Slev. 121.
Pdsaïttezna Številka stane 1 Din.
T Lrn№)aiM, v Čemet dne 31. mala (921
Ш0 LL
Naročnina
za državo SHSi
do preklical •) po pošti meteino Din U b; il .stavljen i na dom
шепебпо	„ 11
za inozemstvo i
ibcetcno
• •••••
01(1 n
ees Sobotna izda]ar sa
v Jagotltvl)! .... Din 20 » inozemstvo.......M
bi o en« ineeratomte
Enottolpna netltna vrata ш*И oglati po Dlo.1'— tn Dln.l'&0« veliki oglati nad 45 mm vi*. Mae po Dia. t —, poêlant t<V po Din. 3'—.
Pri veèjom a*ro«la popnA
Izhaja viak dan lrrzera«
nonedeljk* ln doevt po pia* nlkn ob 5. nri «JntraJ.

Urednlštve )e v Kopitarjevi aliol Itev. 8/Ш.
Ho: opiti te ne vrtajo; aetrrnklrana plsm- se ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, upravn. itv. 328.
Političen list za slovenski mM.
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Radon poštne aras. l|abl|taske it. 850 ta naročnino ln it. 349 ia oglate, tagreb 39.011, aarajev. Vb63, praVe ta dantj. 24.787.
Zgodovina dokazuje.
V daljši vrsti člankov na osnovi ne-pobitnih zgodovinskih dejstev smo dokazali, da je taorija o suženjski psihologiji Hrvatov in Slovencev, kakor jo zastopajo srbski politiki, popolnoma napačna. Z vso ostrostjo smo obenem obsodili prečansko liberalno inteligenco, ki je to teorijo sprejela kot svojo in slovenski ter hrvatski narod blati, da je suženjsjco razpoložen, z namenom, da tako opraviči nadvlado srb-etva nad prečanskimi Jugoslovani kot manjvrednim »suženjskim« elementom. Povdarjali smo pa, da suženjsko razpoloženje v resnici med Hrvati in Slovenci obstoja, to pa edinole med demokratsko gospodo, ki pred velesrbskim režimom klečeplazi popolnoma tako kakor je klečeplazila pod Heinom in Khuenom pred avstrijskim, oziroma madjarskim.
Liberalnemu časopisju so naša izvajanja zaprla sapo. To je čisto naravno. Ni ga na svetu človeka, ki bi mogel izpodbiti izhodno točko naših izvajanj, da se namreč Srbi nimajo pred nami prav z ničemer ponašati, kakor to v resnici delajo s tem, da svoje podložništvo pod Turčijo vzpore-jajo s podložništvom Hrvatov in Slovencev pod Avstrijo, in iz svojih krvavih bojev proti Turkom sklepajo, da so pokazali več svobodoljubja nego prečani, ki se niso upirali z mečem v roki. Kajti čisto evidentno smo dokazali, da se turško gospostvo ne da v ničemur primerjati z avstrijskim. Kakor je bilo samoposebi umevno, da se je moralo slovansko pleme s sirovo silo boriti proti barbarskemu trinoštvu turkotatar-;%kega osvajalnega plemena — tako je samoposebi umevno, da se je boj za politično enakopravnost v zapadni kulturni državi, ki je bila po svojem postanku in razvoju sama na sebi narodnostna zvezna država in se je le po drugih činiteljih izrodila v centralistično dvo-plemensko in hegemoni-etično, moral vršiti tik do konca 19. stoletja v ustavnih oblikah, težečih za pre-ustrojstvom vladavine, ne pa za razbitjem državne zveze kot take. Ta ustavni boj pa je ustvaril vse politične, kulturne in gospodarske predpogoje, da se je v pravem momentu v zvezi s celim svetovnim položajem pripravilo osvobojenje ter ljudstvo usposobilo za samostojno državo, ko so bila sredstva za naravno evolucijo monarhije v resnično federativno demokratsko državo vsled trdoglavosti vladajoče dinastije in birokracije izčrpana. Zato se iz podložništva pod monarhijo nikakor ne da izvajati, da bi bili Hrvati in Slovenci suženjsko razpoloženi kakor tudi Srbi nc morejo iz svojih osvobodilnih bojev zoner Turčijo sklepati, da so oni »gospodovalni« narod per excellentiam, kakor je to skušal pri nas dokazovati nek vseučiliščni profesor. Taka dokazovanja so prosta samo-prevara, izvirajoča iz klečeplaztva, in drugega nič.
Na to seveda demokratska inteligenca ne more nič odgovoriti. Zato skuša ?daj »Slovenski Narod« naše fatalne ugotovitve oslabiti z zavijanjem, kakor je to že njegova navada. Očita nam, da hočemo s svojimi izvajanji »ustvariti izrazito protisrbsko razpoloženje«, da hočemo s tem »raztrgati enoto jugoslovenskega prebivalstva«, da srbski listi z »malimi izjemami« niso nikoli pisali o Slovencih kaj razžaljivega, in se končno zateka zopet k režimu, katerega kliče na pomoč proti nam — ker smo ugotovili zgodovinsko resnico!
Na to ne moremo reči ničesar drugega. nego da igra naše demokratarstvo hinavščino, kakršne ni najti pod božjim solncem. Kdo pa je prvi pisal o slovenskih »robskih dušah«? Ali ne »Slovenski Narod«? Ali ta list ne ponižuje dan na dan Slovencev pred Srbi? Ali ne hujska venomer velesrbski režim, naj slovensko ljudstvo še bolj pritiska, ker je še »avstrija-kantsko«? Ali se ni ta list navduševal za batinaške metode, s katerimi naj se iz Slovencev izbije »avstrijski suženjski menta-litet«? Zdaj pa se ta stari hinavec še pritožuje, češ da ga mi natolcujemo, ko to konstatiramo!
Kar pa se tiče srbske javnosti, se >Narod« tudi vedoma laže. Res je, da Srbi iz-počelka niso Hrvatov îa Slqyeggev sramo-
tili s suženjskim priimkom, pač pa so to metodo prenesli v srbske liste naši liberalci, da jih naščuvajo proti nam, to se pravi, proti lastnemu narodu, in da jim dajo še večji pogum, da s centralizmom pritiskajo naše ljudstvo, češ, saj Hrvati in Slovenci itak niso kaj drugega vredni. Slovenski demokratje so bili, ki so odlagali v srbske liste največje nečednosti o slovenskem ljudstvu, celo brošuro so izdali za Srbe, da bi slovenski narod oblatili. In od takrat j naprej ne mine dan, da ne bi ta ali oni rr^ski list očital Hrvatom in Slovencem njihove suženjske inferiornosti. Najbolj značilno pa je, da je te očitke javno formuliral sedanji predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki je belgrajskim dijakom predaval o psihologji Hrvatov in Slovencev, ki po njegovem mnenju niso še sposobni za samostojno državno življenje, ker so monarhiji »robovali«. Kako more potem »Slovenski Narod« biti še tako predrzen in nam očitati, da Srbe natolcujemo?
Ker smo pa že pri tem za naše liberalce tako silno neprijetnem predmetu, ga hočemo vnovič od neke zanimive strani osvetliti. Rekli smo, da so Hrvati v ustavnih borbah z monarhijo pokazali na svoj način najmanj toliko svobodoljubja k.kor Srbi, ki smo ga seveda tudi pri Srbih vedno pohvalno omenja" Oanes pa rečemo, da so ga v izvestnih momentih svoje zgodovine pokazali še več. Leta 925. pod To-mislavom niso rešili bizantinskega gospod-stva samo sebe, ampak tudi Srbe. To lahko demokrati čitajo v Klaiču. Še bolj zanimivo pa je drugo poglavje iz hrvatske zgodovine. Leta 1527. so Hrvati na saboru v Cetinju izbrali Ferdinanda za svojega kralja s posebno državno pogodbo. K..ko je to pogodbo bilo treba razumeli, dokazuje sklep drugega hrvatsk'-ga sabora leta 1535. v Topuskem. Hrvati so Ferdinanda priznali za kralja, mu dali na razpolago denar in vojaški kontingent s posebnim pismom, ki znači državnopravni akt, za to pa je moral kralj Hrvatom izročiti drugo pismo, v katerem se jim zajamčijo vse njihove avtonomne pravice, in sicer je bila ta obveznost tako obojestransko enaka, da je topuški sabor zapretil kraliu, ako vseh svojih- obveznosti ne izpolni, da bo zahteval zopetni medsebojni povratek imenovanih aktov, tako do bo kralj odvezan, hrvatski narod pa tudi ne bo več vezan na svojo podaniško izjavo! Kralj Ferdinand, kateremu sta ta sklep sporočila saborska odposlr.r.ca Ivan Tompič in Mihajlo Budi-šić, proti lemu s'ališču ni ugovarjal.
To je stališče, ki je do najnovejših časov v zgodovini ostalo brez primere. Hrvati so se kot prvi narod v Evropi locta-vili na stali?če, da monarhija nastane po svobodnem dogovoru med vladarjem in podaniki, kateri se sme od strani podanikov brez vsega odpovedati, ako se kralj ne drži svojih obveznosti.
To je primer, ki se sicer pozneje v tej rezki obliki v zgodovini Hrvatov ni ponovil, toda tudi pozneje so Hrvati truo-vratno svojo avtonomijo branili in sicer zelo uspešno, dokler ni Deak s pomočjo arvatskemažaronske klike po nagodbi s Hrvatsko iz bana napravil eksponenta Budimpešte. Avtonomije pa Mažari kljub temu v mnogih važnih pogledih niso mogli uničiti. Nasprotno pa so Turki Srbijo, ki je po nesrečni bitki na Kosovem polju 1389. 1. ostala samo tributu in vojaški zavezniški pomoči podvržena samosvoja kraljevina (despotovina), spremenili 1459, leta v turški našaluk brez ene kaplje krvi, in ta podložnost je trajala do 1804. leta, ne da bi se ji kdo uprl, dokler se ni vzdignil Črni Jurij. O poznejši zgodovini Srbije pa za enkrat ne govorimo, dasi bi se dalo veliko govoriti.
Vse to naglašamo zato, da se vidi, kako zelo šepa suženjska teorija gospoda Ljube Jovanoviča. In če bodo srbski listi, podžgani od prečanskih režimskih podrep-nikov, to teorijo gonili dalje, bodo dobili še krepkejši odgovor, komu vse je gospodujoča srbska klika (ne ljudstvo!) tekom dolgoletne zgodovine že robovala! Potem se bo videlo, kako silno moder je izrek, da naj, kdor drugim očita dejanske ali navidezne pregrehe, preje pomede smeti
Jn^JastuiLisatta'
Otvoritev zasedanja narodne skupščine.
PRECITANJE Ki: L J17 VEG A UK '	7ZV0LJ fEV ODBOROV.
NAKNADNI ajREDITI.
Belgrad, 30. maja. (Tzv.) Danes ob pol 10. dopoldne je predsednik Ljuba Jovanovič otvoril prvo redno sejo narodne skupščine. Najprej je bil prebran zapisnik prošenj in pritožb, nato pa predložen akt, s katerim se sporoča odstop ministra za vere Ljube Jovanoviča in o imenovanju. njegovega namestnika ministra za soc. politiko dr. Perica. Dalje jo oil prebran akt, s katerim se od skupščine zahteva, da zameni dva člana upravnega odbora za vojno odškodnino.
Nato je vstal ministrski predsednik Nikola P a š i 6 in prebral kraljevi ukaz, s katerim se otvarja novo parlamentarno zasedanje. Ta ukaz se glasi: »Mi Aleksander I., po milosti božji in volji narodovi fcrali Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo na predlog ministrskega sveta in na podlagi čl. 52 ustave ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da st- seja narodne skupščine, ki je bila izvoljena 18. marca 1923 in sklicana na izredno zasedanje z našim ukazom od 21. decembra 1922 na 16. ap rila 1923, otvori 30. maja 1923 s prečita njem tega ukaza. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. Aleksander I.<
Med branjem ukaza so vsi poslanci stali in na koncu zaklicali kralju: Živijo!
Prešlo se je na dnevni red: Volitev parlamentarnih odborov. Za vse odbore se je glasovalo skupno v pet žar. Po glasovanju je predsednik prebral izid glasovanja, ki je naslednji:
Zakonodajni odbor: Glasovalo je 232 poslancev: Lista Marko G j u r i č i ć (radikal) je dobila 129 glasov — 23 odbornikov, demokratska lista Ljuba Davidovič 49 glasov in 9 odbornikov, lista Jug. kluba dr. H o h n j e c 27 glasov in 5 odbornikov (dr. H o h n j e c , S u š i ' k Z e -bot, Kremžar, dr. Kulovec, na-mestniki: Škulj, Pušenjak, Ve-senjak, Bedjanič), lista J. M. O. dr. II r a s n i c a 15 glasov in 3 odbornike, zemljoradniki 11 glasov in 2 odbornika.
Finančni odbor: Glasovalo je 232 poslancev: radikalna lista Dobra M i t r o v i c 1.30 glasov in 17 odbornikov, dem. lista Vo-ja Veljković 48 glasov in 5 odbornikov, lista Jugoslov. kluba Vladimir P u -š e n j a k 22 glasov in 3 odbornike (P u -š e n j a k , V e s e n j a k , dr. Kulovec, namestniki: Škulj, Kremžar, Ze-b o t), lista JMO dr. Spaho 29 glasov in 3 odbornike, lista zenljoradnikov Lazič 11 glasov in 2 odbornika.
Upravni odbor: Glasovalo je 232 poslancev: Radikalna lista Tajičič 130 glasov in 12 odbornikov, dem. lisla Pera M a r k o v i 6 49 glasov in 4 odbornike, lista Jugoslov. kluba dr. II o h n j e c 23 glasov in 2 odbornika (dr. H o h n j e c , Sušnik, namestnika: Ve senjak in Škulj), lista JMO A lié 20 glasov in 2 odbornika, zemljoradniška lista M o s k o v-ljevič 11 glasov in 1 odbornika.
Imunitetni odbor: Glasovalo 232 poslancev: Radikalna lista Nastas Petro-
vič 1.30 glasov hi J2 odbornikov, dem. lista Kost:t Kosta Timotijevič 49 glasov in 4 odbornike, lista Jugoslov. kluba Kremžar 23 glasov in dva odbornika (Kremžar, Štiftar, namestnika: dr. Kulovec, Ž e b o t), lista JMO Kape-t a n o v i č 19 glasov in 2 odbornika, zemljoradniška lista Dimitrijevič 11 glasov in 1 odbornika.
Odbor za prošnje in pritožbe: Glasovalo je 232 poslancev: radikalna lista O r a-s o v a c 130 glasov in 12 odbornikov, dem. lista Rista J o j i č 49 glasov in 4 odbornike, lista Jugoslov. kluba Brodar 23 glasov in dva odbornika (Brodar in Krajnc, namestnika: Gostinčar, Vrečko), lista JMO A 1 i ć 19 glasov in 2 odbornika, zemljoradniška lista 11 glasov in 1 odbornika.
Radikali so potemtakem dobili v vseh' odborih absoiutno večino. Predsednik je pozval izvoljene odbornike, da se sestanejo ob 4. popoldne in konstituirajo.
Fin. miniàwv je predložil skupščini za« kon o naknadnih kreditih, ki da so bili potrebni, ker v proračunu ni bilo dovolj kreditov. Tako ja manjkalo vrhovni državni : upravi 155,819.341 Din, pravosodnemu minL strstvu 20,543.941 Din, min. prosvete 80,049. 300 Din, min. za vere 7,190.149 Din, notr. J min. 24,966.424 Din, fin. min. 81,895.375 dinarjev, vojnemu min. 163,550.302 Din, min. za javne zgradbe 34,124.898 Din, želez. min. 207,456.678 Din, pošt. min. 25,229.395 Din, kmet. min. 15,047.031 Din, min. za trg. in industrijo 8,418.811 Din, min. za soc. politiko 3,052.964 Din, min. za agr. ref. 1,016.000 dinarjev, min. za izenačenje zakonov 11,500. 000 Din, rezervni krediti 40 milijonov Din, skupaj 1 milijardo 200 milj. Din.
Nato je skupščina priznala nujnost za^ kona o naknadnih kreditih in zakona o ustrojstvu vojske.
Prihodnja seja bo v petek, 1. junija.
KONSTITUIRANJE ODBOROV.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Danes popoldne so sc posamezni parlamentarni odbori konstituirali. Za predsednika finančnega odbora je bil izvoljen radikal Dobra Mi-t r o v i č s 13 glasov, opozicija pa je štela 12 glasov. Ko je po volitvi predsednika prišlo na sejo še nekaj opozicioriainih poslancev, so radikali sejo zaključili.
Za predsednika zakonodajnega odbora je bil izvoljen Marko G j u r i č i č s 13 glasovi. Dr. H o h n j e c je dobil 8 glasov. Podpredsednik je dr. Peleš, tajnik Velja P o p o v i o.
Predsednik upravnega odbora je Širno n o v i č. Posl. Sušnik je dobil 4 glasove. Podpredsednik B o g a v a c Peter, tajnik S t o j k o vi č.
V odboru za prošnje in pritožbe je izvoljen za predsednika Oraovac. Bro-d a r je dobil 4 glasove. Podpredsednik je K u j u n d ž i 6, tajnik G r g u r i n.
Predsednik imunitetnega odbora je Nas l as P e t r o v i e , podpredsednik V 1 a -h o v i č , ta jnik M i h a j 1 o v i č.
>i viduc o viaani
VLADA UGODI OPOZICIJI. — HRVATSKO VPRAŠANJE.
Bsîgrad, 30, maja. (Izv.) Kakor smo javili že včeraj, je sklenil ministrski svet prvotno, naj bi imela vladna izjava samo poslovni, ne pa tudi politični značaj. Na konferenci načelnikov parlamentarnih skupin pa je predlagal dr, Korošec, naj vsebuje vladna izjava tudi politični del, zlasti glede vnanje politike, da dobi tako parlament priložnost razpravljati tudi o vnanji politiki. Z dr. Korošcem so se strinjali ostali načelniki skupin in Ljuba Jovanovič je kot predsednk parlamenta sporočil ta sklep vladi.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Danes zvečer je bila seja ministrskega sveta, ki je sklenil ugoditi zahtevi načelnikov parlamentarnih skupin in omeniti v vladni dekla-Jlftçiïi tudi stališče vlade Jilede na notra-
njo in zunanjo politiko. Po končani seji ministri niso holeli dajati o poteku seje ni-kakih pojasnil. Toda domneva je opravičena, da se bo vladna deklaracija bavila s hrvatskim vprašanjem in da bo v vladni deklaraciji povedano bistveno to, kar sta govorila Ljuba Jovanovič inPašid v parlamentu. Od svojih principov vlada ne bo odstopila niti za las, pač pa bo svoje stališče jasneje formulirala. Vidovdanske ustave vlada ne bo posebno naglašala, ne bo pa menjala tudi svojega dosedanjega pravca, ker smatra, da so razmere danes še tako neurejene, da ni mogoče zavzeti druge smeri. Vlada v svoji izjavi Zagrebu ne zapira vrat, a se tudi na drugo stran ne ponuja.

Sfrflït 2.
SLOVKNET, črte ТГ. ЛИЈit T9ZR
fferr. Î2ti
lUiKONSTRUKCIJA VLADE.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Daues dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je predlagal Nastas Petrovič z ozirom na predstoječe rekonstrukcijo vlade, naj o tem vprašanju ne odločuje klubov odbor, ampak poseben odbor, v katerega naj se pozove tudi druge veljavne politike. Klub je ta predlog sprejel in se izrekel zato, da se ukine stara praksa, po kateri je ministre izbiral le Nikola Pašič. Temu sklepu kluba pa ne pripisujejo posebne važnosti, ker smatrajo, da bo le ostalo pri dosedanji praksi.
TOŽENI POSLANCI.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Pravosodni minister dr. Laza M a r k o v i 6 je že danes zahteval od narodne skupščine, da se Izroče sodišču sledeči poslanci: Stjepan Radié pregreška proti § 02 ozir. 103 kaz. zak., v isti zadevi tudi poslanci dr. Maček, dr. K r n j e v i 6 in Josip P r e -daveč, posl. P u š e n j a k radi pregreška po čl. 1. točke 4 zakona o zaščiti države, poslan. Sušnik radi pregreška proti g 104 kaz. zak., dr. S e č e r o v (dem.) radi razžaljenja časti, zemljoradnik V u j 1 ć radi obrekovanja.
DOLOČITEV ŠOLSKIH POČITNIC ZA
ŠTAJERSKO.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Poslanci lz 6îv§e Štajerske so se obrnili na višji šolski svet za Slovenijo zaradi določitve velikih počitnic na dobo, ki najbolj odgovarja gospodarskim potrebam prebivalstva. Ker i dosedanja ureditev počitnic ni ugodna, j upajo, da se bo višji šolski svet oziral na potrebe prebivalstva.
BREZUSPEŠNA POT DR. PKLEŠA V ZAGREB.
Zagreb, 30. maja. (Izv.) Z ozirom n* i eadnji obisk dr. Peleša v Zagrebu, piše j današnji »Hrvat«, da so taka potovanja brezuspešna. Davidovič se je udeležil zagrebškega kongresa, da razbije hrvatski blok in Radića osami. To se mu ni posrečilo. Toliko manj se bodo slični poskusi posrečili dr. Pelešu danes, ko je ves hrvatski narod združen v HRSS.
MIŠLJENJE V HRSS.
Zagreb, 30. maja. (Izv.) Povodom včerajšnje seje poslancev HRSS se je vaš dopisnik razgovarjal z uglednim članom stranke, ki mu je izjavil, da bi radikali na vsak način radi popolnoma uničili demokrate in da imajo vso vladno moč v rokah. Zato predvideva HRSS skorajšnje vo-litve. HRSS pojde v volivni boj rada, ker pričakuje, da bo izšla iz novih volitev znatno okrepljena.
Pogajanja z Italijo.
Rim, 30. maja. (Izv.) Seja paritetne komisije za rešitev reškega vprašanja se prične v četrtek. Splošno sodijo, da bodo rešili reško vprašanje s kompromisom.
Francoski kredit za oboroževanje Romunijs.
100 MILIJONOV FRANKOV.
Pariz, 30. maja. (Izv.) Zbornica je včeraj razpravljala o kreditu ▼ znesku 100 milijonov frankov za oboroževanje Romunije. Komunisti so temu predlogu ostro ngovarjalL Finančni minister de Lasterye pa je naglašal potrebo kredita za Romunijo, da bo mogla braniti svoje dosedanje meje. Kredit je zbornica odobrila e 420 proti 115 glasovom.
L S. Turgenjev:
Vrabec.
Vračal sera se z lova in stopal po vrtni aleji. Pes je tekel pred menoj.
Naenkrat pa je zmanjšal svoje korake Id »e začel tajiti kakor da voha divjačino pred seboj.
Pogledal sem vzdolž po aleji in sem zajedal drobnega vrabca s še rumenim kljunom ln z mahom na glavi. Padel je iz gnezr da (veter je kar upogibal breze v aleji) in je mirno sedel, zdaj hi zdaj brezuspešno plahutajoč s svojimi komaj razraščenimi perutmi.
Moj pes se mu jo počasi približal, ko fe naenkrat kakor kamen padel z bližnjega drevesa črnoprsi vrabec na njegov gobec in se ves razčeperjon z obupnim in žalostnim krikom kake dvakrat zaletel v nastavljeno zobato past.
Vrgel se je, da bi rešil, da bi s seboj raslonil svojega mladiča ... vse to drobno telo je trepetalo od strahu, glas je postajal šibek in hripav; žrtvoval se je samega sebe.
Kako ogromen stvor se mu je moral videti peal In vendar on ni mogel sedeti na evoji visoki in varni veji... Sila močnejša od volje ga je gnala od tam.
Moj Trezor se je ustavil In se odmaknil... Monda je priznaval to silo.
Takoj sem poklical svojega psa in se spoštljivo oddaljil.
Da, no smejte so. Poklonil sem se pred to malo ptičko, pred njenim junaštvom iz-virajočim iz ljubezni. Ljubezen, sem premi-iljeval, jo močnejša od smrti in od strahu pred smrtjo. Samo ona, samo ljubezen ohranja in dviga življenje.
Francoski blok držav.
Praga, 30. maja. (Izv.) V Parizu delajo velike priprave za sprejem predsednika češkoslovašk » republike Masaryka. V Parizu se bodo sestali pri tej priliki zastopniki vseh Franciji prijateljskih držav. Z ozirom na ta sestanek se širijo govorice o ustanovitvi posebnega bloka držav pod vodstvom Francije.
Krediti za zasedbo Porirtirja.
OSTRA KRITIKA V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
Pariz, 30. maja. (Izv.) Na današnji seji zbornicc so nadaljevali razpravo o kreditih za zasedbo Poruhrja. Tardieu je Po-incarejeve metode ostro kritiziral in rekel med drugim, da ekspedicija v Poruhrje ni bila dovolj pripravljena in da je zasedba pasivna. Poincare jc odgovarjal, da je kljub kritiki Tardieu-ja prepričan, da dela v korist Francije. Zasedbo je Francija skrbno pripravljala več mesecev in daje Franciji poroljne dohodke. Nato je zbornica dovolila kredite za zasedbo.
Preti angleško-ruskim sporazumom.
London. 30. maja. (Izv.) Med britansko in sovjetsko vlado so pogajanja dospela tako daleč, da j« opravičeno upanje na sporazum. Sovjetska vlada je pristala na vse angleške zahtev* izvzemši zahteve glede boljševiške propagande v Afganistanu. Tozadevno bo britanska vlada znova od Rusije energično zahtevala, da odpokliče svoja dva emisarja iz Afganistana.
ZBOROVANJE KRŠČANSKE MLADINE NA KOROŠKEM.
Celovec, 30. maja. (Izv.) V Porečah se je danes začel kongres krščanskih mla-
Шт protiruski načrti.
Francoska vlada je dala т poslanski zbornici votîrati velik, kredit Romuniji v svrho oborožitve armade. Hkrati so se trgovska pogajanja med Romunijo in Rusijo prekinila. Na Poljskem je po povratku maršala Focha padla dosedanja vlada in svoje mesto odstopila izrecno desničarskemu kabinetu. Jugoslavija je od Francije tudi dobila velike kredite za armado, ki jih bo parlament moral naknadno odobriti. Foch je inspiciral poljsko in češko, Le Ronde jugoslovansko armado. General Wrangel pripravlja mobilizacijo svoje armade in razpolaga baje tudi z inozemskim kreditom. Vse to pa bi še ne vznemirjalo tako široke javnosti, ako ne bi bil lord Curzon istodobno zaradi dozdevnih ribiških pravic Anglije v Severnem morju pro-vociral konflikta z Rusijo. To očividno kaže na to, da se v krogih antante pripravlja nova akcija proti Rusiji.
Za Anglijo se to zdi na prvi pogled čudno. Saj obstoja njen sedanji kabinet skoro iz samih generalnih bančnih ravnateljev, ki, dasi konservativci, odločno zastopajo politiko mirne konsolidacije sveta na gospodarskih načelih. Toda treba je pomisliti, da se konservativci bore danes v Angliji za svoj obstoj. Oni se zavedajo, da jim oblast zdrkne že v dogledni bodočnosti iz rok, ako se bo delavska stranka tako širila kakor se zdaj. Zato kljub svoji miroljubnosti vedno bolj podčrtujejo svoj reakcionarni značaj in snujejo načrte, kako bi, ne da bi se zapletli sami v novo ris-kantno vojno, užugali Rusijo, s čemer bi se zadal smrtni udarec mednarodnemu socialističnemu gibanju, ki grozi strmoglaviti gospodstvo angleške plutokracije. Eksponent te politične smeri je minister za zunanje zadeve lord Curzon, ki je svojčas organiziral teroristično akcijo zoper Irce. On se sedaj pogaja z Rusijo, in ker je le-ta glede ribiških pravic Anglije precej odnehala, zahteva, da naj se ruska poslanika v Kabulu in Teheranu zamenita z drugima, ki bosta vodila napram Angliji lojalno politiko, to je, ne bosta izpodkopavala temeljev angleškega gospodstva ▼ Indiji. Načrt Curzonov je zelo preprost. On bo pogajanja skušal zavlačevati, dokler Poljska in Romunija ne najdeta povoda, da se izzove vojska z Rusijo, ki jo mislijo napasti tudi monarhistični emigranti pod Švedom Wranglom. To bi seveda bil jako ugoden povod, da se prekinejo angleško-ruski odnošaji ter začne s strani Anglije blokada Rusije, kar bi Angležev ne stalo kaplje krvi in bi se jim v slučaju ruskega
{mraza seveda bogato izplačalo. Ce se pa komuni in Wranglovci blamirajo, pa tudi ne bo velika škoda za Anglijo, ki bi zaslužila lepe vsote pri dobavah za proti-ruske ekspedicijske čete. Bella gérant alil, tu lellx Anglia — negotiarel ...
Ali se bo ta načrt uresničil ali ne, o tem nima smisla kaj prerokovati Gotovo je, da ultrakonservativno krilo angleške vladajoče konservativne stranke vodi razun notranjepolitičnih motivov tradicionalno nasprotje do Rusije, predvsem strah pred njeno politično in gospodarsko екз-panzivnostio v dogledni bodočnosti. Veû-
dtnskih organizacij. Kongresa se udeležuje
nad 1000 delegatov iz 40 držav,
MAŽARSKI DELEGAT MIKLOŠ UMRL.
Budimpešta, 30. maja. (Izv.) Zastopnik Mažarske v mednarodni podonavski ko- j misiji tajni svetnik Mikloš je danes v Ko-ščicah na povratku v domovino nenadoma umrl.
PROTI NEMCEM-
Kolmar, 30. maja. (Izv.) V svojem pozdravnem nagovoru na predsednika Mille-randa, ki je včeraj obiskal mesto, je župan Tiirckheim predsedniku zagotavljal, da so Alzačani vedno pripravljeni germanske tolpe pognati iz Alzacije, kakor so to nedavno storili. Millerand je odgovoril, da tega Alzačanom ne bo več treba, ker bo Francija trdno vztrajala na svojem danaS-njem stališču proti Nemčiji.
RAZPUST NEMŠKIH DRUŠTEV V ŠLE-ZIJI.
Praga, 30. \naja. (Izv.) Deželna uprava v Šleziji je rar.pustila 30 nemških društev.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
London, 30. maja. (Izv.) Na povabilo londonske trgovske zbornice se sestanejo v kratkem odposlanci belgijskih, francoskih in italijanskih trgovskih zbornic v Londonu na posvetovanje zaradi ureditve repsracij-skega vprašanja.
POTRES.
London, 30. maja. (Izv.) V Teheranu je razsajal hud potres. Mesto Ešed je popolnoma razrušeno.
PRIJET RUSKI VOHUN.
Pariz, 30. maja, (Izv-) »Matin« poroča, da je francoska policija zaprla nekega Rusa zaradi špijonaže. Prijeti Rus je občeval v zelo uglednih francoskih krogih. Njegova naloga je bila, poročati sovjetski vladi o oboroževanju in vojnih pripravah v Franciji
dar pa je verjetno, dn zmaga v angleškem kabinetu struja, ki zagovarja pameten sporazum z Rusijo,
Za nas je gotovo samo eno: da se naša država ne sme zaplesti v intervencionl-stično politiko proti Rusiji, ako se res začne. Ta akcija se sicer skriva za proti-boljševiškimi gesli, je pa naperjena proti ruski državi in narodu kot takemu. Ru ski monarhisti ji služijo kot golo orodje, da bi se upostavili carji, ki bi, tlačeč ljudsko voljo, bili marijonete v rokah tujih velesil. Naša država ne sme nuditi pomoči taki protislovanski in reakcionarni politiki. Kar se tiče hrvatskega in slovenskega ljudstva, se taki akciji nikoli ne bo pridružilo. Sicer smo uverjeni, da bo pod dr. Ninčičem naša država varovala v kakšnem konfliktu z Rusijo strogo nevtralnost, toda to je premalo. Dr. Ninčič je skupaj z dr. Benešem poklican, da vsa svoja prizadevanja pri zaveznikih usmeri v to, da se vsaka sovražna namera proti Rusiji opusti.
Razpust
a
in
Pokrajinska uprava v Ljubljani je dne 29. maja t. 1. razpustila obe podružnici Orjune. Neposredni povod za razpustitev je zadnji ptujski dogodek. Da je bil ta razpust utemeljen, dokazujejo ti-le spomini na delovanje mariborske Orjune;
1.	V noči od 10. na 11. februarja t. I. je vdrla dobro organizirana družba v tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Hišnika so ustrahovali z revolverji ter mu grozili s smrtjo, ako bi si le upal klicati na pomoč. Nato so vdrli v tiskarno z velikimi kladivi in 'razbili tiskarske stroje
2.	Drugi napad so napravili v Slov, Bistrici, kamor so se pripeljali z avtomobili. Oboroženi so bili z granatami, revolverji, noži in bajoneti. V Slov. Bistrici so si proti prepovedi oblasti ustanovili podružnico. Pri tej ustanovitvi so mariborski Orjunci skupno s tamošnjimi divjali po mestu, streljali, se pretepali in metali bombe, da je bilo pri tej priliki več oseb težko, nekaj pa lahko ranjenih.
3.	Tretji napad so izvršili zahrbtno. Dr, Reisman je namreč napadel poslanca Frana Žebota v mariborski mestni posvetovalnici. G. poslanec je hotel mirno oditi na svoj prostor kot občinski svetovalec, a dr. Reisman ga je napadel dejansko izza hrbta in samo poslančeva hitrost je preprečila, da se dr. Reisman ni mogel udej-stvovati, kakor je nameraval.
4.	Četrti napad so izvršili na glavnega urednika »Straže« in »Slov. Gospodarja« č. g. Januša Goleča, ko se je ta vračal opoldne od kosila. V Jurčičevi ulici so ga pričakali znani »junaki« iz Mariborske tiskarne ter ga dejansko napadli. G. Goleč je vojni invalid ter ima na levi roki protezo. Zato je moral mirno gledati, kako so ga zasramovali in opljuvali.
5.	Peti napad je bil izvršen na nedolžne otročičke v Splavarski ulici. Otroci so se igrali pred hišo, ko pridrvijo Orjunci in jih začenjajo neusmiljeno pretepati. Orjunci vderejo nato v stanovanje ter začnejo preteoavati vse. kar jim je prišlo pod
roko. Pretepava!! eo nedolžne otroke, tone ter starčke tako neusmiljeno, da so prosili, naj jih vendar pustijo živeti
Takih slučajev bi lahko našteli Se mnogo, ako bi bilo potreba. Svojo organizacijo so si razdelili na sedem odsekov: akcijski, kulturni, politični itd. Akcijski odsek kot prvi se je najbolj »odlikoval«. Kulturni odsek, kateri bi moral biti na prvem mestu, se aploh nI udejstvoval, ampak obstoji samo na papirju.
Vsa pošteno misleča javnost se je zgražala nad temi grozodejstvi Orjune. Zahtevalo se je že večkrat, naj se krivci takih početij strogo kaznujejo. Mirna ter dobro misleča javnost je bila zadnje dni tako ogorčena, da bi bila posegla po samoobrambi, če bi bila molčala oblast. Niti enega pošteno mislečega človeka ni, kateri bi ne odobraval odločnega nastopa oblasti. Odločno pa zahtevamo še nadalje;
1.	Da se vsi krivci takoj denefo v pre« iskovalne zapore ter kaznujejo z vso strogostjo.
2.	Da oblast vse orjunske organizacije takoj razpusti. Take organizacije, katere svoj program udejstvujejo s kršenjem javnega miru in pravnega reda, nimajo prostora v javnosti.
Ako bo oblast tem zahtevam ugodila, bo ïvp*t zavladal mfr med nami, katerega si Žalimo lz celega srca.
-f Jugoslovanska Matica in Orjuna.
Deputacija Jugoslov. sokolskega saveza ia Jugoslovanske Matice je včeraj posredovala pri velikem županu g. dr. Lukanu, da bi umaknil odlok glede razpusta Orjune v Ptuju in Mariboru. Ne bi mogli verjeti, da je ta vest istinita, kolikor se tiče Jugoslovanske Matice, da ni izšlo tozadevno poročilo v »Slov, Narodu«, objavljeno brei dvoma od deputacije same, v kateri sta bila g. dr. Vladimir Ravnikar in dr. Had-žija. Mi vprašamo; Odkdaj je Jugoslovanska Matica politična organizacija, k«io in kdaj je pooblastil omenjenega gospoda, da reprezentirata Jugoslovansko Matico ▼ političnih zadevah? Mi proti tej zlorabi Jugoslovanske Matice najodločneje protestiramo in kličemo: Roke proč od Jugoslovanske Matice, ki ni in ne sme biti politični privesek demokratskih političnih organizacij. Jugoslovanska Matica je kul-turno-narodna, nad strankami stoječa organizacija, Orjuna pa nekulturna, teroristična, strankarska organizacija! Ta nacio-nalnoškandalozna afera ee mora korenito razčistiti. Pričakujemo pa tudi, da se fg} veliki župan od takih deputacij ne bo dal terorizirati!
-f- Sokol za «Orjuno«. Starešinstvo
jugoslovanskega sokolskega saveza je objavilo protest proti razpustu «Orjune«. V protestu «državotvorni« Sokol grozi z apelom na «vse odgovorne činitelje, ki imajo danes usodo naše države v rokah, naj se ne igrajo z ognjem in naj ne ustvarjajo položaja, ko bi bila disciplinirana sila so-kolstva primorana preko njih in proti njim čuvati in braniti meč in čast domovine na temelju načel, ki so vsakemu bratu in vsaki sestri sveta in nedotakljiva,« Po tej izjavi bi moral človek z navadnimi možgani sklepati, da so sokolstvu sveta in nedotakljiva vsa nasilna dejanja Orjjune, to je politično-revolucionarne organizacije. Sokol s tem dokazuje, da je v svojem bistvu privesek demokratske stranke kakor je Orjuna dete g. Pribičeviča. Kaj porečejo k temu Sokoli, ki niso pristaši demokratske stranke? Najlepše je pa to, da je šel Sokol s to svojo izjavo med proti-državne, revolucionarne elemente. Grozi s pobuno, toliko da se ne identificira z «Orjuno«. Demokratje in vse njihove organizacije se nikdar ne morejo dovolj na-frazirati o državotvornosti, dokler gre za njihove interese, sicer pa znajo tudi drugače, kakor so pokazale volitve v Sremu, kjer je demokratski kandidat Boškovi«! govoril bolj demagoško kakor najhujši Ra-dičevi agitatorji.
-f Na sestanka K. Z. v Prečili 26. t. m. se je izreklo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. Poslanci kluba se pozivajo, da vstrajajo na programu za samostojnost Slovenije. 0 političnem položaju je poročal tajnik Munda.
-f »Slov. Narod« nepobljSljiv. — »Slov. Narod« na svoj infamen napad na urednike »Slovenca«, ki ga je ostro obsodilo Jugosl. novinarsko udruženje, ni dal nobenega zadoščenja, ampak so hoče izmuzniti z natolcevanjem, da je JNU — pristransko. Še nikoli nismo čitali tako infamnega napada, kakor ga je zagrešil »Slov. Narod< v omenjeni sobotni notici, toda gg. pri »Slov. Narodu« so menda izgubili vsak zmisel za poštenost in dopustnost v polemiki. »Slov. Narod« se v očeh poštene javnosti s tem, sam obsoja, kakor ne bi ga mogel nihče drug obsodili, tudi ne stanovska časnikarska organizacija.
-f- »Narod« proti »Naroda«. »Slovenski Narod« je velik list. Velik namreč po svojem obsegu, izhaja namreč včasih kar na šegtih, osmih ali desetih straneh. Kadar pa
đtev. iZT.
StOVENECT đnif3T. màVTEOl
Лти &
hoče ljubljanskemu škofu dokazati, da je reg velik (namreč »Narod«, ne škof), izide kar na 10 straneh. Tako obsežno vsebino pa je težlco obdržati vso v glavi. Zato se »Narodu« rado pripeti, da levica ne ve, kaj je zapisala desnica. Tako n. pr. beremo v včerajšnjem »Narodovem« uvodniku, da je krvavo potrebna »močna roka« proti vsem »protidr-žavnim elementom«. Protidržavni elementi so seveda vsi federalisti, avtonomisti in kakor se že imenujejo tisti ljudje, ki zahtevajo revizijo ustave. Tako vsaj se glasi znana li-beralno-demokratska teorija, ki jo zastopa n. pr. »Jutro« z železno doslednostjo, »Narod« pa z nekoliko manj doslednosti. Takoj na drugi strani včerajšnjega »Naroda« beremo namreč, da »popoln centralizem ni mogoč« itd. Torej je po vsaki logiki potrebna revizija ustave. Torej je »Narod« revizijo-nist. Torej je protidržaven element. Torej kliče »močno roko« sam proti sebi. Potrebna bi mu bila res.
-f Odgovor na naSa vprašanja. Približno pred enim tednom je «Narod« napadel občinsko upravo ljubljansko, češ da je sprejela za magistratnega uradnika osebo, kateri je pretila v državni službi disciplinarna preiskava zaradi protipo-stavne prilastitve nekega sekvestiranega posestva. Kot odgovor na dotično «Narodovo« notico smo stavili «Narodu« nekaj prav zanimivih vprašanj, na katera «Narod do danes še ni odgovoril. Ker je molk tudi odgovor, jemljemo «Narodov« molčeči odgovor z zadovoljstvom na znanje s pripombo, da je storjeno krivico popraviti častnejše kot molčati.
Kal dijaštvu Slovsnye!
Boj sovražnih sil je boj idej!
Dr. A. Mahnič.
Maribor — razvojni mejnik nušega po-kreta v poprevratnih dneh: kakor da bi bili včeraj izvršili pregled naših čet ter našega dela; kakor da bi včeraj polagali temelj bodočnosti. Kolike spremembe med nami in izven nas v kratkem presledku treh let, odkar smo se iz lastne volje, iz svoje iniciative ter mladostnega idealizma zbrali v Mariboru, da manifestiramo, sklepamo ter sklenemo I Iznad obzorja majavosti in kloni ji vosti grmeč glas: Christus venit, discedite!
Danes stojimo pred V. kat. shodom v Ljubljani. — Tovariši! Poglejte v anale našega gibanja^ kat. dijaštvo je na drugem, tretjem ter četrtem kat. shodu v Ljubljani vsikdar dvigalo svoj glas — glas poguma, volje ter idealizma. Zvestoba tradicijam, naša Misel, noša disciplina! — lahko smo ponosni. Pred nami jasen sklep: Letos zopet zborujemo! Na nas vseh je, tovariši, da kujemo in klešemo, saj ne moremo in ne smemo preko težavnih ter odločilnih vprašanj, katere je skoro izzivajoče vrglo pred nas razdobje treh let. In mil Nikdar se še nismo razhajali brez jasnih sklepov, brez prepričanja, da nas mora sklenjene skleniti še jačje in čvršče.
Mi vsi, ki nas je rodil boj ln ki v težki borbi dozorevamo, moramo takrat rešiti vsa vprašanja načelnega kakor tudi organizatoričnega značaja pod vidikom železue devize: Iz ljudstva, v ljudstv, ta ljudstvo!
Tovariši! Zavedajmo ee pa pri tem, da se nfsmo nikdar in niti za trenutek izneverili veliki misli demokratizma, ki smo jo kakor instinktivno privzeli od svojega velikega Učitelja: slehernemu tovarišu, pa bodi najmlajši in najrevnejši, je dano, da predlaga, da nasvetuje, da soodločuje.
Naš poziv gre vsem tovarišem: akademikom, Dogoslovcem, srednješolcem; naš klic velja vsem tovarišicam; naša beseda je namenjena vsem našim organizacijam.
Tovariši! TovariSice! Letos zborujemo zopet, sklenjeno ter enotno. Naš zbor se bo letos vršil ob ponosu na zgodovino ter uspehe našega po-kreta; v znamenju ljubezni do našega ljudstva ter velike, ujedinjene, mogočne domovine. Ob široko-okvirnosti naše koncepcije ter prožnosti naše po-kretaške misli pa naj med vsemi tovariši žari zavest, da nam je blagovest, katero širimo, da nam je naše poslanstvo dano od zgoraj.
Ljubljana, o evharističnem prazniku 1023.
Dijaški pripravljalni odbor: Tatovec, France, phil., t. č. predsednik. Firingnr Ivan, theol., t. č. tajnik.
Program
prevo/a in izkopa judcnburških žrtev v domovino.
29. maja. Ob 6. uri zvečer izkop žrtev v Judenburgu.
Za slučaj, da vožnja mvličev s posebnim vlakom ne bt bila dovoljena, odpeljejo se judenburškc žrtve dne 80. maja 1923 ob C.16 uri s tovornim vlakom iz Judenburga direktno v Maribor, kamor dospe 81. t m. dopoldne. Zemelski ostanki Ivana Endlicher-ja se v tem slučaju odpravijo v po-eebnem vagonu s tovornim vlakom do Maribora, kamor dospe 81. maja zjutraj oziroma dopoldne. V Mariboru se douvagonirajo v voz judenburitklh žrtev.
81. maja. Po zacarlnjenju se vagon primerno okrasi. Ob 4. popoldne svečan sprejem žrtev na
kolodvoru. Sprejema se udeleže — poleg zastopnikov odbora iz Ljubljane — mestna občina mariborska, politične in vojaške oblnsti, kulturna in prosvetna društva mariborska.
1. junija. Ob 10. dopoldne odpelje vlak s krstami proti Ljubljani, kamor dospe okrog 15. ure.
Zborovanje Nemško stranke v Novem Vrbasu. Dno 3. junija t. 1. se vrši v Novem Vrbasu pokrajinsko zborovanje zaupnikov Nemške stranke. Popoldne ob 2. uri bo ljudski shod, na katerem govori več poslancev o političnem položaju.
* Proračunska debata v italijanskem
parlamentu. Italijanska poslanska zbornica razpravlja o državnem proračunu. Govorniki so skrajno zmerni in stvarni, toda kljub temu prihajajo na dan stvari, ki kažejo, da Mussolini ni napravil nobenega čudeža in da gre življenje kljub njegovim gromkim besedam svojo lastno pot. Poslanec Donati je v svojem govoru povedal, da sedanja vlada ni držala svojih obljub o izboljšanju gospodarskega položaja, marveč je le pomnožil izdajo zakladnik obveznic. Govornik je s številkami dokazal, da se je stanje državnega proračuna pod novo vlado še znatno poslabšalo. — Poslanec Lombardo-Pellegrino, ki so ga o priliki «soldinskih«, proti fašizmu naperjenih demonstracij na Siciliji zaprli, je na svojem lastnem doživljaju pokazal, kakšno brezpravje je uvedel fašizem v južnih pokrajinah. Temu nasilnemu režimu se južnoitalijansko prebivalstvo ne bo nikdar uklonilo. — Socialistični poslanec. Laazzari je predlagal, naj zbornica začasni proračun od'cloni. Ta vlada, je rekel Laz-zari, ni revolucionarna, ampak reakcionarna.
Izkopu v Jtidenbtirpu prisostvujejo trije zastopniki glavnega odbora, ter spremljajo krste od Judenburga do Ljubl jane.
2. junija. Ob 0. zjutraj se krste na ljubljanskem glavnem kolodvoru izvagonirajo in prepeljejo v Narodni dom, kjer se po'ože na mrtvaški oder.
Občinstvu je dostop k mrtvaškim odrom dovoljen od 9. do 14. ure.
2. junija. Točno ob 15. uri svečanostni mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma na pokopališče k sv. Križi'.
Krste se prepeljejo na testih mrtvaških vozovih nn pokopališče. Mrtvaški sprevc' se bo premikal po nastopnih ulicah: Izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Dunajski, Sodni, Komenskega ulici, po Vidovdanskl cesti, trgu Tabor, Ahacljevi, Martinovi cesti na pokopališče. Natančen vzpored in razvrstitev sprevoda se objavi pravočasno.
Po prihodu na pokopališče se krste prenesejo v kapelico, kjer se blagoslovijo, od tam na grobišče.
Po izvršenem cerkvenem obredu zapojo pevska društva žalostinko. — Nato nastopijo govorniki in sicer: zastopnik širšega odbora, zastopnik udru-druženja invalidov, zastopnik Omladine, zastopniki oblasti, končno predsednik glavnega odbora. — Ob sklepu govorov se izvrši odkritje spomenika, katerega izroči predstavitelj odbora zastopnikom mestne občine ljubljanske v last in oskrbo.
VSPORED
pogrebnih svečanosti judcnburških žrtev in muče-
nika Ivana Endlicher-ja т Ljubljani. Narodnem domu od 9. do 15. ure dne 2. junija 1923.
Krste judenburških žrtev in Ivana E n d 1 i -c h e r j a bodo razstavljene nn mrtvaškem odru v Narodnem domu.
Ob mrtvaškem odru častne straže.
Točno ob 3. uri popoldne se prično pogrebne slovesnosti. Po izvršenem cerkvenem obredu zapoje Zveza pev«kih zborov žalostinko.
Razvrstitev žalnega sprevoda: konjenica, križ in žalna zastava, vojaška godba, oddelek vojaštva, Sokolstvo, akademska društva, Orlovska zveza, Skauti, šolska mladina, kulturna in prosvetna društva, godba jugoslovanskih železničarjev, Udruženjo invalidov, dobrovoljci, častniki iu vojaki bivšega 17. p.p., organizacija jugoslovanskih nacionalistov, pevska zveza, voz za duhovščino, odbor za prenos kosti Ivana Endlicher-ja, tovariši in sodobniki. Venec s trakovi, poklonjen spominu Ivana E n d 1 i -c h e r j n.
1. Zlat steklen mrtvaški voz s krsto Iv. E n d -
11 c h e r - j a. Ob vozu častna straža. Za vozom venci judenburških žrtev (nosijo uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda). 2. Črn odprt voz z dra-perijami in vojaškim emblemom s krsto Alojzija ! R o g 1 j a. 3. črn steklen voz T. s krsto žrtve Aloj- | zija Š t e f a n i č n. 4. črn steklen gala voz s krsto žrtve Antona Hafner-j a. 5. Črn steklen voz s krsto žrtve Karola Kozine. 6. Zlat angelski voz s la sto žrtve Joso Dautovič)a. — Ob vsakem vozu judeburških žrtev 12 mož častne straže.
Za mrtvaškimi vozovi: Rodbine in sorodstvo judenburških žrtev in Ivana Endlicher-ja. Vojaki bivšega 17. p. p. — obsojenci. Odbor za prenos judenburških žrtev. Veliki župan !n komandant Dravske dlvizijske oblasti. Predstavitelj! inozemskih držav. Načelniki oddelkov pokrajinsko uprave in centralnih oblastev. Oficirski zbor. Zastopstvo mestne občine ljubljanske. Akademski senat univerze kraljevine SHS v Ljubljani. Akademske trgovske in obrtne zbornice. Zastopstva državnih oblasti in uradov. Zastopniki raznih občin. Zastopstva raznih korpornrlj ln zavodov. Nnrodno ženstvo. Ostalo ob- |
člnstvo. Oddelek vojaštva.
•
Nabiralci prispevkov za judenburške žrtve se nujno poživljajo, da vrnejo nabiralne pole — tudi prazne — najkasneje do 81. t. m. odboru na naslov dr. Tone Jamar, Prešernova ulica 5.
Odbor *a prenos judenburikih Irfev «poroča sporoča vsem društvom, korporacijnm in organizacijam, oziroma šolskim vodstvom, ki se udeleže pogrebnih svečanosti na ta način, da tvorijo špa-
!lr sa Sas eprevoda, da bo v sobotnih Jutranjih j listih razglašeno, kje jim bo odkazan prostor.
CesM obee. V sobotu odpoledne siičasnčte se co možna nejvfce emutečntho prûvodu juden- I burških obëti-schuzka o VA hod. od pol. pïed ka- ' vûrnou Emonou. V pâtek schùze vyborovâ a v sobotu večer obvyklâ schûzka u Mrakû.
»Jadranska Stražai se na temelju redne od-borove seje c dne 28. t. m. udeleži pogrebnega sprevoda Ivana Endlicherja in judenburških žrtev korporativno z odborom in članstvom. Člani se nujno prosijo, da se zbero v ta namen dne 2. junija t. 1. najkasneje ob pol 15. uri pred opernim gledališčem, kjer prejmejo društvene znake in se uvrete v sprevod.
Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane, da se pogreba judenburških žrtev udeleže polno-številno. V onih ulicah, po katerih se bo sprevod pomikal, naj bodo trgovine za časa pogreba zaprte.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo r Ljubljani se udeleži pogreba judenburških žrtev ter Ivana Endlicharja dne 2. junija. Zbirališče točno ob dveh v društvenem lokalu. Obleka: kroj ali pa civilna s trakom in znakom, kateri so v društvenem lokalu pred pogrebom na razpolago. Točnost obvezna. — Odbor.
Dnevne swice.
—	Obfni zbor Okrajne Kmetske zve^o v Novem mestu in političnega odljora SLS za novomeško okolico bo v pondeljek 11. junija o'o 10. uri dopoldne v Rokod. domu v Nov. mestu. — Člane krajevnih K. Z. in mise zaupnike vabimo k točni udeležbi. — Na-čelstvo.
—	Slava 16. artilerijskega polka v Ljubljani. Ljubljanski topničarji prazr, v jejo 5. junija svojo prvo polkovo slavo v spomin na dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na »Gosposvetsko polje« — o priliki koroške ofenzive 1919 leta. Služba božja in rezanje kolača se vrši ob 10. dopoldne v vojašnici »Kralja Aleksandra I.« — Ob 4. popoldne bodo priredili vojaki razne športske igre, pri čemur bo sodelovala godba Dravske divizije. Na slavo se vabijo vsi topničarji-častniki, podčastniki in redovi, ki so se udeležili vojaških operacij na Koroškem v 1919. letu.
—	0 »verski blaznostk zopet na dolgo in široko piše »Slovenski Narod«, opisujoč slučaj zblaznelosti neke služkinje v Mariboru. Ignorantom pri »Slov. Narodu« bodi povedano, da »verska blaznost« kot kakšen posebni določeni tip umobolja sploh ne eksistira. Eksistirajo le blodne ideje najrazličnejše vsebine, med temi tudi verske, ki nastopajo kot znak pri najrazličnejših vrstah umobolja. Tako n. pr. se blodne ideje verske vsebine lahko pojavljajo tako pri paralizi kakor pri paranoji, tako pri ljudeh, ki so bili v zdravem stanju pobožni, kakor pri ateistih itd. itd. ^Slovenski Narod« naj si preskrbi kakšno učno knjigo psihijatrije — morebiti najde tam tudi tisto posebno vrsto duševne astenije (oslabelosti) ki je značilna' zanj.
—	Iz Trebelnega. 27, maja, praznik presv. Trojice, jc bil za našo župnijo dvakrat praznik. Obhajali smo slovesno jubilej ?5letnice našega tako zelo ljubljenega knezoškofa in obenem imeli slovesen sprejem žen, deklet in fantov v Marijine družbe. Ostal bo nam vsem ta dan v globokem spominu. Ob tričetrt na deset se je pomikal sprevod Marijinih družb, vrtca in Or» ličev iz našega novega Marijinega doma med slovesnim potrkavanjem starih zvonov v cerkev k službi božji. V cerkvi se je vršila cerkvena slovesnost v spomin pomenljivega dne. Organizacije so pristopila k sv, obhajilu in je darovale za svojega častitljivega nadpastirja. Naša srca so imela le eno željo: »Bog ga nam ohrani še mnoga leta!« — Popoldne ob dveh smo imeli v cerkvi govor, nato pa je bil sprejem v Marijine družbe. Po cerkveni slovesnosti se je zbralo občinstvo v bogato okrašeni novi društveni dvorani. Govorniki so nam klicali v spomin veliko ljubezen in skrb presvetlega vladike do svoje škofije, do katoliških organizacij, zlasti do Marijinih družb, ki uresničujejo njegovo geslo; »Po Mariji k Jezusu!« Po marijan-skih deklaracijah je sledila predstava: »Lurška pastirica.« Ljudje so zapustili dvorano polni navdušenja in pripravljeni še pomagat, da dovršimo Marijin dom še v ostalem,
—	Vrhnika. Neki tukajšnji brezvplivni, orjunsko navdahnjeni strahopetni privan-dranec se je zeletel v svojem trobilu v namišljena »Katoliško-narodna podjetja« in grozi, da bo vso privandrance jMignal čez mejo. Gospodje, kar začnite poganjati. Pa verjemite, da ne bo letelo čez severno mejo, ampak tudi čez južno, in sicer vse, kar je privandralo od tam. — Zdravo!
—	Za jugoslovansko cionistično naselbino v Palestini. Na cionislirnem pokrajinskem kongresu v Novem Sadu so te dni nabrali med udeleženci za nakup zemlje v Palestini za cionistične naseljence iz Jugoslavije 250.000 Din; vrhu tega dobe naseljenci vozove, živino in vse potrebno poljedelsko orodje.
—	Javna varnost v Hrvatski in Slavoniji. Tekom meseca aprila t. 1. se je v Hrvatski in Slavoniji pripetilo 896 zločinov, 1079 prestopkov, ki lik vodijo kazenska
sodišča in 1762 takih, ki razsojajo o nfflt upravne oblasti. Krivcev so izsledili 6074, in to 5453 moških in 621 ženskih. Od teh so zaprli 425 oseb, 5649 je ostalo na sw bodi.
—	Stekel pes oklal sedem oseb. 27;
t. m. se je pojavil v Novem Sadu stekel pes, ki je popadel mnogo oseb. Na Pasteurje-veni zavodu je iskalo doslej pomoči sedem oseb. — Na Sedmograškem je nastopila v, zadnjem času pasja steklina epidemično.; Tekom 10 dni je umrlo osem popadenih' oseb. — V Zagrebu je bilo tekom zadnjih 10 dni popadenih od psov — steklih ali ne — 60 oseb.
—	Iz zagrebškega občinskega sveta, -ч Zagrebški občinski svet je imel 28. t m. svojo sejo. Prof. Jelašić je interpeliral radi agitacije za jugoslovanskega Sokola po šolah. Župan Heinzel je odgovoril, da bo storil energične korake, da se krivci kaznujejo. — Na interpolacijo obč. svet. Hrustića je župan naznanil, da bo mestna uprava tekom velikih počitnic dala meshie šole na razpolago šolski mladini z dežele, ki bo v. tem času obiskovala glavno mesto. Mestna uprava bo v ta namen preskrbela tudi 120 postelj.
—	Veterinarski kongres. V Zagrebu se јв 28. maja otvoril jugoslovanski veterinarski kongres, ki mu prisostvovalo do 200 oseb. Za predsednika druAV"» jugoslovanskih veterinarjev je bO Izvoljen dr. T Mladenovič, za podpredsednika Po-zaič in Koroš-ч).
—	Slovenski dijaški zadrugi v Pragi so da« rovali: P-<pejilnica Maribor 3000 Din, Hranilno in posojilno društvo Ptuj 4000 Din, Jadraaska banka 500 Din, veletrgovin« J*lačin 250 Din, tvrdka Kal-mus in Ogorevc 200 DM, tovarna Ivan Bonač 200 Din, veletrgovina MediČ, Rakovec in Zanki 200 Din, parni mlin Majdič Kranj 100 Din, tvrdka Kollman 100 Din, trgovina Franjo Čuden 100 Din, veletrgovina Sever in Comp. 100 Din, tvrdka Ag-nola 50 Din in tvrdka Medved 50 Din. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi se tem potom vsem velikodušnim dobrotnikom iskreno zahvaljuje.
—	Poročila sta se dne 17. maja g. Ivan Ver»
hovnik, orožniški Deredcik v Spod. Dravograda in gdč. Karla Rožnik, trgovka v 9t. Andražu v Halozah. Bilo srečno.
—	V Bohinj! Opozarjamo čč. duhovščino, kakor tudi somišljenike iz lajiških krogov ua tozadevni oglas v današnji številki.
—	Ob blagoslovljenju motorne brizgalne r Domžalah v nedeljo, 8. junija se udeleži vaje popoldan ob 2. uri tudi ljubljansko poklicno gasilstvo s svojo novo auto-motorno brizgalno. Ker nastopita tukaj dve najnovejši in največji motornf brizgalni, je v interesu vsakega gasilnega društva, da si to orodje ogleda ln vidi njega pomen ln potrebo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
—	Iz Preske. V nedeljo popoldne Je priredila naša Mar. družba slavlje na čast prevzvišenemu nadpastirju. Najprvo je nastopila skupina deklic ii Mar. vrtca s primernimi deklainacijaml. Nato je v prisrčnih besedah orisal preč. g. svet. Janez Breu-ce življenje ter neumorno in mnogozaslužno delovanje našega visokega jubilanta. H koncu so še igrale dekleta misijonsko igrico: Klic božji. Udele-ženci so bili prav zadovoljni ter so prostovoljno darovali 700 K za potrebe misijonov.
—	Organizacija intelektualnih delavcev. V nedeljo, dne 27. t. m. Je bil 3. eestanek organizacij in-telektualnih delavcev, katerega se je udeležilo 14 organizacij s 23 zastopniki. Po občnem poročilu sa se sprejeli sledeči sklepi: 1. Ustanovi se združenje vseh organizacij intelektualnih delavcev po zgledu francoske C. T. J. v svrho moralne in materijalne podpore intelektualnih delavcev v Sloveniji. 2. Izvolil se jo soglasno 6 članski pripravljalni odbor, kateri ima nalogo prirediti pravila in stopiti v stik z vsemi organizacijami inlektualnih delavcev. 8. Pozvati je vse organizacije intelektualnih delavcev k sodelovanju v svrho čim hitrejše dovršitve združenja, tako da bode možno na meseca decembra t 1. v Parizu se vršečemu občnemu zboru C. T. J. ž« imeti svojega delegata. 4. Po izvršenem združenju v Sloveniji je iskati stikov z enakimi organizacijami v vsej državi v svrho skupnega enotnega nastopa. Vse organizacije intelektualnih delavcev, ki so bile vabljene na zadnji sestanek, a se temu niso odzvale, pozivamo, da se v svrho informacij zglasijo v uradnih urah v pisarni Slovenske Matice. — Pripravljalni odbor.
—	Ruski odbori šole ln delovni oddelki so poštnine prosti. — Tozadevno odredbo je ministrstvo tako izpolnilo, da se tudi za dopise, ki jih pošiljajo ruski odbori, šole in delovni oddelki »Državni komisiji za ruske begunce« ne plača nobena poštnina.
—	Prostovoljno gasilno drnïtro v Horjnln pr!
Vrhniki obhaja dne 19. avgusta t 1. 40 letnico ustanovitve s primerno slavnostjo. Vspored slav-nostl se pravočasno objavi. Okoliška društva naj se blagovolijo ozirati na naše slavlje.
—	Imena porotnikov ca porotno zasedanje,
ki se prične 4. junija. A. Glavni porotniki: Arh Janez, posestnik, BodeSče (Radovljica), Thaler Gabrijel, posestnik in gostilničar, Železniki, Galjot Janez, posestnik in trgovec, Cerklje pri Kranju, Engclsberger Ivan, trgovec, Tržič, Brezovšek Konrad, posestnik in gostilničar, Ljuliljana, Čcrne Miha, posestnik !n pek, Sava (Kranjska gora), Erman Fran, posestnik, Zg. Llpnica (Radovljlcaj, Jan Vinko, lesni trgovec, Gorje, Praprotnik Simon, mizar ln pos., Ljubljana, Jenko Janez, pos, in mlinar, Zg. Brnik, Križnič Alojzij, trgovce, Brod (Logatec), Podobnik Janez, posestnik, Buko-vica, Klcindicnst Rudolf, posestnik, Peračica (Radovljica), Čcrne Jakob, pos. in hotelir, Kranjska gora, Rode Franc, posestnik, Vrhnika, Avsenik Ivan, posestnik, ZgoSe, Čufcr Andrej, posestnik in trgovec, Jesenice, Dolcnc Matevž, posestnik, Pra* protno (Školja Loka), Aiman Janei, posestnik^
StfBB ï
SLU VtNtC, ађ€' тг:"т1тгте31

ty
2g. Ijpnica (Rađovfllcal, Kollmami Robert, Irgo-Tt,c in posestnik, Ljubljana, Cvcnkel Anton, posestnik. Ljubno (Radovljica), Cerar Jakob, poe^ Otoče, Pogačar Ivan, pos. in čevljar, Predtrg, Perne Anton, posestnik, Pouljc (Kranj), Mrak Joie, posestnik, Podgorje (Kamnik), Smolej Anton, posestnik, Dovje, Palovšek Anton, posestnik ta sedlar, Lesce, Slivnik Janez, posestnik, Sp. Gorje, Gabriel Fran, posestnik, Javornik (Kranjska gora), Benedik Fran, posestnik, Studeno (Skofja Loka), Jeglič Jakob, gostilničar, Sp. Duplje, Fle-Tta Karol, posestnik in mesar, Stob, Zelnik Miha, posestnik in trgovec, Dvorje (Kranj), Burgar Joe„ posestnik in gostilničar, Zg. Brnik, Simončič Fr„
Eestnik, Litija, Žibert Josip, posestnik, Pivka nnfl. _ B. Nadomestni porotniki: Kune Al., jač, Malnar Jurij, trgoveo, Glavič Jernej, trg. in pos„ Franzl Srečko, trgovec, Vrhovec Josip, posestnik, Scagnetti Fran, posestnik, Zaje Fran, urar in pos„ Mlakar Rudolf, trgovec, Košak Pe-. ter, gostilničar, vsi v Ljubljani.
—	Ia naše driav« iignan je za dobo 5 let
trgovski sotrudnik Jožef OlnhaL
—	Tatvine hi vlomi. Goepodu Skallckemn t Kandîfi je bilo ukradeno 8000 K vredno kolo znamko »Nero« St 417.543. — 3 gonilni jermeni tn yeč drugih reči je bilo ukradenih Urbanu Tratniku v Cerkljah, kateri je oškodovan za 7888 K. — V Cretah j« bilo ukradeno Alojziju Košiču 27 fi80 kron. — V Kanžarici je bilo vlomljeno ▼ pisarno , promogokopne družbe Belokrajina. Vlomilci so odnesli orodje, vrlino 5675 K. - V Vinjegorici so odnesli vlomilci Ignaciju Megliču obleke ▼ vrednosti 15.868 K. — V .Telovniku so odnesli vlomilci Jožefu Vrtini obleke, perila, čevljev in Rrobrnine v vrednosti 22.840 K. — Potru Zupanu na Selu pri Smarjeti je bil ukraden živež v vrednosti №70 K, Ivani Marjeti« v Zloganju pa obleka, perilo in srebrnimi v vrednosti 4480 K. —
_ Čevlie kupujte od domačih tovaren
tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
p Brezpravje. 27. maja t. 1. je bila v Komnu napovedana predstava >V mžavi«, katero je oblast pravilno dovolila. Od vseh strani so prišli naši ljudje, da se požive ob domači kulturni prireditvi; dvorana je bila polna. Tik pred začetkom predstave pa je prišel trop fašistov in v imenu na-brežinskega fašja ukazal, da se predstava odpove; ako tega prireditelji ne store zlepa, bo govorila sila. Temu nasilju je prisostvoval brigadir iz Komna, ne da bi na-Rtopil za spoštovanje zakona in oblasti, ki so prireditev dovolile. Slovencem ni preostalo drugega, nego da so se udali sili. Dejansko je bila pa tudi to pot v prvi vrsti tepena — Italija. To se bo ob svojem času že pokazalo._________
gagvnfe gosi n pritekli domnfl ter гебШ otro-
čičklL
r Тг«*М meeta. V Brandon-u na AngleSkem, M Meje flOOO prebivalce*, ie Seat let nI imelo ■odiSče opravka e pijanci.
r Bre» matere n« onirene. l*a Pruskem bo v bodoče omogočen vstop na univerao mladim nadarjenim ljudem tndl brez mature na srednji Boli.
r Poljsko časnikarstvo. Poljsko časopisje ee nahaja v teïkem položaju. List za Hstom ne Izido več zaradi prevelikih draginjskih razmer. Zaradi tega eo sklenili poljski časnikarji na svojem shodu v Varšavi, prositi vlado, naj s© odpravi carina na papir, zniža davek, telefonske, poStne in železniške pristojbine.
r Učen vel. Angleški guverner Nove Zelandije poroča nekemu angleškemu listu, da je tam slišal kmeta v klasični grščini vpiti nad volom, kateri se pa ni premaknil z mesta, če ga je priganjal v angleščinL
r Zaklad. Neki poljski delavec biten Pariza je razbil staro mizo, da bi jo požgal, pri tem pa našel v njej 12?. zlatnikov po 50 frankov z napisom Ludvik XVI. Zlatniki so bili 150 let afcriti v mizi.
T Znamenje smrti. Nekateri zdravniki v Londonu, mogočo tudi drugod, imajo to navado, da bolniku, kateri je obolel na srcu aH na prsih, napravijo * višnjevim svinčnikom znamenje na ogroženem mestu, kar omogoča, da se pri nadalj-nih obiskih pospeši preiskovanje. Neki tako zaznamovani bolnik je naslednjo noč umrl Na isto posteljo pa jo prišol drugi, kateremu Je zdravnik naredil tudi tako znamenje n svinčnikom. Ko je zdravnik odšel, se obrne sosednji bolndk k temu tr mu reče: >Z vami je ven, ste že tam, imate že štovilko.« >Kaj mislite s tem reči, ne razumem \as,< odgovori mu ta. ■> Vsake mu, kateri je zgubljen m mora kmalu umreti, napravijo na gotovem mestu znamenje s svinčnikom.« V tem trenutku je bolnik planil pokoncu, se urno oblekel tor bežal lz bolnico, ne da bi pogledal veaj malo nazaj.
r Dehela ženska. Neka ženska mora mnogo potovati po železnici. Toda vsled njene debelosti ji je nemogočo, da bi se prerinila skozi vrata osebnega voza. Prosila je tornj železniško ministrstvo, da se ji dovoli potovati v službenem vozu vlaka. To se ji jo tudi dovolilo, toda s pripombo, da železnica ui odgovorna za kakšno eventuelno poškodbo, katera bi se ji lahko primerila v talcem vagonu in pa da se jo sme pred vsakokratnim izstopom preiskati.
r Ljnhitolj gor. Neki Albert Flening, prijatelj Puškina in Gladstona, ki je pred kratkim umri, je določil v oporoki, naj ga vpepele, pepel I* neso na gore, ktere je v življenju tako ljubil, ter tam raztrosi.
r Kje je mrtvec? »Prosim w prepis mrtvn-rffcega lista od moža, kateri sedi poleg mene,« je nagovoril Anglež službujočega uradnika. Uradnik ga začndeno pogleda, kajti poleg njega ni bilo nič druzega kot mal zaboj. >Morda ste se zmotili in niste prišli na pravi naslov.« >Ne,< mu ta odgovori, »želim prepis mrtvaškega lista John Mc Mil-lana.< »Toda,« pravi uradnik, »potem pa on ne sedi zraven vns.< »Pač,« pravi Anglež ter pokaže na zaboj ter razloži uradniku, da ima v istem pepel umrlega, katerega pošlje njegovim sorodnikom v Ameriko, zraven pa prepis mrtvaškega tista.
r Todi stanovanjska mizerija. V Yfewsly na Angleškem jo nek mož prosil, dn so sme začasno naseliti v novo mrtvašnico, ker ni imel stanovanja.
r Drag« znamke. Par transvalskib poštnih mamk po 6 penijev iz lota 1876 je bilo v Londonu izllcitiranlh za 70 funtov Sterlingov, to je okoli '120 tisoč kron.
r Četvnrfke je povila v West Verginiji v Ameriki neka 87 letna žena, katerih vsak je tehta] pet ln četrt funta. Vsi štirje so dečki ter zdravi
r Hnd gosak. V Baryportu na Angleškem je napadel gosak 15 mesečnega otroka ter ga vlekel v bfënii riinii, da bi ea utouiL Na razburjeno
Gospodarstvo.
Kmetijske pouk po deželi.
Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja, in sicer:
na Kranjskem: v nedeljo, dne3-junijat. Lv Trebelnem o splošnem kmetijstvu in občinskih organizacijah (Gregorc); v Brdu o živinoreji (Marinček); na Sv. Gori in Vidrgi pri Litiji o poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu (Jereb); v Koprivniku o sadjarstvu (ZdolSek); ▼ Do-bličah o vinoreji in zadružništvu (Konda)j v Stari Loki o živinoreji (Hlednik); v So-dražici o mlekarstvu (Pevc); v Rovtah o sadjarstvu (Matjašič A.).
V	nedeljo, dne 10. junija t. L: v St. Jerneju o sadjarstvu (Ambrož); v Šmartnem v Tuhinju o sadjarstvu (Marinček); v Črmošnjicah c vzreji bikov in telic in sadjarstvu (Kafol); v Dobu pri Št. Vidu o zboljšanju kmetijstva (Jereb); na Vrči-cah o živinoreji (Konda); v Žabnici o živinoreji (Hladnik); v Sp. Lipnici o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič); v Cerknici o važnosti mladinskih klubov (Matjašič A.); v Danah o splošnem gospodarstvu (Zdolšek).
Na Štajerskem ▼ nedeljo, d n e 3. j u n i j a t. L:
v Št Vidu nad Valdekora o kmetijskem zadružništvu in živinoreji (Wernig); v Poljčanah o splošnem kmetijstvu (Štre-kelj); pri Sv. Trojici v Halozah o vinogradništvu (J. Zupane); v Turnišču (Prekmurje) o škodljivcih in boleznih sadnega drevja in vinske trte (Vojsk); pri Sv. Heleni in Sv. Jurju v Prekmurju (Pavlica).
V	nedeljo, dne 10. junija t. L; v Framu o splošnem kmetijstvu (Štrekelj); v Leskovcu (okr. Ptuj) o vinogradništvu (J. Zupane); v Družmirju o zboljšanju kmetijskih pridelkov (Wernig); v Bodoncih in Vadarcih (Prekmurje) o sadjarstvu in živinoreji (Pavlica).
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi noti rajo žitu sledeče cene: pšenica 435 Din, oves 285—200 Din, ječmen 252.50 Din. pšenična moka št 0 R50 Din. Promet slab.
g Slavenska banka d. d. Zagreb, ekspozitura Jesenice, je pričela s poslovanjem dne 11. maja letos.
g Tnja fitna tržišča. Cena žitu v B ol ga r i j i (za 100 kg) je bila zadnje dni sledeča: pšenica 585 -600 levov, rž 470—400 levov, ječmen 440— 460 levov, oves 460—500 levov, pšenična moka št. 0 850-900 levov, pšenična moka št. 4 780-790 levov. — V Češkoslovaški: pšenica 175 Kč,, rž 115 Kč, ječmen 135 Kč, oves 135 Kč, koruza 120 Kč, pšenična moka št. 0 135 Kč. V Avstriji: pšenica 4200 Ka, ječmen 2200 Ka, koruza 2550 Ka, oves 2500 Ka.
g Izvoz sladkorja h Pnljske. V sladkorni kampanji lota 1922-23 jo bilo izvoženega iz Poljske 95.000 ton sladkorja.
g Aggio sa zlato v Nemčiji je določen od 80. maja do 5. junija s 991.900 odstotkov.
g Cena volni nn Mažarskem. Volni srednje kakovosti se plačuje danes na Mažarskem kilogram po 2000 mažarskih kron. Družba >Futura< je dobila dovoljenje za izvoz 1 milijona kilogramov na Laško. V bližnji prihodnjoeti izido vladna naredba, ki bo obsegala pravita glede izvoza.
g Ameriška industrija se je v zadnjem časn tako oživila, dn po nekaterih podjetjih primanjkuje delavcev. Zbog tega pritiskajo Industrijalci na vlado, da bi se kvota izseljencev nekaterim deželam, zlasti Angleški in Nemški, povečala. Doslej tem prošnjam vlada še ni ugodila in se čuje, da tudi ne bo S« tako kmalu njih prošnja vpošte-vana.
g Velika nevarnost proti krompirjevi letini na Francoskem. M. Feytacid je sporočil znanstveni akademiji v Parizu, da ae je silno rnzširil črv doryphore. Uničuje listje in stebla ter se zbog tega ne morejo razviti gomolji. Najbolj jo po njem prizadeta girondska pokrajina. Avtor navaja več sredstev, 8 katerimi so uničuje ta grozni škodljivec. — Bržčas gre tu za hrošča, ki ga natančneje opisuje Erjavec med škodljivimi živalmi. Prvotna njegova domovine je Amerika, kjer strašno gosrpo-dari na krompirjevih njivah. Kakor ie videti, je ta nesreča zanesena zadnje, lota v Evropo. V sred-
nji in vzhodni Evropi ga še ne poznajo, a treba bo vso ukreniti, da se ne vtihotapi v naše kraje.
g Gospodarska kriza nn Slovaškem se občuti posebno v porcelanski ln stekleni industriji, ker obsega domača potreba samo 5 odstotkov cele produkcijo, a izvoz je otežkočen zaradi visokih pristojbin in delavnih mezd. Podjetniki eo preobloženi z blagom in jim je mogoče izpečati le majhen del, ker kupuje občinstvo samo najnujnejše stvari. Industrijalci prosijo neprestano, naj se jim znižajo davki in prevozne pristojbine, sicer je izvoz nemogoč ter sanacija gospodarske krize neizvedljiva.
g Papirnica in tvornica za celulozo v Ružom-herkn, v kateri je bilo skozi pet mesecev ukinjeno vsako Izdelovanje, prične v prihodnjih dneh z obratovanjem v polnem obsegu. Uprava tvornice je ugotovila, da so se razmero toliko izboljšale, da se more zopet pričeti * delom. Tudi je oprava sklenila z delavci pogodbo, po kateri bodo prejšnji delavci zopet sprejeti, če se strinjajo s 40% mezdnim znižanjem. Na tem temelju se je dosegel sporazum in delavci se že priglašajo na delo.
g Statistika rnske inozemsko trgovine izkazuje za mesec tnarc vrednost 17 milijonov zlatih rubljev. Postavka izvoza za mesec mnrec je prvič za nekaj prekosila postavko uvoza. Ves primanjkljaj v prvem čortletju tega leta znaša l in pol milijona proti П0 milijonom v prvih treh mesecih les-skegn leta. Govoreč o pomenu teh podatkov sodi «EkonomiSeskaja Žizu«, da bo bilanca ruske Inozemske trgovine v enem ali dveh letih aktivna, če bodo itneli na Ruskem dobro letino.
g Nov petrolejev vir na Moravske/m. V î Mistrine blizu Kijeva so našli močan petro-lejev vir. Tu gro za povsem nov vir nafte, ki jo pridobivajo na vež mestih ondotnega okoliša.
BORZA.
Curih, 80. maja. (Izv) Pešta 0.1050, Berlin 0.0093, Italija 26.30, London 25.62, Newyork 554.5, Pariz 26.62, Prr.ga 16.5350, Dunaj 0.007825, Sofija 5.60, Zagreb 6, Varšava 0.0097.
Zagreb, 80. maja (Izv.) Pešta 1.65—1.7250, Berbn 0.15-0.1550, Italija 4.36—4.38, London 425 do 426, Newvork 91—92, Pariz 6—6.0750, Praga 2.75—2.76, Dunaj 0.13-0.13125, Curih 16.625 do 16.70. — Valuta: lira 4.28—4.30, dolar 89.50 do i 90.50.
ditev svoje člane in prijatelje. Začetek ob t nri «večer.
Ц Nočni figreffl v Ljnbljanl Zadnje law se
Je pojavljalo v Ljubljani posebno ponoči Izgredi in ee kali nočni mir. Pooblaščeni smo opozoriti občinstvo, da bo policijska direkcija prod izgred-nlkom nastopala najstrožje po sakoim.
I] Nesreč*. Kolesarja Sergij Jeglič in Alekt snnder Kovač sta zadela e kolesom drug v drugega. Kovačevo kolo Je močno poškodovano.
lj Policijska kronika. Branjevec Peter Ga, beri ček je 28. maja ob pol 22. izgubil od Fabja-novega bara do Karlovškega mostu veliko zlatnine. Tatvina ni izključena. — Velik nočni krava! eo delali po Aleksandrovi ulici ob pol 4. zjutraj 28. maja knjigovez Stanislav Feldstein, daljo Fran Jolnlkar, Viktor Cuk, Pavel Prepeluh in Lovro Sitar in odšli nato v Tivoli. Oblasti jih bedo primerno nagradile za razvado tako zgodaj zjutraj delati oblastvom nenaznanjene budnice po mestu. Ista družba je precej povečana priredila oh pol dveh zjutraj serenado pred komando dravske divizije. — Jožko Sever je 27. maja ob 11. povzročil večji izgred in kričanje na Gosposvetaki cesti, ki tudi ne bo ostal » nekaznovan. — Energičen mož je strojevodja južne železnico Jože Jam-sky, kateremu je bil ukraden v neki gostilni 1400 kron vreden kiobuk. Jamsky jo sumil, da mu j« odnesel klobuk neki Jože A. Sel je za njim in dobil svoj klobuk v Jožetovom stanovanju. Jože pn tudi ni bil v zadregi In je rekel: »Brez klobuka -em prišel v gostilno, kar sem pozabil, in vzel Vaj Uobuk, ki je podoben mojemu.« — Karlu Knoln, posestniku na Solu je bilo ukradeno ponoči it kleti obleke v vrednosti 3640 K. — Družba mladih ljudi je 27. maja ob pol 12. ponoči vdrla na dvorišče gostilničarke Nežo Končan na Glinoah, nakar so valili z dvorišča sode na cesto in izru-v~.li aa vrtu 500 Din vredno vrtnico. — Na glav-i»us kolodvoru je bilo Francu Kriscliu iz Kočevja ukradenih več stvari v vrednosti 25 dolarjev. —
Narodno gledišč®
DRAMA. Četrtek, 31. maja: Zaprto.
Petek, 1. junija: «Hasanaginica«. Dijaška predstav* po znižanih cenah. Začetek ob štirih popoldne. — Izven. Sobota, 2 Junija: «Hastniaginfca«. — Izven.
lj Sv. maša in Libéra ara judenburške žrtve bo ob 8. uri zjutraj v soboto pri čč. oo. frančiškanih. Prosimo vse katoliške prosvetne in nabožne organizacije mesta in bližnje okolice, da pošljejo k sveti maši številna zastopstva. — Tajništvo SKSZ.
lj Judenburške žrtve pripeljejo v Ljubljano v petek. Ob tej priliki ne bo nobenega sprejema. Žrtve bodo položili na mrtvaški oder v Narodnem domu. Občinstvo jih bo lahko kropila v soboto od 9. dopoldne do 2. popoldne.
lj Najvišje odobrenje. «Narod« poroča, da namerava ljubljanski občinski svet prekrstiti škofjo ulico v Jegličevo ulico in pristavlja: Nimamo nič proti temu. — To se je občinski svet ljubljanski včeraj odahnil, ko je to pripombo brali
lj Akcijski odbor (širši) državnik nameščencev, železničarjev in upokojencev ima prihodnjo sejo v petek 1. junija ob 19. uri 30 minut na Turjaškem trgu št. 2. Seja važna. Vse organizacije naj sigurno pošljejo delegate. Poročilo iz Belgrade. — Akcijski odbor.
lj »Emona« in meslna občina. Z mestnega magistrata se poroča, rla je g. župan dr. Peric sistiral sklep občinskega sveta glede na udeležbo mestne občine pri opekarni >Етопаг. Akcijski odbor Zveze delovnega ljudstva je ta županov ukrep soglasno odobril.
lj Člani kot. akad. starešinstva se vabijo,, da se udeleže danes procesijo Sv. Rešnjega Telesa skupno s kat. akad. društvi. — Zbirališče ob pol devetih pred semeniščem. — Predsednik.
lj Oklic ljubljanskim hišnim posestnikom! Odbor za prenos judenburških žrtev se je obrnil na Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s prošnjo, da ob cestah in nlicah, po katerih bo dne 2. junija t i. šel mrtvaški sprevod judenburških žrtev razobesijo žalne zastave. Hišni posestniki se vabijo, da se temu oklicu odzovejo.
lj Seja društva Dr. .1 .E. Krek sc vrši v petek
1. junija ob pol 9. zvečer v pisarni društvenega podpredsednika dr. .los. Mohoriča (Miklošičeva cesta 10). Razgovor o izdaji Krekovih spieov. K seji se vabijo tudi neodborniki, ki se za vprašanje zanimajo.
ij Preskrba Ljnbljnno г mlekom. S 1. majem t. 1. se je ustanovila namesto dosedanjega Mlekarskega oddelka Gospodarske zveze in Mlekarske družbe za Jugoslavijo nova delniška družba Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani, ki je prevzela aprovizacijo Ljubljane z garantirano zdravim higi-jeničnim predpisom odgovarjajočim pasteriziranim mlekom. Po začetnih težavah razpolaga danes z zadostno množino mieka, ki ga oddaja v poljubnih množinah na debelo in na drobno v evoji centrali, prodajalni« pod semeniščem in na dvorišču Gospodarske zveze ter ga dostavlja tudi na dom. — Pisarna se nahaja v Vojaški ulici 10 (Friškovoc) poleg Belgijske vojašnice telef. 446.
lj Mladinski dom — Kodeljcro. Danes v čo-trtek, dne 31. maja ob petih slovesen sklep šmar-nic, govor dr. Mihael Opeke, darovanje. Ob šestih popoldne nogometna tekma SK Primorjo rez : SK Slovan rez. Mod odmori godba.
lj Zabavni večer priredi društvo »Soča« v so-boto dne 2. junija v hotelu »Tivoli«. Na sporedu je: n.igovor, petje, godba, kupleti in komični na-etopi. Odbor vabi na to vseskozi domačo prire-
OPERA.
Četrtek, dne 31. maja: Zaprto. Petek, 1. junija: «Rigoletto«. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. — Red A Sobota, 2. junija: «Tosca«. Gostovanje g. Josipj Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. — Red D.
Za danes napovedana operna predstava Madame Butterfly odpade veied nenadne obolelosti gosta — gospe Bourafço. Uprava obvešča abonente E, da jim nadomesti to predstavo v prihodnjem tednu z napovedanim gostom. Prodane vstopnice ostanejo v veljavi. Danes zvečer sta obe gledališči zaprti. Dnevna blagajna prodaja vstopnice za petek — Rigoletto in soboto — Tosca z goelotu Rijavcem.
Pevski vestnik.
p Občni zbor »Ljubljane«. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je imelo v po-nedeljek, 28. maja, občni zbor, ki je bil skoro polnoštevilno obiskan. Vsled obolelosti predsednika g. dr. K i m o v c a je otvoril občni zbor društveni podpredsednik g. Rado Š t u r m , ki je v svojem poročilu spominjal na marljivo delovanje društveno in se zahvalil za neumorno in uspešno delovanje odsotnemu g. predsedniku in društvenemu pevovodji g. Marku Bajuku, kar je občni zbor potrdil z viharnim odobravanjem. Občni zbor je izrekel tudi pohvalo g. tajniku Pod gorniku, ki je moral žal službeno odpotovati, za njegovo vzorno delovanje, kakor g. blagajniku Medvedu. »Ljubljana« je priredila v preteklem društvenem letu štiri samostojne koncerte, zadnjega ob svoji 30let-niči; sodelovala je pa pri raznih prireditvah, kakor pri pevski prireditvi pri Devici Mariji v .Polju, pri Zvezni prireditvi v Celju, v Ihanu, v Selcah pri odkritju Krekove spominske plošče, v Škofji Loki, pri koncertu v Ljubljani 1. decembra, ki ga jc priredilo Jugoslovansko novinarsko udru-ženje, pri koncertu Zveze pevskih zborov in ob raznih drugih priložnostih. — Vsled prošnje dosedanjega predsednika dr. Ki-movca, ki radi bolehnosti ne more prevzeti več predsedstva, je bil soglasno za predsednika izvoljen g. Fr. S m o d e j, glavni urednik »Slovenca«. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Rado Št ur m, za tajnika g. Tone Kos, za namestnika g. Leopold Na gode, za blagajnika gosp. Jože K i k e 1 j, za namestnika g. Franc G 1 o b e 1 n i k , za arhivarja g. Fr. P a j k, za namestnico ga. Amalija Bajukova, za gospodarja g. Jernej L o ž a r , za nam. gdč. Karolina Gril, za nadzornika g. dr. Ign. Š i 1 e r. Društvo ima tedensko redne pevske vaje, in sicer za ženske vsak ponedeljek od 7. do 8. ure, za moške od 8. do 9. ure, skupne vaje pa vsak četrtek od 8. do 9. ure.
^rkven! vestnik.
SPORED
protc : jo presvetega Kcšnjega Telesa v stolnici
Ob 8. uri slovesna pontifiknlna maša. Ob pol
devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo — skozi Stritarjevo ulico — pred frančiškansko cerkev — T. blagoslov. — Skozi Wolfovo nlico, mimo Zvezde — Gosposko nlico pred križevniško cerkev, II. blagoslov. — Sk^ zi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje, II. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blaeoalov.
Éterf. Y7f?
STOVENECT«« ЗГ.~ШЈ*
BtflM K
Rasvrstitev.
1. B o 1 e : 1. Peta meetna deške osnovna iota. S. Tretja meetna deška osnovna šola. 8. Prva meetna deška oenovna šola 4. Prva deika meščanska šola. 5. Trgovska šola. 6. Pripravnica z deško vadni-co. 7. Realka. 8. Državna realna gimnazija na Vrtači. 9. Državna realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva driavna gimnazija.
П. Društva: 1. Krščansko socialna zven t zaeiavo. 2. Krščansko ženako društvo. 8. Katoliško «nladeniško društvo. 4. Katoliško drufttvo rokodelskih pomočnikov. 5. Akademična društva »Danica«, >Zarja< in »Borba«. Starešinstvo.
III.	Ženska Marijine d r u i b e : — 1. Dekliška Marijina družba lz Lichtenturna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 8. Stolne kongregacija z zastavo. 4. Kongregaclja Marije Pomočnice. 5. UrSulinska tretja kongregacija. 6. Kongregacija goapodičen in gospa pri oo. jezuitih.
IV.	Bandero Naše Ljub« Qospe. «- Ženske svetilke. — Narodne noše.
V.	Bandero presv. Rešnjega Teleta. Moški evetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vinoencijeva konferenca.
VI.	Dečki in deklice.
■VII. Prvi oddelek vojattva z godbo.
VIII.	Mestni magistrat Trgovska zbornica. Uredništvo. Univerza.
IX.	Oo. frančiškani Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim.
X.	Veliki župan z vlado in častniki.
XI.	Drugi oddelek vojaštva.
Verniki ob ulicah kjer se pomika procesija, naj pokažejo svoje »poštovanje do presv. R. T. a tem, da okrase ln razavetle okna na ulica
Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše.
8t. maše so od 4.-8. vsake pol ure. Po slovetnj osmi sta še dve tihi »v. maši: ob 9 ln pol 12. uri. Popoldne ob četrti in zvečer ob sedini uri sklep šmarni«.
* * *
e V Krlïankak ima ondotna Moška in mlade-elBka Marijina družba danes popoldne ob 6. uri ilovesen shod. Po govoru bo sprejem novo priglašenih mož in mladeničev, nato slovesne Utanlje. Prt iem shodu bo tudi darovanje v družblne namene. Udeležba pri tem glavnem družbjnem shodu je obrežna za vse člane.
e Mesec presvetega Rrca Jerasovejpi v cerkvi •r. Jožefa. Ves mesec junij je v cerkvi sv. Jožefa vsako jutro ob 6. sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob pol 8. kratek govor. Nato eo litanije in blagoslov. Na praznik presvetega Srca Jezusovega, ki se praznuje v nedeljo, 10. junija je ves dan, od pol B. zjutraj do pol 8. zvečer Izpostavljeno Najsve-tejše; ob 6. zjutraj je skupno sveto obhajilo; ob pol 11. pa slovesna sveta maši<; ob pol 8. zvečer je ftbhod * Najsvetejšim in nato posvetitev družin presvetemu Srcu. Ta dan dobe verniki v tej cer-svi popoln odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev m molijo po namenu sv. Očeta.
e Rakovnik. Praznik Marije Pom. kristjanov fe bil veličasten kakor doslej še nikdar. Število raste od leta do leta in leto« se je že v soboto r.bralo toliko ljudstva z dežele, iz vseh krajev Slovenije, s Kranjskega, Štajerskega in celo iz zasedenega ozemlja, da je bilo svetišče dvakrat premajhno. Pobožno in vzgledno je bilo obnašanje, kakor ga je o enakih navalih ljudstva najti le pri takih osebah, ki jih vodi verski čut. — Praznovanje je začelo « akademijo pri lurški votlini, kjer so se prav dobro obnesli mali pevci, godci in de-klamatorji. Noč je nudila ginljive prizore. V svetišču polno ljudi, v kapeli sotrudništva polno, po hodnikih polno in povsod molitev in pevanje pobožnih pesmi. Zjutraj od pol štirih do petih nepretrgano obhajanje in potem pri vsaki sv. maši. Toliko sv. obhajil se še ni nikdar razdelilo. Pred sv. mašo ob štirih je prav spretno pel zbor z dežele, med sv. mašo o pol šestih pa zbor sotrudnikov in lotrudnic, ki je žel splošno pohvalo. Med pontifi-kalno sv. mašo, katero je daroval zagrebški nad-Skof dr. Ante Bauer, velik prijatelj in dobrotnik đon Boskove družbe, ki Je lani poklical salezijanco v Zagreb, je prav dobro izvršil svojo nalogo zbor gojencev, spremljan z godbo. Od dveh do treh je koncertovala godba gojencev z Rakovnika. — Vrhunec je pa dosegla popoldanska slavnost. Po pridigi v svetišču in istočasno na dvorišču se je razvila procesija, ki jo smemo imenovati pravi triurni Marije Pom. kristjanov. Vodil jo je nadškof zagrebški. — Po procesiji, ki se je pomikala sredi velikanske množice gledalcev, zbranih ob cesti, je prevsvišeni nadškof podelil na notranjem dvorišču blagoslov z Najsvetejšim. Po slovesnosti je koncertovala godba Mladinskega doma, mali telovadci eo pa 8 spretnim proizvajanjem raznih telovadnih vaj zabavali občinstvo, ki je še dolgo ostalo na Rakovniku in se proti večeru razšlo z najboljšimi vtisi.
Vestnik S. K. S. Z.
Društvu ki niso dobila »Vestnika SKSZ< št. 5, naj ee javijo SKSZ, da ga jim naknadno pošlje.
Prosimo obvestila, če kje še žele jubilejni Spominski list. Prejemnike pa prosimo hitrega plačila po čeku.
Navodila (govor hi literaturo) za proslavo »v. Cirila in Metoda v nedeljo 7. julija objavi Vest-4ik št. 6, ki izide sredi junija.
Dopise za Vestnik prosimo na pisarno SKSZ Ljudski dom. — Tajništvo SKSZ.
" Učiteljski vestnlk.
Slomškova ivesa. Od borova seja bode v petek
popoldne v tajništvu. Začetek ob 4. uri. Dnevni red : Razprave o resolucijah za V. kat. shod, sprememba društvenih pravil in druge važne zadeve. Predsednik.
Poštne vesti.
Pristojbina aa shranjevanje in rairidnest pristojbin in kasen saradi oškodovanja poštnega dohodarstva. V pojasnilo razlik med prejšnjim in sedanjim poštnim redom prinašamo nekatere točke ii L in II. dela pravilnika. Ce hoče naslovnik za prevzemanje vknjlženih pošiljk pooblastiti eno ali več oseb, kak denarni zavod ali kako drugo pravno oeebo, mora napraviti po finančnem pri-stojbenlkn pravilno kolkovano prošnjo in pooblastilo ter oboje predložiti pošti.
Razen prej omenjene finančne pristojbine (kolkovlne) Je treba plačati za vsako pooblastilo, ki ga poŠta hrani in ima v razvidnosti, še posebno poštno pristojbino, ki znaša: a) za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali za dobo 16 dni, po 50 par; b) za pooblastila, ki veljajo za dobo preko 16 dni, po 2 dinarja za vsako koledarsko leto.
Ta pristojbina se plačuje v pisemskih znamkah, ki se morajo nalepiti na pooblastila. Na to pooblastilo se nalepi potem tudi pristojbina za vsako naslednje leto. Pooblastilu mora plačati predpisano pristojbino najpozneje do konca meseca vsakega leta.
Za pooblastila, ki so bila izdana 1. 1922. in ki so še v veljavi, morajo poravnati pooblastile! (ah pooblaščenci) prej navedene pristojbine naknadno najkasneje do 1. julija 1982.
Kdor se nalašč izogne plačanju poštnih pristojbin ali kdor zapiše kakršnokoli zlorubo poštnega dohodrrstva, mora plačati razen porta še globo, ki znaša desetkrat toliko kakor porto. — Če se ugotovi, da so na kaki pošiljki nalepljene že rabljene, iz več delov sestavljene, potvorjene ali sumljive znamke aH če se ugotovi, kakršnakoli zloraba poštnega dohodarstva, mora plačati pošiljatelj razen porta v dvakratnem znesku neplačane predpisane poštne pristojbine še globo v desetkratnem znesku neplačane pristojbine.
Spominska plošča poštnim ueliižbencom, kateri so padli na bojišča v svetovni vojni. Ministrstvo Je z odlokom štev. 18.032 z dne 20. marca t. 1. odobrilo predlog generalnega ravnatelja, da se viida spominska plošča poštnim, brzojavnim in telefonskim uslužbencem, kateri so našli smrt т svetovni vojni. Člani sveta so soglasno sprejeli predlog, da bi se v ministrstvu na vidnem kraju v notranjih prostorih poslopja vzidala ena ali pa dve mramomi spominski plošči, na katerih bi bil v zlatih črkah tale napis: »Za domovino zaslužnim uslužbencem poštne, brzojavne in telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na teh ploščah naj bi bila v abecednem redu imena: 1. vseh tistih, ki so padli v bojih od 1. 1912 od 1. 1920.; 2. vseh tistih, ki so umrli za dobljenimi ranami ali pa za boleznimi in zavoljo vojnih naprav; 3. vseh tistih, ki so za okupacije izginili radi svojega pa-trijotičnega vedenja; 4. vseh tistih, ki so umrli v ujetništvu ali pa v sovražnih taborih kakor inter-niranci; 6. vseh tistih Srbov, Hrvatov in Slovencev, poštnih uslužbencev, kateri so kakor dobrovoljci pomrli ali izginili na solunski fronti ali kateri so kakor vojni begunci stopili v vrste katerekoli zavezniške armade za časa vojske in tam padli ali pomrli za ranami ali pa po ječah bivše avstro-ogrske monarhije kot talci ali narodni mu-čeniki in 6. imena vseh onih, ki so še živi, pa so radi dobljenih ran popolni invalidi. Na zgoraj omenjeni plošči bo v zlatih črkah stalo zapisano krstno ime, začetna črka njihovega imena in priimek; 2. službeni značaj, v katerem je kdo umrl ali pa dobil rane, ki so ga storile za popolnega invalida; kje in kdaj je umrl in v katerem vojaškem činu.
Inž. I. Be-
ljenje, da sme postaviti plinarno, v svrho cestne razsvetljave v londonski Četrti St. Margarethe. 1. aprila 1814 je Clegg do-gotovil delo in ves svet se je čudil novi Krasni razsvetljavi.
Z neverjetno naglico se je razširila plinska razsvetljava. V letu 1823, torej le devet let po postavitvi prve plinarne, je imelo že 52 angleških mest cestno razsvetljavo s plinom.
Na Angleškem se je stvorflo še več družb, katere so se pečale le s postavljanjem plinaren. Družba Impérial Continental Gas Asociation je postavila kot prvo plinarno v Nemčiji v Hamburgu in leto dni pozneje v Berlinu in dragih mestih. Ta družba je bila še pred svetovno vojno imejiteljica mnogih plinaren v Nemčiji. Ko je leta 1894 izstopil Windsor iz Cnartered Gaslight and Coke Compagnye, ter se preselil na Francosko, je tu ustanovil francosko družbo, katera je zgradila leta 1819 plinarno v Parizu. J Tudi v Združenih državah Severne Amerike je plinska razsvetljava takoj v začetku pridobila mnogo tal, vendar se pa še dolgo časa ni mogla uspešno razvijati dalje, ker so manjkali podjetni ljudje, kakoršna sta bila Windsor in Clegg. Prvo plinarno v Ameriki je dobilo mesto Baltimore leta 1802.
Skoro 50 let pozneje, nego se je ustanovila prva plinarna v Londonu, je dobila tudi Ljubljana svojo ljubljansko delniško plinarno, katero je stavil Augsburčan L. A. Ripdinger in dogotovil 18. novembra leta 1861, Do leta 1906 je bila plinarna last delniške družbe, potem pa jo je prevzela mestna občina v svojo last.
Slično kot večina plinaren je tudi ljubljanska plinarna v začetku proizvajala plin le iz lesa. Ta plin pa je bil seveda mnogo slabeji, nego je svetilni plin iz premoga, imel pa je tudi to lastnost, da je zelo poškodoval plinarniške naprave. Ko je cena lesu poskočila, se je tudi ljubljanska plinarna leta 1894 preuredila na obratovanje s premogom. Od tega časa se je
začel plin uporabljati v višji meri tudi prf privatnih strankah. Ob izbruhu svetovne! vojne je bil dovoz premoga iz Češke kot tudi iz Poljske otežkočen, iz Anglije pa jđ popolnoma prenehal.
Oddaja plina se je morala omejiti za.M radi pomanjkanja za izdelovanje plina pri* pravnega premoga, stranke niso moglei rabiti plina v isti množini, kot bi hotele i» to je zelo škodovalo razširjenju plina. Šej danes po tolikih letih jc zelo razširjeno mnenje, da ljubljanska plinarna ne more proizvajati dovolj plina in da je radi tega; oddaja še vedno omejena.
Še večje težkoče so doletele plinarno^ ob prevratu, ko je dovoz inozemskega' premoga radi neurejenih železniških razmer popolnoma prenehal. Takrat se je moralo pričeti obratovati z domačim trboveljskim premogom, ki je v dosedanjih pečeh dajal slab in smrdljiv plin. Ta plin je povzročal pri gorenju duh po gorečem žveplu. Trboveljski premog se je rabil zai izdelovanje plina v našem mestu le kratek čas, bila je to le prehodna doba iz neurejenih razmer v normalno obratovanje. Ko je bil dovoz angleškega in češkega premoga zopet mogoč, je tudi ljubljanska plinarna pričela obratovati s tem premogom. —
Nestalne valutne razmere, ki zelafj podražujejo obratovanje z inozemskim premogom,so dale povod, da se je delo* valo na izumu dunajskega prof. dr. Stra-cheja, po katerem se lahko rabi tudi ru* jav premog, kot je trboveljski, za izdelovanje dobrega, nesmradljivega plina. Te-, kom par let se je ta način tehnično tako izpoplnil, da delujejo vse novejše naprave brezhibno.
Maribor in Celje že imata te naprave, sedaj pa se tudi ljubljanska plinarna preureja po tem načinu, ki bode omogočal plinarni oddajati plin vsem strankam po ceni, katera bo lahko vodila še bolj uspeš* no konkurenco z vsemi trdnimi kurivL Dana bo možnost vsem slojem, da se oko-* ristijo s tem cenim in praktičnim kurivom.
Letos je ravno 120 let, odkar sta goreli po zaslugi tehnika Murdocha prvi dve plinovi svetilki na javnem prostoru pred livarno v Birminghamu. 2e leto dni nato je bila cela tovarna razsvetljena s plinom.
V družbi s svojim nadarjenim učencem Cleggom je Murdoch pričel postavljati male plinarne v tovarnah, kjer se je plin rabil le kot svetilno sredstvo v tovarnah samih.
Po vsej pravici moramo torej smatrati Angleško za zibelko plinske industrije; Murdocha v družbi s Cleggom pa kot iz-najditelja tehnične izrabe produktov suhe destilacije premoga. Pojav, da nastane s suho destilacijo premoga, lesa in šote gorljiv plin, je bilo že znano začetkom osemnajstega stoletja, saj omenja kemik Stephen Hales, da je nastal pri destilačnih poizkusih s premogom »gorljiv elastičen zrak«. In vendar je preteklo mnogo časa, da se je ta pojav tehnično izrabil. Cleggu gre glavna zasluga, da se je ta nova industrija v kratkem času močno razvila, ker je on iznašel priprave za čiščenje plina kot tudi regulatorje za njegov tlak.
Ko sta Murdoch in Clegg z uspelimi napravami dokazala svetu svojo brez-dvomno veliko iznajdbo, sta pa zamudila zavarovati si pravico do izuma s patentom. Podjetni možje kot Stancliff, Creight in Windsor so izrabili to napako ter stvo-rili delniško družbo z imenom Chartered Gaslioht and Coke Compagnie, katere namen je bil trgovsko izrabiti Murdocho-vo delo.
Delovanje te dražbe ni bilo uspešno, dokler se ji ni posrečilo pridobiti Ciegga. i Šele ko je Clegg prevzel tehnično vodstvo wy>ni»n« družbe, ie družba dobila dovo- nagovori: «Fanti»! Dovoli vojne, dovolj
J. G.-.
Upor bivšega nacSomest-
v
Judenburgu.
(Spomini na judenburške dogodke 1. 1918.)
Bila je nedelja 12. maja 1918. Nahajal sem se istega dne kot vojak pri nadomestnem baonu 17. pp. v Judenburgu, katerega smo karakterizirali z bolj pravilnim imenom «Hungerburg«. Sicer smo bili popoldne prosti, a kaj nam je bilo do tega, ko smo bili lačni kot volkovi v najtrši zimi po sibirskih stepah. Zadnje dneve so nam odtrgali še tisto bore malo kruha, ko smo že itak dobivali vsak peti dan le en podolgovat hlebček, a po novi naredbi so nam vzeli še četrtino že tako do skrajnosti reducirane porcije. Ležali smo v ba-j rakah, po večini zatopljeni vsak v svoje, misli, le tu pa tam se je lahko opazilo gručo, šepetajočo si že takrat o boljši bodočnosti, o zlati svobodi.
Vstal sem, ker sem si zaželel družbe, da bi vsaj hipno pozabil kruti glad. Okoli blodeč sem opazoval mladeniče letnika ; 1900, kateri so pred dobrimi par mesci > zapustili svoje domače, ter se preselili v to mučilnico, na katero so mi obudili spomin naši časopisi s priobčenjem članka, da se je osnoval pripravljalni odbor za prevoz v domovino naših nesrečnih fantov, postreljenih od grozne neusmiljene avstrijske soldateske, katera ni imela srca niti za od gladu umirajoče lastno ljudstvo.
Bili so, kakor sem že omenil, mladeniči letnika 1900. Kako jih je uničila ta kratka doba gladovanja! Niti enega zdravega obraza, moč izčrpana. Stopil sem v sosedno barako. Na slabih, ušivih, z drob-ljeno slamo natlačenih slamnicah so ležali ti trpini z motnimi očmi, nemo uprtimi v strešno tramovje, kakor bi pričakovali od zgoraj pomoči.
Vrnil sem se na svoje mesto nekaj pred deveto uro zvečer. Legel sem, a spanec me ni hotel objeti, to pa vsled vtisa, katerega sem pravkar opisal in pa vsled gladu, ki je postal resnično neznosen. Slutil sem, da nikakor ne more iti tako dalje, da se bliža pogin Avstro-Ogrski in da se mora ta neznosni položaj kmalu spremeniti. Kako so se moje misli strinjale z drugimi, se je par minut pozneje pokazalo.
Hočem opisati upor po spominu, kar sem doživel tiste dneve, dokler in koder sem bil očividec dogodka.
Nekako ob 10. uri zvečer poči zunaj strel, a obenem se začujejo udarci sekire ali temu podobnega, najbrže po kakih vratih. Skočilo nas je par raz slamnite ter teklo ven. Nismo se motili. Kantina, katera je stala na sredi našega bivališča, je bila že ulomljena, vrat razbita, a notri so si nekateri tešili glad. Stekel sem nazaj do moje opreme, ter se pričel opravljati, tedaj se vrata barake s hruščem odpro, a j v barako plane korporal Hafner, ki nas1
strdanja! Opravite se in vsak naj odide na svoj dom.« 2al, da je moral plačati te besede s vojim življenjem. Dalje ga ni bilo mogoče slišati, ker je nastal velik hrup. Vsi so se z naglico pričeli opravljati in v vseh je vladala le ena misel — dovolf vojne, proč od tod, najesti sc do sitega. Nabasali sano si puške, ker so prinesli v barako cel zaboj municije, a nato smo se vsuli iz barake kakor roj čebel. Pričelo se je strašno streljanje, zbijanje in vpitje. Od gladu pobesneli smo demolirali vsa skladišča, koder smo se nadejali, da bo kaj za pod zob. Dobili smo tudi v kuhinjski shrambi sod vina, kateri je bil kaj hitro prazen, ker Slovenec ceni to zlato kapljico. Korajža je bila tedaj še večja. Vsak je jemal na svojo pest. Eni so si tlačili v, torbe kruh, sladkor in draga živila, dočim so drugi udrli v pisarne, da bi prišli do^ denarja, katerega bi potrebovali za potovanje. Gotovo so ga tudi dobili, ker sem videl popolnoma razbito blagajno 1П. nadomestne stotnije. V tej zmedi sem butnil ob tovariša, katerega obraz je bil dozdevno ves krvav. Vprašal sem ga, kje je to izkupil, a on mi smeje ponudi skodelico, v kateri se je še vedno nahajalo nekoliko krvavordeče marmelade. Povedal mi je, da se je sam namazal po obrazu zgolj z veselja, da se je zopet enkrat najedel ter si tako pripravil še zajtrk.
V tem nas je nekdo pozival: «Fantje, v mesto, k strojnici in drugi nadomestni stotniji.« Bili smo namreč ločeni. Naša stotnija, t. j. III. nadomestna se je nalia* jala južnovzhodno od mesta, II. nadomestna stotnija pa je bila na skrajnem severnem delu v bivšem samostanu, a oddelek strojnice se je nahajal prav blizu nas, menda v neki privatni hiši, ravno pri vhodu v mesto. Drvili smo po cesti do hiše< kjer je bila nastanjena strojnica. Bili sma še kakih trideset korakov odaljeni, ko se pokaže z balkona dotične hiše mal vis* njevkast plamen, a hkrati hitro rezko pokanje ter sikanje krogel nad nami. Vsak je skočil hitro, kàmor je pač mogel, ter si skril vsaj glaVo, če mu ni bilo mogoče skriti celega telesa. Nekateri so slišali prvič sikanje krogel in so jo raje popihali nazaj. Dotični, je streljal z balkona, nas nahrali: «Nehajte streljati, vrnite se, drugače bomo pričeli mi, a ne tako kakor sedaj nad glavami, temveč med vas.« —i Nismo hoteli verjeti tem besedam, ker so bile izgovorjene čisto v slovenskem narečju, ter se ponovno pričeli zbirati na cesti. A zopet je zapela strojnica prav kratko smrtno pesem, toda zadostovala je. Poskaknli smo ravno tako hitro v skrivališča, kakor popreje, vendar so bile pa krogle hitrejše, kajti na cesti je obležalo do trideset fantov, nekaj mrtvih, drugi pa več ali manj ranjeni. Kdo je bil ta junak, ki nosi te ljudi na vesti, ne vem, ker je bila temna noč. Sicer so govorili drugi dan različna imena častnikov in podčastnikov, a o tem molčim, ker jaz nisem poznal nikogar. Ne vem, kako so zmagali uporniki, kateri so še ostali pri hiši v bližini ker jaz iu nekoliko drutiib smo se
Štren 9.
SftTVENEC, đne sr: ma|a T92&
Sbr. T2L
splazili po obcestnem jarku do druge poti, hoteč priti strojnici za hrbet ter napasti ta odelek z dveh strani Ko smo prišli v mesto, smo se srečali z drugimi uporniki, kateri so v času naše odsotnosti pritegnili nase tudi moštvo strojnice. Tudi pri II. nadomestni stotniji so se brez obotavljanja pridružili in demoliranje se je pričelo tedaj ne le po eraričnih skladiščih, temveč tudi po privatnih trgovinah, kar je trajalo do ranega jutra. Vračal sem se truden, izmučen s svinčeno težkim želodcem vsled preobilo 7.avžitih jedi in pijač na svoje mesto. Prišedši v barako sem padel na slamnico ter takoj zaspal. Vzbudil sem se nekako ob enajstih dopoldne ter šel nekoliko na pregled. A komaj sem stopil na cesto, sem zagledal, da ženejo gručo Janezov v senci bajonetov tuji vojaki. Hitro sem se skril za tamkaj stoječe drevo, toda prepozno. Opazil me je nekdo od one patrulje in ko so prišli do mene oziroma do drevesa, sem se moral na poziv vodja straže pridružiti drugim. Spoznal sem, da govore naši tiratelji mažarsko. Bili so v polni vojni opremi. To je moral biti gotovo kak polk na poti v fronto, a vsled rabuke je bil poslan semkaj. Zaprli so nas v male celice v samostan. Zatrjujem, da so nas nabasali v vsako teh lukenj toliko, da smo ležali in sedeli drug vrh drugega. Pred vrati je stal surov mažarski vojak, ki je pri vsakem hrupu prijemal za držaj oz. vžigalno vrvico ročne granate. V takem mučnem položaju sem ostal z drugimi vreA tisto popoldne in celo noč. Drugo jutro se mi je posrečilo preriti se do vrat, ter prositi stražarja, da me pusti na stran. Po dolgem čakanju na druge, katere je vodil zopet drug stražar, sem prišel na vrsto. Ušel sem takrat čisto slučajno, brez namena. Ko sem prišel iz stranišča, sem pogrešil stražnika. Izrabil sem priliko, preskočil tistih par stopnic iz prvega nadstropja na dvorišče, ter se pomešal med Mažarc. Nobeden me ni ničesar vprašal. Prišel sem brez ovire zopet nazaj v barako na svoje mesto. Srečen sem bil, da sem se iznebil tega neprijetnega zapora. Dobil sem še par tovarišev, kateri so se tudi na enak način iznebili zapora v samostanu in s temi smo ugibali, kaj se bo zgodilo sedaj z nami. Eden pravi: «Dc-cimirali nas bodo.« A drugi ga zavrne: «Najhujše, kar bo, bo to, da nas bodo pognali sedaj naravnost v strelske jarke.« Zadnjemu sem se pridružil tudi jaz, ker sem vedel, da je avstrijsko-mažarski teror že kolikor toliko zrahljan in upal, da se ne bodo upali poslati vsled razburjenja trpečih avstrijskih narodov nad nas krvnike ter izzvati s tem nov upor na drugi strani. Imel pa ni prav ne eden ne drugi, kajti Avstrijci so delali po sveje in s tem «svojim« tudi žalostno končali.
Nekako ob dveh popoldne je prišel "vojaški avditor iz Gradca. Nagnali so nas iz barak na dvorišče in pričelo se je zasliševanje. Pred nami je stal avditor in nek častnik, kateri nam je prestavljal njegove besede v slovenščino. Spominjam se, da je govoril, da bomo najhuje kaznovani, in da nc zaslužimo drugega kot smrt na vešalih, vendar, ker je sam cesar Karel polku naklonjen ter mu dal ime njegovega sina Otona «Kronprinz-Regiment«, in ker se je na raznih bojiščih junaško izkazal, izraža upanje, da če odkrito imenujemo krivce upora, bodo le oni kaznovani s smrtjo, a mi moramo pokriti in izbrisati zločin proti državi z nadaljnimi junaškimi čini na polju časti in slave, A nihče izmed nas ni imenoval nikogar. Vsak je izgovarjal le sebe, da se upora ni udeležil, kot dokaz je navajal svojo sebno nenavzoč-nost. Ko je avditor uvidel, da ne bo zaže-Ijenega uspeha, nam da znamenje za razhod. Zamišljeni, malo v skrbeh, smo se vrnili na svoja ležišča. Tretji dan je bil razglašen preki sod in izvedeli smo, da bo ustreljenih več upornikov. Nikdar ne bom pozabil dan 16. maja 1918, kajti takrat je izvršilo avstrijsko vojaško sodišče strašen zločin nad nedolžnimi mladimi ljudmi, ki niso želeli drugega kot zadostne hrane in konec morije ljudstva. Popoldne ob dveh so nas nagnali zopet iz barak v nastop in odkorakali smo par sto korakov po cesti izven mesta. Na levi se je razprostirala mala tratica, a takoj za njo strmo pobočje hriba. Tu smo obstali, ter se postavili v čelne vrste. Kmalu smo opazili čudno razvrščeno četo, katera se je pomikala proti nam. Kot prva je bila četica mažarskih vojakov, a za njim so korakali štirje naši vojaki, obsojeni po prekem sodu na smrt z ustreljenjem, obdani od štirih Mažarov. Kot zadnji so bili naši, katere so izgnali iz zaporov ter jih pustili zastražiti, akoravno smo bili vsi brez vsakega orožja, s celim polkom preostalih Mažarov. Ta žalostni, pretresujoči sprevod je zavil mimo nas na tratico ter kakih petnajst korakov od nas obstal Začeli smo se zavedati, da so nas prignali sem zato, da bomo priča grozni moriji mladih in gladnih ljudi ter da bi izbili iz nas enkrat za vselej upornega duha. Nato nam je prebral častnik obsodbo, vsled česa se kaznovani ustrele, a skoro prepričan sem, da ni vedel ne on niti mi, zakaj. Vseh se je polastilo jtfoboko sočutje do ne-.
»rečnih žrtev, jeza da se ne moremo otresti krutih Mažarov, ki »o nas trpinčili pri vsaki priliki.
Na tratici je bilo že vse pripravljeno. Prvi je moral pred puške korporal Hafner, ki je bil priznan glavnim krivcem upora. To je bil dotični, katerega sem preje omenil, da nas je spravil vse k uporu. Pravim, ne on! On ni imel tako mogočnega tipliva na nas, da bi nas vrgel s vojimi par besedami v naročje smrti. Avstrijska vlada sama je zanetila upor in v prvi vrsti bi morala dajati ona odgovor. Pokleknil je pred štiri vojake-rablje. Vojni kurat mu je govoril poslednje bodrilne besede, a njemu ob strani stoječi major je izvlekel sabljo, vzdignivši jo visoko kvišku zamahnil ter zavpil «Feuer!« Iz gozda jc odmevalo «Feuer«, kakor bi narava sama zahtevala ogenj na one, kateri to vrše. Slišali smo netočno pokanje pušk. Torej tudi rablji so se zavedali, da vrše strašno dejanje nad sestradanimi ljudmi. Hafner je padel, a umreti ni hotel, akoravno ie imel štiri projektile v sebi. Zopet je počila puška, menda na povelje zdravnika, ki je ugotovil, da še ni mrtev. Vendar še ni umrl, ter s tem dokazal, kako težko umirajo nedolžni. Šele po šesti krogli, katera mu je prevrtala čelo, ter mu razbila zadaj vso lobanjo, je izdihnil dušo.
Drugih dveh ali treh se vsled razburjenosti, jeze, otožnosti in sploh čuvstev, katera navdajajo človeka v takih trenutkih, ne morem spominjati. Vem le toliko, da se je ponavljalo prejšnje dejanje, dokler niso biii vsi obsojenci mrtvi. Po končani justifikaciji smo se zopet vrnili v spremstvu Mažarov na svoja mesta.
Dva ali tri dni potem sta bila zopet dva ustreljena, vendar to pot nismo bili prisiljeni prisostvovati. Bil je četovodja Rogelj, ki je bil večkrat odlikovan in še nek drug mladenič.
Nekaj drugih so obsodili v večletno ječo. So li morali nastopiti kazen takoj ali po vojni, ne vem, ker od teh obsojencev nisem nikogar poznal.
Tako se je končal naš upor, za katerega smo prvotno mislili, da nam ni prinesel nobenega sadu. A kmalu smo spoznali, da je bil to predhodnik pogina one sile, ki nas je tlačila in mučila do skrajnosti.
! i kraijestva dolarjev.
Amerika se smatra za najnaprednejšo državo sveta. Svoje misije pošilja v naj-	1 oddaljenejše dežele, da snujejo bolnišnice in šole, da širijo smisel za zdravstvo, medsebojno pomoč, kulturo. Neizrečeno veliko	, dobrega store te misije s svojimi bogatimi	! gmotnimi sredstvi in Evropa sama jim je	■ dolžna veliko hvale. Toda ko čitamo v	j ameriških listih poročila o vnebovpijočih	j socialnih razmerah v Združenih državah samih, se moramo začudeni vprašati, kako	j morejo Amerikanci po daljnem svetu lečiti	| celo manjše rane, dočim se v njih lastni	; deželi skoro nemoteno razvijajo največja	! zla. Neglede na to, da je vsa ameriška za-	j konodaja prikrojena v zaščito kapitalisti-	! čnih interesov, so na mnogih krajih vgnc^-	! dene razmere, ki bijejo v obraz vsaki kul-	j turi in vsakemu človeškemu čustvovanju. Izberimo iz ameriških listov zadnjih mes-	j cev le nekaj zgledov.
PREMOGOVNA PEKLA.
Vzgojni urad Združenih držav je uvedel pred kratkim preiskavo razmer, v katerih živi mladina v premogovnih okrajih. V okrajih mehkega premoga v zapadni Pennsylvaniji je odkrila to-le: V najboljših okrajih obiskuje šolo do osmega razreda samo 19% otrok. Mnogo otrok zapušča šolo že v tretjem ali četrtem razredu. Nad 30% otrok, ki zapuste šolo, ne zna ne citati ne pisati. Šolska poslopja so borne lesene kajže sredi dima in blata, ki jih nihče ne popravlja in ki so po zimi mnogokrat neza-kurjene. Ker je vse zemljišče izpodkopano z rovi, katerih ne zasipajo, kakor bi morali, se dostikrat pripeti, da se šola — kakor druge premogarske hiše — pogrezne v zemljo. Premogarske naselbine so strahovito natlačene. L. 1920. je v Shenandoahu živelo na prostoru pol kvadratne milje 24 tisoč ljudi! Ljudje stanujejo po 3—5 v eni mali sobi. Hiš premogovna družba ne popravlja ter so mnoge razkopane in napol razpadle. Mladina v teh nesrečnih naselbinah je duševno in telesno popolnoma zapuščena.
Podobne razmere je našla komisija tudi v Ohio, Indiani in Illinoisu.
Ker je v zadnjem času začel premogovnim podjetjem premog zastajati, so mnoga pozaprla nekaj rovov in brez najmanjšega usmiljenja vrgla na cesto na tisoče rudarjev in njihovih družin. Naj poginejo delavci, samo da se ohrani cena premogu na dosedanj višini.
OTROCI IN ŽENSKE NA POIJIH SLADKORNE PESE
Federalni otroški urad je objavil poročilo o delovnih razmerah na poljih sladkorne pese ▼ Michiganu. Tu se vdinjajo cele družine z materami in otroci. Ženske in otroci — ▼ starosti 6—16 iet — morajo dela^ JRO ЦттгДЗ ur M dan na Doliu. Pri tem

ostajajo otroci, ki še niso za delo in posebno tudi dojenčki, brez varstva in brez nege. O šolskem obisku otrok seveda ni govora. Za stanovanje služijo tem kočujočim družinam včasih stare farmarske hiše, največkrat pa premestljive lesene, papirnate ali kositrne koče, mnogokrat tesen kara-vaiski voz. Mnogokrat je prostor za celo družino pretesen in se člani vrste da pridejo pod streho. Plača celih družin znaša za sedemmesečno delo 500—800 dolarjev, to je toliko, kakor zasluži boljše plačan delavec sam.	,
PEONAŽNI SISTEM V FLORIDL
Čisto slučajno je pred kratkim ameriška javnost doznala, da je v Floridi v veljavi peonažni sistem, to se pravi da dobavljajo oblasti raznim podjetjem jetnike na kontrakt. Kako divje razmere vladajo tu, razvidimo iz naslednjega: Neki Martin Talbert iz Severne Dakote je šel po svetu in prišel tudi v Florido. Ker mu je zmanjkalo denarja, se je vtihotapil na neki tovorni vlak, da bi se tako vozil brezplačno. Toda zasačili so ga. Namesto pa da bi ga za ta mali prestopek primerno kaznovali in potem izpustili, so ga z drugimi jetniki poslali v gozde napravljat drva. Fantu se je posrečilo o svoji usodi obvestiti starše. Ti so se obrnili na floridske oblasti s prošnjo, naj njihovega sina takoj osvobode proti temu, da oni polože zanj globo. Oblasti so jim enostavno odgovorile, da fanta ne morejo nikjer najti. Talbert je v tem obolel na malariji in kmalu nato tudi umrl. Sedaj je dvignila svoj glas fantova domovna občina in pozvala dakotsko vlado, naj stori energične korake. Vsa stvar je prišla tudi v javnost. Floridski guverner je uvedel preiskavo in na dan so prišle stvari, ki nié ne zaostajajo za grozotami iz »Stric Tomove koče«. Dognali so, da je na farmi državnega senatorja Knabba umrlo zaradi slabega, nečloveškega ravnanja 6 državnih kaznencev. ki so tam delali. Zamorko She-field in njeno 20 letno hčer, ki bi morali pred državnim preiskovalnim odborom pričati o ravnanju z jetniki, so na tej farmi enostavno ustrelili. Nekega mladega kaz-nenca so pazniki tako dolgo bičali, da je na posledicah umrl. Trupla umorjenih so zagrebli brez duhovnika in drugih prič. Podobne razmere vladajo po vseh jetniških kempah v Floridi.
JEKLARSKI TRUST.
To vsemogočno podjetje je na zelo pretkan način uredilo čim najizdatnejše izkoriščanje delavskih moči. O primerni priliki je znižalo delavstvu plače za 15 do 30 centov na uro, nato pa začelo vabiti delavce, naj si kupijo delnic jeklarske kompa-nije in postanejo tako interesirani na njenem dobičku. Ponudba je zelo lepa, toda kaj, ko si navaden delavec spričo nizke plače nikakor ne more toliko prihraniti, da bi si kupil delnico. Pač pa to lahko store dobro plačani uradniki in preddelavci. Ti potem zaradi večjih dividend neusmiljeno priganjajo delavce na čim največji napor vseh sil. — Jeklarski trust pa še na drug način skrbi za svoje interese. Nedavno je prišlo na dan, da dobiva predsednik najvišjega sodišča Združenih držav, Taft, od jeklarskega trusta 10.000 dolarjev letne »pokojnine«. Ta pokojnina ne prihaja v Taftove roke neposredno iz rok trustove uprave, ampak iz Carnegiejeve zapuščine, sredstva pa nedvomno izvirajo iz tekočih dobičkov jeklarskega trusta. Lahko s mislimo, da je predsednik najvišjega sodišča vsaj s svojimi simoatijami vedno na strani trusta. Ko se je nedavno zvedelo za to pokojnino, je nastal v ameriški javnosti velik krik in vlada je bila prisiljena proti Taftu uvesti preiskavo. Trustu to seveda ne dela preglavic, ker bo vedno znal najti novih »prijateljev« na vseh položajih.
ODPRAVA ZAKONA O MINIMALNI PLAČI ZA DELAVKE.
V dvanajstih ameriških državah so imeli zakon, ki je določal najmanjšo plačo za ženske delavke. To je bilo zelo potrebno, ker je ščitil najšibkejše pred brezvestnim izkoriščanjem in zagotavljal vsaki ženski plačo, da je mogla z njo živeti. V nekem kokretnem slučaju, tičočim se kolumbijskega distrikta, je pa nedavno višje sodišče Združenih držav proglasilo, da je zakon o minimalni plači za delavke protiustaven. Lahko si je misliti, da bodo to razsodbo uporabili v svojo korist tudi delodajalci ostalih držav, ki imajo gornji zakon. Ravnateljica ženskega urada Združenih držav, Mary Anderson, je označila gornjo razsodbo za veliko nesrečo. Urad je pre-iskal plače 120.000 delavk in dognal, da 80.000 delavk zasluži manj nego 16 dolarjev na teden in 30.000 manj nego 10 dolarjev, to se pravi, da ogromna večina delavk ni zadostno plačana.
KRUTI IZSELJENIŠKI PREDPISI.
Na Ellis Islandu ▼ New Yorku, kjer čakajo izseljenci, da jim ameriški uradniki pregledajo listine in da jih preiščejo zdravniki, se dogajajo neprestano pretresljivi slučaji. Marsikdo mora nazaj v Evropo, kjer je prodal vse, kar je imel, kjer nima nobenega svojih, ker so bili že pred njim odšli v Ameriko in ga sedai sxftbiii za se-
boj. Celo člane ene družine trgajo drugega od drugega in dovolijo vstop na ameriška tla enim, a drugim ga odrečejo. Deporta-cija pa visi nad vsemi ie tudi potem, ko so že naseljeni. O nekem posebno pretresljivem slučaju poročajo ameriški listi pravkar. Družina Schwatz iz Romunije se je že pred več leti izselila v Ameriko. Leta 1920. je prišel za njo £e najmlajši sin Jožef. Takoj so ga dali v ljudsko šolo ter je z normalnim uspehom prišel do 3. razreda« Tu je pa ameriška oblast zahtevala, da mo* ra fant znova na zdravniško preiskavo, češ da je slaboumen. Zastonj so se starši sklicevali na šolske uspehe — priseljeniška oblast je odredila, da mora deček nazaj y Evropo, kjer nima žive duše, ki bi zanj skrbela. Obupani starši so se obrnili na razne oblasti, da bi nečloveško deportacijo preprečili in za enkrat dosegli vsaj kratko odgodenje. Končni uspeh je pa zelo negotov.
To bodi par migljajev tistim našim ljudem, ki hrepene po Ameriki kakor po obljubljeni deželi. Napnimo raje doma vse svoje moči, da se razmere izpremene tef pridno delajmo vsak v svojem delokrogu, potem nam Amerike, ki je bila že toliko našim ljudem kruta mačeba in poguba, ne bo treba.
Socialni vestnik.
REFORMA ALI EKSPERIMENT?
Kako se godi železničarjem v Jugoslaviji, H gladujejo, hodijo razcapani in od katerih še mnogo prebiva v vagonih, kjer si uničujejo zdravje in življenje, je splošno znano. Pa za to stvar ni smisla, recimo še: ni srca, ne vrše se nikake reforme.
Med redke ugodnosti, ki jih nudi železnica evt> Jnn uslužbencem, je brezplačna zdravniška oskrba. Reči se mora, da je bila ista vsaj v Sloveniji dosedaj prav dobra in gre slovenskemu zdravništvu vsa čast in spoštovanje. Toda glej, pride nov referent in že hoče »reformirati«, toda ono, kar je v redu in dobro. Dosedaj in po celem svetu se pazi na to, da je zdravnik kolikor mogoče lahko pristopen, da se more o pravem času, tudi ponoči dobiti, saj vsi vemo, da bolezen in nesreča ne čakata, nego da j« zelo često treba prav nujno na pomoč.
Na podlagi sedanje uredbe so kot železniški zdravniki nastavljeni po vseh večjih krajih zdravniki, ki opravljajo to službo še poleg svoje glavne službe, in je teh zdravnikov primeroma dovoljno, dasi so nekateri zelo obloženi z železniško-zdravni-ško službo. Dandanes ima namreč pravico do zdravniške oskrbe ne samo uslužbenec sam, nego vsa njegova odbina, mati, oče itd., krntkomalo vse, kar živi pri njem in od njega. Železniški zdravniki sc dosedaj bagatelno plačani in so zahtevali pravično plačilo. Kaj si pa zmisli zdravstveni šef v rainistr-stvu? Reforma, redukcija! 1 Vsi dosedanj^ zdravniki, ki eo delali zastonj od prevrata naprej, se odstavijo, mesto njih pa se nastavijo le 3 do 4 zdravniki, takozvani : s e k c i j s k 1 zdravniki, ld bodo vedno potovali po progi, dobili 2—3000 dinarjev mesečno ln stali le v službi železnice. Ni tre-ba mnogo premišljevati, vsakdo bo sam uvidel, da delo, katero sedaj opravlja 40 do 50 zdravnikov, n« bo mogla nikdar upravljati le dvojica ali trojic« zdravnikov! Kaj bo temu sledilo? Železničarji is njih rodbine bodo v resnici brez zdravnika, v slučaju sile pa se bodo zatekali k najbližjim neželez-niškim zdravnikom in bodo bolniške blagajne morale ogromno plačevati za zdravniško delo, ki je dandanes takorekoč zastonj. Poleg tega se je izračnni-lo, da bi »sekcijski« zdravniki veljali 6 do 7 kral toliko, kolikor veljajo dosedaj vsi zdravniki ekupajt Tedaj znamenita »reforma« 1 Sicer se bo ta refor na, katero je najbolje nazvati opasen eksperimen na tako važnem delu uprave, kakoršen je železnica itak prav hitro izkazala kot ne izvršljiva, ker je absurdna. Čudno je le pri nas, kako se v naglici skle-pajo zakoni, uredbe in odredbe, ki potem ostanejo na papirju, povzročajo pa vznemirjenje, krivice it škodo. Čemu imamo neki državni zdravstvo-ni svet, ako se delajo take važne »reforme« lahko od posameznih neodgovornih ekaperlmentator-jev?
Taki »reformatorjt-vseznalci« spadajo pravz» prav v preiskavo že iz vzroka, ker ue vprašajo preje poklicanih strokovnih organov in to je v tem slučaju: Državni zdravstveni svet.
Opozarjamo na to zadevo vso javnost ln ministrstvo narodnega zdravja. Organizacija železniških zdravnikov je gotovo pripravljena staviti umestne predloge za ureditev zdravniške službe, какогбпо zahtevajo razmere v naši kraljevini, ki ne sme po-stati polskusni kunec, nego skrbno upravljcna domovina.
i Osemnajvturni delovni dan. Kako neprf> merno dobro se imajo delavci v kulturnih državah nasproti ubogim sužnjem po deželah, katere nimajo socialne uprave, dokazuje primer v tvor-niči za svilo v Tšifčn na Kitajskem, kjer delaj« dečki po 18 ur na dan sa borih 6 centov mezde V tvornici za vžigalice v Tientsinu delajo po pet najst ur na dan, a najbolj Izkoriščajo otroke v tkalnicah v Tientsinu, kjer morajo dnevno delati polnih 18 (!) ur, ako se hočejo preživeti.
s Državna borna dela. Pri veeh podružnicah Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju Ir Murski Soboti je iskalo v preteklem tednn od 13 maja do 10. maja 1923 dela 399 moških in 152 leu-skih delavnih moči. Delodajalci eo pa iskati 24в moških in 204 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 429. Promet od 1. jan. do 19. maja t L izkazuje 28.307 strank in sicer 10.614 delodajalcev ln 12.783 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4555. Dela iščejo: rudarji, kovači, strojni iu stavbni ključavničarji, sedlarji krojači, Mvilje,
Sfev. m,
sotknkc, за* зт/ жф \ш
Stran T.
peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, lev-Ijarji, mizarji, knjigovodje, piaarn. moči, vajenci, va-jeulve itd. — V delo se srpejmejo: gozdni delavci, ïelezolivarjj, pečarji, usnjarji, leani strugar, soda-vičar, natakarji, zidarji, pleskarji, vagojiteljice, aluft-kinje, kuharice, vajenci itd.
Prosveta.
ETNOLOŠKO-VEROSLOVNI KONGRES se vrši od 17.—20. julija t. L v St. Gabrielu pri Dunaju. Kongres je v prvi vrati namenjen udeležncem iz Poljske, Litvanje, Češkoslovaške, Avstrije, Ogrske in Jugoslavije ter ima namen dati pregledno orientacijo o sedanjem stanju primerjevalnega vero-slovja. Da se ta veda čimdalje bolj razvija, vidimo iz dejstva, da se ustanavljajo po vseh vseučiliščih v Evropi in Ameriki posebne tozadevne stolice. Pa tudi revije, brošure, popularna predavanja skrbijo pridno za to, da se seznanijo širši sloji ljudstva s to vedo.
Akademiki, bogoslovci, veroučiteljl, profesorji so vabljeni k ndeležbi pri tem kongresu. Predavali bodo strokovnjaki iz raznih dežel, v prvi vrsti omenimo učenjake: P. Schmidt, evetovnoznani etnolog (o prakulturah), Francoz P. Pinard o panba-bilonizmu, magizmu, animizmu, totenizmu, P. Koppers o veri na Ognjeni zemlji, prof. Wunderle iz Wurzburga o verski psihologiji, prof. Klameth iz Olomuca o Babilonu in bibliji, prof. Menghin iz Dunaja o prazgodovinski vedi Poleg tega bodo misijonarji Stenz, Schumacher, Schebesta razlagali verske nazore Kitajske, vzhodne in južne Afri-
ke. Kongree bo trajal štiri dni in vsak dan bo 6 predavanj. Stroški bodo primeroma nizki. — Vse podrobne informacije daje in priglase sprejema dr. Lambert Eiirlih, profesor, stolno župnišče, Ljubljana.
pr XXVI. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, vsebujoča dela Matije Jame in Ivana Zajca se otvori v petek dne 1. junija ob 10. dopoldne.
pr Slavni italijanski pesnik in roman oplnee Aleksander Manzoni je umrl ravno pred 50 leti (28. maja 1873) v Milanu. M an zoni je glavni zastopnik moderne italijanske romantične literature. Izmed njegovih del so znani Slovencem slasti >Zaročencipretresljiv roman dveh revnih zaročencev. Ta roman je preložen v vse svetovne jezike.
pr B. Luboveki umrl. Eden najpriljubljenejšfh poljskih pisateljev, romanopisec in prijatelj Sienki-evičev, Edvard Lubovski, je umrl v Varšavi v starosti 83 let Študiral je v Krakovu, kjer je 1. 186S dovršil študije. Udeležil se je poljske vstaje, nakar je živel v Varšnvi. Spisal je celo vrsto povesti, podlistkov, životopieov, kritik, zgodovinskih študij, veseloiger itd.
Turistlka In sport.
Danes ee vrši kolesarska dirka napovedana od kolesarske >Ilirije< na progi Ljubljana—Tržii —Ljubljana km 80. Start točno ob 13.30 pri km 2 v Zgornji Šiški. Cilj istotam. Prihod prvih dirkačev približno ob 15.30. Na štartni listi so naši najboljši dirkači ter se obeta zanimiva borba na ciljn aa zmago.
Ilirija : «elemiïareki SK Slsak. V nedeljo, 8- junija ob 15.30 se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Zelesničarskim ŠK iz Siska in kombiniranim moštvom Ilirije. ŽSK je oden naj-
ргадж ■'.ггоЈвкглкиа'
boljfiih hrvatskih prorteetahdh moôtev. Gostoval f te lani v Ljubljani, kjer je podlegel korab. moštvu Ilirije z 1 : 2, dočim je v revanžni tekmi v Slaku imagal s 4 :2. ŽSK otvarja dunes svoje no-
HA8K o.6™0 ^84* * tekmo Proti zagrebškemu
»Slovensko lovsko draStro« priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti, g. polkovnika MU A. Vučkoviča letoènje tekmovulno streljanje • krogljo v nedeljo dne 8. junija na vojaškem strelišču v Ljubljani. Pričetek tekme za mladinsko in vojaško skupino točno ob 9. uri dopoldne, za ostale skupine pa po dveurnem opoldanskem premoru ob 2. uri popoldne. Tekmovalno streljanje se zaključi nepreklicno ob 6. uri popoldne. K tekmovalnemu streljanju v posamezne skupine je pri-puščen proti vplačilu določene prijavnine vsak državljan kraljevine SHS in sicer:
a)	k mladinski tekmi v starosti nad 10 do 20
let;
b)	k vojaški tekmi aktivni, rezervni, upokojeni ali v ostavki nahajajoči se člani vojske, orožnižtva, obmejnih čet, finančne straže in policijskega zbora;
c)	k tekmi v ostalih petih skupinah pa vsi drugI udeleženci v starosti nad 18 let v smislu določil, razglašenih v društvenem glasihi >Lovec< (letošnja izdaja št 6—10) in razvidnih na dan tekme na strelišču. Prijavnine sprejema v dneh pred tekmo društvena blagajna v Ljubljani, na dan tekme pa bla-
Mefeorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vfš.
gajna na strelišftu. Za skupini a) in b) »o preskrbljene puške in str olivo na strelišču, za ostale skupine pa Je prinesti orožje ia strelivo s seboj. Po zaključku tekuie in izvršeni oceni ee neposredno ua to razdele zmagovalcem na strelišču častne prizna-nice in darila. Ker je ta vsakoletna prireditev tata» is strokovno poučnega kakor tudi iz kultarnoepor-nega stališča pomembna in velezanimiva, vabi Slov. lovsko društvo najširšo javnost k udeležbi. Kadi. osebne varnosti na strelišču iu rednega poteka cele prireditve pa se prosijo v naprej vsi udeleženci ta brezizjemno pokoravanje na dan tekmovalnega streljanja napram odredbam rediteljstva.
ženltna ponudba.
Posestnikov sin, star 25 let, dobro izvežban v kmetijstvu, želi znanja v svrho ienitve z dekletom od 18 do 25 let, ki bi imela srednje posestvo. — Ponudbe i naslovom jc vposlati na upravništvo «Slovenca« pod Šifro: .GORENJEC«. — Tajnost zajamčena	3242
Knjigovodja
perfekten bilanci st ižč« službe, — Ponudb« pod «AC "N« na upravo lista.
Cae op>iei>-vanja	Barometer v mm	'lurm«-meter » 0	dtiereuoft v O	.n•1x1, vetrovi	fa.iavinu t mm
29./6. 21 h	737-4	1?'7	07	V. ohl. vth.	
30./5 7 h	736 0	18-9	0-6	megla	2-2
80./5. 14 h	734-6	20-6	1-6	d. jas	
Več dobrih pomočnikov In dva vajenca
«prejme MARTIN ŽURAN, sobni slikar, Ljubljana, Mestni trg št. 12.	3273
Organist
IŠČE SLUŽBE. Zmožen je voditi večje cerkvene in d ruš t v. zbore ter obenem iynik posojilnice in Konsumn. društva z ■«'«čletno prakso. Naslov pove uprava.
VESTEN IN ZANESLJIV
obč. tajnik iDorganist
IŠČE v Sloveniji primerne službe. - Cenj. ponudbe na upravništvo lista «Slovenec« pod Šifro: «Vestnost 3257«.
Franc Lipej, trgov, z mešanim blagom v Brežicah, sprejme 2 dobro izvežbana
trgovska pomočnika
mešane stroke. - Rellektira samo na dobro izvežbane moči in plača po dogovoru.
Kdo mi posodi Dražba v Spodnji šiški,
10.000 Din proti 18% obrestim za «Uri mesece? Garancija na posestvo. - Šifra: «Dobra garancija 3264« na upravo lista.
ZANESLJIV
Izkušen mizar
samec, « primernim kapitalom, vsaj deloma vešč lesne trgovine, se sprejme kot DRUŽABNIK in obratovodja pod dobrimi pogoji. — Ponudbe pod «PARNI OBRAT 3203« na upravo «Slovenca«.
NA NOVI PARNI ŽAGI dobe mesto:
Gatrlst k polnojarmeniku
popoln, izvežban in samostojen delavec;
lesni prejemaiec
popolnoma izvežban in zanesljiv;
skladiščnik
samostojna moč, kateri se razume na izdelavo raznovrstnih zabojev ter na tozadevne stroje. Prednost imajo starejše samske moči. — Spričevala in pogoje naj pošljejo na: FRANC OSET, VRANSKO PRI CELJU.	3206
Kmetijska ulica štev. 112.
V nedeljo 3. junija popoldne ob 3. se bo oddala spomladanska in jesenska košnja na dveh travnikih.	3236
Ugodna prilika!
Radi pomanjkanja prostora PRODAM
več spalnic
iz trdega in mehkega lesa po priznano nizkih cenah.
MATIJA ANDLOVIC,
mizarstvo, zaloga pohištva, Vidovdanska cesta 6 (prej Radeckega cesta). 3243
Bukovo oglje
prima, suho, kupujem stalno. - Ponudbe z navedbo cene za franko vagon. Rudolf ZORC in KOMP., Ljubljana.	3249
Vrtne
zložljive, zelo lično izdelane, dobavlja franko vagon Borovnica po 60*— Din komad, STOLARNA
A. K0B1, Borovnica.
MARTIN ŽURAM
SOBNI SLIKAR, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 12,
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, cene zmerne. 3272
V najlepši legi Bohinjskega jezera se nahaja HOTEL SV. DUHs 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in kopališče na razpolago. - Izborna kuhinja. - Postrežba točna in solidna. - Cene zmerne. -Za mnogobrojen obisk se priporoča FELIKS SELJAK, hotelir.
шаБввввввввввввввив<
FIŽOL kupi
vsako množino Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
вивввнаввпавввка&аиа!
Otroško postelj
kompletno KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod «Otroška postelja 3279«.
Enonadstropno hišo
z devetimi stanovanji na Selu PRODAM. Cena nizka. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod številko 3261.
stroj št. 8
PRODAM. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 3223.
1ЧГ» Ljubljanska tvrdka SPREJME "9C
gospodično
fratera zna na pisalni stroj in pisarniška dela. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod št 3274.
->•* Sprejmemo zanesljivega "•C
POTNIKA.
»TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana,
Karlovska cesta štev. 4.
Qtminib IŠČE Primerne SLUžBE, OUUJlilR najraje na kaki parni žagi. — Ponudbe je poslati na upravništvo «Slovenca« pod: «Strugar 3247«.
SPREJMEMO
ica parno žago in tovarno pohištva.
Vešč korespondence in knjigovodstva. Le prvovrstna moč, lesno-strokovno izvežban in samostojna moč! — Spričevala, reference in
pogoje na naslov: MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA, Moribor. 3219
Družabnika
zanesljivega, trgovsko naobraženega, z nekaj kapitalom, IŠČEMO v svrho razširjenja obstoječe, dobro idoče trgovine v Ljubljani. — Ponudbe pod: »Mešano blago« na Anončni zavod Drago Beseljak In drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3241
I Irarinil/ vešć knjigovodstva in vseh UIdUlIlIV pisarniških del, • parletno
prakso v večjem denarnem zavodu, i«U nastopiti mesto SLUŽBE v kakem industrijskem podjetju ali večji trgovini v Sloveniji. Gre tudi na deželo. Cenjene oonnrthç r navedbo pogojev pod «Zna« čaj 3224« na upravništvo «Slovène*«.
POZOR!	POZOR!
Javna dražba.
V skladišču špedicijske tvrdke R. RANZINGER se bo od 5. junija 1923 od 9. ure nadalje prodalo na javni dražbi različno pohištvo, več novih in rabljenih moških in ženskih oblek, perila, čevljev, sukna, svile, nogavic in drugo; nadalje kave, sladkorja, čaja in masti. 3277
m / $ r' ' штшт^
na periferiji mesta Ljubljane pod ugodnimi pogoji naprodaj. Stanovanje takoj na razpolago. Primerno za uradnika ali obrtnika, ki dobi s 1. julijem 1923 tudi lokal. — Informacije pri: Aloma Company, an. družba, Ljubljana, Kongresni trg št, 3.
z gumo, po ceni naprodaj žc od 250 Din.
Ljubljana, Zvonarska ulica št. 1«
Prodam hišo
z malim vrtom in lep kos dobre njiv« kot stavbeni prostor, 5 min. od postaje,; v Preski 31 pri Medvodah. Cena nizka, stanovanje prosto.	3244
Preselitev trgovine.
PRODAM PO UGODNI CENI
0 IfinZ) Sv" CIRILA m METODA iz
Лт I\I|J** trdega lesa, krasno pobarvana, 180 cm visoka. - Dalje pozlačen, iz litega železa, 1 m visok KRISTUS NA KRIŽU. — Naslov v upravi lista. 3276
Bučno seme
dva vagona, KUPIMO. Ponudbe z vzorci in ceno na »МЕХГОА«, mednarodna eks-portna in importna d. z o. z., LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 33.	3278
Naprodaj ie več damskih letnih svilenih in dragih
oblek ter zlat nakit
posebno prikladen k narodni noši,I v GRADIŠČU štev. 2, L nadstr. 3260
Po ugodno nizki ceni PRODAM
kolo, moški šivalni stroj, harmoniko in roč. voziček
- Pojasnila daje gostilna MIKLAVC, Komenskega ulica štev. 36.	3254
v Domžalah štev. 56
^ JE NAPRODAJ. Več pore lastnica MARIJA GOR-JANC ▼ Kranju. 3262
SBi
no znanj a svojim cenjenim odjemalcem, da se v drugi polovici prihodnjega tedna preseli iz dosedanjih prostorov
v Kolodvorski ulici
Dalmatinovo uiico
i ——— — Minimumu ii mm m	i urim r i iiiiiiiiiiiiiiiiiimiir • .cvn
v novo stavbo Mestne hranilnice
(poleg hotela Štrukelj)

Stran 8.
8E0VEITEC, аб* Sirni«|li тежл
Нмк. Ш,
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE fvan Bogataj, konce», elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. tože Marke*, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijnnsko ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, koilarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Siev. 28. Korn T., Poljanska ccsia Sfev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in droge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lu do vile Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
dinarje.)
STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljane, Mir je itev. 2.
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orieni« d. d, Sodno ulica 3, Tel. 463 Ranzinger R., Cesia na jui. železa 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINO; SuSnik A, Zaloško cesta St 21, Ljubliana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIK1: MikuS L, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavee, pri «Zlati lopati«, Valva-zorjev trg Štev. 7.
ZALOOA POHIŠTVA: F. Fajdigo sin, Sv. Petra cesta Stev. 17
Velika zalona
aznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, .ESENIH vozičkov na 4 kolesih, DVO-KOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STRO-IEV m vsakovrstnih delov. - PNEVMATIKA na debelo in drobno poceni. Spre-emajo se rs« popravila. «TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov n delov. LJUBUANA, Karlovska e. 4.
kraste, liSaje odstranjuje pri človeku ln živalih Naftolmaiilo, ki Je brez duha in ne ma2e perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 7 Din. pri TkNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija.
Brusne kamne
za KOSE, prave italijanske, nepresegljlve v dobroti, modro GALICO, raiijsko ličje, morsko travo za modroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12.	2761
„DIAMALT"
Pozor pekli »Diamalt«, trenile« Haaier I Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kako« vosti, m edino dobi pri glav. zastopnika za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočinil
III
NAPRODAJ vsled družinskih razmer. -Oboje v najboljšem stanju na stalni in močni vodi, sposobni tudi za kako drugo industrijo. — Naslov v upravi «Slovenca* pod itev, 3164, (Znamka za odgovori)
Шодт cefir/e
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
a. I E. Sha M м"и!Ј""°о.
Prva Jugoslovanska tovarna
žalnzij, rolet, lesenih in jeklenib zastorov 6. SkrbSč nasledniki
Iraća Uidakcoić
Zagreb, lllca 40
Telefon: 4-92, 23-19.
Ustanovljeno 1889 izdeluje vse vrste rolet, kakor: Jeklena, le-lesena, platnena, pletena omrežja, solnčne plahte ln vse dele za iste.
Zahtevajte cenike in proračune.
0031/0 vsi poznavalci tâ/yh/yi auto pneumatike AJllKUJ Xer se V031 $njo najsigumeje tn stane na kilometer najceneje. Zadeva rte cenik
d. 3 0. 3. 'Dunajska cesta 36.
Cable
Stock 9ug0'flut0
I Preselitev trgovine!
os
® ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl.
a
' vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo
««*	trgovino z Dunajske ceste št. 6 preselil
IU
I Pred škofijo št. 16
RJ
131 ln prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska.
Amerikanske zapuščine
naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskimi oblastmi REŠUJE s USPEHOM najhitreje in NAJCENEJE OBL. KONC. PROMETNA PISARNA	|llI|1|p(1<11|
»UNIVERSAL«
V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ST. 28. — Dopisujemo tudi v madžarskem ln vseh drugih evrop. Jezikih.
S3rat>ilišče Rogaška Slaïina
Sezona: Жај — september.
Zdravljenje vseh želodčnih ln črevesnih bolezni. Cene zmerne. H? pred- in posozoni znatni popusti za rs«, 50% 3rž. uradnike, oficirje in duhovne vseh priznanih veroizpovedi, in njih
rodbinske člane.
Največja udobnost.	%a\[{eva)l9 prospekte.
Zastopstvo
STROJNA OLJA vseh vrst.
CILINDROVA OLJA.
AUTO OLJA v sodih in roCkah
PLIN0V0 OLJE v žel. sodih in cisternah.
T0V0TNA MAST v sodih od 50 — 200 kg.
KOLOMAZ za žel. vozičke v sodih od 60 — 200 kg.
BENZOL v žel. sodih.
METZLERIT à la Klingerit in Gum. mašiljke vedno v zalogi
A. LAMPRET, Lin&îjana, Krekov tro 10
Telefon 247.
NAPRODAJ JE
TRAČNA ŽAGA
(Bandsage) 700 mm rolne. — ALFRED AMANN, Tržič.	3032
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne strofe
GR1TZNER
v veh opremah za rodbinsko ln obrtne rabo ter vse posamezne dele, olje, igl« za vse sisteme. Ediuo le pri
JOSIP PETELINC,
IidUBUdflJsm, Sv. PetPO nasip 7
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija^ srajce, kravata, potrebščina za šivilja, krojače, čevljarje, secliar-e, gumbi, žlice, noži. Aa veliko in malo. Večletna garancija. Ceno najnižje.
Kcnmateljsfoo zdravilišča.
m
Čast nam Je obvestiti slavno občinstvo, da smo uredili v naši tovarni posebni oddelek za
lasorezbarijo in strugarstvo.
Izdelujemo vseh vrst držala za zvonove, podložne de-SČice, držala za vsako industrijo, lcakor tudi s se fasonirane predmete za mizarje in industrijo, lesene svečnike, yti ugane in rezane. Preskrbljeni smo z vsemi najmoderne šinii stroji ter smo v stanju vsako naročilo brzo in kulantno izvesti. Obenem priporočamo naše bogato preskrbljeno skladišče električnih lestencev, nočnih svetilk in vseh ostr.Hh elektrotehniških potrebščin. Lastni izdelek električnih baterij iu žepnih svetilk.
Ivan Paspa i sinovi
Poslovnica: Bojovićeva ul. 9. Int. telef. 8—S9
Zagreb
Tovarna: Gunduličev« nI.41. Telefon 7—26.
U\№
ШШШШШШШВШВЕШ
burg-Amerika linijo in
ElnSicd-Ainalkan unes Inc.
Uiijalha
$1Ш051 MBIteîCC, бјНђЦапа, Kolodvorsha ulica šf. 26.
Sprejeme polnlke v Suîno In severno Ameriko. izdaša focna pojasnila ln prodaja vozne Hsie.
Ф^оа i r цшшапе vsah lesen. yiÊva© zastopstvo m JKgoslavtfo ^
l 6. DraSttoiic, zagrel»
ces«a i.Ti državnem kolodvoru.{pg
POdCllŽiltCC :	*	-
ВЕОФПАО: DaiimmsHa uSlea ž». $D$AM: Шо Of. svoševič, Karollntsffa cesta S60. SPi.il: AnfC »Ui£,	ШкЛа 13.
črnil: m imriimt
Ш¥ШЈ:	I. »imilrUeflC d Копзр., Hulevard КгаЦа
Aï€hsaïnlra 18ï. ¥IL. SECKEBHt : Duian L|. РМВДотК, Tra Nraifa Petra 4.
Potnike spremila të® Ifiafflfturga mužtocnl uradnih*
m
KUPIMO
1 čevlj. sekahi stroj
(Stanzmaschine) na transmisijski pogon. — Ponudbe na: »TovUS«, tvornlc«1 kož, Tržič.	3?"
več vrst, KOLESA raznih nodelov, najnovejši motorčki amerik. tipa »Evans«. Velika zaloga pneumatike in de-ov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi v»a popravila, emajliranje in poniklanje. — wTcîhlin^// F- B. L., tovarna dvoko. tf I ï lUUIia^ les in otročkih vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta St. 4. 2661
Otroški vozički
Parcele POZOR! Bencin-motor
Uravnalnik
(Abrichtmaichlne) so takoj NAPRODAJ po znatno nizki ceni. Več se poizve m I
PRULAH Stev. 8.
3194
Iščem malo posestvo
ali VILO z velikim vrtom na Gorenjskem, blizu Celja ali Maribora. Cena 1 do 2 mil. kron. — Ponudbe pod «Zdrav kraj« na upravo «Slovenca«.	3178
HIŠE
m
lumia svoj;© пш nowo xgralenb m шшШ^ ra^iirienci deiailv%o
trgovBsio ^^^
v lastna hSžl na Hest^^m tre y itev. :?.4.
Ustanovljena !eta 1835.
Tvrdka si dovoljuje pripomniti, da bo ob tej priliki prodajala prvi mesec po znatno znižanih cenah, na kar se cenjeno občinstvo prav posebno opozarja, g
Ljubljana, 26. maja 1923. Izda» konzorcij >Sicveaca«.	Odiu>vonii urednik: Mihael Moškerc v Liubiiaui.
Beogradu
IMAMO v Beogradu in okolici njegov: nad 300 HIŠ in prostorov naprodaj. — Cene so ugodne. — Prodajne posle vrii najtočnejše in najvestnejše «AVALA«, trgovsko podjetje in STEVAN TORBICA, Beograd, Kralja Milana 36.
Sprejemam popravila
in izvršujem točno in najsolidneje vss
kleparska dela.
GUSTAV PUC, kleparska delavnica, | SP. ŠIŠKA, Vodnikova cesta štev. 9.
Kompletna rabljena moderna
parna naprava za barvanje
in večja množina ANIUNSKIH BARV po jako nizki ceni naprodaf. Interesenti naj se zglasijo pod «UGODNO 3165« n> upravništvo «Slovenca«.
Kolesarji !
Oglejte si veliko zalogo dvokoles, kompl z dobro pneumatiko, od 1900 Din dalje. »TRIBUNA« F. B. L„ tovarna dvo koles in otrotkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta Itev. 4.	2959
Kupimo OPALOGRAF
ie rabljen. - Ponudbe z označbo cen» ln velikosti na naslov: Telovadni odsek OREL, Šmarieta, Dolenjsko.	3215
Jugu slov aaska tiskarna v LiuKIiani.
010211030902000800020001010001010002010011070601010201000500000100020100020200020102010101000000000201010200000053020200090509090805