta 1947 v novoustanovljenem klu- bu, dolgoletni igralec, nato funk- cionar in sedaj kot predsednik rokometnega kluba Drava. Ob tem pa je in še aktivno dela tudi v drugih telesnokuiturnih organi- zacijah in društvih, tako v občini kot širše. Tekst; I. kotar . . . . Joto: LAJiGERHOU:^ Boksarji Slovenije v Mladiki Kot smo že poročali v prejšnji številki Tednika, bo posamično prvenstvo Slovenije v boksu za le- to 1986 v mladinski in članski konkurenci 15. in 16. marca v dvorani Mladika v Ptuju. Polfinaine borbe bodo v soboto, 15. marca ob 16. uri, finale in podelitev odličij pa v nedeljo, 16. marca ob 10. uri. Rujskim ljubiteljem boksa se bodo predstavili trenutno najboljši boksarji Slovenije. Borbe bodo gotovo zanimive, ker si prvaki, nosilci zlatega odličja priborijo pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo aprila v Črni Gori. Prepričani smo, da bodo domači boksarji imeli primerno podporo ljubiteljev boksa. Aplavz je največja na- grada za mladega športnika. O. I. UUDSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA p. o. Ptuj, Trg svobode KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje: prosta dela in naloge računovodja — tajnika za nedo- ločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj- višja izobrazba ekonomske smeri. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom v roku 15 dni po objavi na naslov Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. O izboru bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od poteka ro- ka za prijavo. Razpisna komisija ŠAHOVSKE NOVICE Pionirska šahovska šola Pionirje, ki jih veseli šahovska igra obveščamo, da se je v januar- ju letos pričela pionirska šahovska šola. Obvestilo je namenjeno tudi staršem in mentorjem šahovskih krožkov v ptujski občini, da bi na- darjene pionirje usmerili v šahovsko dmštvo in jim tako om.ogočili Še hitrejše napredovanje. Srečujemo se vsak četrtek ob 17. uri v klubskih prostorih (dvora- na MLADIKA). Starši, pripeljite svoje nadobudneže! Temovanje za pokal maršala Tita Ptujsko šahovsko društvo MIP razpisuje tekmovanje za pokal MARŠALA TITA občine l*tuj v šahu in sicer v soboto, 15. marca ob 9. uri v domu Franca Krambergerja. Prijavijo se lahko sindikalne eki- pe, ekipe posameznih KS, OO ZSMS, pa tudi neformalne skupine. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah; — mladinci (4 deske, 2 rezervi) — članice (2 deski, I rezerva) — člani (4 deske, 2 rezervi) Prvouvrščene ekipe prejmejo pokale, dmgo in tretjeuvrščene pa priznanja. To tekmovanje je obenem kvalifikacija na regijsko tekmovanje za POKAL MARŠALA TITA. Pri mladincih se kvalificirata najboljši dve ekipi, prav tako pri članicah, pri članih pa le ena. Priprave sprejema organizacijski odboi pol ure pred tekmova- njem. Vsaka ekipa naj s seboj prinese po dva šahovska kompleta in dve uri. Redni mesečni hitropotezni turnir Člani šahovskega dmštva so v petek, 7. marca, odigrali redni me- sečni hitropotezni tumir. Tekmovalo je deset članov, zato so igrali dvokrožno. Zmagal je izkušen ptujski šahist Janko Bohak s 13,5 to- čkami. Presenetljivo dmgo mesto je osvojil Iljaž z 12 točkami. Sledi- jo: Polajžer 11,5, Podkrajšek 10, Benkič 9,5, Reberc in Majcenovič 8, Stefanec 7, Žlender 6,5 in Težak 4 točke. D. K. V Kopm so bile 8. in 9. marca kvalifikacije slovenskih tekmoval- cev za državna prvenstva v kategorijah 125 ccm in 250 ccm. * V soboto so bili pogoji za dirko zelo težki, saj se je tekmovalec iz AMD Ptuj, Jože Krištof, v kategoriji 250 ccm težje poškodoval, a je kljub poškodbi zbral toliko moči, da seje v nedeljo uvrstil na 6. mesto in se kvalificiral v DP. V kategoriji 15 ccm je imel Gaiser (AMD Pluj) prav tako težko nalogo, ker je tekmovalno sezono 1985 služil vojaški rok, motor pa je dobil dva dni pred dirko. Kljub temu se je z dobrimi vožnjami uvrstil na 6. mesto in se kvalificiral v DP kategorije 125 ccm. AMD Ptuj zelo optimistično pričakuje novo tekmovalno sezono, ki se je začela. V dmštvo se je vrnil Marjan Frangež, ki je v sezoni 1985 tekmoval za AMD Jastrebarsko. Frangež ima zaradi dobrih rezultatov na DP v sezoni 1985 pravico nastopa v DP 125 ccm brez kvalifikacij. F. B. Nafta—Aluminij 1:0 Nogometaši Aluminija so v deseti prijateljski tekmi v pripravah na tekmovanje v slovenski nogometni ligi izgubili v Lendavi z doma- čo Nafto. Po nemogočem igrišču, ki je bil bolj primemo za vaterpolo, so bili predvsem boljši v drugem polčasu, kjer je prišla do izraza bolj- ša telesna pripravljenost, in povsem nadigrali domače moštvo. Mogo- če jih je sodnik oškodoval za kakšno enajstmetrovko, vendar če mo- štvo ne izkoristi zares lepih priložnosti in povrh tega igra še oslablje- no, to veliko pomeni. Brez besede, medsebojno vzpodbujanje v igri, kakor tudi disciplina v igri so na tej tekmi prišli do popolnega izraza. Do začetka prvenstva je potrebno nekatere stvari še dodelati in potem bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega zares poskušali »isto, v kar verjame vodstvo kluba, kakor tudi oni sami in pa najbolj vneti privr- ženci kluba, to je obstanek v slovenski nogometni ligi. V kolikor ne bo prišlo do prestavitve prvenstva, bodo nogometaši Aluminija odigrali zaostalo srečanje jesenskega dela z Železničarjem iz Maribora že to nedeljo. Prvenstvo pa bi se naj najkasneje pričelo 23. marca z istim nasprotnikom v Kidričevem. Danilo KlajnŠek TRIJE PTUJČANi NA PRVIH MESTIH Skoraj preveč neopazno so se v dvorani osnovne šole »Olga Me- glic« v Ptuju zadnjo soboto v febmarju pomerili karateisti in sicer v KUNG FU športu. To je bilo 1. kolo tega brez dvoma zanimivega tek- movanja. Nastopilo je kar šest ekip, praktično iz vse Jugoslavije, in sicer iz Požarevca, Svetozareva, Zagreba, Ormoža in seveda iz Ptuja. V kategoriji do 52 kg je bil najboljši Ivan Vohrič (Zagreb — Istok), do 57 kg Branimir Torba (prav tako iz Zagreba — Istok), do 63 kg Sanko Satler, do 69 kg Ivan Koželj, oba iz Ptuja, do 74 kg Mario Biljanič in do 79 kg Milenko Kozlica (oba iz Zagreba -- Istok), do 84 kg Martin Golob iz Ptuja in do 89 kg Slobodan Dugajič, Novi Za- greb. Najboljši tekmovalci so prejeli kot posebno nagrado kurenta — simbolj Ptuja. Prejeli so ga Slobodan Dubajič, Mario Biljanič in Ivan Koželj. Teh ptujskih simbolov so bili vsi še prav posebej veseli. Mor- da je še zanimivo, da so v osmih kategorijah stopili na zmagoslavno stopnico kar trije Ptujčani. Čestitamo! Franjo Hovnik 12 - ZA RAZVEDRILO 13, marec 1986 - TEDNIK TEDNIK - marec 1986 OGLASI IN OBJAVE - 13 PRISRČNA SLOVESNOST PRED VOLITVAMI ^■ Krajevni skupnosti Jo/c Potrč v nuju so f.e \sc letošnje leto priča mnogoterim aktiv- nostim, ki se še naprej stopnjujejo. Po uspeš- nem evidentiranju za volitve so izvedli kandi- dacijski konferenci, letno skupščino krajevne organizacije ZZB NOV in tudi skupščina kra- jevne organizacije ZZB NOV in tudi skupšči- na krajevne skupnosti je skupaj s svetom KS pregledala poslovanje za lansko leto ter spre- jela okvirni načrt aktivnosti po referendum- skem programu za letos. Prisrčna slovesnost pred volitvami pa je bi- la v petek, ko so se v domu krajanov prvič zbrale ženske, ki so skupaj proslavile 8. ma- rec - mednarodni dan žena. Po slavnostnem govoru so udeleženkam proslave izvedli lep kulturni program cicibani in s tovarišico Ma- šo navdušili vse prisotne. To je bila tudi pri- ložnost, da so ustanovili odbor za družbena vprašanja žensk, ki bo deloval pri tamkajšnji krajevni konferenci SZDL. Kot so ugotovile ženske same, bodo z organiziranim delom marsikaj naredile za ugodnejše počutje v svo- ji krajevni skupnosti. Sama proslava ob dne- vu žena jim bo še dolgo ostala v lepem spo- minu. V krajevni skupnosti Jože Potrč v Ptuju ob tej prisrčni slovesnosti ugotavljajo, da so po- vsem pripravljeni na nedeljske volitve. Po doslej -opravljeni razpravi bodo v KS imeli štiri združene delegacije za SIS in eno temelj- no delegacijo za zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj. Izvolili bodo 45 delegatov. Volitve bodo opravili na treh voliščih v ptujski »Dravi« in v domu krajanov na Potrčevi cesti. V krajevni volilni komisiji in volilnih odborih bo sode- lovalo več kot 60 ljudi, ki so že tudi odgovor- no sprejeli naloge za izvedbo nedeljskih voli- tev, ko tudi pričakujejo dobro volilno udelež- bo. F. G. Letošnja pomlad bo, vsaj kar se tiče modnih oblačil, barvno izredno pe- stra in — mladostna! (foto Langerholc) Pomlad v živih barvah Trgovska delovna organizacija Emona Merkur Ptuj se je odloči- la, da bo svojim potrošnikom vsako leto pripravila po tri modne revi- je, na katerih bodo predstavili najbolj atraktivne modne kolekcije za posamezno sezono. Lani so ob koncu leta predstavili modo za jesen in zimo, v petek, 7. marca, pa so okrog 500 udeležencem rokometnega plesa v hotelu Poetovio predstavili najaktualnejše modele za pomlad 86. Manekenska skupina Pavline Mavrin iz Maribora je predstavila ženska in moška oblačila priznanih proizvajalcev — Rašice, Mure, Korsa, Angore, Kroja, Astibe, Noviteta, Taratexa in Jugoplastike. Gledalci pa so lahko videli tudi razne modne dodatke — od nakita do torbic. Vsi prikazani modeli bodo ali pa so že naprodaj v Merkurjevih prodajalnah. Cene sicer niso nizke, vendar pravijo, da so odraz kako- vosti. O tem se bodo seveda morali prepričati kupci sami. Modna revija, na kateri bo Emona Merkur prikazala modo za le- tošnje poletje, bo maja. N. D. Žensk Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica je ob letoš- njem praznovanju dneva žensk organizirala dve prireditvi, ki sta bili za vse goste brezplačni, saj ju je podarila DO Impol. Prva prireditev je bila v petek ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Nastopil je kvartet »Clokenšpiler«, ki je iz- vajal črnske duhovne, makedon- ske in dalmatinske pesmi. Kvar- tet je bil prišel iz Ljubljane, z glasbenega oddelka tamkajšnje Pedagoške akademije.- Druga prireditev je bila v dvo- rani Doma kulture v soboto ob 18. uri in sicer občinska revija šolskih ter odraslih folklornih skupin in tamburaških orkestrov. Sodelovale so skupine iz Polj- čan, Smartnega na Pohorju, Sp. Polskave, Zg. Ložnice in DO Im- pol Slovenska Bistrica. Na koncu je predsednik ZKO občine Slovenska Bistrica Dušan Pečnik podelil še diplome in šop- ke. Samo Brbre Solidarnost tudi ob prazniku Prebivalci ptujske krajevne skupnosti bratje Reš so se na proslavi dneva žena spomnili tu- di na družino Korez v haloških Cermožišah, ki jim je snežni plaz vzel najmlajšega otroka in poru- šil stanovanjsko hišo. Na pobu- do krajevne organizacije Rdeče- ga križa so izvedli med zbranimi na proslavi zbiralno akcijo za Korezovo mamo, ki je bila prav tako poškodovana v tej naravni nesreči. Zbrali so nekaj več kot 10 tisoč dinarjev in jih nakazali Korezovi mami. Vsekakor lep primer medčloveške solidarno- sti! JOS Javna 3-buna Danes ob šestnajsti uri bo v Klubu mladih javna tribuna na temo »ENERGIJA OKOUA«. Sodelovali bodo strokovnjaki z instituta Jožef Štefan, Dušan Jarc z instituta za gozdarstvo, Ignac Krivec z republiške konfe- rence mladih in Fotogrupa M, ki se ukvarja s predkongresnimi ofenzivami. -GRIM Ob obletnici smrti Veljka Vlahoviča v novi telovadnici Srednješolskega centra Ptuj je bila v četrtek, 6. marca, dopoldne slovesnost v spomin na enajsto obletnico smrti na- rodnega heroja in velikega marksističnega misleca Veljka Vlahoviča, po katerem nosi ime srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šo- ja.___^____,__..^-^^_____ \ kulturnem sporedu so nastopili člani mariborskega okteta, (foto: M. Ozmec) O bogati življenjski poti revolucionarja Veljka Vlahoviča, ki je umrl 7. marca 1975, je govoril ravnatelj šole Milan Cimerman. Spo- minsko slovesnost pa so s svojim umetniškim pevskim programom bogato izpopolnili člani mariborskega okteta. -OM Obisk pri najstarejši krajanki V krajevni skupnosti Kidriče- vo so se ob mednarodnem dnevu žena spom.nili tudi svoje najsta- rejše krajanke, 91-letne Amalije Ferlež iz ulice Borisa Kreigherja 19 v naselju Kidričevo. V petek, 7. marca dopoldne so jo na nje- nem domu obiskali pionnji os- novne šole Borisa Kidriča, pred- sednica komisije za socialna vprašanja pri KS Kidričevo Hil- da Rojs in predsednik krajevne konference SZDL Franc Vtič. Poleg šopka rož in najlepših že- 9i-letna Amalija Ferlež je svoje gostitelje iz KS Kidričevo dočaka- la v postelji, saj je obolela za gri- po, (foto: M. Ozmec) Ija so ji izročili še skromno dari- lo, pionirji pa so primaknili še li- čno izdelano voščilnico. Amalija Ferlež je bila rojena 8. julija 1895 v Kungoti pri Kidri- čevem. V njenem zakonu se je rodilo 13 otrok, od katerih jih 11 še živi. Pretežni del svojega ži- vljenja je - kot sama pravi — posvetila šivanju in pletenju. To najraje še dandanes opravlja, le nekoliko počasneje, sicer pa brez očal, kar je skorajda neverjetno. -OM OK ZSMS PTUJ Ugotovitve komisije Posebna osem članska komisi- ja, ki so jo imenovali na preki- njeni programsko-volilni seji OK ZSMS Ptuj v začetku februarja, je pripravila obsežno poročilo o ugotovitvah v zvezi z vodenjem kadrovskega postopka in eviden- tiranjem v organe občinske kon- ference mladin. Kot smo poroča- li, je prišlo prav zaradi omenje- nega do mnogih nesoglasij m vročih besed. Komisija, ki jo vodi Diana Bo- hak, nekdanja predsednica OK ZSMS Ptuj in aktivna mladinka, je med drugim pripravila tudi novi predlog razrešenice doseda- njih članov predsedstva OK ZSMS Ptuj. Tako predlagajo za razrešenico vse dosedanje člane razen Irene Hunjet in Marjana Kumra. Hunjetova je verjetno edina, ki naj ne bi bila obreme- njena z dosedanjimi dogodki med mladimi, Marjan Kumer pa je sicer podal odstop, vendar ko- misija meni, da zaradi njegovega dosedanjega aktivnega dela opravlja funkcijo do konca man- data. V predlogu za novo kandidat- no listo vodstva OK ZSMS je ko- misija ponovno predlagala za predsednico občinske konferen- ce Tanjo Nikolovski-Robinščak, za podisredsednika Oliverja Te- žaka, za sekretarja pa sta predla- gana dva kandidata. Emil Mesa- ric in Miran Primožič. Za sekre- tarja se bodo delegati odločali na odprti kandidatni listi, kot so to zahtevale osnovne organizaci- je. Komisija tudi predlaga, da na Kandidatno listo ne uvrstijo Franca Murka, ki je izrazil željo, da zaradi starostne meje (27 let) te funkcije v ZSMS ne opravlja več. Med drugim je komisija ugotovila, da se je ves postopek do predloga kandidatne liste vo- dil pravilno. Pri kandidatni listi pa so člani predsedstva kršili 51. člen pravil ČK ZSMS, ker so gla- sovafi za predlog sekretarja z ve- čino prisotnih ne pa z večino gla- sov članov predsedstva. Obsež- nejše poročilo in ugotovitve ko- misije bomo objavili v prihod- njem Tedniku. M. Ozmec Društvu Sava Listina občine V soboto, 8. marca, je bila v Frankfurtu slovesnost ob 15-letnici ustanovitve kulturno umetniškega društva Sava in ob 10-letnici po- kroviteljstva ptujske občine nad tem društvom. Občinska delegacija, ki so jo sestavljali predsednik OK SZDL Anton Zoreč, podpredsed- nik občinfkega izvršnega sveta, Franc Kranjc in tajnica skupščine Marica Fajt, je predstavnikom društva Sava izročila Listino občine Ptuj v potrditev dolgoletnega uspešnega sodelovanja. Na okrogli mizi, ki se je je udeležil tudi član predsedstva RK SZDL Zeljko Jeglič, so se predstavniki iz domovine z našimi delavci na začasnem delu v Frankfurtu in okolici pogovarjali o možnostih za- poslovanja v domovini. Po slovesnosti je bilo še družabno srečanje, na katerem je igral ptujski ansambel Mavrica, s humorističnim programom pa je sodelo- val gledališki igralec Dare Ulaga. jsj d_ AH bo imel čas? v šali čestokrat rečemo, da ljudje, ko se upokojijo, nimajo več časa za družino, za prijatelje, da so poslej zaposleni s številnimi družbenimi funkcijami v krajevni skupnosti, v najrazličnejših zvezah, društvi in drug- je. V tem je precej resnice, saj je v našem delegatskem sistemu potrebno zadostiti številnim družbenim funkcijam in marsikje najdejo v upokojen- cih »optimalne« rešitve, češ, saj imajo čas. Ne bo nas začudilo, če bo »brez časa« ostal tudi zelenec med upoko- jenci, sicer pa dolgoletni odgovorni urednik Tednika in radia Ptuj Franc Fideršek. Med svojim skoraj štirideseletnim službovanjem je bil venomer v veliki borbi s časom. Odgovorne službene dolžnosti in pestro družbeno politično delo mu ni dajalo dosti prostega časa . . . Je eden listih ljudi, ki imajo prefinjen odnos do dela in nalog do službenih obveznosti jn do družbenih funkcij, kijih je. oziroma jih opra- vlja. Rodom iz Haoloz, točneje i Nadol, je tudi kratkohlačništvo preživel v Žetalski fari, svoje za- četke službovanja pa nam sam prikazuje v nadaljevanki Delegat Nace, ki izhaja v Tedniku, ki jo sicer piše po arhivskih virih, naj- več pa po spominu, saj ima Fran- ček izreden spomin za dogodke in ljudi ter posebej za datume, ki marsikoga privedejo v anahroni- zem. Ob novinarskem delu pozna- mo Franca Fiderška kot dolgo- letnega tehničnega sekretarja Občinskega komiteja ZKS Ptuj, kjer je bil velika opora vsem pro- fesionalnim družbenopolitičnim delavcem in volonterjem, ki so vodili posamezne odbore ali ko- misije. Novinarstvu se je zapisal zelo zgodaj kot dopisnik ptujskega Tednika in osrednjih slovenskih časopisov. Odgovorni urednik radia Ptuj pa je bil domala bd začetka oddajanja naše lokalne radijske postaje. Pred desetimi leti seje tudi po- klicno vpisal med novinarje, ko je postal po združitvi radia in Tednika odgovorni urednik obeh medijev. Z enako vnemo in vztrajnost- jo, kot vsakega dela doslej, se je lotil tudi te odgovorne naloge, ki zahteva še posebne kvalitete v poznavanju družbenih razmer, pojavov v družbi, odklonov in interesov družbe kot celote. Mnoge lepo napisane besede o javnem obveščanju delovnih lju- di in občanov v naših temeljnih listinah so Frančku kot odgovor- nemu uredniku čestokrat dobile drug pomen, ko je po izidu časo- pisa ali po radijski oddaji dvigo- val telefon in poslušal sogovorni- ka, zakaj je to tako napisano ali povedano, zakaj to ni, zakaj vznemirjati javnost, zakaj ni prej še koga vprašal, zakaji pač, ki jih poslušajo in jih bodo poslušali vsi odgovorni uredniki javnih sredstev obveščanja. Takšni tele- fonski klici in pisma (tudi ano- nimna) so mu dokazovala, da ljudje imajo radi gledališče, ven- dar ne v svoji hiši. Pa tudi po- Franc Fideršek hvala gre ljudem težje z jezika kot graja. Franc Fideršek je kot odgovor- ni urednik skrbel, da sta bila Tednik in radio odprta medija, da je pri oblikovanju enega in drugega lahko sodeloval vsak, ki je z dobrimi nameni želel obve- stiti javnost o večjih in manjših problemih, dogajanjih v svojih sredinah in tudi ne dovolj veščim dopisnikom je s svojimi korektu- rami omogočal, da so bile njiho- ve informacije obelodanjene. Njegovo delo je bilo poplača- no s pestrim časopisom, o čemer priča naraščanje števila naročni- kov in naklade ter zanimivim ra- dijskim programom. Sodelavci se mu zahvaljujemo za vestno in odgovorno opravlja- nje svojega delovnega poslanstva z željo, da ostane naš sodelavec, obenem pa mu iskreno želimo, da bi vendarle več časa posvetil sebi in dočakal lepo starost. F. Lačen osebna Uronika Rodile so: Jožefa Kozina,Turniška 30 — deklico; Dragica Arnečič, Brezo- vec 64 — Karmeno; Dragica Adam, Plajnsko 15 — dečka; Ida Cvetko, Videm 51 - dečka; Majda Gabrovec, Slatina 46 — Mojco; Ines Kustec, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 12 — Maksa; Marinka Kukovič, Soviče 1 — Davida; Majda Ljubeč, Mihovci 91 — deklico. Umrli so: Terezija Nemec, "Središče ob Dravi, Kolodvorska 23, roj. 1907, umria 28. febr. 1986; An- ton Kostanjevec, Juršinci 7, roj. 1935, umri 28. febr. 1986; Mihael Kekec, Bukovci 43, roj. 1905, umri 2. marca 1986; Antonija Žigman, Kraigherjeva 18, roj. 1923, umria 4. marca 1986; Mari- ja Šandof, Kog 81, roj. 1911, umrla 4. marca 1986; Jelka Go- rup, Maribor, Framska 4, roj. 1908, umria 3. marca 1986; An- drej Miložič, Majski vrh 15, roj. 1913, umri 4. marca 1986; Anton Korošec, Strelci l/a, roj. 1915, umrl 6. marca 1986; Leopold Rodošek, Janški vrh 10, roj. 1935, umri 6. marca 1986; Neža Lah, Placar 35, roj. 1912, umrla 6. marca 1986; Matilda Veit, Ce- sta v Njiverce 23, roj. 1913, umr- la 7. marca 1986; Marija Gnus, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1903, umrla 9. marca 1986. ČRNA KRONIKA v tednu od 4. do vključno 11. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah v katerih so zabeležili le dve lažji telesni poškodbi, ter neznatno materialno škodo. Drugih poseb- nosti tokrat ni bilo. -OM fEHNIK izdaja Zavod za časopisno In ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK 62250 Ptuj, Voinjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka Dobljekar, IMajda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 2000 dinarjev, za tujino 3200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zako- na o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se na plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Pokličite 771-223 v uredništvu raaia Ptuj smo ugotovili, da so kontaKme oddaje, torej oddaje v živo pri poslušalcih zelo dobrodošle. Tako bomo z nji- mi nadaljevali, tokrat bo oddaja v živo na sporedu 29. marca od 18. do 19. ure. Tema pa bo zelo aktualna za ta čas — gre za vpra- šanja zadružništva, o prednostih ali obremenitvah združenega kme- ta v primerjavi z nezdruženim. Pa še o dragem semenu in gnojilu ter regresih za nakup enega in drugega bo beseda. Oddaja pa bo dosegla namen le z vašim sodelovanjem. Zato nam pošljite vpraša- nja, če imate telefon pa nas pokličite med oddajo. S pomočjo go- stov oddaje bomo poskušali najti ustrezen odgovor oziroma pojas- nilo. JB občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 -0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 10. aprila 1986 Številka: 10 VSEBINA: SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 80. Resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v le- tu 1986 81. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Or- mož 82. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Ormož 83. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož 84. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1985 85. Odlok o določitvi števila članov Izvršnega sveta SO Ormož in zadolžit- vah po področjih SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 86. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 87. Odlok o sprejetju dopolnitev zazidalnega načrta obrtne cone 1 88. Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka. s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1986 89. Sklep o izvolitvi sodnice za prekrške 90. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava 91. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno- vne šole dr. Franja Žgeča Dornava IZVRŠNI SVET SO PTUJ 92. Sklep o cenah geodetskih storitev v občini Ptuj SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 93. Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o teme'jih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986-1990 94. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 80. Po 155. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 99. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 11.3. 1986 sprejela RESOLUCIJO o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1986 1. OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU V LETU 1986 Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine Ormož ter ob upoštevanju dogo- vora o temeljih družbenega plana za obdobje 1986-1990 bo v letu 1986 aktivnost samou- pravnega združenega dela, ekonomske politike in družbe kot celote usmerjena na naslednje naloge: — povečanje proizvodnje blaga, storitev ter pridelave hrane, — povečanje izvoza blaga in storitev ter de- viznega priliva s konvertibilnega področja, — krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in usmerjanje sred- stev akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje ter hitrejše prilagajanje gospodar- stva tehnološkim in drugim zahtevam domače- ga in tujega trga, — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti, varčevanja na vseh po- dročjih, boljšega izkoriščanja delovnega časa, prostorskih in proizvodnih zmogljivosti ter za- ostritve odgovornosti za izvajanje dogovorje- nih nalog, — zagotavljanje preskrbe organizacij zdru- ženega dela s surovinami in repromaterialom ter osnovne preskrbe prebivalstva, — prilagajanje vseh oblik porabe razpolo- žljivemu dohodku, — uveljavitev sistema delitve osebnih do- hodkov v skaldu z delovnimi in gospodarskimi rezultati, na področju družbenih dejavnosti pa izvajanje programov in zagotovitev usklajene rasti osebnih dohodkov delavcev z delavci v gospodarstvu, — spodbujanja združevanja sredstev orga- nizacij združenega dela v občini in močnejših sistemov iz razvitejših središč za naložbe, ki bodo zagotalvjale dodatne zaposlitve, — krepitev zasnove splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite. 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Družbenoekonomski razvoj v letu 1985 in tendence na prehodu v leto 1986 kažejo, da se bodo v prvem letu novega srednjeročnega ob- dobja prepletali nekateri preneseni problemi iz preteklih let. Za doseganje načrtovanih nalog in ciljev te resolucije izhajamo iz naslednjih materialnih okvirov: — rast družbenega proizvoda realno za 4,6 %, — fizični obseg industrijske proizvodnje 7,5 % — fizični obseg kmetijske proizvodnje 3,0 % — v okviru politike produktivnega zaposlo- vanja se bo število zaposlenih povečalo za 3,2 %, — družbena produktivnost se bo povečala za 2 %, — realni osebni dohodki se ne bodo zniže- vali, — izvoz se bo povečal za okrog 7 %, uvoz pa .^a okrog 6 %. 3. SKUPNE RAZVOJNE NALOGE 3.1. Ekonomski odnosi s tujino Temeljna razvojna usmeritev gospodarstva v letu 1986 je večje in kvalitetnejše vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo. Izhajajoč iz te usmeritve bomo v letu 1986 povečali izvoz za 7%. V strukturi izvoza bo predstaivjal izvoz na konvertibilno področje 83 %. V skladu s politiko ekonomskih odnosov s tujino bodo organizacije združenega dela, ki izvažajo na konvertibilno področje, deležne davčnih in kreditnih olajšav ter posebnih sti- mulacij. Uvoz bomo povečali za 6 %, vendar bo po- kritje uvoza z izvozom še vedno ugodno (in- deks 550). 3.2. Investicijska vlaganja Možnosti naložb v osnovna sredstva bodo v letu 1986 podrejena akumulativni in reprodu- ktivni sposobnosti gospodarstva. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v posodabljanje pro- izvodne opreme, tehnološki razvoj in kadre. Pri kreditnih potencialih bank bodo imeli prednost programi, usmerjeni v konvertibilni izvoz in proizvodnjo hrane. Na področju negospodarstva so v letu 1986 investicijska vlaganja dokaj okrnjena. Realne možnosti imajo le investicije, ki bodo financi- rane iz samoprispevka ali amortizacije. 3.3. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb Zaostrene gospodarske razmere terjajo učin- kovito izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in aktiviranje notranjih rezerv, s čimer bomo dosegli višji realni dohodek. Pri razporejanju dohodka in čistega dohod- ka bodo organizacije združenega dela povečale sredstva za akumulacijo tako, da se njihov de- lež v dohodku ne bo znižal oz. bo obdržal real- ni nivo iz leta 1985. Zaradi hitrejše rasti sred- stev za amortizacijo bomo v letu 1986 dosegli 4% rast dohodka. Sredstva za osebne dohodke bodo rasla v skladu z rastjo doseženega dohodka in skladno z rastjo drugih kvalitetnih dejavnikov gospo- darjenja. Čisti osebni dohodek se bo povečal realno le tam, kjer bodo doseženi nadpoprečni rezultati gospodarjenja, zlasti storilnosti in strukturno zmanjšanje stroškov v celotnem pri- hodku. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v globalu rasla skladno z rastjo dohodka srn \\ .v URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ st. 10 v gospodarstvu. V okviru teli sredstev bodo hi- treje naraščala sredstva za osebne dohodke, ta- ko da bi v letu 1986 nadomestili zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih za gospodarstvom. Rast sredstev za posamezne družbene dejavnosti bo različna, glede na do- govorjene prioritete in glede na sredstva, ki jih bodo te dejavnosti realizirale s svobodno me- njavo dela. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo usklajena z določili družbenega dogovo- ra o izvajanju splošne porabe na ravni občine v SR Sloveniji. 3.4. Zaposlovanje in kadrovska politika Na področju zaposlovanja bomo še naprej sledili politiki produktivnega zaposlovanja in omogočili zaposlovanje predvsem delavcem, katerih delo bo zaradi tehnoloških sprememb in drugih vzrokov postalo v posamezni delovni organizaciji vprašljivo. Politiko štipendiranja bomo usklajevali s kadrovskimi potrebami or- ganizacij združenega dela ter s tem zagotovili zaposlitev po končanem šolanju. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za 3,5 %. S tem bo omogočena zaposlitev I 14 delavcev, od tega 93 delavcem v obratu Peko v Ormožu. V samostojnem osebnem delu se bo povečala za- poslenost za 3,1 %. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo dosledno povezano z dogovorjenimi in materi- alnimi možnostmi v teh dejavnostih. V družbe- nih dejavnostih načrtujemo 1,6% rast zaposle- nosti. V vseh okoljih bomo skrbeli za čimvečjo vključitev štipendistov in pripravnikov v delo ter si prizadevali za take kadrovske spremem- be, ki bodo prispevale k izboljšanju izobrazbe- ne strukture zaposlenih. 4. RAZVOJ PO POSAMEZNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA 4.1. Industrija Za povečanje produktivnosti dela. za predvi- deno 7,5% rast obsega industrijske proizvodnje in finančno uspešnost poslovanja, bo potrebno poleg nekaterih novih programo\ izkoristiti re- zerve v boljši organizaciji dela. v večji izkoriš- čenosti proizvodnih zmogljivosti, s tehnolo- škim posodabljanjem opreme, z večjim prilaga- janjem proizvodnih programo\ iz\ ozni usmeri- tvi ter z boljšo izrabo repromateriala in suro- vin. Za normalno oskrbo s surovinami in repro- materialom bodo organizacije združenega dela krepile medsebojno dohodkovno sodelovanje. Predvidena investicijska vlaganja na področ- ju industrijske proizvodnje bodo v letu 1986 zelo skromna, usmerjena predvsem v zamenja- vo in nabavo opreme, kar je spričo izrabljeno- sti opreme nujno in tudi pogoj za povečanje proizvodnje in širitev proizvodnih programov. Primat TOZD Bančna oprema bo izvedla sa- nacijo lakirnice in s tem izboljšala delovne po- goje zaposlenih in kvaliteto proizvodov. Tovarna Jože Kerenčič TOZD Predelava plastičnih mas bo skladiščne prostore preure- dita za prenos proizvodnje iz Zlatoroga Mari- bor — polnjenje tekočega detergenta CET. Ob zagotovitvi zadostnega tržišča za plasma izpušnih cevi bo realiziran tudi prenos tega programa iz TAM. ZK Intes TOZD Kruh- Pecivo Maribor bo preuredila skladiščne prostore za razvoj slašči- čarske dejavnosti, kjer bo v letu 1986 dodatno zaposlenih 10 delavcev. 4.2 Kmetijstvo Osnovna naloga v kmetijstvu zasebnega in družbenega sektorja je intenzifikacija proiz- vodnje ob smotrnem izkoriščanju razpoložlji- vih kmetijskih površin, izboljšanju kvalitete zemljišč ter večjo uporabo sodobnih agrotehni- čnih ukrepov. Z izpolnitvijo vseh teh nalog bo- mo dosegli 3,0 % rast obsega kmetijske proiz- vodnje. Za uresničitev predvidenega obsega se po setvenem programu za leto 1985/86 predvide- ne v družbenem sektorju naslednje površine: 300 ha pšenice, 300 ha sladkorne pese in 600 ha koruze. V družbeno-organiziranem in neorganiziranem zasebnem sektorju so predvi- dene setvene površine: 1050 ha pšenice, 50 ha ječmena, 280 ha sladkorne pese. 2200 ha ko- ruze, 800 ha silažne koruze, 700 ha krompirja in 240 ha vrtnin. V zasebnem in družbenem sektorju kmetij- stva bo dosežena naslednja tržna proizvodnja: 3680 t pšenice, 5215 t koruze. 23520 t slad- korne pese, 2000 t brojierjev in 4.800.000 1 mleka. Z boljšo organiziranostjo in delom pospeš- valnih služb bomo dosegli večjo vključitev kmetov v tržno proizvodnjo. Zastavljene cilje bomo dosegli s pravočasno in zadostno oskrbo z repromaterialom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in pogonskimi gorivi, rezervnimi deli za kme- tijsko mehanizacijo ter učinkovito obrambo pred točo. Naložbe v kmetijstvu bodo usmerjene pred- vsem v intenzivnejšo pridelavo hrane, izvajanje porograma usposabljanja zemljišč za kmetij- sko pridelavo, obnovo po zimski pozebi poško- dovanih sadovnjakov in vinogradov. SLOVIN TOZD Kmetijstvo Ormož bo v letu 1986 vlagala sredstva v agro in hidromelioraci- je na območju Obrez — Središče (80 ha) in na- kup zemlje. Skupaj s TOK Kooperacijo bo so- financirala agro in hidromelioracije na Sene- škem in Sodinskem polju (440 ha) in v Lešni- ški dolini ter dokončanje komasacij Mihovci — Cvetkovci — Osluševci. SLOVIN TOZD Vinogradništvo bo obnovil 30 ha vinogradov in 16 ha sadovnjakov, SLO- VIN TOK Kooperacija bo v zasebnem sekorju sofinancira! obnovo 20 ha vinogrdov in 5 ha sadovnjakov, večje adaptacije in novogradnje hle\skih kapacitet in ureditev objektov za kmečki turizem ter nakup 20 ha zemlje. Naložbe v kmetijstvu bodo skupaj z nabavo kmetijske mehanizacije rekonstrukcijo sušilni- ce hmelja, adaptacijo skladišč in nabavo opre- me znašale 585.920.000 din. V skladu za intervencije za proizvodnjo in porabo hrane v občini in republiki bomo zdru- ževali sredstva za pospeševanje proizvodnje in za zagotovitev stai5ilnejše preskrbe z osnovni- mi živilskimi proizvodi. Kmetijska zemljiška skupnost bo usklajevala program prostorsko ureditvenih operacij, skr- bela za preživninsko varstvo in socialno var- nost kmetov ter skupaj z inšpekcijskimi služba- mi vključila v obdelavo vse neobdelane in sla- bo obdelane kmetijske površine. 4.3. Gozdarstvo Gozdarstvo bo v skladu z gozdnogospodar- skimi načrti izvajala gospodarjenje z gozdovi. Osnovna naloga na tem področju bo tekoče vzdrževanje in obnavljanje gozdov. Blagovna proizvodnja lesnih asortimentov bo namenjena uporabnikom lesne surovine v reproverigi, ki bodoo del dohodka namenili za gozdnobiološke naložbe. Preko trgovske mreže bomo oskrbovali po- trošnike z drvmi za kurjavo in zagotavljali opti- malno izrabo vseh sečnih odpadkov. Nadalje- vali bomo z izgradnjo gozdnih cest ter nabavo gozdne mehanizacije. 4.4. Gradbeništvo Gradbeni delovni enoti Mercator-Ograda in Komunalnega podjetja kadrovsko in tehnično nista V stanju prevzemati večjih objektov, zato se bosta vključevali le pri izgradnji stanovanj- skih in drugih manjših objektov v občini ter vzdrževanju stanovanjskih in poslovnih objek- tov. ŽTP TOZD za vzdrževanje prog Maribor bo v letu 1986 nadaljeval izvajanje remonta proge Ormož—Ljutomer v vrednosti 200 milijonov din. 4.5. Trgovina in politika cen Cim popolnejša in kakovostnejša oskrba z osnovnimi življenjskimi artikli in blagom širo- ke potrošnje je osnovna naloga trgovine v letu 1986. S posodobitvijo načina poslovanja, zagota- vljanjem ustrezne oskrbe prebivalstva in go- spodarstva bomo povečali prodajne in skladiš- čne prostore. Mercator Zarja Ormož bo zgradila trgovski lokal v Veliki Nedelji in Tomažu in s sofinanci- ranjem pridobila poslovni prostor v Ormožu (Vrazova ul.). TIMA TOZD Koloniale Maribor bo zgradi- la skladiščne prostore za pijače. Krajevna skupnost Ormož pa uredila tržnico v Ormožu. Petrol Ljubljana, združeno delo, krajevna skupnost Središče ob Dravi bodo izvršili vse priprave za gradnjo bencinskega servisa v Sre- dišču ob Dravi. Z združevanjem sredstev za občinske blago- vne rezerve bomo zagotovili večjo popolnje- nost, predvsem s tistimi artikli, ki so neobhod- no potrebni za nemoteno preskrbo. Politika cen bo slonela na ekonomskih in tržnih zakoni- tostih, organizacije združenega dela pa bodo samostojno, odvisno od razmer na trgu obliko- vale cene izdelkom in storitvam. 4.6. Gostinstvo in turizem Na področju gostinstva in turizma bomo iz- boljšali kakovost in razširili raznovrstnost turi- stične ponudbe z vključevanjem kulturne in naravne dediščine, lovskega, izletniškega in kmečkega turizma s ponudbo v vinotočih. Slovin TOZD Gostinstvo se bo kot nosilec razvoja gostinstva in turizma bolj aktivno po- vezoval z gostinsko-turističnimi organizacijami v občini in izven ter s tem zagotovil ob ugod- nih naravnih pogojih boljše izkoriščanje kapa- citet. Načrtuje še dokončanje adaptacije gostiš- ča v Jeruzalemu. V pospešitev turistične ponudbe se bo vklju- čeval tudi zasebni sektor. Turistična društva v krajevnih skupnostih bodo skrbela za urejeno okolje. SLOVIN TOK Kooperacija bo z vlaganjem sredstev in strokovnim svetovanjem zagotovila pogoje za razvoj kmečkega turizma. 4.7. Drobno gospodarstvo Pospešeno vključevanje v kooperacijo z združenim delom s smotrnim osvajanjem izdel- kov, ki se uvažajo, vključevanje v izvoz na kon- vertibilno pod-očje, razvoj deficitarnih dejav- nosti in zagotavljanje dodatnih zaposlitev so osnovne razvojne naloge na področju drobne- ga gospodarstva. Tako načrtovani razvoj bomo dosegli z ukre- pi davčne in kreditne politike, z izobraževa- njem mladih za proizvodne poklice in zagota- vljanjem poslovnih prostorov. Za skladnejši in hitrejši razvoj drobnega go- spodarstva bo v skladu z noveliranim dogovo- rom o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Ormož izdelan program razvoja drobne- ga gospodarstva v občini Ormož. Zaradi zagotovitve prostorskih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bo izvedeno fa- zno komunalno opremljanje obrtne cone v Or- možu. 5. RAZVOJ GOSPODARSKE INFRA- STRUKTURE Predpogoj za hitrejši razvoj celotne družbe- ne produlccije je tudi razvita gospodarska in- frastruktura. Zato se bodo zaradi omejenih materialnih možnosti v investicijska vlaganja na tem področju vključevala tudi sredstva pre- bivalstva preko krajevnih samoprispevkov. 5.1. Stanovanjska dejavnost Na področju stanovanjske dejavnosti bomo izvajali gradnjo v skladu s samoupravnim spo- §T. 10 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 53 razumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990, prednostno pa bomo zgradili sta- novanja, ki jih nismo uspeli zgraditi v prete- klem srednjeročnem obdobju. V letu 1986 bomo pričeli z izgradnjo stano- vanjskih objektov pri Tomažu, v Središču ob Dravi, Miklavžu in dodatnih stanovanj pri Ve- liki Nedelji v sklopu gradnje trgovskega loka- la; skupno 41 stanovanj. Nadaljevali bomo s postopnim prehodom na ekonomsko stanarino, tako da bomo do leta 1990 dosegli nivo enostavne reprodukcije v sta- novanjskem gospodarstvu. V skladu z republiškimi izhodišči bo samou- pravna stanovanjska skupnost sodelovala pri sprejemu meril in kriterijev smotrnosti obnove in sanacije stanovanjskega skla,'a, zagotovila pogoje za ustanovitev informacijskega sistema na tem področju in se vključevala v oblikova- nje in obračunavanje stanarin. 5.2. Cestno — komunalna dejavnost Na področju komunalne infrastrukture bo- do izvedena naslednja dela: izgradnja kolek- torja iz obrtne cone do TSO, izgradnja vodovo- da na trasi Hum—Loperšice, primarni vod La- honci — Pršetinci in dokončanje vodovoda v Salovcih ter Žvab —Runeč, aktiviranje novega studenca v centralnem zajetju in priprava do- kumentacije čistilne naprave za zavarovanje podtalnice v Otoku. Na področju komunalne opreme stavbnih zemljišč bomo sledili planu stanovanjske iz- gradnje, obveznosti prevzame novo ustano- vljen sklad stavbnih zemljišč. Cestno omrežje bo modernizirano na relacijah Lačaves—Vuz- metinci, v Obrežu, Kajžar—Temnar, Lača- ves—Mali Kog. Dokončana pa bo moderniza- cija naslednjih cestnih odsekov: Krčevina —Sa- lovci, Savci —Bratonečice, Veličane in Gode- ninci. Krajevne skupnosti bodo v skladu s svo- jimi programi vzdrževale krajevne ceste. Republiška skupnost za ceste bo financirala modernizacijo dela regionalne ceste Vuzmetin- ci—Presika. Cene komunalnih storitev bomo oblikovali tako, da bomo zagotovili pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije. V skladu z republiškim dogovorom bomo določili nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sprejeli program sklada za upra- vljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči. 5.3. Vodno gospodarstvo Na področju vodnega gospodarstva bo Ob- močna vodna skupnost Drava Maribor v letu 1986 nadaljevala z rednim vzdrževanjem ob- jektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vo- dotokov in izvajala javno službo. S tem bo na območju občine vloženo 150 milijonov dinar- jev. 5.4. PTT promet Osnovna naloga razvoja PTT prometa je iz- boljšanje zadovoljevanja potreb uporabnikov po vseh vrstah PTT storitev, zlasti storitev tele- fonskega in telegrafskega prometa. Podjetje za PTT promet načrtuje v letu 1986 naslednje investicije: — izgradnjo pošte v Ormožu, — adaptacijo zgradbe v Veliki Nedelji, — širitev krajevne telefonske mreže v Veliki Nedelji, — adaptacija zgradbe v Podgorcih, — položitev medkrajevnega kabla Podgor- ci—Cvetkovci, — širitev krajevne telefonske mreže v Pod- gorcih, — montaža konične ATC v Podgorcih, — VF sistem Ormož—Miklavž. 5.5. Energetika DES TOZD Elektro Gornja Radgona in TOZD Elektro F*tuj bosta ob sodelovanju kra- jevnih skupnosti izboljšala kvaliteto električne energije z izgradnjo transformatorskih postaj v Osluševcih, Loperšicah, Litmerku, Pršetincih in Ivanjkovcih. Vzporedno z gradnjo transfor- matorskih postaj bo rekonstruirano nizkonape- tostno omrežje. 6. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V družbenih dejavnostih bomo v letu 1986 nadaljevali z notranjim prestrukturiranjem med posameznimi programi in jih prilagajali materialnim možnostim tako, da bomo ohrani- li obseg programov iz leta 1985. Rast sredstev skupne porabe bo hitrejša od rasti dohodka v gospodarstvu, tako da bo možna izenačitev osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih s primerljivimi osebnimi dohodki delavcev v go- spodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bomo v letu 1986 gradile objekte iz samoprispevka. Posebej je potrebno dogovoriti združevanje sredstev iz čistega dohodka orga- nizacij združenega dela in republiško solidar- nost za gradnjo predvidenih objektov v letu 1987 ob uspešni izvedbi referenduma občin- skega samoprispevka. V osnovnem šolstvu bomo prednostno izva- jali zagotovljen program, ki je določen z zako- nom o osnovni šoli, zraven tega pa vključevali naloge, ki bodo omogočile sodobnejše oblike, metode in načine dela. Postopno bomo izena- čevali pogoje šolanja učencev in z usklajeva- njem OoSbnih dohodkov delavcev izboljšali nji- hov družbenoekonomski položaj. Iz dosedanjega programa občinskega samo- prispevka bosta zgrajeni telovadnici v Središču ob Dravi in Veliki Nedelji. V zdravstvu bomo z razvijanjem racionalnih oblik zdravstvenega varstva ohranili doseženo raven. Prednostne naloge v letu 1986 bodo hi- trejši razvoj preventivne dejavnosti, splošne medicine, medicine dela. mladinskega zobo- zdravstva ter zdravljenja in nege bolnika na domu. Zdravstveni center Ptuj —Ormož bo so- financiral izgradnjo poslovnostanovanjskih objektov v Tomažu in Središču, kjer bodo ure- dili ambulanto. V okviru materialnih možnosti bodo skrbeli za nadomestitev izrabljene in na- bavo nove opreme. V otroškem varstvu bomo povečali število otrok, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in var- stvo v vzgojnovarstvenih organizacijah, od 80 na 120 otrok. Skrbeli bomo za izenačitev pogo- jev za varstvo in vzgojo predšolskih otrok in za dogovorjeno raven socialne varnosti. Na področju socialnega skrbstva bo dana prednost preventivnemu in svetovalnemu soci- alnemu delu s poudarkom na skrbi za otroke in družine, starejše občane ter duševno in tele- sno prizadete osebe. Pri zagotavljanju vseh oblik pomoči bodo upoštevana določila samo- upravnega sporazuma o uresničevanju social- novarstvenih pravic. V skrbi za društveno dejavnost upokojencev in invalidov bo zgrajen primeren objekt za ta namen v Ormožu — »grošlija«. Na področju kulture bomo zagotavljali mož- nosti za kakovostnejšo kulturno dejavnost. Po- sebno skrb bomo namenili varstvu naravne in kulturne dediščine. Z ureditvijo prostorov za knjižnico bodo da- ni pogoji za normalno delovanje te kulturne ustanove. V Ivanjkovcih bo urejena kulturna dvorana. Tflesnokulturna dejavnost se bo izvajala na področju množičnih dejavnosti, rekreativno tekmovalnega športa in v šolskih športnih dru- štvih. V okviru zazidalnega načrta se bo v Ormožu pristopilo k fazni ureditvi športne rekreacijske cone. Raziskovalna skupnost bo v letu 1986 sofi- nancirala razvojnoraziskovalna dela, ki jih bo predlagalo združeno delo in ki so v skladu z usmeritvami v samoupravnem sporazumu o te- meljih plana za obdobje 1986—1990. Posebno skrb bomo namenili inovacijski dejavnosti. 7. RAZVOJNE NALOGE NA DRUGIH PO- DROČJIH 7.1. Splošna poraba Sredstva občinskega proračuna bodo v letu 1986 namenjena za izvajanje programa nalog v skladu s sprejetimi družbenimi dogovori in enotno dogovorjenim programom nalog. Za fi- nanciranje družbenopolitičnih organizacij bo- do zagotovljena sredstva v skladu z njihovim delovnim programom na podlagi obsega, nara- ve, vrste in zahtevnosti del in nalog. V okviru razpoložljivih materialnih možno- sti bomo s posodabljanjem opreme zagotavljali boljše delovne pogoje upravnih in pravosod- nih organov ter še nadalje izvajali racionaliza- cijo in povečali ekspeditivnost poslovanja za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in obča- nov. Nadaljevali bomo s sprejeto politiko us- klajevanja osebnih dohodkov delavcev v upravnih in pravosodnih organih z osebnimi dohodki v gospodarstvu za primerljiva dela in naloge. Z izgradnjo poslovne stavbe v Vrazovi ul. bomo uredili prostore za občinski štab TO, istočasno pa rešili prostorske probleme sodni- ka za prekrške in občinskega odbora Rdečega križa. 7.2. Urejanje prostora in varstvo okolja Vse posege v prostor bomo izvajali v skladu s politiko urejanja prostora in opredeljenimi nalogami in cilji v dolgoročnih planskih doku- mentih. Predvsem bomo skrbeli za skladno namen- sko rabo prostora, smotrno razmeščanje dejav- nosti v prostoru in pristopili k izdelavi izvedbe- nih urbanističnih dokumentov. Na področju varovanja okolja bo še nadalje prioritetna naloga varovanje vodnih virov. V ta namen bo izdelan in sprejet odlok. pra\ tako pa je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo za centralno odlagališče odpadkov \ glinoko- pu na Hardeku in zbjrno čistilno napravo za vodne vire v centralnem zajetju. 7.3. Razvoj krajevnih skupnosti Delovanje krajevnih skupnosti bo usmerje- no v reševanje neposrednih življenjskih proble- mov in skupnih interesov občanov v kraju nji- hovega bivališča, pa tudi v uveljavljanje nepo- srednega vpliva na razvoj samoupravnih druž- benoekonomskih in političnih odnosov v kraje- vni skupnosti in družbenopolitični skupnosti. Občani v krajevnih skupnostih bodo v svo- jem interesu in v interesu širše družbene skup- nosti zadovoljevali svoje in skupne potrebe na področjih, ki so podrobneje opredeljena v srednjeročnih planskih aktih krajevne skupno- sti in dogovoru o temeljih družbenega plana občine. V letu 1986 bodo krajevne skupnosti za rea- lizacijo svojih programov uporabile naslednje vire: krajevni samoprispevek, sredstva SIS in OZD ter sredstva občanov, zbrana po poseb- nih pogodbah. Poleg teh sredstev se bodo kra- jevnim skupnostim zagotavljala sredst\a iz proračuna občine za potrebe funkcionalne de- javnosti in delegatskega sistema v okviru mo- žne rasti splošne porabe. 7.4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita ter požarna varnost Nadaljevali bomo s podružbijanjem in kre- pitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov. V okvi- ru materialnih možnosti bomo krepili pogoje za organizacijsko, kadrovsko in še posebej so- dobno tehnično opremljenost teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem okviru bomo iz- popolnili sistem funkcionalnih in operativnih zvez ter posodobili tehnično opremo. Izboljšali bomo vsebino, racionalnost in us- klajenost programov vseh oblik obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. s PRAN 54 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 10 Z usklajeno politiko na področju požarne varnosti bomo povečali preventivne ukrepe za varstvo pred požari. Po samoupravnih sporazumih o temeljih plana predvidevamo, da bomo zbrana sredstva (prispevek iz dohodka OZD in tehnične premi- je Zavarovalne skupnosti Triglav) porabili za vzdrževanje gasilskih domov in orodišč. Gasilska društva se bodo tudi v letu 1986 vključevala v koncept SLO in DS in s tem pri- spevale svoj delež k podružbijanju nalog s tega področja. 7.5. Izvajanje sistema družbenega planiranj in druge naloge Vsi nosilci planiranja bodo do konca marca 1986 sprejeli srednjeročne planske akte za ob- dobje 1986-1990. Letne planske akte bodo v skladu s to resolucijo sprejeli najkasneje do sprejema zaključnih računov za leto 1985. V letu 1986 bomo izvedli referendum za II. občinski samoprispevek za obdobje 1986-1990. 8. IZVAJANJE IN SPREMINJANJE RESO- LUCIJE Nosilci planiranja bodo v letu 1986 upošte- vali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki teme- ljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi ekonom- ske stabilizacije na zvezni, republiški in občin- ski ravni. Izvršni svet bo spremljal izvajanj^e nalog, določenih s to resolucijo, ukrepal in ob- veščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne ukrepe. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeri- tev in nalog iz te resolucije. u\elja\ljala \ ok\i- ru s\ ojih pristojnosti in dolžnosti način delova- nja in odgo\ornosti \seh nosilce\ planiranja ter ukrepala v primeru neizpolnje\ anja spreje- tih usmerite%. nalog in obveznosti. Številka: 30-34 85 Ormož, dne 11. 3. 1956 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LLSKO\ IČ. 1. r. 81. Po 8. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 2. odstavku 3. člena zakona o samo- prispevku (Uradni list SRS, št. 35/85j in točki b) 99. člena statuta občine Ormož (Uradni vest- nik občin Ormož in f*tuj, št. 25/85) je skupšči- na občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno- političnega zbora dne 31. marca 1986 sprejela odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošol- skih prostorov na območju občine Ormož 1. člen Za območje občine Ormož se razpiše refe- rendum za uvedbo samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov v občini Ormož. 2. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani občine Ormož odločali o uvedbi samo- prispevka za financiranje programa izgradnje osnovnošolskih prostorov in sicer: din 1. izgradnja prostorov za višjo stopnjo in oprema šole v Ivanjkovci h 131.000.000 2. izgradnja telovadnice pri Osnovni šoli narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pn Ormožu 75.240.000 3. izgradnja šole Osnovne šole Ormož in adaptacija šole na Hardeku 303.000.000 Skupna predračunska vrednost programa znaša po cenah leta 1985 509,240.000.- din. 3. člen Vrstni red izgradnje objektov bo določila Skupščina občine Ormož tako, da bodo zbrana sredstva racionalno izkoriščena. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Ormož in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, pa so zaposleni v temeljnih organizacijah združene- ga dela ali v delovnih skupnostih in imajo stal- no prebivališče na območju občine Ormož. 5. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pra- vico glasovanja po prejšnjem členu tega odlo- ka. Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne šteje- jo tisti delovni ljudje in občani za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. 6. člen Referendum bo v nedeljo II. maja 1986 od 7. do 19. ure za delovne ljudi in občane po gla- sovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 7. člen Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in si- cer od 1. junija 1986 do 31. maja 1991. Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ormož po naslednjih stopnjah: 1. 2 od neto osebnih dohodkov in od vseh nadomestil osebnega dohodka zmanjšanih za da\ke in prispevke (v nadaljnjem besedilu: osebnih dohodkov) delovni ljudje, ki prejema- jo osebni dohodek iz delovnega razmerja; 2. 2 od dohodka, zmanjšanega za prispev- ke in davke, občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter in- telektualne storitve; 3. 1 od pokojnin upokojencev; 4. 5 od katastrskega dohodka kmetijskih zavezancev. 8. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni ob- čani, navedeni v 12. členu zakona o samopri- spevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 9. člen S samoprispevkom se bo v petletnem obdob- ju zbralo 362,240.000.— din. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za izgradnjo objektov, navedenih v 2. členu tega odloka. Sredstva v višini 147,000.000.— din za objek- te, navedene v 2. členu tega odloka bodo zago- tovile: KS Ivanjkovci 3,000.000.- din, KS Mi- klavž 2,000.000.— din, KS Ormož 20,000.000.— din. Sklad stavbnih zemljišč ob- čine Ormož 2,000.000.— din, OZD v občini 40,000.000.— din in iz republiške solidarnosti 80,000.000.- din. 10. člen Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjim besedilom: Skupščina občine Ormož glasovnica za referendum 11.5. 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za realizaci- jo programa izgradnje osnovnošolskih prosto- rov po stopnji: 2 % od neto osebnih dohodkov in od vseh nadomestil osebnega dohodka delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega raz- merja, 2 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke, občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter in- telektualne storitve, 1 % od pokojnin upokojencev, 5 % od katastrskega dohodka kmetijskih za- vezancev za glasujemi proti Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob- kroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samo- prispevka oziroma besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 11. člen Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko Skupščine občine Ormož. 12. člen Postopek za izvedbo referenduma vodi ob- činska volilna komisija za volitve delegacije za skupščino občine, po tehničnih pravilih, ki ve- ljajo za te volitve. 13. člen Denarna sredstva, zbrana s samoprispev- kom, so strogo namenska in se zbirajo na pose- ben račun pri proračunu občine Ormož s tem, da so ta sredstva posebej prikazana. 14. člen Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebne- ga dohodka iz delovnega razmerja in od pokoj- nin, bo odmeril, obračunal in odtegoval izpla- čevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin ob vsakokratnem izplačilu, samoprispevek od drugih dohodkov pa Uprava za družbene pri- hodke občine Ormož po postopku in na način, ki velja za odmero prispevkov in davkov. 15. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del, navede- nih v 2. členu tega odloka, je odgovoren odbor, ki ga imenuje Skupščina občine Ormož. Odbor ima predsednika in 12 članov. S sklepom o imenovanju odbora se podrob- neje določijo njegove pristojnosti. 16. člen Odbor iz 14. člena tega odloka poroča en- krat letno o svojem delu Skupščini občine Or- mož in zborom občanov občine Ormož. 17. člen Sredstva za izvedbo referenduma po tem odloku se zagotovijo v proračunu občine Or- mož. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 014-1/86 Ormož, dne 31. marca 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE O ČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ I. r. 82. Po 9. alinei točke a) člena 100 statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in I*tuj, št. 25/85) in I. ter 4. členu zakona o komunal- nih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je skupščina občine Ormož na sejah zbo- ra združenega dela in zbora krajevnih skupno- sti dne 31. marca 1986 sprejela URADNI VESTNIK OCClN ORMOŽ IN PTUJ ST. K) vHcam/.iciii združenega dela Geodetski zavod Maribor in KGP TOZD Projekta inženiring Piui po cenah, ki se formirajo enotno za vse ceodet>ke delo\ne organizacije v SR Sloveniji. 3. Cene storitev iz 1. odstavka 2. člena tega skle- pa so naslednje: I. Prenos posestne meje po podatkih zemljiške- ga katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000,00 din 2. Določitev meje 2.1. za grafično izmero za dve mejni točki 9.300,00 din 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 2,900,00 din 2.3. za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000,00 din 2.4. za vsako nadaljnjo točko 2.000,00 din 2.5. prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 ^/o. II. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000,00 din 2. Ugotovitev meje 2.1. za dve mejni točki 7.000,00 din 2.2. za vsako nadaljnjo točko 2.000,00 din III. V primerih, ko ni mogoče obračunati stro- škov storitev po zgoraj navedenih cenah, se uporabljajo naslednje urne cene: — za terensko geodetsko delo ura 1.440,00 din — za pisarniško geodetsko delo ura 1.282,00 din — za risarsko delo ura 735,00 din — za figurantsko delo ura 633,00 din 4. Cenam storitev po tem ceniku se dodajo ma- terialni stroški (pisarniški material, kilometri- na) in stroški figuranta po dejansko porablje- nem času. 5. Dohodki ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po tem sklepu so dohodki proračuna občine Ptuj. 6. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha ve- ljati sklep o cenah za geodetske storitve v obči- ni Ptuj, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 2/85. 7. Ta sklep se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in I*tuj, uporablja pa se od naslednjega dne po objavi. Številka: 38-4/76-2 Datum: 28/3-1986 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak 1. r. 93 Na osnovi 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82) je predsed- stvo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj sprejelo naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Predsedstvo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ugotavlja, da je od 185 predvidenih udeležencev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samouprav ne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986— 1990. k navedenemu Samoupravnemu sporazumu do 18. marca 1986 pristopilo 134 udeležencev, kar predstavlja 72,4% vseh udeležencev ter da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 sklenjen. Številka: 542 1-S4-BJ Datum: 18. marca 1986 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj Danilo Toplek. dipl. oec. I. r. 94. Na podlagi 56. člena Zakona o temeljih sistema aruzoenega planira- nja in družbenem planu Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št 46/85) in 17. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 8. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne sta- novanjske skupnosti občine f*tuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13 82) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci orga- nizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ptuj in Obrtno združenje f*tuj SKLEPAMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRA- VNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBCINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 L TEMELJNA IZHODIŠČA 1. člen Udeleženci Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupra- vne stanovanjske skupnosti občine F*tuj (v nadaljnem besedilu: udeležen- ci) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom skupno uresničeva- nje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zlasti: — obseg stanovanjske gradnje in prenove v srednjeročnem obdobju ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj, — v rednost dogovorjenega programa stanovanjske gradnje in preno- ve v občini Ptuj v obdobju 1986—1990, — združevanje in zagotavljanje sredstev, — obseg in način zagotavljanja sredstev, — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od spre- jetega samoupravnega sporazuma II. OBSEG IN VREDNOST STANOVANJSKE GRADNJE 2. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo na področju stano- vanjske gradnje ob upoštevanju usmeritev in ob upoštevanju objektivnih možnosti v občini Ptuj zagotavljali predvsem: — uveljavitev sistema družbeno -usmerjene stanovanjske gradnje ce- lovitih sosesk, — izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev, — kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo. 3. člen Udeleženci bomo na osnovi ocen in pridobljenih ter med seboj us- klajenih elementov ustvarjali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske gradnje v občini Ptuj v obdobju 1986—1990 po sledeči strukturi in vrednosti: 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo planirano število druž- benih stanovanj gradili na lokacijah, ki so za to določene v dolgoročnem planu občine Ptuj 1986—2000. Družbena stanovanja bomo prvenstveno gradili na naslednjih lokacijah in z naslednjo dinamiko: III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 5. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske gradnje, prenove, vzdrževanja in družbene pomoči ter opremljanja stavbnih zemljišč v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji bomo udeleženci samoupravne- ga sporazuma v obdobju 1986—1990 zagotovili sredstva v višini 6,400% od BOD iz dohodka oziroma iz čistega dohodka. Sredstva navedena v prvem odstavku tega Člena bomo zagotovili za naslednje namene po posameznih virih. ŠT. 10 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 57 jev, veljajo določila besednega in grafičnega dela osnovnega zazidalnega načrta obrtne co- ne I. 5. člen Dopolnitve zazidalnega načrta so delovnim ljudem in občanom, organizacijam in skupno- stim stalno na vpogled pri Občinskem komite- ju za urbanizem, gradbene in komunalne zade- ve občine Ptuj. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Urave za in- špekcije občin Ormož in Ptuj. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-7/81-2 Datum: 31/3-19.86 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r. 88. Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 10. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun va- lorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. sta- novanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 165. čle- na Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. marca 1986, sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1986 1. člen Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine, zmanjšano za povpre- čne stroške komunalnega urejanja zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče, določe- no z odstotkom od povprečne gradbene cene na območju občine Ptuj. 2. člen Povprečna cena za 1 m' stanovanjske površi- ne brez stroškov komunalnega urejanja zem- ljišč znaša na območju občine Ptuj 65.783 di- narjev. 3. člen Korist za 1 m' razlaščenega stavbnega zem- ljišča se določi v višini 0,9 odstotka od povpre- čne gradbene cene, navedene v 2. členu tega odloka. Odškodnina za 1 m^ razlaščenega stavbnega zemljišča znaša po teh osnovah 592 dinarjev. 4. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo največ do 20 % vred- nosti stavbe in se delijo v razmerju na:— stro- ške individualne komunalne opreme 12 % — stroške kolektivne komunalne opreme 8 % 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstot- ka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in I*tuj, št. 6/85). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-3/79-2 Datum: 31/3-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog,I. r. 89. Na podlagi 268. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 164. čle- na Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine F*tuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup- nosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1986, sprejela SKLEP o izvolitvi sodnice za prekrške 1. Sonja ERLAC, roj. 24/7-1954 v Ptuju, dipl. pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom, stanujoča v Ptuju, Arbejterjeva 8 se izvoli za sodnico za prekrške 2. Mandatna doba izvoljene sodnice za prekr- ške traja osem let. 3. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Številka: 111-10/78-1 Datum: 31/3-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r. 90. Na podlagi 30. člena Zakona o izobraževa- nju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 16/76), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in 68. člena Statuta Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava, je Skupščina ob- čine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Zavoda za varstvo in delovno usposa- bljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dorna- va I. Anka OSTERMAN, rojena 19/7-1940 v Ko- gu, stanujoča v Ptuju, Kajuhova 5 se imenuje za delegata v svet Zavoda za varstvo in delo vno usposabljanje mladine dr. Marjana Boršt- narja Dornava. 2. Mandatna doba imenovane delegatke druž- benopolitične skupnosti v svetu zavoda traja dve leti. 3. Naloge delegata v svetu zavoda določa Sta- tut Zavoda za varstvo in delovno usposablja- nje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 021-6/82-1 Datum: 31/3-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog I. r. 91. Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora kra- jevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbo- ra, dne 31. marca 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole dr. Pranja Žgeča Dor- nava 1. Alojza VELENKO, st., kmetovalec iz Dor- - nave 32, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupno- sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-8/39/1 datum: 31/3-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog I. r. 92. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na os- novi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), na osnovi 103. čle- na zakona o sistemu državne uprave in o Izvrš- nem svetu Skupščine SR Slovenije ter o repu- bliških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) in po sklepu Skupščine občine Ptuj o pooblastitvi izvršnega sveta, da določa cene geodetskim storitvam (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-22/78) na 142. seji dne 26/3-1986 sprejel SKLEP O CENAH GEODETSKIH STORITEV V OB- ČINI PTUJ 1. S tem sklepom se določajo cene geodetskih organizacij združenega dela, drugih samou- pravnih organizacij in skupnosti, društev in ci- vilno-pravnih oseb, ki jih opravlja geodetska uprava občine Ptuj. 2. Zadeve geodetske službe, za katere se upora- bljajo cene po tem sklepu, so storitve iz 2. toč- ke 7. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76). Storitve iz I., 3., 4. in 5. točke 7. člena zako- na o geodetski službi opravljata pooblaščeni ST. 10 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ \N PTUJ 7. Člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo iz- ločali sredstva v sklad skupne porabe za reševanje stanovanjskih vpra- šanj iz čistega dohodka najmanj v višini 2,145 % na BOD za naslednje na- mene: — odplačilo anuitet za stanovanjske kredite, — kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in obnove stano- vanjskih hiš ter stanovanj, — zagotavljanje lastne udeležbe pri najemanju stanovanjskih kredi- tov, — nakup stanovanj ter — druge namene na področju stanovanjskega gospodarstva v skladu s samoupravnimi akti, plani in programi udeleženca samoupravnega spo- razuma. 8. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva iz dohod- ka v višini 1,300 na BOD nepovratno v Samoupravni stanovanjski skup- nosti za naslednje namene solidarnosti v občini: — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi do- hodki, zlasti z večjim številom otrok, — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, — reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in kmetov borcev, — reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov, ki so za delo nespo- sobni, — delno nadomestitev stanarine, — druge namene določene z zakonom. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost bodo združevali za namen solidar- nosti nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj 6,40 % na BOD iz dohodka. Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Upravo za družbene prihodke Skupščine občine Ptuj, da v skladu s 3. členom Zako- na o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS št. 3/81) zbira sred- stva po drugem odstavku tega člena ter jih nakazuje na poseben račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj v skladu s posebno po- godbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. 9. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva iz dohod- ka v višini 0,135% na BOD nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za namen solidarnosti na ravni republike in sicer za — za urejanje domov, namenjenih mladostnikom z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju 0,132 % na BOD iz dohodka, — za bivalne pogoje M DA 0,003 % na BOD iz dohodka 10. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo za dobo 20 let z 2% obrestno mero združevali del čistega dohodka v višini 1,700 za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj in nepovratno v višmi 0.500 % na BOD za revitalizacijo ter vzdrževanje obstoječega družbenega stanovanjskega fonda v občini F*tuj ter nepovratno 0,600 za opremljanje, stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo za na- slednje namene: — kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj, . — kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, — kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš, — kreditiranje graditve in adaptacij individualnih stanovanjskih hiš na manj razvitih območjih občine F*tuj, — kreditiranje celovite in funkcionalne prenove (revitalizacije) sta- novanjskih hiše ter večjih vzdrževalnih del v skladu z letnimi plani vzdr- ževanja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. — opremljanje stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanj- sko gradnjo 11. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo del čistega dohodka nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za namene vzajemno- sti na ravni republike, opredeljene s samoupravnimi sporazumi, sklenjeni v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za sofinanciranje ka- drovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih krajih v višini 0,020% na BOD. 12. člen Udeleženci tega SaS bomo akontirali združevanje sredstev mesečno ob izplačilu OD. Ce udeleženec izkaže med letom ali po zaključnem ra- čunu izgubo sme zahtevati začasno vračilo združenih sredstev, ki pa jih mora ponovno združiti, ko ustvari dovolj dohodka ali C D. V času poslo- vanja z izgubo so združevale! opravičeni plačila akontacije. IV. GOSPODARJENJE S STANOVANJI. STANOVANJSKIMI HIŠA- MI IN POSLOVNIMI PROSTORI V DRUŽBENI LASTI 13. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo osnovne usmeritve pri gospo- darjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini nasled- nje: -— urejanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, v stano- vanjskem gospodarstva, — tako vzdrževanje, prenovo in nadomestitev stanovanj, da bodo iz- polnjeni minimalni tehnični in drugi normativi ter standardi za vzdrževa- nje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanj- skih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za vzdrževa- nje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, instalacij in naprav ter upravljanje stanovanj in stanovanj- skih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjša- no uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — v obdobju 1986—1990 bomo skrbeli za tako rast stanarin, ki bo omogočala enostavno .eprodukcijo stanovanjskega sklada. 14. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri oblikovanju stanarin upo- števali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosa na programirano stanarino. J 15. člen Udeleženci se sporazumemo, da bo povprečna letna realna rast sta- narine 22,25 %, s čimer bo v tem obdobju dosežen prehod na stanarine, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo. 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma sprejemamo notranjo delitev stanarine na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptui istočasno s sprejemom letnih planov. 17. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili najemnine v taki vi- šini, da bodo omogočale obnavljanje, vzdrževanje in upravljanje poslov- nih prostorov in omogočale tudi del razširjene reprodukcije. Višino na- jemnin bomo določali glede na dejavnost uporabnikov poslovnih prosto- rov in bodo nižje predvsem za društva in dejavnosti drobne obrti difici- tarnih storitvenih dejavnosti, vendar ne nižje od stanarine za enakovred- no stanovanje. STRAN 60 URADNI VESTNIK OttCiN ORMOŽ IN PTUJ ST. 10 18. člen Udeleženci se sporazumemo, da se določila za stanarine smiselno uporabljajo pri oblikovanju, upravljanju in porabi najemnin. V KONČNE DOLOCBE 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj za družbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, ki lahko za stroko- vne posle v zvezi z investitorstvom pooblasti ustrezno organizacijo zdru- ženega dela oziroma delovno skupnost. 20. člen Udeleženci pooblaščamo odbor za planiranje Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj za tekoče spremljanje izvajanja in uresni- čevanja ciljev in nalog opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, daje za morebit- ne spore med udeleženci, izhajajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega dela. 22. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udele- žencev in začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj uporablja pa se od I/1-1986 dalje. Ptuj, 18/3-1986 Udeleženci: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaftka 14, Maribor.