PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini AA ■« Abb. postale I gruppo * C16D& tzU lir Leto XXVIII. Št. 206 (8299) TRST, petek, 1. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STALIŠČA ZDRUŽENJA CONFCOMMERCIO IN TAJNIŠTVA KPI ZANIMIVI IN STVARNI PREDLOGI ZA OBVLADANJE CEN IN NARAŠČANJA ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Conifcommercio govori o sistemu avtodiscipline trgovcev in o olajšavah za uvoz - Predlogi KPI se nanašajo na boljše izkoriščanje gospodarskih zmogljivosti - Francoski in nemški predlogi glede sistemov PAL in SECAM RIM, 31. — Predsednik vlade Andreotti se je danes sestal z ministri za industrijo in trgovino Ferrijem, kmetijstvo Natalijem in ** državne udeležbe Ferrari Aggradijem, s katerim je obravnaval j|r*dvsem zapletena vprašanja naraščanja cen in življenjsqih stroš-'°v ter ukrepe, o katerih bo vlada razpravljala na svoji prihodnji *»ii. Vedno bolj je očitno, da bo vla-morala pripraviti tehtnejše in Usbeznejše ukrepe, da zavre str-naraščanje cen, saj je rimski R°skus dokazal, da so enostranske Maksimirane cene povsem nesmi-•alrie in v praksi dosežejo prav Tratno od enoga, kar naj bi ustva-hl». Confcarnmercio je poslala danes Predsedniku vlade Andreottiju pi-srien prediog. ki predvideva sistem avtodiscipline vseb trgovcev, da se Zagotovi ustrezna raven cen živil. Predsednik Orlando piše v sprem-n®m pismu, da gre za resen po-??us s strani italijanskih trgovcev, r* seveda ne predvideva nobenih pdežev, ki v trgovini niso možni, ettiveč za poglobljeno in razširje-izkušn jo lanskega božiča, ko so 'f nekaterih mestih že uvedli sistem adzorstva nad cenami. Predvideni sistem se najprej najava na zbiranj? podatkov o ce-na ravni po!:... i ter o razčle-ajenih cenah za posamezne izdelke d> na drobno in na debelo. Cene nadzirali samo oni trgovski obra-J; ki prostovoljno pristanejo na to 'Mrido in naj bi se za sedaj omeji na živila široke potrošnje. Po-?ajinska združenja trgovcev bi ,&rala obrazce, ki bi jih sestavili im°Vc* ’n bi tako označila za vsak nelek minimalno in maksimalno i^o ter obrazložila morebitna zvi- *anja ij?ako zbrane podatke bi nato ana-šjjrali in preučili v trgovinskih gornicah, za katere menijo trgov-.' da so najprimernejši organ, saj v njih že zastopani potrošniki, Kovci in proizvajalci. Na tej osno-J bi prišlo do orientaci.jskih cen, ^ služile za ustrezno usmerie-J* Potrošnje in ki bi predvidevale ^ksimalne in minimalne cene. , ^sem trgovcem, ki bi pristali na TVlKi, J . i XI14 , mi l' onolz treba zahtevati suspendiranje plačevanja dodatne carine za uvoz kmetijskih pridelkov iz tretjih držav. Javni organizira in zadruge naj uvozijo večje količine mesa in živil iz tujine ter nai jih neposredno posredujejo tržišču, tako da se ustvari močna konkurenca tradicionalnim špekulativnim posrednikom. Razviti je treba kmetijsko in potrošno zadružništvo in zadružništvo med trgovci na drobno, da se omogoč. .neposreden nakup blaga in izločijo parazitski posredniki. Predsedstvo vlade je danes zanikalo obstoj tajnega dokumenta o izbiri barvne televizije, lu ga ie objavil katoliški tednik in katerega je kasneje zanikalo tudi predsedstvo francoske vlade. Farnesina pravi, da ni mogoče povezovati izbire sistema barvne televizije s francoskimi predlogi, ki zadevajo politiko I gospodarske skupnosti. Prav tako * tudi zanikajo, da naj bi nekaj podobnega predlagala tudi Nemčija in da sta o tem včeraj govorila zunanja ministra Medici in Schell, ko sta se sestala v Miinchnu. Oba zunanja ministra sta že /feraj na tiskovni konferenci zanikala, da sta se pogovarjala tudi o barvni IV. Uradni demantiji vseh vlad so običajno potrdilo, da so vesti tiska vsaj delno utemeljene, saj ni dima brez ognja. Zelo verjetno tudi tokrat niso povsem iz trte izvite številne govorice, ki krožijo okrog izbire sistema PAL in SECAM ter to še zlasti, ker jih na dokaj prepričljiv način širijo nasprotniki prvega ali drugega sistema. Kaj predlagajo Francozi? Po vesteh iz številnih virov, naj bi Francozi govorili, da bi uvedba sistema SECAM utrdila prisotnost Italije in Francije na Sredozemlju in kar povezujejo z jamstvi za stabilnost dobav petroleja za Evropo. Francija je tega mnenja, da je treba v okviru EGS obnoviti ravnovesje na področju elektronske industrije in zavreti napadalnost nemške industrije. Francija ie pripravljena iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiimfiTiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiii OSTRE POLEMIKE 0 CENTRISTIČN1 VLADI Pobudo, bi izročili ustrezni znak, Id.bi ga lahko nalepili na izlož-S i Orientacijske cene pa nai bi oko publicizirali z naipotnemb-,Jsimi sredstvi obveščanja iavno-tako da — „„ bi zanje potoršni-ahko pravočasno izvedeli, druženje trgovcev meni. da bi ristem onemogočil sporadične jj^kulacije. saj bi nadzorovali ce-v proizvajalnem ciklusu ter v . iotnem postopku prehajanja blaga Potrošnika. Na ta način bi tudi Ohiogočili strmo dviganje cen Vendar pa trgovci istočasno tudi gorijo, da ti ukrepi ne morejo Učinkoviti, v kolikor se isto-j0° ne odstranijo razlogi za zvi-cen mesa in nekaterih dru-«vil, ki tako resno prizadevajo m! '}a'Vtanske družine in ki se tudi U?.Za.i° na uradno statistično ugodno raven življenjskih stroškov ki. ? njo povezano draginisko do-šoo. cj. bij zvezi zahteva Confcommer-h' da se začasno ukine carina irjUvoz živine in mesa iz tretjih SC*V in to kljub določilom Evrop-ci Gospodarske skupnosti. Trgov-tjj. hato predlagajo začasno prekine * * * * v Plačevanja občinskih ootroš-L« davkov na nujno potrebno po-Vjjj.bto blago, ki je zabeležilo najti«’ Skok cen. V zvezi z resnimi VrtS^i' ki i‘h Predvidevajo z lV* bo davka na dodatno vrednost bj? Pa predlagajo trgovci, da naj Vfjj® davek uvedli postopno za vse Nft^vil. lak° da ne bi prišlo do ‘‘rega dviganja cen sk. ŽVezi s cenami in z gospodar-objg Položajem ie tajništvo KPI ^;Uo danes krajše poročilo, v tat „um ugotavlja, da ie to rezul-4, jjSreuov vjacje Andreotti-Malago-bel^^tvarjajo se nove težave za Ce in delavske množice in W' 5c ifi gospodarski razvoi ter ii^,, dek proizvodnje. Tajništvo KPI vl-ia. da ni mogoče doseči nad \v,'/a na naraščanjem cen in na-'cm življenjskih stroškov, če aano ne napravi tudi te-PpiitjT. Preokret o gospodarski Pubri • 'd bo sposobna zagotoviti ^Gospodarski razvoj. Tret« je ,v'ti izkoriščanje vseh sied-°krepiti produktivne inve- loijp V?H ri da se dvigne splošna ra Sto^jCduktivnosti italijanskega go-Va in Poveča zaposlitev ter Vaj n? Prične reševati pereča ■j, ,an.ia Juga in kmetijstva. te ^Pištvo KPI nato obravnava ce .nnvaja naslednje predloge: življenjske stroške ter v tej H Jeno je treba znižati odstotke, jje j b Predvideva IVA za dobri-Usluge nujno potrebne za živ-Preklicati je treba zviša-Vr ef°nskih tarif in podaljšati N.iai° ^rif za vse služnosti, kjer od države določene cene. k * ie treba zaporo najemnim ri'twri*nvne prostore. V okviru Kongres PSI v Genovi od 9. do 14. novembra Velik odjek na Saragatov članek o obnavljanju levega centra RIM. 31. — Tajništvo PSI je uradno sporočilo, da se bo kongres socialistične stranke vršil v športni palači pomorskega sejma v Genovi od 9. do 14. novembra. V pisunu, ki so ga poslali pokrajinskim tajništvom, so obrazložili tehnične in organizacijske razioge. zaradi katerih so prestavili datum kongresa, ki je bil prvotno določen, da se prične 29. oktobra. V osprediu današnje politične kronike pa je včerajšnji članek lea-derja PSDI Saragata. ki se .ie zavzel za obnovitev levega centra in ki je na ta način ponovno resno ošibil vladno centristično koalicijo. To je danes ugotovil poslanec Galloni, predstavnik levice v KD, ki pravi, da se pričenja nov politični razgovor, ki bo nujno ploden, pa čeprav morda ne prav v kratkem roku. Galloni ie mnenja, da se ustvarja nova alternativa katere nosilec je v KD poslanec Mo- ro in ki ie povezana s stališči vodilnih predstavnikov PSI. Gre skratka za ustvarjanje pogojev da se premosti sedanja efentristična vladna formula. Povsem logično pa se razburja ragatovi izjavi nevarnost za so-ragotovi izjavi nevarnost za sodelovanje liberalcev v vladi. Bi-gnardi je mnenja, da v politiki doslednost ni povsem obvezna, da pa je zaželena in v določeni meri tudi nujna. Blgnardi podobno kot je včeraj že Fanfani. govori o volivnih izidih in o volilni kampanji, iz katere naj bi izhajal poraz levega centra in demokratična alternativa. Za njega je bistveno, da se vlada upira komunistični opoziciji in v tej zvez: oporeka Sa-ragatu, da vodi zmedeno razpravo. ko na eni strani govori o omejevanju na levo, na drugi pa bi moral priznati, da ie z levim cen- nuditi konkretne usluge Italiji v okviru EGS in to zlasti glede spornih pridelkov, kot so vino, koruza, sadje in zelenjava. Končno predlaga Francija, da bi skupaj z Italijo na enakopravni osnovi skrbeli za razširitev sistema SECAM po svetu in da bi zaradi tega ustanovili v Rimu študijski center za preučevanje elektronske tehnologije na področju Sredozemlja. Nemški predlogi niso nič manj vabljivi. Nemci predvsem pravijo, da bi se z izbiro sistema PAL Italija tesneje povezala z najbolj naprednimi državami v Evropi, kot so Nemčija in Skandinavske države, kar bi ime.'o takojšnje in dalekosež-ne pozitivne posledice. Nemčija lahko takoj prevzame obsežnejše število italijanskih televizijskih sprejemnikov in lahko posredno pomaga pri italijanskem izvozu na tržišča drugih evropskih držav, ki so uvedle sistem PAL V tej zvezi govorijo Nemci tudi o ustrezni tehnološki pomoči Italijanskim podjetje™. Tudi Nemci povezujejo PAL 'pi' eno evropsko gospodarsko in ec zlasti kmetijsko politiko in pravijo, da glede najvažnejših spornih vprašanj ni razlike v interesih med Italijo in Nemčijo, medtem ko obstajajo zelo resna med Italijo in Francijo. Zelo važno pa je vprašanje zaposlitve !ta'ija.r.ski!i delavcev in v tej zvezi go/o-nio Nemci, da bi zajamčili zaposlitev Italijanov tudi v onih nemških podjetjih, ki se sedaj borijo z gospodarskimi težavami. 1;.ko Francozi kot Nemci pove-;*j ejc izbiro *i>lenia barvne tele-' izije s širšimi političnimi perspektivami. Francozi govorijo o sredo /eniškem paktu mrd Parizom in Rivrom, da se okrepi vpliv Italijo In Francije v arabsuh državah Nemci pa se sklicujejo na razvoj «Ostpolltik» in torej ha cdpiranje izhodnih stališč, za katere je Italija zelo zainteresirana Preiskava o umoru ustaša Seva in njegove družine BENETKE, 31. - Načelnik letečega oddelka beneške kvesture dr. Barba in poveljnik karabinjerske sodne policije kanitan Tartaro sta prispela danes v Trst in nato odpotovala v Zagreb, da bi tam s sodelovanjem jugoslovanske policije zaslišala sorodnike in prijatelje pokojnih Štefana in Tatjane Ševo, ki ju je neznanec pred tednom dni trom padla ta meja v odnosu do j ubil z njuno hčerko Rozeroario v komunistov. • San Don»: dd Piave. IMPIPU * r1? i;,.V : iniJffc ro^ke gospodarske skupnosti je HR ut Glavni tajnik združenih narodov Waldhcim je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Na letališču v Beogradu je Waldheima (levo) sprejel in pozdravil zunanji minister Mirko Tepavac BEOGRAD, 31. — Glavnega tajnika svetovne organizacije Kurta Waldheima, ki je s soprogo in spremstvom danes popoldne prispel na uradni obisk v Jugoslavijo, so na beograjskem letališču pozdravili zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, stalni zastopnik Jugoslavije pri OZN Lazar Mojsov, svetnik tajnika za zunanje zadeve Budimir Lončar in druge osebnosti. Waldheim je ob prihodu izjavil, da z velikim zadovoljstvom pričakuje izmenjavo misli s predsednikom Jugoslavije, s predsednikom zveznega izvršnega sveta in z državnim tajnikom za zunanje zadeve, ter da ga zelo zanimajo stališča jugoslovanske vlade v zvezi z bodočim zasedanjem generalne skupščine. Razgovori Tepavac - Waldheim so i se pričeli danes zvečer. Francija dvomi v možnost uspeha konference «desetih» PARIZ, 31. — Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je minister Schumann v preteklih dneh obvestil veleposlanike Zahodne Nemčije. Belgije, Danske, Irske, Italije, Luksemburga. Norveške in Nizozemske o izidu njegovih srečanj. ki jih je imel nedavno v Bonnu s kanclerjem Brandtom in v Londonu z britanskim premi erom Heathom. Osrednja tema pogovorov, ki jih je imel Schumann z Brandtom in Heathom. so bile priprave za tako imenovani evropski vrh «desetih», ki bi moral biti prihodnjega oktobra v Parizu. Ti pogotpri, pravi francosko županje ministrstvo, so potrdili, da obstajajo določena nesoglasja med Francijo in Zahodno Nemčijo ter Veliko Britanijo predvsem glede gospodarskih in denarnih vprašanj v gospodarski skupnosti. Poleg tega se ie zvedelo, da na zadnji seji vlade Potnpidou ni prikril svojih dvomov o pravočasnem skiican.iu konfereoce.» Danes odločajo železničarji o stavki RIM, 31. — Danes popoldne so sc sestala vsedržavna tajništva sindikatov železničarjev, ki so pričela s proučevanjem viadnih predlogov za rešitev sindikalnega spora. Sindikalna tajništva so sporočila, da bodo sprejeli dokončni sklep po predvideni stavki jutri popoldne, ko se bodo sestali izvršni uduori vseh treh sindikatov. Včeraj prvič na vrsti atletika Trije tekmovalci pred ciljem v izločilnem teku na 100 m ....................... NADALJUJE SE BOMBARDIRANJE SEVERNEGA VIETNAMA ZDA so v zadnjih mesecih potrojile letalsko-mornariške sile v Indokini Nič novega na včerajšnji seji pariške konference o Vietnamu PARIZ, 31. — Tudi danainja seja pariške konference o Vietnamu ni prinesla nič novega. Obe strani sta v bistvu potrdili svoja stališča. Edina stvar, ki je nekoliko poživila sejo, je bila polemika okrog Nixonovih izjav v zvezi z umikom ameriških vojakov kopnih sil iz Vietnama. Tudi navzočnost načelnika ameriške delegacije veleposlanika Porterja, ki je bil na zadnji seji odsoten, ni spremenila položaja. Zunanja ministerca južnovietnam-ske začasne revolucionarne vlade Thi Binh je na seji ugotovila, da sporedno z umikom kopnih sil, o-gromno narašča število ameriških letalskih in pomorskih sil v Vietnamu, ki so se v zadnjih mesecih kar potrojile in znašajo sedaj več kot 200.000 mož. Poudarila je, da Nixon sedaj ni napravil drugega, kot da je zamenjal «eno napadalno silo z drugo«. Njene ugotovitve je potrdil in podkrepil predstavnik Severnega Vietnama, ki je poudaril, da hrup, ki ga Američani delajo okrog umika svojih vojakov, ne krije grmenja ameriških bomb. Dejal je tudi, da se Američani pripravljajo na zaostritev letalskih napadov na obljudena področja Severnega Vietnama. Na te ugotovitve sta Parter in sa.igonsiki predstavnik odgovorila, da je Nixon vendarle umaknil iz Vietnama 500.000 vojakov, kar pa dokazuje uspeh «vietnamizacije» vojne. Kot poročajo iz Sajgona. ie predsednik kamboške vlade Thanh. ki .ie imel te dni pogovore z Van Thie-ujem, pred odhodom v Phnom Penh izjavil, da se vojna v Indo kini bliža h koncu in da se pričakuje konec sovražnosti. Dodal ie, da mu je to izjavil Van Thieu in poudaril, da se Kambodža strinja s politiko Južnega Vietnama za popolno prekinitev ognja v Indokini pod «mednarodnim nadzorstvom* ter za umik vseh tujih čet. Kot vidimo torej kamboški kolaboracionist ni povedal nič novega in ie ponovil samo staro stališče Sajgon-cev in Američanov. Popolnoma drugačno pa je stališče o pomiritvi v Indokini laoške-ga kolaboraciondstičnega režima. V Vientianu se je zvedelo, da je tamkajšnja vlada sklenila obvestiti vlado Patet Laa, se pravi osvobodilnih sil, ki nadzorujejo že 80 HONOLULU, 31. - Predsednik Nixon je danes sprejel na vojaškem letališču predsednika japonske vlade Tanako. To je prvič po vojni, da je neka japonska uradna oblast stopila na havajska tla, kjer so Japonci leta 1941 zahrbtno napadli Pearl Harbour in sprožil vojno med Japonsko in ZDA. Tako Nixon kot Tanaka sta v svojih zadnjih pozdravnih govorih omenila prav ta vojni dogodek in poudarila, da sta obe državi v povojnih letih prešli iz sovražnih na prijateljske odnose ter začeli razvijati tesno medsebojno sodelova- ........mn,,,Hiiniinmi........................................................................................................................................ nočnih urah (po odstotkov laoškega ozemlja, da ne bo zahtevala prekinitve ameriškega bombardiranja Laosa. Ta sklep je vlada v Vientianu sprejela na osnovi predloga, ki ga je vlada Pa tet Laa poslala princu Suvanafumi. Očitno je. da la / .i kolaboracionisti nočejo premirja in zavračajo katerakoli pogajanja z osvobodilni mi silami. V Južnem Vietnamu so partizani danes zjutraj močno obstrelje vali s topništvom veliko ameriško sajgonsko vojaško bazo Bien Hoa. kakih 30 km severnozahodno od Sajgor.a. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da je ta napad povzročil v bazi veliko škodo, pri ka teri ie bilo uničeno eno ameriško lovsko letalo «A-37». poškodovana dva ameriška «phantoma» in dve letali sajgoaskih kolaboracion.stov V zadnjih 24 urah se je zlasti top niško obstreljevanje kolaboracioni-stičnih postojank močno povečalo. Samo na področju Quang Tria so partizani izstrelili 900 granat na sajgonske položaje. Poleg tega pa je prišlo do hudih bojev na pod roč ju Mueia. še posebno pa v do lini Que Sona, kjer so mogla poseči tudi ameriška letala v podporo Saj-goncem. Partizani so napadli z ra ketami tudi letališče ameriške baze v Danangu. Doslej pa se še ni zvedelo povzročeni škodi Poleg tega so osvobodilne čete še vedno aktivne okrog Sajgona, kjer so ponovno na- iiiiiiiiinmiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiHiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIŠKO-JAPONSKI ODNOSI Na Havajih srečanje med Nixonom in Tanako McGovern potrdil obvezo o umiku vseh umeriških vojakov iz indokine Andreottijeva vlada je v resnih težavah, saj se je osmešila z ukrepom rimskega prefekta o maksimiranih cenah, ki je dosegel povsem obraten učinek: cene so se zvišale, povrh pa je iz trgovin še izginilo blago. Nujni so resni gospodarski ukrepi, ki jih deloma predlaga združenje trgovcev, globalno, tehtno in o-čitno preučeno pa tajništvo KPI, ki govori predvsem o boljšem izkoriščanju obstoječih gospodarskih zmogljivosti. Po drugi strani pa se množijo politične kritike na vladno koalicijo, ki je že dokazala, da se s centrizmom in usmeritvijo na desno ničesar ne rešuje in da se položaj v resnici slabša. Zato je tudi močno odjeknilo stališče bivšega predsednika republike Saragata, ki se zavzema, podobno kot Moro, za obnovitev le- vega centra, kar Istočasno tudi pomeni resno kritiko obstoječega centrističnega vladnega zavezništva. Tudi danes na včerajšnji seji pariške konference o Vietnamu niso prišli do najmanjšega zaključka. Seja je potekala v polemičnem duhu, okrog nedavnih izjav predsednika Nixona o umiku ameriških vojakov iz Vietnama. Zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama je izjavila, da je Ni-xon, medtem ko govori o umiku kopnih sil, v zadnjih mesecih kar potrojil letalske in pomorske sile v Indokini, ki štejejo sedaj 200.000 mož. Medtem se v Južnem Vietnamu nadaljujejo boji, kjer partizanske sile še vedno o-grožajo številne kolaboracioni-stične postojanke, zlasti okrog Sajgona. Včeraj so s topništvom napadle sajgonsko ameriško bazo samo 30 km od glavnega mesta, uničile eno lovsko letalo In štiri poškodovale. Američani pa nadaljujejo s svojim zločinskim bombardiranjem Severnega Vietnama in osvobojenih predelov Južnega Vietnama. Predsednik Nixon se je na Havajih sestal s predsednikom japonske vlade Tanako. Pogovori so se začeli šele v poznih našem času). Ob sprejemu Tanake je Nixon v pozdravu poudaril predvsem odnose med obema državama, Tanaka pa je govoril o večji vlogi, ki jo mora prevzeti Japonska v sedanjem svetu. Tudi včeraj je v Trstu stavkalo prevozno osebje ACEGAT, včlanjeno v sindikat CISL. Stavkali bodo tudi danes, za prihodnji teden pa napovedujejo še večjo zaostritev sindikalnega boja. Govori se celo o dvo ali tridnevni stavki. Odsek za pomorstvo pokrajinske gospodarske konzulte je razpravljal o nekaterih težavah, ki so nastale v luki v zvezi z uvedbo dvojne delovne izmene. O položaju v luki bodo seznanili tudi pristojne deželne in državne organe. nje. Nixon je še posebno poudaril, da bo to srečanje pripomoglo k utrditvi prijateljstva, kar izraža želje narodov obeh držav po miru. Upam, je dejal Nixon, da bodo naša srečanja tudi v bodoče posvečena velikim ciljem miru V svojem odgovoru je predsednik japonske vlade izjavil, da je prišel čas, da Japonska v sedanjem sodobnem svetu prevzame širše odgovornosti v mednarodni skupnosti, ki bodo v skladu z njeno povečano državno silo. V tem okviru, je dejal Tanaka, želi Japonska še nadalje utrditi že trdne prijateljske vezi med Japonsko in ZDA. Medtem ko je Nixon na Havajih na pogovorih s Tanako, je imel njegov volilni nasprotnik McGovern tiskovno konferenco z nekaterimi časnikarji evropskih televizijskih mrež. Poudaril je svojo obveznost, če bo izvoljen za predsednika, da bo v devetdesetih dneh umaknil vse ameriške vojake iz Indokine in dejal, da je naklonjen odpravi vseh ameriških baz v Aziji. McGovern je poudaril, da ima popolno zaupanje v zmago 7. novembra, da bo po izvolitvi dal pobudo za zmanjšanje ameriških vojakov v Evropi od sedanjih 300.000 na 120.000 mož, ne glede, če bo tudi Sovjetska zveza sprejela podoben sklep. Glede Bližnjega vzhoda je dejal, da nasprotuje katerikoli pobudi ZDA, da bi prisilili Izrael, naj se umakne iz zasedenih področij in pri tem naglasil, da mora biti to vprašanje sporazumno rešeno med Izraelci in Arabci. padle razne kolaboracionistične postojanke. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da so strateški bombniki v zadnjih 24 urah 250 krat poleteli nad Severnim Vietna-momo in odvrgli svoj smrtonosni tovor. Amerika letala so bombardirala tudi demilitarizirano področje in številne kraie osvobojenih predelov v Južnem Vietnamu. Pogreb kardinala DeII’Acqua RIM, 31. — Papež Pavel VI je v svoistvi: rimskega škofa izvršil žalni obred za kardinalom Del-l’Acquo, ki je umrl v nedeljo v Lourdu. Žalno mašo je z njim darovalo osem škofov, prisotnih pa je bilo 20 kardinalov. Včeraj x Miinchnu ATLETIKA Začelo se je atletsko tekmovanje mtinchenskih o-limpijskdh iger in sicer sta bila v prvem dnevu dva finala, katera so si porazdelili med seboj zahodni in vzhodni Nemci. V skoku v daljino je zmagala Rosend-halova, v hoji na 20 km pa Frenke. Dobro so se odrezali v prvem dnevu Jugoslovani, slabše pa Italijani. PLAVANJE Američan Spitz je prekosil svojega slavnega rojaka Schollanderja: osvojil je že peto kolajno, kar je nov olimpijski rekord, še naprej preseneča Calligariso-va, ki je Italiji priborila še eno (tokrat bronasto) kolajno. TELOVADBA Dvoboj na posameznih ženskih telovadnih orodjih se je omejil na SZ in NDR. Najuspešnejši sta bili Nemka Jantzova in mlada So-vjetinja Korbutova, ki je osvojila simpatije vsega mlinchenskega občinstva. VATERPOLO Po grenkem porazu v košarki je Jugoslavija, kot olimpijski prvak, doživela še eno razočaranje: ZDA so jo namreč nepričakovano premagale tudi v tem športu. DVIGANJE UTEŽI Italiji je priboril v dviganju uteži (kat. do 75 kg) Silvino bronasto kolajno. ITALIJANSKO LADJEDELSTVO V OKVIRU REKORDNE PROIZVODNJE SV. MARKO V TRSTU BREZ NAROČIL Prizadeti tudi drugi industrijski in obrtniški obrati - Konec lanskega leta je bilo v italijanskih ladjedelnicah v gradnji 93 ladij V včerajšnji številki smo poročali o nedavnem sestanku pokrajinskih predstavnikom sindikalnih organizacij CGIL-CISL in CCdL-UIL in o resnem stališču, ki so ga zavzeli do sedanjega razvoja tržaškega gospodarstva in predvsem do postopnega krčenja proizvodnje v ladje-delstvu ter prometa v pomorstvu in v luki. «Preustroj» tržaškega gospodarstva je doslej prinesel Trstu samo škodo ta pa je najbolj občutena v ladiedelstvu. sai je preustroj prizadel ne le ladjedelske obrate in zlasti ladjedelnico Sv. Marka, ampak tudi rva stotine manjših industrijskih in obrtniških obratov in delavnic, ki se v Trstu že od nekdaj ukvarjajo z deli pri gradnji in opremi novih ladij oziroma pri predelavi starih plovil. Tako pomeni krčenje proizvodnje v ladiedelstvu tudi vzporedno krčenje naročil za vrsto maloindustrijskih obratov in obrtniških delavnic, v katerih je zaposlenih na tisoče tržaških delavcev. Ta »žrtev* tržaškega gospodarstva na oltar neke domnevne uskladitve italijanskega ladjedelskega ustroja s potrebami in zahtevami Evropske gospodarske skupnosti boli tudi zaradi omalovaževanja stoletne tradicije tržaškega delavstva pri gradnji novih ladij in ustrezne »razpršitve* visoko specializirane delovne sile. Hkrati pa .je tudi ne prizadet opazovalec osupel, ko primerja sedanjo bedo tržaškega ladjedelstva z evforičnimi izsledki lanske ladjedelske letine v Italiji. Iz pregleda o razvoju proizvodnje v italijanskih ladjedelnicah v letu 1971 je namreč razvidno, da je ta industrijska veja lani dosegla pravi rekord. Ladjedelnice so proizvedle 45 ladij z več kot 100 tonami. in sicer v skupni tonaži 846.441 brt. kar predstavlja napredek — v primeri z letom 1970 — za približno 40 od sto. Za domače ladjarje so ladjedelnice zgradile 29, za tuje naročnike pa 16 ladij: slednje imajo skupno tonažo 285.505 ton. kar pomeni skoraj trikrat toliko novega razpoložljivega prostora. kakor so ga italijanske ladjedelnice zgradile za tujino v letu 1970. Rekord v rekordu, torej Konec lanskega leta je bilo v italijanskem ladiedelstvu v gradnji 93 ladij, od tega 74 za domače in 19 za tuje naročnike Skupna to-naža vseh 93 ladij bo znašala nekaj nad 2,400.000 brt. Naročila so porazdeljena med obrati od Genove vzdolž škornja vse do Tržiča, le Tržaški arzenal - Sv. Marko ima v kamefu bele. nepopisane strani. Ni torej čudno, če se v tržaških sindikalnih krogih govori v tej zvezi o premišljeni zaroti na škodo tržaškega gospodarstva. P. Parentin na čelu letoviščarske ustanove Devin-Nabrežina V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine je med drugim objavljen odlok, ki ga je podpisal odbornik za turizem, s katerim se za novega predsednika Neodvisne turistične in letoviščarske u-stanove za devinsko in nabrežinsko riviero imenuje 34-letni učitelj Pietro Parentin. V bližnji prihodnosti bo deželni odbor imenoval tudi nove člane upravnega sveta ustanove. Parentin, ki bo predsedoval letoviščarski ustanovi do leta 1976, je že dalj časa načelnik demokrščanske svetovalske skupine v občinskem svetu devinsko-nabrežinske občine. V isti številki deželnega uradnega vestnika je objavljen tudi odlok, s katerim je odbornik za turizem imenoval nove člane upravnega sveta tržaške letoviščarske ustanove za razdobje 1972-76. V novem upravnem svetu so C. Glessi Ferluga in F. Fra-giacomo kot predstavnika delodajalcev, A. Battilana in C. Fabbricci kot zastopnika delavcev, občinski pokrajinski zdravstveni odbor ter I. Giorgi, B. Padovani in R. Romanelli kot turistični izvedenci. Na predsedniškem mestu ustanove ostane do leta 1974 prof. E. Cumbat. ja SAITA so tudi pooblastili deželni koordinacijski odbor, da pripravi enotno platformo sindikalnih zahtev za vse skupine in načrt boja za dosego ustreznih izboljšav Danes vsedržavna stavka delavcev kemijske stroke Danes bodo za 24 ur (od 6. ure zjutraj do 6. ure jutri) stavkali delavci kemijske industrije v okviru boja za novo delovno pogodbo. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in 1TTL so proglasile vsedržavno stavko, da bi prisilile delodajalce, da sprejmejo zahteve uslužbencev. Včeraj so se namreč sindikalisti sestali z industrijci. ki so trdovratno zavračali predloge delavskih predstavnikov. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV - prireja v nedeljo, 3. septembra ob 15. uri na kraju usmrtitve pri Bazovici POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH ŽRTEV s spominskimi govori, nastopom pevskega zbora in polaganjem vencev. S polnoštevilno prisotnostjo se oddolžimo spominu naših junakov! Ob 10. uri polaganje vencev na grob bazoviških žrtev na mestnem pokopališču. Sestanek za pripravo Kraške ohceti Občinski odbor za pripravo Kraške ohceti vabj vse vaščane re-pentabrske občine na sestanek, ki bo danes, 1. septembra, ob 20.30 v gostilni Križman. Na sestanku se bomo pomenili o zadnjih pripravah za letošnjo Kraško ohcet SINOČI NA SEDEŽU TURISTIČNE USTANOVE V SESLJANU Podelili so nagrade letošnjega filmskega natečaja «Dama bianca» Lepo so se uveljavili tudi jugoslovanski avtorji, ki so dobili več priznanj Sinoči so v Sesljanu na sedežu Avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo na obalnem pasu devinsko - nabrežinske občine zaključili letošnji VI. mednarodni filmski natečaj za nagrado «Dama bianca» in sicer z razdelitvijo nagrad. Prvo nagrado, Mascherinijev kipec »Dama bianoa*. ki ga je dala na razpolago seslianska Avtonomna u-stanova za gostinstvo in turizem, je žirija dodelila filmu Luciana Pianuccija z naslovom »I am a man», to se pravi tčlovek sem*. Film je vsekakor zaslužil to priznanje, ker je hudo aktualen in je njegov ustvarjalec v njem pokazal tudi nekaj novih filmskih prijemov. Posebno nagrado žirije so podelili filmu Tržačana Alfreda Righi-nija za njegov film cVrsarski vonj*. Nagrado za znanstveni dokumentarec je žirija dala filmu Umber-ta Marsija z naslovom «Družbeno življenje — čebele». Marši je s tem svojim delom prav gotovo po- Spor v podjetju SAITA Koordinacijski odbor za novo delovno pogodbo V sredo, 30. avgusta so se v Vidmu sestali predstavniki uslužbencev podjetja SAITA. da bj preučili razne probleme podjetja in platformo sindikalnih zahtev za obnovitev delovne pogodbe. Ob koncu sestanka so izvolili deželni koordinacijski odbor, ki bo vodil boi za novo delovno pogodbo. Delavski predstavniki so soglašali z ukrepi, ki so jih sprejele sindikalne organizacije CGIL, CISL in UTL v zvezi s problemi uslužbencev prevozniških podjetij in z enot nim nastopom, za katerega še je odločil deželni koordinacijski komite treh sindikatov, »ki je »sklical za 18. september v Vidmu deželno skupščino delegatov prevozniških nodje-tii. Predstavniki uslužbencev podjet- niMiiiiiiiuiiiimuniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmiimiiniimniiinimiimiimimiiiiiMiiiimmimiiimmiiiimmiiiiiiuiiniiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiimnnimum*'«""'«'" VČERAJ PRED TRŽAŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Zaradi posesti samokresa so morilcu Gašperšiču prisodili 20 dni pripora Kljub pogojnosti kazni je mladi morilec Aleša Dremlja iz Ljubljane spet romal v zapor - Samokres, s katerim naj bi storil zločin, je kupil mesec dni pred umorom v neki znani tržaški orožarni ZA OBNOVITEV DOPOLNILNE POGODBE Tudi prihodnji teden stavke prevoznega osebja ACEGAT Šoferji in sprevodniki se bodo danes vzdržali dela od 18. do 21, ure Včeraj so šoferji in sprevodniki ;x)djetja ACEGAT nadaljevali z razčlenjeno stavko, ki jo je napovedala sindikalna organizacija CISL. Uslužbenci občinskega prevozniškega podjetja so se vzdržali dela od 11. do 14. ure. V tem času je vozilo le nekaj avtobusov na progah 17, 19. 20 in 25 in openski tramvaj Na ostalih progah pa je tržaška prefektura poskrbela za vojaške tovornjake. Šoferji in sprevodniki bodo, kot vse kaže, prihodnji teden še zaostrili svoj sindikalni boj. Govori se, da se bodo 2 ali 3 dni vzdržali dela, da bi pritegnili pozornost občanov in prisilili pristojne oblasti da končno konkretno odgovorijo zahtevam uslužbencev po obnovitvi dopolnilne pogodbe. Za sedaj se o-stale kategorije delavcev ki so zaposlene pri občinskem prevozniškem podjetju, ne bodo udeležile stavke in bodo posegle v boj le ob primernem trenutku. Šoferji in sprevodniki bodo nadaljevali s svojim stavkovnim gibanjem tudi danes. Dela se bodo vzdržali od 18.00 do 21.00 Predvidoma bo redno vozil openski tramvaj in nekaj avtobusov na progah 15. 17 in 25 Na ostalih progah bodo spet vozili vojaški tovornjaki. NA PONČANI Daiws začetek festivala «Unita» Danes ob 17, uri se bo v javnem parku na Pončani začel festival »Unita* s predstavo lutkovnega gledališča. Ob 18.00 bo predsednik kulturno političnega krožka »Che Guevara* poslanec Carlo Vidah predstavil knjigo »Med reakcijo in revolucijo*, ki sta jo napisala prof. Carlo Salinari in Luigi Longo, ob 20.30 pa bo nastopila pevka Anna Identici s svojim ansamblom. Po evropskih rekah preveč malih plovil Na tržaški univerzi gre h koncu drugi teden predavanj v okviru 13. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Včeraj je spregovoril belgijski strokovnjak prof. W. A. C. Blonk, in sicer o prometu po notranjih vodnih poteh v šesterici. Govornik je v tej zveri dejal, da je danes poslovanje na tem področju le redkokdaj rentabilno, in sicer zaradi prevelikega števila plovil in zaradi njihove dotrajanosti. Kar 68 od sto tega ladjevja je namreč še iz časov pred drugo svetovno vojno. Strokovnjaki računajo, da je na evropskih notranjih poteh danes približno 12 milijonov ton odvečnega ladjevja, kar ustreza približno 10 od sto celotnega ladjevja v prometu. Evropska komisija se že dalj časa ukvarja z vprašanjem, kam z odvečno tonažo, v razpremo ali v staro železo. JUTRI IN V NEDELJO Letošnji študijski dnevi v Dragi Tržaški okrožni sodnik dr. Losa-pio je včeraj obsodil mladega morilca. 23-letnega Marijana Gašperšiča iz Litijske ceste 276/b v Ljub ljani, pogojno na 20 dni zapora, ker je po členu 699 italijanskega kazenskega zakonika imel pri sebi v trenutku aretacije samokres vrste «tit.anus» kal. 25 ter 13 nabojev. Razsodba se zdi, spričo mnogo hujše kazni, ki čaka mladega morilca komaj 20-letnega Aleša Dremlja iz Ljubljane, moža in očeta malega otročička, skoraj smešna. Toda Gašperšič. ki se ie po zločinu najprej zatekel na Češkoslovaško, nato v Avstrijo ter preko trbiške državne meje prišel v Trst. je v Italiji storil le en prekršek: imel je samokres. ki ga ni prijavil organom javne varttolfa. Notranje ministrstvo v Rimu je namreč z običajnim telegramom, sporočilo tržaški prokuri, da iz niihovi b .kartotek ne izhaja, da bi bil Gašperšič v Italiji kdajkoli kaznovan. A povrnimo se k sami sodni obravnavi, ki se je pričela točno ob 11.30. Gašperšiča, ki so ga pripeljali v sodno dvorano z uklenjeni-mi rokami, so sodili po hitrem postopku. Mimo ie sedel na stol in skoraj plaho odgovarjal na pretor-jeva vprašanja. »Ste vi Marijan Gašperšič?* »Da.* Sodnikovo vprašanje ie razumel brez pomoči uradnega prevajalca Simona Kralja. Nato mu je dr. Losapio obrazložil obtožnico in ga vprašal, če želi kaj povedati. Marjan Gašperšič ie dejal, da se sklicuje na izjave, ki jih ie dal preiskovalnemu sodniku in ornbolk-nil. Njegov prejšnji »da* je bila edina beseda, ki io ie izustil ves čas sodne obravnave. Kot da bi enkrat za vselej potrdil, da ie prav on morilec mladega Aleša? Zakaj? Kako? To bo povedal ljubljanskemu preiskovalnemu sodniku, zakaj v našem mestu ga sodijo zgoli zaradi posesti orožja. V ostalem je, vsaj v očeh italijanske pravice, povsem nedolžen. Kaj je povedal mladi Gašperšič preiskovalnemu sodniku? Priznal je, da je kupil samokres. Povedal je tudi kdaj in kje? Približno mesec dni pred zločinom - 11. julija 1972 v orožarni »Giamnella* v Trstu, v Ul. Cellini 2/D. Da je že takrat nameraval umoriti Dremlja? Mesec dni pred dejanskim umorom? Med drugim je tudi povedal, da je vedel za obvezno dovoljenje za nošnjo orožja. Ker pa je nameraval čimprej oditi iz Italije —■ baje z letalom v Zagreb — samokresa ni prijavil. «Res ga nisem nameraval uporabiti v Italiji*, je še dejal in preiskovalni sodnik mu je rade volje verjel... Tožilec Petracco je predlagal za obtoženca 2 meseca pripora, u radni branilec odv. Longo pa najnižjo kazen s priznanjem nekaterih olajševalnih okolnosti. Pretor dr. Losapio je — kot rečeno — obsodil Gašperšiča pogojno na 20 dni pripora, vrh tega pa odredil zaplembo samokresa, toda le v primeru, da ga »kakšna druga oblast ne zahte vitve levosredinske koalicije, za ka tero bi bili značilni duh, moralna trdnost in navdušenje izvirne koalicije. S POSREDOVANJEM DEŽELE Proti prekomernemu naraščanju cen Včeraj se je deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper se stal s predstavniki sindikalnih orga nizacij CGIL, CISL in UIL, ki so mu izrazili zaskrbljenost in pritožbe upokojencev zaradi stalnega naraščanja cen in najemnin. Sindikalisti so poudarili težave, ki jih imajo v sedanjem gospodarskem trenutku vsi družbeni sloji, med katere spadajo tudi upokojenci, ki lahko računajo le na va» “rtom ^rimeriT jugošlovanTke <*°ločen ™esečn‘ dohodek. Sindikalni oblasti) predstavniki so tudi zahtevah, naj de Marijana Gašperšiča so — to pot neobičajno — spet odpeljali v zapor, kjer bo moral pričakati, da j italijanske in jugoslovanske sodne oblasti urede nekatere formalnosti za njegov izgon iz Italije v Jugoslavijo, kjer ga skoraj gotovo čaka dosmrtna ječa zaradi umora. žela posreduje pri osrednjih organih, da zavrejo prekomerno naraščanje cen in najemnin. V Dragi pod Bazovico bodo jutri, 2. septembra in v nedeljo, 3. septembra običajni »študijski dnevi slovenskih izobražencev*. Spored se bo začel v soboto ob 17. uri. Po pozdravnem nastopu pevskega zbora bo na vrsti predavanje z naslovom: «0 idejnem pluralizmu*. Govoril bo ravnatelj programskega odseka na tržaškem radiu ing. Boris Sancin. Sledila bo razprava. V nedeljo, 3. septembra, po maši, ki jo bo ob 8.30 daroval koprski škof dr. Janez Jenko, bo škofov vikar v Churu (Švica) dr. Lojze Šuštar predaval o temi »Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva*. Sledilo bo predavanje dr. Staneta Južniča z ljubljanske fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo o »vrednotah tradicionalne družbe v konfliktu z moderno*. Popoldne bo na sporedu »Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem, v Beneški Sloveniji ter na Goriškem in Trža škem*. Govorili bodo župnik Emil Cenčič, dr. Damijan Pavlin in dr. Jožko Tischler. Na sporedu je še predavanje »O narodni zavesti*, ki ga bo imel profesor z ljubljanske univerze dr. Bogo Grafenauer. Po predavanjih bo razprava. Prireditelji so tudi sporočili, da ni gotovo, če bo lahko predaval Josip Vidmar, kot je bilo najavljeno, ker je zbolel. • Tržaška občina sporoča, da bodo Donovno odprli javno občinsko kopališče v Ulici P. Veronese 5. septembra in ne danes, kot je bilo prvotno sporočeno, ker so se dela za popravilo kopališča nepri čakovano zavlekla. V včerajšnjem govoru v Trstu Tajnik PSDI Orlandi Zanimiva razsodba tržaškega sodišča Mestni stražniki ne smejo odstraniti avta samo zato, ker je parkiran tam, kjer je parkiranje prepovedano. Tako je določilo tržaško sodišče, ki o sodelovanju s komunisti perJačarom^iožu Sf*Swt5 odVeJte nik. Odv. Armando Fasti je julija V svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Trstu, je tajnik italijanske socialdemokratske stranke Orlandi med drugim poudaril, da je sena tor Saragat v svoji izjavi nekemu tedniku potrdil stališče, ki je lastno vsem socialdemokratom brez izjeme. Bivši predsednik republike Saragat je namreč v omenjeni izjavi dejal, da «noben socialdemokrat ne bo mogel nikoli pristati na odpravo stroge idealne in politične meje med levosredinsko koalicijo in komunisti*. V socialist, stranki, je dejal nadalje Orlandi, se polemika o tem vprašanju nadaljuje, vendar bolj kot nekakšna posledica »sokrivde za dogajanja v nedavni preteklosti kakor pa kot dejansko iskanje politične linije*, po kateri bi mogli priti do ponovne vzposta- lani parkiral avto, tako da je zasedel poldrugi meter prostora, ki je določen za avtobusno postajališče. Ko se je vrnil, so bili mestni stražniki na tem, da mu avto odpeljejo. Plačati je moral globo 4.000 lir, vložil pa je tožbo proti tržaškemu županu Marcel-lu Spacciniju. Sedaj je prišlo končno do razsodbe, v kateri ugotavlja sodišče, da mestni stražniki lahko odstranijo samo avto, ki predstavlja nevarno oviro za promet, kot je to določeno v čl. 115 cestnoprometnega zakonika. Razsodba bo pomemben pre-cedens v podobnih pravdah. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiininmiiiiiiiiiiiiMiiiimMMHiimiimiiiMiHMHMRHRHiMiMM PO UVEDBI DVOJNE IZMENE DELO V PRISTANIŠČU SE ŠE VEDNO ZATIKA Ustanovljen odbor luških klientov, ki naj sodeluje pri odstranjevanju sedanjih težav V prostorih trgovinske zbornice sf je v sredo sestal odsek za po-niorstvo pokrajinske gospodarske konzulte. Sestanka, ki mu .je predsedoval glavni ravnatelj Tržaškega Llbyda dr. Deveglia, so se udeležili predsednik zbornice dr. Cai-dassi, luški poveljnik gen. Cittadi-ni ravnateli tržaške luke ing. Co-lautti in številni zastopniki pristaniške kliemtele in delavstva ter ne-kaieri izvedenci s področja pomorstva. Ravnatelj pristanišča ing. Colaut-ti .le orisal nekatere težave ki so nasltole v luki ob uvedbi dvojne delavne izmene in v tei zvezi zatrdil da bodo pomanjkljivosti kmalu odpravljene saj je luška uprava med tem časom sprejela na delo več novih moči. Sledila je razprava med katero so se predstavniki trgovinske zbornice obvezali, da bo ustanova skušala pomagati luški upravi v tem prehodnem obdobju. v tei zvezi pa je bila poudarjena tudi nujnost, da bi podobne obveznosti prevzeli tudi carinski uradi, finančna straža in državne železnice. Položaj v luki bodo orisali tudi pristojnim deželnim in državnim or- ganom, v okviru odseka za pomorstvo pri pokrajinska gospodarski konzulti pa so ustanovili poseben odbor luških klientov, ki bo v tesnem sodelovanju z luško upravo. trgovinsko zbornico in drugimi pristojnimi krogi konkretno pomagal pri odstranjevanju sedanjih težav. V sredo sta se poročila VIDA KAVČIČ in EMIL MILANIČ Delovni tovariši z ZTT kakor tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika želijo no-voporočencema veliko sreče in prijetno skupno življenje. Amaterski oder Prosek -Kontovel iskreno čestita Dunji in Dariu Tenceju ob rojstvu male KARIM Novorojenki želi obilo sreče in zdravja. Vespist treščil v vrata avtobusa Včeraj popoldne so v bolnišnici razkužili rane dvema fantoma, ki sta se malo prej ponesrečila v lažji prometni nesreči. Ranjenca. 18-letni Renzo Simoni iz Ul. Pisono 9 in 18-letni Edoardo Milleri iz Ul. Battisti 26, sta se malo pred 15. uro peljala z vespo po Ul. Giulia navzdol. Pri kavami cFirenze* je voznik vespe, Simoni, nenadoma zagledal Aoegatov avtobus proge št. 29, katerega šofer 37-letni Elio Del Bianco iz Ul. Mar-oo Polo 41, je ravno obračal na levo, z vmesnega postajališča v Ul. Giulia na glavno postajališče pred kavarno »Firenze*. Vespist se ni utegnil izogniti trčenju in je treščil v srednja vrata avtobusa. Pri nesreči sta se oba potnika na vespi pobila po obrazu in udih. Z zida j« padel V sredo ponoči, malo pred polnočjo. so bolničarji RK na telefonski poziv 28-letnega Bruna Bulle-sija s Skorklje št, 16, prihiteli Ul. Metastasio, kjer je pod štirimi metri visokim zidom ležal 19-letni Fulvio Brigida iz Puljske ulice št. 18. Mladenič je krvavel iz nosa, iz ust pa mu j0 Prihajal močan von, po vinu. Ranjenca so takoj naložili v rešilec RK in odpeljali glavno bolnišnico. Tu so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na otorinolaringološki oddelek. Bullesi, ki je Bridigov bratranec, je povedal, da sta se oba srečala kasno popoldne nekje v mestu in vse do večera popivala. Malo pred polnočjo pa ga je Brigida zaprosil, da ga odpelje z avtom k svoji zaročenki Claudiji, ki prebiva Ul. Paisiello 7. Bullesi mu je u-stregel na sredi poti pa je Brigi da dal ustaviti avto, izstopil iz nje ga jn stopil na rob zidu v Ul kazal izredno potrpežljivost in vztrajnost, kajti slediti vsemu biološkemu ciklusu v panju zares ni lahko, vendar ni povedal nič novega. Zlato kolajno devinsko - nabrežinske občine je žirija podelila trem risanim filmom, ki jih je predložila skupina Koprčanov in sicer Steinbacher, Marinšek in Zonta. Filmi so naslednji: uFigov list*, «Koeksistenca» in «Superman». Nagrado za najboljšo montažo je dobil že omenjeni Tržačan Umberto Marši. ki sicer živi v Milanu in ki se je predstavil tudi s filmom «Lt-pica, oaza miru» o katerem smo poročali predvčerajšnjim. Sledi film Moka, testo in...*, ki je dobil dve nagradi. Film, ki ga je pripravil Novosadčan Nikola Pa-non, je bil nagrajen kot najboljši tuji fUm in dobil pokal dežele Furlanije - Julijske krajine, hkrati pa je ta film dobil tudi srebrno plaketo tržaške občine zelo uspelega ozvočenja. Nikakega dvoma ni, da je žirija dobro izbrala, ko je z medaljo tržaške pokrajine nagradila Feman-da Bertuzzija film Moje mesto*. Bertuzzi je v tem filmu prikazal, kako umirajo Benetke in temu primerno je uravnaval svojo kamero in osvetljeval film. Film zasluži vse priznanje, pa čeprav ti ob njem pride na misel svetopisemska «vox clamantis in deserto* ali po naše »glas vpijočega v puščavi*. In »vpijoči v puščavi* Bertuzzi je dobil za svoj film še zlato kolajno avtonomne ustanove kot prvo nagrado za najboljši dokumentarni film. Fulvio Sgobissa je v svojem filmu «Kras» dokazal, da naš Kras dobro pozna. Žiriji torej ni bilo težko dodeliti mu nagrado, ki jo je za ta natečaj dal generalni vladni komisariat. Srebrno kolajno sesljanske avtonomne ustanove za turizem in sicer drugo nagrado za dokumentarni film je žirija podelila Tržačanu Vi-trottiju za njegov film «Koprski kamni*, bronasto medaljo, oziroma tretjo nagrado avtonomne ustanove za dokumentarni film pa je šel filmu Grazielle Petracco z naslovom «Zbogom soline*, v katerem je avtorica skušala prikazati propadanje dela solin v Luciji pri Portorožu. Zlato medaljo sesljanske Avtonomne ustanove za gostinstvo in turizem za najboljši film na temo je žirija podelila risanemu filmu «Supermaii». s katerim se je predstavila že omenjena koprska skupina. Srebrno kolajno iste ustanove kot drugo nagrado za film na temo, je žirija dala Sgorbissi za njegov film tUpset*. Tretjo nagrado za film na temo oziroma bronasto medaljo Avtonomne ustanove so podelili flimu Ettora Ferrettini-ja z naslovom Mcmento, memen-to». Ta film bi verjetno' zaslužil višje priznanje, ker je hudo, hudo aktualen. Dokaj nazorno obdeluje temo onesnaženja okolja. Navedli smo nagrade, ki jih je podelila žirija. Hkrati smo dodali tudi kako svojo kratko pripombo, sedaj pa še nekaj besed o filmih, ki so jih predsinočnjim predvajali v sesljanski dvoranici številnemu občinstvu. Za Marsijev film »Družbeno življenje — čebele* smo že rekli, da avtor ni pokazal nič novega. Pe-traccova je v svojem filmu «Zbogom soline* prikazala ali bolje skušala prikazati propadanje solin in njeno delo bi bilo še kar dobro, ko bi »starec, ki se spominja* ne bil tako tog, tako statičen. Ferret-tijev film Momento, memento» je vsekakor dober, še veliko boljši pa je film tčlovek sem*, v katerem se avtor malone s sarkazmom loteva protislovij sodobnega človeka in človeštva nasploh, O Vitrottije-vem filmu «Koprski kamni» bi se dalo veliko govoriti. Morda je imel avtor tudi dobre namene, vendar nam je gledanje filma in poslušanje komentarja vzbujalo tudi nekaj misli, ki bi jih bilo treba nekoč razčistiti, toda tu vsekakor ni mesto za to. Sgorbissa nas je nekoliko presenetil s svojim filmom »Upset*, ker smo se ob njem spominjali na film »Kras*. Končno, štirje risani filmi skupine koprskih avtorjev in sicer »Super man*, Figov list*, ^Govornik* in «Koeksistenca* so prav gotovo dobra dela, v nekaterih primerih tehnično celo popolna in jih je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Celotni drugi del programa je izvajala Iva Zanicchi s svojim ansamblom. Reči, da je navdušila in ogrela, je mogoče premalo; dejansko je potrdila, da je nedvomno ena najpomembnejših sodobnih italijanskih pevk z veliko glasovno razsežnostjo, potenco in izvajalsko izvirnostjo. Za svoj tržaški nastop je izbrala najlepše pesmi iz svojega obsežnega repertoarja od znane «Che šara* in «Come ti vorrei* do «Un altro uomo» in «Zingara*. od «Se sapessi* do iCorraggio e paura*, «La riva bianca, riva nera* do znamenite Theodorakisove «11 fiume amaro*. Za vsako posebej je požela dolg aplavz, ki je bil namenjen tudi njenemu simpatičnemu nastopu, spretno opravil vlogo konferansje-spretno opravil vlogo konferansije-ja. Ni se spuščal v običajno pripovedovanje «vicev* (povedal je enega samega in še ta je bil odveč), temveč je z znatno mero povezoval posamezne točke in znal ostati tudi diskretno ob strani, kadar so imeli besedo — oziroma glas — drugi. Skratka lep zaključek pestre prireditvene sezone, za katero gre tu di Avtonomni letoviščarski in tu ristični ustanovi vse priznanje. Povozil j‘e priletno žensko Zaradi hudega pretresa možganov, krvavitve iz levega ušesa in rane na desni roki so si zdravniki na oddelku glavne bolnišnice pridržali za 73-letno Letizio Urlini por. Cecca-relli iz Ul. Montecucco 5 strogo prognozo. Priletna ženska je včeraj opoldne prečkala izven prehoda za pešce Ul. Sv. Justa, ko jo je pa vozil fiat 850. V smeri proti Ul. S Michele ga je vozil 22-letnj Silvano Ellero. Po mnenju nekaterih očividcev nesreče naj bi ženska neprevidno prečkala prometno cestišče izven prehoda za pešce. Voznik fiata Ellero pa je povedal, da je Ceccarel-lijeva lovila otroka, ki je stekel čez cesto. Kino MIRAMARSKI PARK. Predstave »buči in zvoki*; ob 21.00 »Der Kaiser-traum von Miramare* v nemščini: ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.00 »Chi č Harry Keller-man e perche parla male di me» Dustin Hoffman. Barvni film. Fenice 16.15—22.10 »La banda J- “ S., cronaca criminale del Far West*-Tomas Milian, Susan George 111 Telly Savalas. Barvni film. Eden 16.30 «Decameron proibitissirno (Boccaccio mio statte zitto). film. Strogo prepovedano mladini P«11 18. letom. Grattaciclo 16.30 «The Eddie Chapma« story» »Agli ordini del Fiihrer e » servizio di sua maesta*, Roma Schneider in Yul Brynner. Barvn film. Excelsior 16.15 «11 tuo vizio č un stanza chiusa e solo io ho la chia-ve», Edvvige Fenech, Anita Strin • berg. Prepovedano mladini pod 1 ’ letom. Ritz 16.30 «La cronaca Hellstron*-Barvni film. Aurora 16.30 »Capitan Apache*. L*® van Cleef. Barvni film. Impero 16.30 «Senza famiglia, nuu®-tenenti, cercano affetto*. Vittob® Gassman in Paolo Villaggio. Barvn* Cristallo 16.30 «1 quattro deli'A ve Maria*. Barvni vvestem film. Capitol 16.30 «11 mio caro assassino*; Barvni film. Prepovedano mlad®1 pod 14. letom. , Filodrammatico 16.30 »Giungla e£® ca*. Barvni film. Diar Poran. Pre' povedano mladini pod 18. letom- Moderno 16.30 «Crescendo... con ter rore*. Stephanie Povvers, James son. Barvni film. Prepovedano mia dini pod 14. letom. . Vittorio Vcncto 16.30 «L’assassifflO Rillingom. Barvni film. Richard A tenborough. Prepovedano mladini P00 14. letom. | Abbazia 16.30 »Colpo di 500 milio*» alla National Bank*. Uršula A dress. , Ideale 16.30 «Uno spaccone chiama Hark*. George Petterd in Dian Muldaur. Westem. Astra 16.00 »Tataras il magnif'c0 Tony Curtis, Yul Brynner. Bar'n film. MLADINA OD DOMJA IN KRMFNKE VABI na ŠAGRO NA KRMENKI ■ ;-»■ NEDELJA, 3. SEPTEMBRA 1972 ob 15. uri — nastop godbe na pihala z Brega ob 17. uri — kulturni program: moški zbor «V. Vodnik* iz Doline, mešani zbor «F. Prešeren* iz Bo-Ijunca, moški zbor »F. Venturini* od Domja od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS Deloval bo kiosk z vinom, pijačami, klobasami in čevapčiči. V primem slabega vremena bo šagra v nedeljo, 10. septembra in v ponedeljek, 11. septembra. Tržaška umetnostim galerija tesius«, ki se ukvarja tudi s tiskani1/ grafičnih listov, se je iz Ulice G'u 10 preselila v Ulico Marconi 1” ^ začela novo sezono z razstavo 8fa nih in drugih slik. Galerija je °“P , vsak delovnik od 10.30 do 13. ter 17. do 20. ure, ob praznikih pa od do 13. ure. V Tržaški knjigami razstavlja od 1-septembra dalje najnovejše tridin) zionalne slike Demetrij Cej. Otvon^, razstave jutri, 2. septembra o*5 uri. Vljudno vabljeni. Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole Erjavec* v Trstu obvešča, da se nejo popravni izpiti v ponedeljek' septembra, ob 8.30 s pismeno n***^ iz italijanščine. Prosveta Ob proslavi bazoviških žrtev, ki bo v nedeljo, 3. t. m., vabimo pevce k pevski vaji, ki bo danes, 1. septembra ob 21. uri v Bazoviškem domu. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Odbor. Večer z Zanicchijevo na tržaškem Gradu Številno občinstvo je sinoči (kljub hladu) prisostvovalo na Gradu zaključni prireditvi letošnjega poletja in z nedeljenimi simpatijami sprejelo predvsem Ivo Zanicchi kot osrednjo osebnost programa, poleg nje pa tudi vokalni kvartet tRicchi & Poveri*, pop-ansambel »The Li-verman* iz Vidma ter seveda sim paličnega konferansjeja Pippa Banda, starega znanca televizijskih programov. Program so začeli tThe Liverma ni* z dvema modernima skladbama, ki so ju zaigrali in zapeli v dokaj izvirni interpretaciji. Seveda pa so občinstvo dobro ogreli šele vehementno nastrojeni iRicchi & Poveri*. Predstavili so vrsto pesmi iz svojega železnega repertoarja, znanih z raznih festivalov. Vsekakor gre za ansambel znatnih izvajalskih kvalitet, ki poje sicer v modernem slogu, vendar ne zanemarja ubranosti, s katero ume u-stvariti tudi prstno romantično Metastasio. Vse kaže. da je izgubil i razpoloženje, kot je bil primer z ravnotežje in strmoglavil z zidu i genovsko otožno emigrantovo pesna spodnji travnik. I mijo. GLASBENA MATICA TRST Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 tel. 418-605. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972. RAVNATELJSTVO Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. septembra MLADEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 13.17 — Lu na vzide ob 00.12 in zatone ob 15.48 Jutri, SOBOTA, 2. septembra ŠTEFAN Vreme včeraj: naj višja temperatura 25,6, najnižja 18,7, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1015,8 rahlo raste, veter 9 km na uro, vzhodni, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,2 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. avgusta se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 73-letna Maria Matilde Višal vd. Pettarin, 10 ur star Diego Pivat, 73-letni Marcellino Cossetto, 73-letna Rosina Gheraldini vd. Losi in 74-letna Lodovica De Vecchi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolia, Ul. Belpoggio 4: Ai Due Luc-ci, UL Ginnastica 44; Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 4: Manzonl, Largo Sonnino 4; [NAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zo rutti 19-c. Razstave Svečano odkritje spomenika P*’ dlim v NOB bo v nedeljo ^ semptembra t.l. ob 16. uri. Odbor za postavitev s pomen®* PREBENEG Mali oglasi 20. avgusta se je na P,l('l0lA Nove univerze (Monte Vale1’10 izgubila čmobela lovska P®*c* pasme spinone. Ima zelen ovr**J nik in je majhne rasti. Najdi** dobi nagrado 50.000 lir. Telet®" nirati na štev. 765-241. Izleti SPDT obvešča, da izlet z avtob . na Golico odpade. Isti izlet bo 1 ^ nimi avtomobili. Zato vabimo 3. rizirane planince, da se zbere! septembra ob 6. uri pred s01®? ^ lačo na Foro Ulpiano. Zbirali«*^, tudi na Planini pod Golico ob **• SPDT organizira 17. septembra^ v Cerkno, kjer bo slovesna otvi,nst> šole - spomenika NOB. Po 1,10 bo vzpon na Blegoš. »jj. Vpisovanje pri gdč. Norči v Geppa 9. Konzorcij pridelovalcev vin * m) občine — Križ priredi 10. sep*e p^ izlet v Dobrovo (goriška ®r^aj ieiiti' simo člane, ki se mislijo n?® jj, da se javijo pri Egidiju Ro Smučarski odsek SPDT °bveš&* ^ movalno ekipo, da je odhod n j, letni smučarski trening, i1" septembra ob 6.45 z glavne aVtan ob postaje v Trstu. Prihod v ^e^aSled-16.55, kjer bo prenočevanje. J* 0), nje jutro odhod na Stelvio (2-* y,\e kjer bo ekipa bivala v hotein^j Folgore (tel. 0342 / 92-191). £>m“ ^ bodo na pobočjih Livrija <3-“ Povratek v Trst v nedeljo, t®-tembra ob 21. uri. . Taborniki RMV organizirajo v n pd-ljo 3. septembra izlet v Bazovic°_ ^ hod ob 8.45 s Trga Stare mitn* ob 9.30 z glavnega trga v £>° d« po dolini Glinščice, mimo L>ra®jj0či| Bazovice, kjer se bo izlet za ob spomeniku bazoviškim žrtvam-je obvezen za člane. Za postavitev spomenika P1 O NOB iz škednja, Sv. Ane in-,JIdii)'' kovca daruje sekcija KPI i* ® 30.000 lir. GORIŠKI DNEVNIK Spoštovani občinski upravi v Zgoniku V PRIREDBI PRO LOCO PRIHODNJI TEDEN REŠENE NOTRANJE TEŽAVE «JUVENTINE» Spodaj podpisan« REBULA Vladimir. v imenu svetovalske skupi-**• prosi g. župana, da mu pisme-J* odgovori na nekatera vprašanja. (Svetovalci SSL v Zgoniku obža-‘"jejo. da se morajo posluževati tega načina obveščanja, če hočejo **i sami in javnost kaj zvedeti 0 delovanju občinske uprave v Zgoniku.) (• Kako to. da letos 1972, občin-®ki odbor ni sklical še niti ene red-^ se.je občinskega sveta? (Zad-aia je bila namreč 12.12.1971!) Zate*11 menda predvideva spomladanska in jesenska zasedanja, saj do tetos so se redno tako vršila. 2' Ali se ne zdi občinski upravi tekrebno. da se vsaj nekoliko popravi cesta, ki gre od Repniča čez gradeč do meje z repentabrsko °bcino? (Od tu naprej je asfaltirate* 0 Posebno ob priliki «Kraške °hceti» bo tod. kot vsako leto. mno-?0 prometa; saj ga tudi drugače te malo, cesta pa je v obupnem stanju. Cesta, ki vodi ob Briščikov te^t-i Opčinam, je na odseku pod telezniškim mostom polna lukenj. ,udi tista, ki gre proti Proseku je menda od občinske uprave dobil nekaj upanja v ugodno rešitev svoie prošnje. Podpisani vpraša g. župana, ali se mu ne zdi pravilno in humano, da bi občinska uprava sprejela v službo tega mladeniča. ki je za uradniško delo na naši občini prav gotovo sposoben, poleg tega je še sirota po očetu, ki ie pred nekaj leti podlegel posledicam muk, ki jih je pretrpel v nacističnem koncentracijskem taborišču? S spoštovanjem (Vodja svetovalske skupine SSL v Zgoniku) REBULA VLADIMIR Zgonik. 29.8.1972 Op. ur. Ker are v bistvu za odprto pismo občinski upravi v Zgoniku oz. županu in v želji, da bi javnost istočasno z javno kritiko dobila tudi javen odgovor nanjo, da bi tako slišali «obe plati zvona*, snio prepis pisma posredovali zgo-niški občinski upravi s prošnjo, da nam javno odgovori. Odgovor oziroma pojasnilo občinske uprave se glasi: Čudno se zdi vedenje svetovalca 1,1 nič boljša. Ali se občinska u- Vlaciimiira Rebule, ki postavlja teava ne strinja, da bi moral ta občinski upravi pismena vprašanja teristični kraj imeti bolj ureje- P° tisku in ne ntravnost na žu-ne ceste? pana oziroma na občinsko upravo, Spomladi se je streha nekega ^Podar&kega poslopja v Repniču krušila. Na ostalem zidovju so tedaj velike razpoke in je nevar {test, da se bo prej ali slej sesulo. Ustnik je sicer postavil znamenja 0 nevarnosti ker pa je to poslopje tetev ob cesti in sredi vasi. kjer 8e navadno igrajo otroci in gredo te|rr>o razna vozila, se ne zdi ob-tenski upravi potrebno da bi tehtni urad kaj ukrenil in s tem teenrečil kako hujšo nesrečo? *• Kako ie z napeljavo nove jav-J? razsvetljave v Saležu in drugod, •ter je še ni? ® V Saležu so pred kratkim u-tenovili mladinski pevski zbor. *ar ie hvalevredna pobuda mladi-te iz Saleža in sosednjih vasi. Ali e ne občinski upravi zdi pravilno, ?! bi priskočila na pomoč tel teladini oziroma društvu s kako ?n>atno podporo? l?- Ali je deželna uprava že odo-splošni regulacijski načrt zgo-teske občine? 8. Pred časom je neki mladi ci-Jteni invalid iz Saleža zaprosil za tžbepo mesto na občini. Tedaj "'•IH soj je jasno, aa je njegovo pismo v prvi vrsti nas.ovljeno na časopis in šele posredno na župana. Ta metoda ni samo v nasprotju z notranjim pravilnikom poslovanja občinskega sveta, temveč se zdi toliko bolj nekorektna spričo dejstva, da je župan vsak dan na razpolago vsem državljanom, občanom in neobčanom na županstvu in torej tudi svetovalcu Rebuli in drugim izvoljenim predstavnikom Skupne slovenske liste. Po drugi strani pa se redno enkrat (ali po potrebi tudi večkrat) tedensko sestaja občinski odbor, katerega sklepi se redno objavljajo in so torej na vpogled in informacijo vsej javnosti. Toda ne glede na vsa gornja dejstva, občinska uprava nima nobene težave odgovoriti na postavljena vprašanja. L Občinski svet v tem letu ni bil sklican, ker občinski odbor tega ni smatral za nujno potrebno za potek rednega upravljanja. Vendar je bil občinski svet sklican na izredno sejo, kadar so to zahtevale izredne prilike, kot je tekoča praksa poslovanja občinskih svetov v Italiji. Na sedežu deželne uprave v trstu V ponedeljek bodo podpisali sporazum z družbo «Tecneco» Družba bo sodelovala pri varstvu okolja v deželi Furlaniji - Julijski krajini - «Tecneco» sodi v skupino ENI Ponedeljek bodo na sedežu de-v e Podpisali sporazum med upra-j, dežele Furlanija Julijska krasite in družbo »Tecneco*. Družba j/te v okvir skupine ENI in bo k !a Posvetovalno vlogo v vpra-.. lih varstva okolja in prepreče-1 vršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, priredil v hotelu Triglav v Kopru sprejem za člane ansambla ter za primorske družbene delavce. 2. S pokrajinsko upravo je bil že pred časom dosežen dogovor, da jo slednja prevzame v svojo režijo in jo na ta način dokočno uredi v korist ne samo nedeljskih izletnikov, temveč tudi vaščanov Zagradca. 3. Odsek pod železniškim mostom pri Briščikih je del pokrajinske ceste med Repnom in Opčinami in torej spada v izključno pristojnost pokrajinske uprave, kar še ne pomeni, da bi se občinska uprava ne bila zanimala, da bi cesta bila v voznem stanju. Za popravilo odlseka občinske ceste proti Proseku so sredstva zagotovljena že iz leta 1971. 4. Ureditev središča vasi Rep-rrič, kjer se nahaja tudi porušeno zasebno gospodarsko poslopje, je predvidena s sredstvi iz proračuna javnih del za leto 1972. 5. Problem ne tare občanov zainteresiranih vasi, toda v prvi vrsti prav občinsko upravo, kar je splošno znano dejstvo, saj je slednja v ta namen določila finančna sredstva že leta 1968 in če do zadovoljive rešitve še ni prišlo, se je to zgodilo izključno po krivdi pristojnih višjih oblasti in njihovega nerazumljivega birokratskega zavlačevanja, kljub stalnim posegom občinske uprave. 6. Občinska uorava pozorno zasleduje prosvetno, kulturno in športno dejavnost v občini in jo po svojih močeh tudi gmotno podpira. Ni nobenega dvoma, da bo te podnore deležen tudi na novo ust.annvlien rrdadinski pevski zbor. 7. Ne. 8. Vrvrašanie namestitve novih delovnih moči v notranji upravi bo občinski odbor vzel v pretres, ko se bo to nakazalo za notrebno. Župan: .Tnalo Guštin Zakaj ne slišimo radia Koper? Spoštovani! Rada hi vedela, zakaj so na postaji radio Koper spremenili valovno dolžino. Pisem kot tržaška Slovenka. Prej sem rada poslušala slovensko postajo Koper ali pa našo tržaško slovensko postajo. Prav rada sem poslušala tudi ljubljanski radio. Sedaj pa ga sploh ne slišimo. Nekatere oddaje, zlasti dopoldne, kot na primer šolske oddaje in »Pri nas doma*, ali pa večerne, zlasti še »četrtkov večer* in mnoge druge, so mi bile zelo všeč. Želela bi vedeti, zakaj moramo biti prikrajšani na račun italijanske koprske odaje? Ker smo prej lepo slišali obe postaja, koprsko in ljubljansko, me zanima, če bomo tržaški Slovenci lahko še kdaj slišali radio Ljubljana S spoštovanjem Adrijana Škrinjar, Lonjer Op. ur. Vprašanje naše čitatelji-ce smo naslovili na ravnateljstvo koprskega radia, kjer so nam posredovali naslednjo okrožnico, ki so jo prejeli od ravnateljstva radijske postaje v Ljubljani: «Prosimo, da naše zveste radijske poslušalce v prihodnjih dneh obvestite, da bomo oddajne frekvence korigirali in sicer tako, da bo slovenski prvi radijski program oddajan na frekvenci 1169 kHz. pro- Nesreča na tovornj’aku Ste*«« s5s.s s.» 11.........—........ Na mednarodnem folklornem festivalu s trezn!m, Pretresom položaja . . . ...................... v usmerili društvo na pravo pot sodeluje 21 skupin iz sedmih držav bil: «Vlado Taševski* iz Skopja; ] ložaj gradbenikov v luči sindikal-‘ ’ nih bojev za dosego nove vsedr- žavne pogodbe. Tajnik sindikata gradbenikov bo v ponedeljek popoldne predsedoval v Tržiču tudi seji, kjer bodo prisotni predstavniki deželnih tajništev FILLEA, FILCA in FENEAL. skupna absolutna nagrada: »Vlado Taševski* iz Skopja. Vsedržavni tajnik gradbenikov bo govoril v Ronkah V okviru tridnevnega praznovanja, ki ga organizirajo člani občinskega združenja delavcev-gradbe-nikov v Ronkah, in ki se bo pričelo jutri, v soboto 2. septembra, bo v ponedeljek 4. septembra govoril vsedržavni tajnik sind''ki J11 k 180-članski orkester in pev-Wj°r JLA iz Beograda in znani solisti. Po koncertu bo po-telj proslave, predsednik iz- NAROCin SE NA ^morski dnevnik! Iz Jugoslavije pridejo dve skupini iz Beograda in ena iz Istre • Sodelovali bodo tudi Rezijani ■ Letos tudi češke, bolgarske, frantoske in grške narodne noše Goriški september je zelo bogat z Resia* iz Rezije; originalnost glas- Capelli bo prisotnim orisal poraznimi prireditvami. V tem mesecu se bo vrstilo v našem mestu več mednarodnih kulturnih srečanj. Na sporedu je tudi mednarodna folklorna prireditev na kateri bodo sodelovale skupine iz raznih držav. Ta prireditev pomena na folklornem področju isto kar mednarodno tekmovanje pevskih zborov na glasbenem. Tekmovanje pevskih zborov je sicer starejše, folkloro so si omislili šele pred nekaj leti, vendar je odziv občinstva enak na obeh prireditvah morda še večji na folklorni. Folklorni sprevodi so se vršili v Gorici že prej, vendarle teče tretje leto odkar so prireditelji, v tem primeru goriška Pro Loco, pričeli z uradnim mednarodnim tekmovanjem za trofejo «Castello di Gorizia*. Na letošnji folklorni manifestaciji, ki bo prihodnji teden, od 8. do 10. septembra, bo sodelovalo 26 folklornih in pevskih skupin. Toliko skupin bo sicer sodelovalo na folklornem sprevodu skozi mesto ki bo v nedeljo 10. septembra, na tekmovanju, ki bo v dvorani UGG v petek 8. in v soboto 9. septembra, pa bo sodelovalo 21 folklornih skupin iz sedmih držav, t. j. iz Italije (11), Jugoslavije (3), Češkoslovaške (2), Avstrije (2), Francije (2) in Grčije (1). Na tekmovanju bodo sodelovale naslednje folklorne skupine: «Pra-chensky soubor* iz Prage, «Fon-ni* iz Nuora, «Pasian di Prato* iz Pasiana v Furlaniji, «Lou Ram-peu» iz St. Tropeza v Franciji, «Citta dei Trulli* iz Alberobella v Apuliji, «Balarins di Riviere* iz Tarčenta v Furlaniji, »Correvrots Vaudes* iz Corravillersa v Franciji «Kalagonis» iz Maracalagonisa na Sardiniji, «Lykion ton Ellinidon* iz Aten, «Canterini del Matese* iz Boiana v Lucaniji, «Balada» iz Beograda*, «Les Teintamares* iz Cogne v Dolini Aosta, «Voeckla-bruck* iz Avstrije, «Trevigiano» iz Trevisa, «Citta di Borgosesia* iz Vercedlija, «Castiglionese» iz Perugie, «Comunita degli Italiand di Dignano d’Istria> iz Vodnjana v Istri, «Branko Cvetkovič* iz Beograda, «Lienz» iz Avstrije, «Val Resia* iz Rezije v videmski pokrajini, «Urpin* iz Češkoslovaške. Prireditve v okviru tekmovanja bodo v petek in soboto v dvorani UGG ob 21. uri, v soboto tudi ob 17. uri. Žirijo sestavljajo prof. Gaetano Perusini (Italija), prof. Baanca Maria Galanti (Italija), prof. Aurelio Rigoli (Italija) dr. Marija Makarovič (Jugoslavija), profesorja Franz Vogl in Franc Grall (Avstrija), prof. dr. Radoslav Hrovatin (Jugoslavija), prof. Giuseppe Profeta, dr. Franco Alun-nj Fabbroni in Lodbvico Mischou (vsi Italija). V nedeljo 10. septembra zjutraj ob 9.30 bo v dvorani deželnih stanov na Gradu debatna okrogla miza o vprašanjih današnje folklore, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki iz raznih držav. V nedeljo popoldne, s pričetkom ob 16. uri, pa bo mednarodni folklorni sprevod po mestu s Travnika po raznih ulicah do občinske palače. Poleg že navedenih folklornih skupin bodo sodelovale tudi nekatere godbe. Po zaključku sprevoda bodo zmagovite folklorne ekipe nagradili v parku občinske palače. Na prvih dveh prireditvah so bila prva mesta porazdeljena takole: leto 1970: originalnost plesa in povezava z glasbeno spremljavo: «Emona» iz Ljubljane; glasbena izvedba: «Djuro Djakovič* iz Slavonskega Broda; originalnost kostumov: »Ruzzantini Pavani* iz Padove; originalnost glasbil: «Pro- messi sposi* iz Coma; leto 1971: originalnost plesa in povezava z glasbeno spremljavo: «Vlado Taševski* iz Skopja; glasbena izvedba: «Baar» iz Baara v Švici: originalnost kostumov: «Val Zaradi zunanjih pritiskov so nekateri člani vodstva popustili Odslej bosta društvi «Juventina» in «0. Župančič* tesno sodelovali Prejšnji teden so se predstavniki, prijatelji in člani športnega društva »Juventina* iz Štandreža sestali na dveh izrednih posvetih, da bi preučili kritičen položaj, v katerem se je društvo znašlo v zadnjih časih. Pri tej pobudi je imelo velik delež tudi prosvetno društvo «0. Župančič*, zaskrbljeno zaradi težkih razmer «Juventine». Vse kaže, da se je kriza športa v štamdrežu začela že po zadnjem občnem zboru. V vodstvo »Juventi-ne» so bili namreč takrat iriorani člani, ki niso z zadostno odgovornostjo sledili problemom društva in ki so pod vplivom zunanjega pritiska večkrat popuščali pri načelih, ki se jdh mora držati domače društvo. To dejstvo je zvnemirilo nekatere predstavnike društva in tudi prosvetarje društva «0. Župančič*, ki so pritiskali na športnike, da bi položaj končno rešili. Z velikim zadovoljstvom pišemo v našem listu o lepih tradicionalnih praznikih: ki se vsako leto vrstijo po naših vaseh in nas spominjajo na čase, ko so naši pradedje vasovali ter prirejali praznovanja po starih običajih in šegah. Tako imamo ples pod mlajem v Dolini, šagro v Boljuncu, kraško ohcet Repnu in še mnogo drugih praz-;ov po raznih naših vaseh. Eden takih praznikov bo v nedeljo ildne na Krmenki. šagro, kot jo enujejo domačini, prireja mladina Domja in Krmenke. Ta šagra ima i svojo tradicijo, le da so jo do-čini opustili za daljšo dobo. Po drugi svetovni vojni so vaščani spet obnovili ta praznik, a le za krajši čas. Zadnja šagra pri Dom ju je bila približno pred dvajsetimi leti. Pred nekaj meseci se je zbrala mladina iz tega kraja ter preučila, kaj bi se dalo narediti, da bi tudi tu imeli vsaj enkrat na leto svoj praznik. Tako so ti pogumni fanti in mladi možje brez obotavljanja popri- jeli za delo. Pripravili so na lepem prostoru nasproti Adamičeve gostilne plesišče, postavili stojnice, kjer bodo točili domače vino ter druge pijače in seveda tudi prigrizka ne bo obiskovalcem manjkalo, kajti na seznamu so piščanci, čevapčiči, pršut in drugo. Mladi organizatorji so za prihodnjo nedeljo pripravili tudi bogat kulturni spored. Na programu je namreč nastop godbe na pihala iz Brega in treh pevskih zborov: moškega zbora «V. Vodnik* iz Doline, mešanega zbora «F. Prešeren* iz Boljunca in domačega moškega zbora «F. Venturini*. Po kulturnem programu pa se bodo mladi in stari pari zavrteli na lepo urejenem plesišču do poznega, ob zvokih znanega orkestra «Kras», ki bo igral za plesalce tudi v ponedeljek zvečer. Za to lepo pobudo je treba organizatorje pohvaliti z željo, da jim bo vreme naklonjeno. M. M. V sredo zvečer smo lahko v dvorani deželnih stanov na gori-škem Gradu poslušali lep koncert praških pevcev «Ktihnuvega Smi-šenyga sbora* iz Prage. Dirigiral je Pavle Kiihn. Pevci, ki se vračajo iz Arezza, kjer so sodelovali na tamkajšnjem mednarodnem pevskem tekmovanju, so zapeli nekaj polifonskih in vrsto modernih pesmi češkoslovaških avtorjev. Med publiko smo opazili vrsto predstavnikov krajevnih oblasti. Ta zbor je Goričanom že znan, saj je sodeloval in tudi dosegel uspehe, na prejšnjih tekmovanjih v Gorici. Utopljenec v kanalu V kanalu «De Dottori* v Selcah so včeraj popoldne našli truplo 77-letnega upokojenca Anglista De Fab-brisa iz Ronk. Sin, ki je identificiral truplo, je že pred desetimi dnevi obvestil o-rožnike, da je oče izginil. Zdi se, da Je moškega prizadelo, ker so ga pred dvema tednoma poslali v dom onemoglih v Ronkah. Zadnjič so De Fabbrisa videli prav v tem domu, ko se .ie s kolesom odpeljal na kratek izlet. Ni pa izključena možnost nesreče, kar bi potrjevalo dejstvo, da so gasilci poleg trupla našli tudi utopljenčcvo kolo. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Chiara Gabas, Alessan-dro Carbone, Massimo Bressan. Mar-co Cecchin, Luca Veliscech, Edoardo Savelli. Manola Rodriguez, Alessandro Medessi, Gianluca Deghenghi, Isadora Colloredo. SMRTI: gospodinja 75-letna Fran-cesca Ciglic. vd. Planini. POJASNJENI RftZLOGI PRETEPA PRI «MftD0NNINI» Do prerekanja je prišlo zaradi banalnih razlogov Okroglic se je v sredo zjutraj sam javil na kvesturi Zdravstveno stanje Grusovina se je vidno izboljšalo Giuliano Okroglic, 23-letni delavec iz Ul. Prato, ki je v noči od nedelje na ponedeljek v gostilni «Da Valeria* sunil 42-letnega kmeta Giovannija Grusovina tako močno, da je ta padel na tla in si prebil lobanjo, se je v sredo zjutraj sam javil na goriški kvesturi, potem ko se je tri dni skrival ob bregovih Soče. Kot smo že v našem listu poro čaii je tistega večera prišlo do pre rekanja med Okroglicem, Grusovi-nom in njegovim prijateljem Lutmanom. Vse kaže, da je do prerekanja prišlo zaradi banalnih razlogov. Po pričevanju nekaterih očividcev, je Okroglic, ki je bil bolj bahaški tip, slekel srajco in razkazoval svoje mišice. Grusinov prijatelj Lutman naj bi se pri tem ironično nasmehnil, kar je Okroglica tako razkačilo, da je med obema prišlo do besedičenja. Vmes je posegel Gruso-vin in vsi trije so potem odšli iz gostilne. Trenutek kasneje so prisotni že zagledali Grusovina, ki je v nezavesti ležal na tleh. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, od tam pa kmalu potem na nevrokirurški od srečanje tolminskih učiteljiščnikov V Mostu na Sod se bodo 16. septembra srečali maturanti iz let 1923-1928 Slovenski učitelji, ki so takrat študirali v težkih pogojih v Tolminu, bodo prišli z obeh strani državne meje Maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1912 so praznovali 60-letnico mature 20. maja v Novi Gorici. Še sedem jih živi, a prisotni so bili: Venceslav čopič, Alojz Vuga, Hubert Močnik, Lado Požar in Pepi Nanut. Vsi so še čvrsti in živa knjiga tedanje dobe, ko so se Slovenci leta in leta borili za svoje pravice; čeprav so bili po ustavi enakopravni z Nemci, so dobili pr--bo državno slovensko srednjo šolo šele leta 1909. Obstajala ni niti polnih šest let, ko jo je prva svetovna vojna prekinila leta 1915. Minila je vojna — Slovenci nismo več dobili težko priborjene šole v kulturnem središču Gorici. Odprto je bilo napol slovensko učiteljišče v Tolminu 1919, ki je bilo ukinjeno, še preden je minilo šest let, z ministrskim odlokom 1. 10. 1925. Po tem dekretu bi morali trije višji razredi te šole s slovenskim učnim jezikom postopoma odpasti s šol. letom 1927 28, toda pouk se je vršil že s šolskim letom 1925-26 v italijanščini, slovenščina pa samo še kot predmet. Tudi slovenski profesorji so bili odstavljeni in zamenjani z italijanskimi. Slovenščina pri maturi sploh ni prišla vpoštev. Pa še ta krivica se je godila slovenskim dijakom, da so morali že leta 1924 in vsa naslednja leta delati maturo v italijanščini in v oddaljenem Vidmu. Kdor se je pomagal s slovenščino, so mu pri maturi znižali oceno za en red. Diskriminacija proti Slovencem v bivši Avstriji se je v fašistični Italiji močno stopnjevala. Skoraj enaka usoda je zadela maturante teh dveh slovenskih šol. Prva svetovna vojna je razmetala absolvente goriškega učiteljišča po vseh avstrijskih frontah, po Rusiji in Italiji. Oni s tolminskega učiteljišča so bili razkropljeni daleč od domačih krajev po tujih deželah. Poleg odpustitve in premeščanja v notranjost Italije so doživljali vso krutost konfinaeij, zaporov in internacij. Iz tega spoznanja je padla zamisel, da se po mnogih letih srečamo vsi maturanti tolminskega učiteljišča 1923-28. Srečanje bo na Mostu na Soči 16. septembra letos dopoldne. Še mnogo je živih, zato se pričakuje, čeprav so nekateri daleč, da bo udeležba prekašala vsa pričakovanja. Most na Soči je križišče cest in železnic; kraj je privlačen in čist, pa tudi drugih ugodnosti ne manjka. Upanje je, da se srečanja udeležijo naši veterani goriškega učiteljišča kakor tudi absolventi tolminskega učiteljišča po letu 1945. Priporoča se vsem, ki so bili preganjani pod fašistično Italijo, da napišejo svoje in spomine umrlih tovarišev, s katerimi so skupaj živeli. T. R. delek v Videm, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Zdravstveno stanje Grusovina se je v teh zadnjih dneh vidno izboljšalo, vendar zdravniki še niso preklicali pridržane prognoze. Državni pravdnik dosedaj še ni sprejel nobenih ukrepov proti Okrog-licu. Zdi se namreč, da morajo čakati še na zdravstveno poročilo videmske bolnišnice. Natečaj* za tehničnega pomočnika pri pokrajinskem laboratoriju Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za delovno mesto tehničnega pomočnika v kemijskem oddelku goriškega laboratorija za higieno in profilakso. Udeleženci natečaja morajo imeti najmanj 18 in naivec 32 let. Za zaposlene v javnih upravah ni nobene starostne omejitve. Prošnje na kolkovanem papirju za 500 lir je treba poslati na pokrajino najkasneje do 31. oktobra. Vsa ostala podrobnejša pojasnila lahko prizadeti dobijo na pokrajinski upravi. Korzo Italija 55. Nekaj milijonov škode pri požaru v skladišču ERSA Strokovnjaki so ocenili škodo, ki jo je požar povzročil 24. avgusta v hladilnem skladišču ERSA v Fiumi-cellu, na nekaj milijonov lir. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva je zgradila to zadružno skladišče za kmete bližnje okolice, ki so v njem hranili sadje in povrtnino. Požar je uničil nekaj hladilnih celic, precej izolacijskega materiala, zidovi so pa ostali nepoškodovani. Oblasti, ki vodijo preiskavo so vsekakor izključile, da bi kdo namerno zanetil požar. Neznanec zavozil s ceste z ukradenim avtom V Ulici Forte del Bosco v Pev-mi je prejšnji večer ob 20.30 neznanec zavozil s ceste giulio 1300 Zaradi prevelike hitrosti je na o-orinku izgubil nadzorstvo nad avto-mptoidom in zadel ob obcestni zid. Mimoidoči so opazili, kako je šo fer naglo skočil iz razbitega avta in zbežal. Takoj so razumeli za kaj gre in poklicali orožnike letečega oddelka. Ti so ugotovili, da je neznanec malo prej ukradel giulio Giovanniju Di Nasiju, v Ulici Cadorna in da se je z njo peljal komaj nekaj kilometrov. Uvedli so preiskavo, vendar tatu še niso iztaknili. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur Predsednik »Juventine* Dmo Ro-ner je na minulih posvetih podal izčrpno poročilo, s katerim je vsem udeležencem osvetlil težaven položaj. Dejal je, da je prišlo društvo skoraj do razkola in da je bila temu kriva bolj nemarnost in zunanji pritisk, kot pa načelne razlike pri vodstvu. Člani društva so uvideli potrebo nekaterih sprememb v notranjosti odbora. Tajniško mesto je za sedaj sprejel Miloš Tabaj, ki bo obdržal funkcijo do občnega zbora, ki bo v prvih desetih dneh septembra. Važnost dveh posvetov je tudi v tem, da so se dogovorili za stalno sodelovanje med »Juventino* in p. d. »O. Župančič*. To sodelovanje naj bi se poudarilo s tem, da bi predstavniki enega društva bili stalno prisotni na sejah drugega in obratno. Iz dveh posvetov je postalo razvidno, da je zdrava plat »Juventine* še vedno močna im dobro vzdrži zunanjim pritiskom. Po občnem zboru, ki bo 8. septembra letos, bo »Juventina* pripravila slavje 25-letnice ustanovitve društva. Jubilej bo gotovo dal športnikom potrebno energijo za premostitev vseh težav in za kljubovanje zunanjim pritiskom, katerim je društvo zaradi okolja izpostavljeno. V Vidmu od 9. do 25. septembra 19. razstava sodobne stanovanjske opreme V Vidmu bo od 9. do 25. septembra 19. razstava sodobne stanovanjske opreme. Nastopilo bo približno 400 razstavljavcev iz vse Italije in iz Združenih držav Amerike. Na 24.000 kv. m razstavne površine bodo proizvajalci prikazali predvsem električne gospodinjske stroje, kuhinjsko in sodobno opremo, ogrevalne naprave, prehrambene iz-delke. okovje, preproge ter turistično opremo in športne rekvizite. Del razstave bo namenjen prikazu week-end hišic. Prosvetno in športno društvo «SOVODNJE» priredi v nedeljo, 10. septembra 1972 3. OCENJEVALNI Vpisovanje se bo začelo v soboto, 2. septembra, na sedežu društva, v gostilni «Grad Rubije* in na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Udeleženci tekmovanja morajo imeti veljavno prepustnico. šola GLASBENE MATICE -Gorica Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972. vsak dan od 10 do 12. ure, na sedežu v UL Malta 2, tel. 24-95. Pouk se bo redno pričel v ponedeljek, 18. septembra 1972. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »I quattro figli di Kade Elder*. J. Wayne in D. Martin. Barvni film. AZZURRO 17.00-22.00 «Catlow», Y. Brynner in B. Lavi. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 »Bastar-do vamos a matar*. G. Eastmann in A. Sitem. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 «11 ribeUe di Scozia*. M. Caine in T. Hovvard. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Simon, re dei diavoli*. A. Prine in I. Scott. Barvni film; mladini pod 18. letom prepovedano. I rži č AZZURRO 18.00 »Un’apprezzato pro-fessionista di sicuro avvenire*. L. Capolicchio in R. Cucdola. Barvni film. EXCELSIOR 17.30 »Formula per un delitto*. S. Letie. Barvni film. PRNCIPE 18.30 »L assassinio di Trocki*, R. Schneider, A. Delon in R. Burton. Barvni film. ,\ova Gorici. SOČA (N. Gorica): »Patom general b jekla*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Prostor za ljubimce*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE Danes zaprto. ŠEMPAS Danes zaprto. KANAL Danes zaprto. DESKLE »Tri zlate kače*, italijansko-ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Danes zaprto. POTUJOČI KINO Na Cepovanu -»Mazurka v postelji*, danski barvaš film - ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna na lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, i lekarna Alesani, UL Carducd 12. UL tel 72-701. 12288. Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija -14. Levičarske sile niso znale izkoristiti trenutka zmede in preplaha med fašisti Umor poslanca Matteottija je vzbudil med množicami pravi srd nad fašisti Na ilegalni partijski konferenci, ki je bila v maju nekje blizu Coma, na severu Italije, se je mogel Gramsci tudi neposredno prepričati o tem, kako težka naloga ga čaka v bodoče. V polemiki s koncepcijami Bor-dige — se spominja Mario Monta-gnana, ki je sodeloval na tej konferenci — je Antonio Gramsci poudarjal, da si Bordiga ne zamišlja partije kot živega in močnega instrumenta, ki ga sestavljajo najboljše sile delavskega razreda in naroda, ki ve v vsakem trenutku in v vsakršnih razmerah povezati se z množicami in jih voditi na težki poti njihove osvoboditve in pri tem premagovati vse težave ter hkrati premagati drugega za drugim vse sovražnike. Bordiga si zamišlja partijo kot nepremično žarnico, Id visi v zraku. Prišel bo dan, ko bodo delavci opazili njeno svetlobo in se ji približali. Če pa bo ta dan prišel bolj pozno, ni važno. Nam se ne mudi . . •Toda, Bordiga — je nadaljeval Gramsci z zagrenjenostjo, celo s prezirom v glasu — tebi se ne rr»jdi. Toda mi, ki se čutimo povezane z delavskim razredom in narodom, nam se mudi, nam se hudo mudi, kakor ■e mudi delavcem, kakor se mudi ljudstvu, ki na lastnem telesu trpi fašistično diktaturo in kapitalistično izkoriščanje. Mudi se nam, hudo se nam mudi tudi zato, ker se nočemo odreči niti eni politični potezi, niti enemu političnemu manevru, s katerim bi mogli približati dan zruše-nja fašizma in zmage proletariata in ljudstva!* Gramscijeve besede so napravile globok vtis na delegate, celo na tiste, ki niso v celot5 delili z njim mišljenja. Od tedaj so začele ideje Bordige postopoma izgubljati korenine v partijskem tkivu, da bi jih dokončno «izpulili» na tretjem kongresu Komunistične partije I-talije, ki je bil v Lyonu v Franciji 1926. leta. Do tedaj pa so se pod Gram-scijevim vodstvom v dveh letih in pol dela v najtežjih pogojih partijske vrste precej utrdile. Obnovljena je bila mreža partijskih organizacij po malone vsej deželi, članstvo pa je sprejelo v glavnem politično linijo Gramscija in Togliattija (ta bo sodeloval kot delegat KPI na petem kongresu ko-minteme julija 1924, kjer bodo predstavniki komunističnih partij drugih dežel odobrili Gramscijevo in njegovo linijo KPI; tedaj bo tudi izvoljen za člana izvršnega komiteja kominteme in to funkcijo bo ohranil vse do razpustitve ko-minterne leta 1943. Obnovljena Komunistična partija Italije je pokazala svojo moč v času talko imenovane «krize Matteot-ti». 10. junija 1924 je namreč grupa fašistov o belem dnevu in na enem najpomembnejših rimskih drevoredov na obali Tibere ugrabila socialističnega poslanca Giaco-ma Matteottija, za katerim se je izgubila sleherna sled. Matteotti je bil sicer v parlamentu eden najbolj energičnih kritikov fašizma in očitna je bila «ducejeva» želja, da mu zapre usta in s tem tudi prestraši ostale opozicionalce. V uredništvo časopisa «Unitš» glasila KPI, ki se je tedaj tiskalo v Milanu, je prišel policaj in sporočil urednikom, da je treba dati le vest o izginotju Matteottija in da se ne sme pisati nič drugega. «Sicer se nam bo zgodilo kot Matteottiju...» — so novinarji sami dali odgovor. Policaj je le pritrdilno pokimal in odšel. Kmalu zatem je pozvonil telefon. Iz Rima se je oglasil Gramsci: •Ne le, da ni treba molčati, pač pa je treba preiti v napad. In mi, komunisti, moramo biti na čelu napada. Množice so razburjene in treba jih je podpreti, da gredo dalje!* — je naročal Gramsci. Naslednjega dne je «Unitš» izšla z PETEK, 1. SEPTEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za najmlajše; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 19.10 Na počitnice; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Vokalno inštrumentalni koncert; 21.40 V plesnem ritmu; 22.05 Zabavna glasba; 22.30 Radio Olimpia. TRST sana glasba; 22.00 Olimpijske igre. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Dvorakova komorna glasba; 11.45 Polifonična glasba; 13.00 Beetho ven, Schopin in Weber; 14.00 Sopranistki G. Farrar in R. Cres-pin; 14.30 Portret avtorja; 15.00 Colombini: Jade; 16.30 Klavirska glasba; 18.00 Na sporedu so Pur-cell, Haendel in Cherubini; 19.15 Koncert; 20.15 Nevroza. FILODlFUZIJA 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 iiugamelli: koncert. 8.00 Koncert; 9.00 Nabožni mo tivi v glasbi; 10.10 Mozartove variacije; 10.20 Gabrielli: šest pesmi; 12.00 Klavirske skladbe; 12.45 Simf. koncert. KOPER SLOVENIJA 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.00 Glasba in pesem; 10.15 Z nami je...;11.30 Ansambel Five plus Tw; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasbeni spored; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni program; 18.00 Tops pops; 18.40 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Kulturna panorama; 19.15 Ciganski ansambel; 20.00 Naši zbori pojo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Top - Hits; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7 10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Poje Caterina Valente; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. pesmi; 15.30 Olimpijske igre; 20.20 Simf. koncert; 22.20 Povratni vozni listek; 23.10 Neapeljske pesmi in poezije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.00 Dotneni-co Modugno; 8.40 Cherubini, Thomas in Ponchielli; 10.30 Poletni program z M. Bongiomom; 12.40 Amuirri, S. Mondami in R. Pal-mer; 13.00 Hit parade; 14.00 Plošče: 15.00 Stare in nove skladbe; 18.00 Popoldanski koncert; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Pi- 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Iz jug. književnosti; 10.20 Melodije; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični na potki; 13.10 Koncertni napevi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Koncert za mladino; 16.30 Napotki za turiste; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Or kester «Lol - Strings*; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 •Signali*; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Ljudske pesmi; 21.30 Top pops 13; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 14.00 Olimpijske igre; 20.00 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glas bend spored; 22.15 Telefilm «Ev ropa - express»; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Olimpijske igre. JUG TELEVIZIJA 15.00 Olimpijske igre; 18.58 Obzornik; 19.10 Mestece Peyton; 20.05 Olimpijske igre; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Ruby Gentry — film; 23.00 O-limpijske igre; 00.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Olimpijske igre; 21.15 Poročila; 21.30 Olimpijske igre. naslovom čez vso prvo stran: «Dol z vlado morilcev!* Mussolini se je očitno, vsaj v tem trenutku, uštel, precenjeval je svoje moči in razpoloženje javnosti, ki je postalo vse bolj razburjeno in nevarno zanj, posebno ko se je zvedelo, da so Matteottija najprej prebodli z noži, nato pa njegovo truplo skrili nekje v polju, daleč od Rima. Dnevi so minevali, trupla ubitega poslanca pa niso našli. Zato je srd množic naraščal. Vsi poslanci, razen fašistov, so sklenili opustiti delo parlamenta. Gramscijev poziv, da naj se organizira splošna stavka in formira •antiparlament* kot edino zakonito predstavniško telo, ni bil sprejet. Predstavniki meščanskih strank so temu nasprotovali, socialisti so kolebali. Trenutek, ko so se fašisti zmedli in prestrašili, ni bil torej izkoriščen, vsaj ne tako kot Je predvideval in pričakoval Gramsci. In vendar, je pisal on, maše gibanje je napravilo velik korak naprej. «Unita» je podvojila svojo naklado, v mnogih središčih so se naši tovariši postavili na čelo množic in skušali razorože-vati fašiste*. Ti pa niso potrebovali veliko časa, da bi se opomogli od strahu in zmedenosti. Opazili so namreč, da predstavniki vseh strank, razen komunistov, kolebajo. Poslanci, ki so zapustili dvorano parlamenta v znak protesta zaradi umora Matteottija, se niso mogli sporazumeti glede skupne akcije in tudi njihova demonstracija je ostala neučinkovita in brez rezultata. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nadalj-ije popuščanje bi utegnilo biti znak ibkosti. Sentimentalno življenje -rez presenečenj. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden lan za poslovne stike in denarne peracije. Neki družinski problem o zahteval odločne roke. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spre-ninjanje idej v zadnjem trenutku rtegne preprečiti realizacijo načr-a. Manj besedičenja in več odkri-osrčnosti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pred prejetjem novega načrta odstrani-e vse nesporazume s sodelavci, /aše nagnjenje do umetnosti bo »njeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsi vaši načrti se bodo uresničili, toda ne >rez žrtev. Neprijetne obveznosti »red koncem dneva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vale ambicije, bodo zahtevale tudi »rimeme izdatke in napore. Ljub- ljena oseba vam bo dober svetovalec. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Treba bo omejiti izdatke za ohranitev finančnega ravnotežja. Novo prijateljstvo se razvija v ljubezen. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Pot do uspeha bo trnova, toda cilj boste dosegli. Povečanje simpatij zaradi vljudnosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne zanašajte se na srečo, potrebna je tudi prizadevnost. Vaš vpliv med prijatelji se bo povečal. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Premišljeni ukrepi naj nadomestijo hazardiranje. Spoštujte ideje starejših in bolj izkušenih oseb. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sreča vam bo naklonjena, posebno v jutranjih urah. Obnovitev starega prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V prvem trenutku boste dobili nepričakovano pomoč. Skupno veselje bo izbrisalo vsako obžalovanje preteklosti. V takšnih razmerah so komunistični poslanci pod vodstvom Gramscija sklenili, vrniti se v dvorano parlamenta, v prepričanju, da bo, dokler se bo dalo, bolj koristno voditi borbo proti diktaturi kot pa se izčrpavati v brezkoristnih neskončnih sterilnih razpravah, ki so se med o-stalimi poslanci vodile izven parlamenta. Čez poletje tega torej 1924. leta se je Antonio Gramsci ukvarjal z organiziranjem partije in je bU zato pogosto na poti. V nekem pismu ženi Juliji Schucht, ki je bila tedaj v Moskvi, kjer je 10. avgusta rodila sina, ji piše o tem mrzličnem naporu, da bi obnovil partijsko organizacijo. Gramsci ji je med drugim pisal: •Treba je reorganizirati partijo, ki je slaba in ki, vzeta v celoti, slabo deluje. Sem član političnega centra in generalni sekretar. Moral bi biti tudi direktor «Unitš», toda ne zmorem, še vedno morem le malo delati. Moral bi imeti oči za vse, moral bi vse spremljati...» Konec oktobra je izkoristil partijsko konferenco v Cagliariju na Sardiniji, kateri je moral prisostvovati in je pri tem izkoristil priložnost, da je obiskal Ghilarzo in starše ter sestre, ki so še vedno živeli tu. V vasi se ni še prav nič spremenilo — še vedno iste nizke hiše iz kamna s sinjim dimom nad opečnato streho, vonj pomaranč ter riganje o-slov, na katerih so se kmetje vračali z dela na polju. Seveda je bil to za siromašno sardinsko vas dogodek. Mislimo na obisk Nina, sina gospoda Nicilla, kot so sicer pravili Gramscijevemu očetu, obisk člana parlamenta in voditelja neke politične stranke. Najuglednejši družinski poglavarji so prihajali na razgovor, celo krajevni voditejli nasprotnih strank * 1:0 Borac — Vojvodina Čelik — Radnički Olimpija —■ Vardar Sutjeska — Sarajevo Bor — Sloboda Velež — Dinamo prek. v 67' Željezničar — C. zvezda Partizan — Beograd LESTVICA Čelik 5, Borac, Sutjeska, Želje-zničar in Partizan 4, Bor, Olin®1-ja, Velež, Beograd, Crvena zvezda, Radnički in Spartak 3, Vojvodina. Hajduk, Sloboda, Vardar in Sarajevo 2, Dinamo 0. Prihodnje kolo: Dinamo — BfO-grad, Sarajevo — Partizan, Vardar — Sutjeska, Sloboda — Olimpu8, Radnički — Bor, Vojvodina — ^e_ lik. Hajduk — Borac, Crvena zvezda — Spartak, Velež — željezničar- 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Varteks — Zagreb 2:1 Sloboda — Istra Jedinstvo — Mercator Šibenik — Rudar (Lj) Rijeka — Kozara Rudar (T) — Trešnjevka Maribor — Kartovac Split — Mura Segesta — Oriient LESTVICA: Šibenik, Varteks Karlovac 5, Rijeka in Zagreb Segesta, Orijent, Istra, Jedinstvo-Mura, Split in Mercator 3, Mar.«* in Rudar (T) 2, Sloboda, Rudar (Lj), Kozara in Trešnjevka 1. PRIHODNJE KOLO: Zagreb — Karlovac, Rudai t O — Maribor, Mura — Trešnjevk®, Kozara — Split, Rudar (Lj) " Rijeka, Orijent — Šibenik, Merca-tor — Segesta, Istra — Jedinstv®-Varteks — Sloboda. 2:3 2:2 3:1 1:0 1:0 1:1 1:1 in 4, V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Monfalcone klonil enajsterici Izole Strelec istrske ekipe je l»il Knez STRELEC: v 5. min. d.p. Knez. IZOLA: Fermo, Iskra, Frančeškin, Jerman, Gregorič, Bučar, Savarin, Santin (Knez), Gregorič, Lokar, Grber. MONFALCONE: Pin (Bonaldo), Ceschia, Sgubin (Ghermi), Sorti no, Zelesnich, Bellida, Scali, Mer-luzzi, Dilena (Buttd), Feresin Zut-tion. SODNIK: Cervellin (Treviso). Izola je v tej prijateljski tekmi v Tržiču premagala Monfalcone s tesnim izidom 1:0 (0:0), vendar pa izid sam ne kaže dovolj nazorno dogodkov na igrišču. Slovensko moštvo je namreč zaigralo mnogo bolje od domačinov, ki so prikazali dokaj bled nogomet. Gostje so se izkazali zlasti z dobro tehniko podaj, bili pa so tudi bolj borbeni in pri- Na Krasovem odbojkarskem turnirju bo sodelovala tudi odlična šes-terka Fužinarja z Raven na Koroškem, ki se je letos uvrstila v 1. zvezno jugoslovansko ligo zadevni od Italijanov. Tekma kot celota ni bila pd56^ lepa. Nekaj več je pokazal drui! polčas, v katerem bi lahko I*9. z nekoliko skrbnejšo igro dosesf še več gotov, tako pa je pri zadetku, ki ga je v začetku gega polčasa, v 5. minuti d0®8® Knez. ŠPORT NA TV Hi' Danes bi se morali sestati v mu predstavniki RAI-TV in lijanske nogometne zveze. Sestan pa so odgodili na torek, med obema ustano\ama o te - zijskem prenosu nogometnih teke'1’ je letos že zapadla in jo bodo n'9-rali zdaj obnoviti. SMUČANJE Na mednarodnem mlai idinske8’ smučarskem poletnem teknwva v Kaprunu v Avstriji je ^ Ljubljančanka Tometova zelo y uspeh. Uvrstila se je natur® j slalomu mlajših naraščajnic 1,8 j, mesto; enak uspeh pa je ,doSjjja- tudi Črešnjarjeva pri mlajših dinkah. BALINANJE V Gabrijah na Vipavskem -nedeljo mednarodni balinarsto^j. nir, na katerem bodo poleg dolTia. nov in Novogoričanov nastopih di tekmovalci z Opčin in iz h* ' _ AVTOMOBILIZEM fOCH V Monzi bo v neoeljo mcdnafo" no avtomobilsko tekmovanje . ^ mule tri, veljavno za «športnl kat*. tudi Med drugimi bodo nastop18 ,n De Adamich, Bran.billa, P18 Fontancsi. ili;i Bogomir Magajna: I SINJE JEZERO 3 ::::::::::::: ::::::::::::::: j Prihodnjo sredo, 6. t. m. bo 42 let, ko so na gmajni blizu Bazovice omahnili pod fašističnimi streli štirje slovenski fantje, ki jih slovenska zgodovina pozna pod imenom bazoviški junaki. V nedeljo, 3. t. m. popoldne bomo ponovno poromali na kraj velike žrtve, da bi se poklonili njihovemu spominu. V tisto obdobje, ko je fašizem tlačil naš rod, ga mučil in trpinčil, njegove najboljše sinove pa moril, nas popelje za trenutek zgodba, ki jo je Bogomir Magajna objavil v svoji zbirki Graničarji pod naslovom «Sinje jezero». Po skrivnostnih hodnikih podzemlja so si vode poiskale poti, napolnile so brezdanje dvorane, drevile so mimo kamnitih dreves in mimo z lesketajočim se kamenjem okrašenih sten navzgor le na zemljo, na katero so dospevale, ko je bila mesečina, in se razlivale po ravninah med gorami In rumenečimi gozdovi, ko je bilo sonce in se je sinje nebo slikalo v širokem trepetajočem zrcalu. Zgodilo se je kakor v sanjah in le samotne rože, ki so se tu In tam blizu bregov še dvigale Iz vode, so oznanjevale, da je bila tu pred urami še neka druga pokrajina, ul je izginila zato, da je bilo ustvarjeno sinje jezero, v katerem so se lahko gledali vrhovi temnega Javornika in svetla barva neba. Ljudje, ki so se prebudili tisto jutro, to pogledali skozi okna belih hiš, so strmeli: «Prezgodaj se je rodilo jezero, saj niti cvetje še ni zamrlo na zelenih travnikih. Težka to dolga bo zima to burja bo tulila neprestano od Snežnika«. Ob ovenelih nageljnih je slonelo dekle to strmelo ob trepetajočem vodovju. Zgodaj je prišlo jezero, sinje jezero, to jesen z njim. Tudi to leto bodo umrle sanje, kakor so umrle vsako leto doslej in študent, ki je sedel vrh Slivnice, se je zamislil v čudežne pokrajine pod seboj In se nasmehnil. Bog ve, kaj vse se je skrivalo za tistim drobnim smehom, kajti zamahnil je z roko in se zagledal na drugo stran, kamor bo zopet odšel. Zemlja je bobnela še vedno to bruhala lz sebe vodo. Od ure do ure se je jezero večalo In se dvigalo čez svoje bregove, nad katerimi so jezdili Mira, Mamut ta Volarič. Sončni žar se je igral v tisočerih pregibih valov. Podobe Belca, Gavrana in Jasne so se zrcalile v globino in videlo se Je, da se glave treh mladih ljudi dotikajo sinjega neba, pogreznjenega v jezero. Nekje tam sredi ravnine se je dvignila meglica to bedela nepremično nad jezerom kakor prečudna bela misel, rojena z gladine, osvetljena od sonca in vendar tiha, nepremična, neslišna. Meglica, rojena z vodami iz osrčja zemlje same. Prijezdili so do brezovega gozda in ustavili konje. «Tukaj je lepo!« je rekla Mira. Razjahali so ln posedli na trato pod breze, h katerim so privezali živali, Nad njimi se je igral veter z listi, v katere Je jesen komaj še dahnila svoje barve. Kapetan se je ozrl v vrhove brez: "Ni dolgo, odkar sva z Vidom jezdila po tej pokrajini. Takrat sva zaslutila, da mora priti vanjo bitje, ki bo kot njena duša. Oba sva tedaj zakopmela po tem in nenadoma ste prišli vi, lepa ženska, da se pogledate v tem zrcalu, ki leži pred vašimi nogami, to da v njem spoznate samo sebe. O, da bi mogel ujeti vsaj vašo podobo, ko ste vi tako nedosegljivi meni ta Vidu. Vem, da bi bil srečen tudi on, če bi mogel ujeti podobo. Odkar vas poznava, srečujeva vašo podobo na vseh potih teh prelepih pokrajin, toda ona se nama vedno umika, kakor da bi jezero bežalo v neskončnost. Vsa pokrajina je prežeta od vaše ljubezni — midva pa potujeva vedno le mimo nje«. Mira je zastrmela kapetanu v oči, nato je položila eno roko na njegovo ramo, drugo na ramo Volariča, kakor da bi se hotela opreti na oba. «Tudi z vajino ljubeznijo je prežeta vsa ta pokrajina, kakor je prežeta z mojo to še z ljubeznijo nekega drugega. Toda jaz pojdem skoraj iz nje. Vidva bosta ostala. Povrnem se k vama, ko Do to jezero strašno v svoji lepoti. Nič več ne • —v/ vv J v OVOJI ICJJV/Ul. INIVJ sinje. Rdeče bo kot danes. Takrat se povrnem in se bomo bili vsi trije z blazno lepim smehom". Izročila se bom V£‘"tJj da me popeljeta tedaj čez težke rdeče valove. Danes Pa hotela biti vesela — vsaj to uro še. Kdo ve, ali bom biti vesela jutri. Naj bo vse vsaj zdaj kot vesele sanje- 1 )e. je meglica. Zapela bom in jo razpodila. Naj sije sonce P° L zeru, prav po vsem jezeru. Ne mislimo na to, kaj bo ju ^ Oba sta strmela vanjo. Vedela sta dobro, koga pričakuje vendar se nista vso pot niti z besedo dotaknila njega, & 1« je Mira šla nasproti. Zato se nista razvedrila sedaj, Mira zapela: «Dekle prosilo je Boga, da bi šla meglica z jezera, megla, megla z jezera«. CePr&v je hotel bati njen glas vesel in razigran. Vid Je ne da bi skušal biti vesel: odP* «Dekle ni b’la uslišana, ni šla meglica z jezera, megla, megla z jezera«. fP v Toda ona mu je nanagloma pritegnila glavo k sebi R* zaklicala; . «Zakaj vendar poješ tako? Nikdar ne sme umreti ut* ^ to naj bo manjše kot ta listič, ki Je padel z brez*. more zmagati nikdar ta ko pada v njenem objemu ena jih je tedaj rojenih že tisoč drugih krog nje. Kako naj s\pe llhii m trcn1) ITnriAii« 4-« mI.II ..Lii i __5*^.. ----J --------- *•***»“* n-imu *— -apr ubije vse? Končno bodo te misli ubile smrt in vsadil® sebe v zemljo, da se Iz njih porode le drevesa sreče ln ley VATERPOLO: finalna skupina tekem), ODBOJKA: (skupina B -®*®»ki) Romunija - Brazilija, Japon-,** * V. Britanija, Kuba - Romunija, **upina B - ženske) Kuba - ČSSR, ®Panska - Sev. Koreja, JADRANJE: J eegata, BOKS: osmina finala, JU-9*'■ srednjetežka kategorija, KONJ-nl ŠPORT: ekipno (zapreke), NO-“MET: (2. skupina) Sudan - Birmala. Mehika - ZDA, (4. skupina) Polj-.* - ZRN, Kolumbija - Gana, ROKO-j T: (skupina A) Danska • Poljska, l^ska - SZ, (skupina B), NDR -.“Pinija, CSSR - Islandija, (skupina , Romunija - Španija, ZRN - Nor-v!ska, (skupina D) Jugoslavija - ZDA, "“Ežarska - Japonska, TELOVADBA: j '■'"ajsteroboj, moški posamezno (fi-naie). ^anes nastopajo: r. ITALIJANI ''BLJANJE: Del Francia, Granie-Montano, Pinelli (floret, ekip- «5jARKA: državna reprezetanca. ‘RELJANJE: Ferraris in Liverza-«1 (avtomatska pištola), Garagna-in Lodl (skeet). ‘LETlKA: Dionisl in Fraquelli Jjaliea), De Vincentiis in Simeon Grassfino, Moltnari, Nap-p in Orselli (vse 100 m ženske), Vjj^a (3000 m steeple). “"EANJE: četverec »z«, četverec i*l4 z“- TAVANJE: državna reprezentanca Ji^nn*10). ,.uRANJE: Milone in Mottola (so-Scala in Testa (zvezda), (iti in Sibello (tempest), Croce CZinall. (FD), Pelaschier (finec). Curcetti, Udella, Spinello. u°: Di Palma. K0. JUGOSLOVANI Af, ^RKA: državna reprezentanca. JETIKA; Pečar (disk), Urban-fsn ^opje, ženske), Medjimurec j*00 m, moški), Nikolič (800 m, t»| j -ANJE: dvojec »brez«. ^VANJE: Gašparac (100 m hrbt-e ’ ženske), državna reprezentan-lA(n);Va,erPol°)- p',’ANJE: Nikolič in Grego (FD), lOkc s (finec)-ito,., Vujin in Parlov. ^Kniv Rai£etii- fkl n. ET: državna reprezentanca. ‘0vADBA: Brodnik. 'Tl p* DANES 14 KOLAJN k. TIKA: met kopja ženske, 100 Kruhki. 1i» 'ESTVO: zasledovalna vož-Posamezniki. l((f.vANJE: 400 m prosto moški, hh, m metuljček ženske, 200 m ženske. srednjetežka kategorija. ia,VADBA: moški, posamezniki, )Nj^rIod|i- ,JSKI ŠPORTI: military, ekipno. VČERAJ SO SE ZAČELA PRVA TEKMOVANJA V KRALJICI ŠPORTOV* Rosendhalova (ZRN) in Frenkel (N DR) prva zmagovalca atletskega sporeda Nikoliceva pod dvema minutama - Senzacionalna odsotnost ameriških sprinterjev ■ Tudi Urbančičeva, Kariča in Medjimurec uspešni v kvalifikacijah ■ Covonijeva, Frinoli, Balatti in Cindolo so izpadli Mark Spitz je novi «zlati fant« ameriškega plavalnega športa : doslej je osvojil že pet zlatih kolajn, t. j. eno več, kot njegov »predhodnik« Don Schollander v Mehiki Z atletskimi panogami je olimpiada prešla v svojo najbolj barvito in privlačno fazo. »Kraljica športov«, kot ji pravijo, je od vedno navduševala občinstvo, že prvi dan, v katerem sta bila med drugim na sporedu dva finala, je prinesel veliko presenečenj. Ne toliko pri zmagovalcih, saj sta bila domačinka Heidi Rosendhal in vzhodni Nemec Frenkel med favoriti, nihče pa ni pričakoval izločitve ameriških sprinterjev, Harta in Robinsona, ki sta baje «zamudila* avtobus, s katerim bi morala priti do stadiona. Finca Villena. ki se je bil pred kratkim pridružil skupini najboljših, ali pa zaprekaša Bruggemana, ki se je na 400 m ponašal z letos najboljšim časom na svetu in Wholutersa, ki je na 800 m po padcu takoj po startu sicer dohitel nasprotnike, nato pa v zadnjem trenutku zaradi prevelike gotovosti izgubil tretje mesto, ter olimpijskega prvaka na 10.000 m Temuja. Torej veliko slavje domačinov, ki so z lepo profesorico telovadbe, Heidi Rosendhal, osvojili svojo prvo zlato kolajno (v skoku v daljino). Heidi se je morala sicer potruditi, da je premagala Bolgarko Jorgovo, ki je zaostala za en sam centimeter. Bron si je zagotovila češka predstavnica Su-ranova, zmagovalka iz Mehike, Vi-scopoleanu, pa je bila šele sedma (pred njo je bila tudi že slavna Heidi Schtiller). Jugoslovanka Franzottijeva je izpadla že v kvalifikacijah, kjer je zabeležila rezultat 6,02 m. Daljina — ženske (finale) 1. Rosendhal (ZRN) 6,78 m, 2. Jor-geva (Bol.) 6,77 m, 3. Suranova (ČS SR) 6,67 m, 4. Garbey (Kuba) 6,52 m, 5. Schiiller (ZRN) 6,51 m, 6. Antenen (Švica) 6,49 m. 20 km ni bilo dovolj, da bi povzročilo večje razlike med najhitrejšimi v hoji. Zmagal je Nemec Frenkel, Golubničij (zmagovalec v Mehiki) pa je zaostal za samo 13", pol minute za prvim pa je prišel še Rei-mann. Ti trije atleti so z vzhodnim Nemcem Sperlingom in Sovjetom Sma-go vodili že od prvih kilometrov in ostali skupaj skoraj do zaključka, ta- ii ih iiiiiiiiiiiiiii iii ii iiii iiiiiiiiiiiii ii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii min im m umi iiiiiiiiiiiiiiHiiiHimm m imunim®*® ***************** ****i***ii*ii*miiiii m mm m um im i milu imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZREDEN PODVIG SPITZfl S PETIMI SVETOVNIMI IN OLIMPIJSKIMI REKORDI Čudežni fant» ameriškega plavanja je doslej osvojil že pet zlatih kolajn Calligarisova odlična tretja na progi 400 m mešano, kjer je zmagala Neallova - Ekipa ZDA prva v štafeti 4x200 m prosto moški » Aditivno. .lil«. •*> MtTNCHEN, 31. — lligaris (It.) 5'03”99 (ER), 4. Artz gama je Amerika-nec Mark Spitz zbral skupno na letošnjih igrah že pet zlatih kolajn in to vse v času svetovnih rekordov. S tem je premagal rekord svojega rojaka Schol-landerja, ki je W1 v Mehiki štirikrat prvi. Glede na lahkoto, s katero zmaguje, pa vse kaže, da Spitz še nikakor ni zaključil svoje olimpijske »numizmatike«, saj ima možnost zasesti 1. mesto še v petih disciplinah (in prav gotovo mu bo to vsaj ponekod še uspelo). Pri dekletih je danes Calligarisova priborila Italiji še eno kolajno (bronasto) na progi 400 m mešano. Italijanka je tudi tokrat plavala res odlično, saj je priplavala na cilj v času, ki je boljši od dosedanjega svetovnega rekorda. Rezultati finalnih nastopov. 100 m metuljček — moški: 1. Spitz (ZDA) 54"27 (SR in OR), 2. Robertson (Kan.) 55”56, 3. Hedn-denreich (ZDA 55”74, 4. Matthes (NDR), 5. Edgar (ZDA), 6. Mac Donald (Kan.), 7. Flbckner (NDR), 8. Rogers (Avstral.).^ 400 m mešano — ženske: 1. Neail (Avstral.) 5’02”97 (SR in Z drevišnjima,gjna-1 (ZDA), 5. Stolze (NDR), 6. Mont-gamery (ZDA), 7. Višali (ZDA), 8. I^hes, i. septembra: (.Kanal- ‘ 15.00: košarka in odbojka, ko-- dirkališčne discipline £>etki) Z, 19.00: atletika (kvalifikacije * .k® s palico, kvalifikacije met t., 5® moški, izločilni teki na 100 .. toi toJgi. polfinale in finale 100 m J]?*1, finale met kopja ženske, tirani teki 100 m ženske, izlo- jgS* teki 800 m moški, finale ‘».(J) m, polfinale 800 m ženske) D,., 20.20: plavanje (med drugim tJ'lriale 100 m hrbtno ženske, Hal 'hale 100 m prsno ženske, fi-i(K, 400 m prosto moški, finale 20q *h metuljček ženske finale , 2 J1} prosto ženske) !l.20 KANAL: st,, 24.00: telovadba (finale pro-lZ vaje posamezniki moški), ko-Vo; - vo (finale v zasledovalni lwni' moški), iudo (do 93 kg), V (drugo izločilno kolo) 91.30: filmski posnetki 9S6> 'h Vanlumeii evropski prvak ^ m in na 5.000 m ter H v rojak Vasala. evropski pr-11 m’,Q metro i. nista prispela 'O« achen s svojo reprezentanco. \airien. ki si zdravi rano na koli' da bo pravočasno okre-e ?ed r proizvodnji avantgardnega reZ ja Andgja Warhola. Zanimiva je obrobna razs^^n-odnosu med filatelijo in jj, Organizator Gianni Castellano do je doslej film vse premalo šoten v znamkah, v celoti je v et. več kot sto primerov za cel To morda zato, ker je film še ^ da umetnost. Vsekakor je zveza prva država, ki je z z^f(r kami slavila svoje filmske 1'}0 i, vine. Italija pa je med držat .j ki se je na tem torišču n0-* spominjala filma; poznamo e znamki, ki slavita 30. izdajo 0 škega festivala. Jugoslovan znamk na razstavi ni. ^ Filatelistična razstava je r^2 so Irena v pet odsekov. V prveriiMi! znamke, ki se tičejo začet' : filmske umetnosti. V drugem s°, e , šotni avtorji, igralci in tipične ske zasedbe, v tem delu so ^ drugimi češka in kubanska z ^ ka o Chaplinu, kongoška o heimu, Eisensteinu, Marilyn syj roe in Martine Carol, 1ranCQoC' znamka, ki jo je narisal Jea" teau in ki predstavlja po 7,1 jpf nekaterih Brigitte Bardot, za .s/, ge pa... igralca Jeana Ma Tretji del razstave vsebuje 2’ ke, katerih siže so posamezni ^ mi. V četrtem odseku so pt znamke s filmskih festivalov. z„i tem delu pa so obravnavani in posebni argumenti. .. Nekateri izmed navedenih Pr,^ci^ kov so zanimivi predvsem tehnične (lahko bi rekli ume'n grafične izdelave. Sergij Gr&& V Alpah izginilo turistično letalo MONCHEN, 31. - V Alpajj izginilo malo zasebno turisti«70 ^ talo s tremi osebami na krovU^u^ talo cessna 128 je \ zletelo 1Z . sburga in je bilo namenjeno pol cen. Imelo je za štiri ure ’ e" goriva, vendar ga pogrešajo j« dan. Nekateri očividci trc^0|’et^ so včeraj slišali letalo, ki Je pjiii' in krožilo nad Scharnitzom v . pr ni avstrijske meje, vendar ^ 10-tovo, da gre za pogrešano ' ^ V letališču v Augsburgu so potnikom — kaže da gre za. jv9 ga protestantskega pastorja >n. p