Štajerski TEDNIK Gospodarstvo Podravje z Kuster: »Močna podjetja so propadla zaradi zabutanosti odgovornih!« -40 % Kviz Vem!: Na male zaslone se vračata Aljoša Ternovšek in Anže Zevnik 25. AVGUST 2022 št. 34 SPORED COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 5 Ptuj, petek, k 26 26. avgusta 2022 petek, 26. 8. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 66 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z Hrvati množično po nakupih osnovnih dobrin v Slovenijo Po meso se ne splača, po moko in sladkor pač Od 26. 8. TV-spored do 1. 9. 2022 Princesa Diana Od njenega tragičnega slovesa je minilo že 25 let ŽALOST WILLIAMA IN HARRYJA Na parkirišču, zlasti pred Hoferjem, pa tudi Lidlom Tušem in Sparom, ki so od meje oddaljeni le streljaj, je vsakodnevno, tako ob koncih tedna kakor tudi med tednom, opaziti precej avtomobilov s hrvaškimi registrskimi tablicami. Strani 6 in 7 Svetovno prvenstvo v odbojki Pripravite se na odbojkarsko vročico! Podjetništvo Ptuj z Teta Frida odhaja, prihaja novi najemnik  Stran 2 Aktualno Ormoško z Največji klopotec na svetu se ne oglaša  Stran 3 Foto: MH Podjetništvo Ormož z Kogovski štacün: majhna trgovinica z veliko dušo  Stran 9 Ljudje in dogodki Sp. Podravje z Za dnevno varstvo psa 15 evrov, za nočitev 30 petkova izdaja  Strani 18 in 19 Ptujsko naselje Bratje Reš z Ptuj z »Za nekaj metrov cevi potrebuje Komunala deset mesecev?!« Za ogromno parkirišče na Potrčevi le dva koša za smeti  Stran 2  Stran 3 Gasilska društva brez informacij z Kako kaže Golobovi obljubi o denarju gasilcem za Kras  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 26. avgusta 2022 Ptuj z Izgradnja kanalizacije v naselju Bratje Reš bo trajala skoraj leto dni Klemenc: »Za nekaj metrov cevi potrebuje Komunala deset mesecev?!« Zaradi izgradnje kanalizacije bosta Zavčeva in Pivkova ulica v naselju Bratje Reš občasno popolnoma zaprti. Krajani se sicer investicije veselijo, a kot pravijo, so informacije o obvozih in zaporah, ki naj bi bile dolgotrajne, zelo skope. Tudi sam čas trajanja del, zaključili bodo predvidoma šele maja naslednje leto, se mnogim zdi bistveno predolg. Foto: ČG »Že tako se ne držijo rokov ...« Predsedniku četrtne skupnosti Panorama Milanu Klemencu se zdi nesprejemljivo, da bodo dela na omenjenem območju potekala tako dolgo: »Deset mesecev bodo potrebovali za nekaj metrov cevi? Že tako vemo, da roki, ki jih postavi Komunalno podjetje Ptuj, po navadi ne držijo. Občani pričakujejo, da se bo kaka zadeva izvedla, potem pa se najde tisoč in en razlog, da se sploh ne realizira. Običajno se izgovarjajo na podizvajalce. Zastala je denimo Sovretova pot, naknadno so spremenili terminski plan. To je nesprejemljivo. V Pivkovi pa bodo nekaj metrov cevi delali tako dolgo. Ves čas bi lahko promet tekel enosmerno, ne pa da bodo popolne zapore. Težava je tudi to, da nekaj hiš sploh niso zajeli, na primer tisto na naslovu Štuki 21. Zakaj, sem skušal izvedeti na občini, a odgovora še nimam.« Trnovska vas z Gradnja prizidka gasilskega doma V sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave bo izbrani izvajalec, Komunalno podjetje Ptuj, zgradil 32 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja in 16 prečrpališč. Obsežen desetmilijonski projekt se izvaja na različnih koncih občine. Ponekod so dela že končali, ponekod še tečejo. Novo kanalizacijsko omrežje je delno že urejeno v četrtni skupnosti Breg-Turnišče, v Kicarju, Velovleku ... V kratkem pa bodo stroje pognali še v delu četrtne skupnosti Panorama, natančneje v naselju Bratje Reš. Komunalno podjetje Ptuj je stanovalce obvestilo, da bodo začeli dela, predvidevali so že prejšnji teden, a se je začetek gradnje za nekaj dni zamaknil. Pridobili so vsa potrebna dovoljenja, izvajalcu je z odločbo dovoljena popolna zapora kategoriziranih občinskih cest, Zavčeve in Pivkove ulice, zaradi izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja. Mnoge stanovalce naselja pa je zmotilo obvestilo, da je popolna zapora navedenih občinskih cest dovoljena v času gradnje, v obdobju med 16. avgustom letos in vse do konca maja naslednje leto. Iz ptujske občine so se odzvali in pojasnili, da bodo popolne zapore le občasne, sicer bo promet tekel enosmerno. Ker gre za gosto poseljeno naselje, bo izzivov v času gradnje veliko. Foto: ČG Dela bodo začeli v naslednjih dneh. Končali naj bi maja, morda prej, morda pa celo pozneje Vprašanja stanovalcev tega dela mesta se porajajo tudi okrog samega terminskega plana. Iz odločbe namreč izhaja, da naj bi kanalizacijo gradili skoraj deset mesecev. Če upoštevamo, da so ponekod, na primer v Zechnerjevi ulici v Žabjaku, gradili še veliko dlje, kot so pričakovali, je zaskrbljenost javnosti razumljiva. A direktor Komunalne- ga podjetja Ptuj Janko Širec miri in zagotavlja, da bodo skušali zadeve rešiti kar se da hitro. Kot pravi, so bile zamude na nekaterih odsekih posledica dejstva, da so sočasno z gradnjo urejali tudi preostalo infrastrukturo (razsvetljavo, meteorno kanalizacijo ...): »Kar se tiče tega odseka, bomo poskrbeli, da bodo dovozi urejeni. Marsikaj je odvisno tudi od vremena, prihajata jesen in zima, ne vemo, kakšne bodo vremenske razmere. Lahko, da bomo končali pred predvidenim rokom, lahko celo nekoliko kasneje. Maj je okvirni termin. Ne bosta pa obe ulici sočasno neprevozni, poskrbeli bomo, da bodo stanovalci imeli dostope.« Ker na tem območju poteka redna avtobusna linija, zadeve usklajujejo tudi z družbo Arriva Slovenija. Celotni projekt, gradnjo vseh odsekov kanalizacije, naj bi zaključili sredi naslednjega leta. Do takrat bo urejenih okrog 700 novih kanalizacijskih priključkov. Dženana Kmetec Ptuj z Končno bodo obudili ponudbo na Mestnem trgu Več prostora za gasilce Na prostorsko stisko v gasilskem domu PGD Biš so gasilci opozarjali zadnja tri leta, letos pa se je le našel denar za širitev. Foto: SD S prizidkom h gasilskemu domu bodo gasilci PGD Biš dobili več prostora za svoje delovanje. Sedanji dom ima le 80 m2 uporabne površine, kar po besedah predsednika trnovskih gasilcev Janeza Fras že dolgo ne zadošča več za potrebe delovanja društva, saj ima vsak od njih zdaj na voljo samo 30 centimetrov široko omarico, tiščijo se drug zraven drugega in se niti pošteno obleči ne morejo. Težave imajo tudi s spravilom opreme za tekmovanja, zato si jo člani društva odnašajo domov. Potrebujejo še večji prostor za orodišče, da bodo imeli vso potrebno opremo zbrano na enem mestu. Danes društvo pa šteje 344 članov, od tega 41 operativcev, 31 pionirjev, 52 mladincev, 13 pripravnikov in 62 veteranov; ostali so podporni člani. Kako velik bo prizidek, je te dni že lepo videti, saj gradbena dela intenzivno potekajo. Z njim bodo gasilci pridobili še enkrat toliko prostora, kot so ga imeli doslej. Investicija je bila ocenjena na približno 30.000 evrov, od katerih bo 27.000 evrov pokril občinski proračun, ostalo bodo morali zbrati v društvu. Glede na vse višje cene materialov bo končna cena prizidka, ki naj bi dokončali letos, gotovo višja, medtem ko bo prišla notranja oprema na vrsto prihodnje leto. Nove pridobitve se gasilci zelo veselijo, predsednika Frasa pa skrbi podmladek, saj so aktivnosti mladih gasilcev zaradi epidemije precej zamrle. SD Teta Frida odhaja, prihaja novi najemnik Žalostna podoba praznega gostinskega lokala v strogem centru Ptuja, na Mestnem trgu 2, že več let prispeva h klavrnemu izgledu središča najstarejšega slovenskega mesta. Kot vse kaže, pa bodo končno na tej eminentni lokaciji obudili življenje. Lastniki lokala so potrdili, da je bila to poletje prekinjena najemna pogodbo s Teto Frido in da bodo najbrž že v naslednjih dneh z novim najemnikom sklenili pogodbeno razmerje. Nekdanja Kavarna Evropa, nasproti Mestne hiše, je v najboljših časih, pred približno desetimi, 15 leti, predstavljala pomembno zbirališče Ptujčanov. Ob koncih tedna predvsem mladih, čez teden pa tudi vseh drugih, tako domačinov kot tujcev. A skozi leta so se kljub izjemni lokaciji srečevali z mnogimi poslovnimi izzivi. Leta 2015 so se težave stopnjevale do te mere, da je kavarna popolnoma zaprla svoja vrata. Tako je bilo skoraj dve leti, vse dokler se lastniki objekta niso povezali s Teto Frido. Več kot dobrodošel prihod znane slaščičarne na to lokacijo se je zgodil leta 2017. A tudi takrat se vse ni izteklo po planih. Leto dni kasneje so se odločili za drugačen sistem delovanja, povezali so se s podjetjem ZA-AZ, ki je nastopilo kot franšizojemalec. Prenova tržnice, sanacija dravskega mostu in ne nazadnje epidemija pa so preveč vplivali tudi na njihovo poslovanje. Od začetka epidemije, februarja 2020, do danes je lokal popolnoma zaprt. Podjetje ZA-AZ sicer posluje na ptujski Ranci. Teta Frida: za zdaj se umikamo iz Ptuja Prostor na Mestnem trgu 2 je v zasebni lasti, a je strateškega Foto: ČG Kmalu naj bi ta lokal v strogem centru mesta ponovno začel obratovati. Kdo bo novi najemnik, še za zdaj ni znano. pomena tudi z vidika občine. Prav zato zaprt objekt pomeni velik primanjkljaj za celotno mestno jedro. Teta Frida je sicer vse do tega poletja imela sklenjeno najemno pogodbo z lastniki, kar je onemogočalo, da bi ga prevzel kdo drug. Poslovali so le izjemoma, v času kakšnih prireditev. Kljub temu da so večkrat poudarili, da želijo ostati na tej lokaciji, z iskanjem partnerja niso imeli sreče. Ta teden so povedali, da so objekt izpraznili in da je bila to poletje najemna pogodba prekinjena. Irena Lovrenčič, solastnica objekta, v katerem je delovala Kavarna Evropa, kasneje pa Teta Frida, več informacij o tem še ni želela javno predstaviti. Je pa potrdila, da so pred sklenitvijo pogodbe z novim najemnikom in da so poslovno sodelovanje s Teto Frido prekinili. Kdo so novi najemniki, za zdaj ostaja skrivnost, neuradno naj bi prihajali iz Primorske. »Ko bo pogodba sklenjena, bomo z veseljem delili tudi informacijo, kdo bo skrbel za gostinsko ponudbo v centru Ptuja,« pravi lastnica lokala. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 3 Ormoško z Največji klopotec se ne oglaša Ptuj z Za celotno parkirišče le dva koša za smeti Svetovna mojstrovina na tleh Parkirišče na Potrčevi polno smeti Veliko makadamsko zemljišče, ki služi kot parkirišče na Potrčevi cesti, je občina v prejšnjem mandatu prodala. Okrog smiselnosti te odločitve je bilo veliko dilem. Novi lastnik je leta 2017 postalo Cestno podjetje Ptuj, od takrat do danes pa se tam ni kaj dosti spremenilo, le to, da je parkirišče postalo plačljivo. Kljub temu da so imeli ogromno načrtov za gradnjo na tem območju, napredka v smeri realizacije vsaj za zdaj ni. Do nadaljnjega to ostaja parkirišče, ki pa je po mnenju številnih Ptujčanov zanemarjeno in neurejeno. CPP: preučili bodo možnost namestitve dodatnih košev Iz uprave Cestnega podjetja Ptuj (CPP) so se odzvali na ugotovitve uporabnikov, ki so tudi njih obvestili o stanju. Zatrdili so, da so nemudoma po prejemu obvestila o neurejenosti parkirišča na Potrčevi cesti opravili pregled in ugotovili, da so pripombe upravičene, da so koši za smeti ob zapornicah polni, smeti pa odvržene po tleh: »Parkirišče smo v celoti očistili ter izpraznili koše za smeti. Do neljube situacije je prišlo, ker smo parkirišče dali v najem podjetju, stran 3 Aktualno petek z 26. avgusta 2022 Kupi smeti so večkrat nametani vseokrog, košev je bistveno premalo, tudi skrb za zelene površine ni na zadovoljivem nivoju, opažajo tako uporabniki parkirišča kot stanovalci sosednjih blokov. Stanje na terenu je preverila občinska inšpekcija. »Vsak dan parkiram avtomobil na parkirišču na Potrčevi cesti in ne morem mimo tega, da ne bi opozorila na stanje, ki je tam, odkar Mestna občina Ptuj ni več lastnica. Umazanija, smeti, smrad, polno plastične embalaže, mask, papirja, nakupovalni vozički, oblačila ... Niti enega koša za smeti na celotnem parkirišču, z izjemo zabojnikov pri parkomatu, ki so vedno polni in razmetani. Na parkirišču parkirajo tudi tujci, ki prespijo pri nas, zato se sprašujem, kakšen vtis daje mesto s takšnim parkiriščem. Odgovorne je treba pozvati k rednemu vzdrževanju, saj gre za javno površino,« je kritična občanka. Podobno opažajo tudi številni drugi uporabniki omenjenega parkirišča na Potrčevi cesti, pa tudi stanovalci bližnjih blokov. Gre za največje parkirišče v centru mesta, ki je bilo sicer v času, ko je bilo v občinski lasti in brezplačno, še veliko bolj zasedeno kot danes. A dejstvo, da je parkiranih vozil manj, ni pozitivno vplivalo na količino odpadkov in ravnanje z njimi. Nasprotno, stanje naj bi se le še poslabšalo, saj je košev za tako veliko površino bistveno premalo. COLOR CMYK Največjega klopotca na svetu, vpisanega v Guinnessovo knjigo rekordov, ki je med vinogradi na vrhu griča Strmec v Hermancih v Miklavžu pri Ormožu navduševal domačine in turiste, letos prvič niso postavili. Foto: MH Tako klopotec velikan čaka na popravilo in naslednje poletje. Foto: ČG Na celotnem parkirišču sta le dva koša. Idej je bilo veliko ... Ob prodaji tega zemljišča je bila tako na čelu občine kot CPP povsem drugačna ekipa kot danes. Z njim so imeli razne načrte. Pojavljale so se ideje o gradnji novih stanovanjskih blokov, poslovne stavbe ipd. Še pred tem je te parcele, ki so se prodajale kot celota, nameraval kupiti Dom upokojencev Ptuj. A takratni župan Miran Senčar in nekdanja direktorica ptujskega Doma Jožica Šemnički nista našla skupnega jezika glede cene. Namesto medgeneracijskega centra, ki so ga nameravali na tem območju graditi, je tako (za zdaj) to še vedno parkirišče. Po naših (neuradnih) informacijah si sicer vodstvo CPP prizadeva, da bi v prihodnje namembnost spremenili, a se zatika pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. To območje je namreč tudi spomeniško zaščiteno in polno omejitev pri gradnji. Gre pa za izjemno lokacijo sredi mesta, ki ponuja veliko možnosti. Takratno vodstvo občine se je sicer že v času, ko se odločali za prodajo tega zemljišča, zavedalo, da je to območje strateškega pomena za mesto. A so ga vendarle prodali. MO Ptuj je te parcele posedovala 14 let, od leta 2003 do 2017. Pred tem je to bilo v upravljanju države. Uporabniki sicer zadnjo spremembo lastništva najbolj čutijo z vidika plačevanja parkirnine. ki je izvajalo dejavnost lunaparka. Omenjeno podjetje bi moralo po zaključku najema vzpostaviti parkirišče v prvotno stanje in počistiti vse smeti, ki so nastale zaradi izvajanja njegove dejavnosti. Kljub večkratnim pozivom se niso odzvali in počistili za seboj.« Katastrofalno stanje naj bi bilo po njihovem posledica dejstva, da so parkirišče oddali v najem. A kot pravi naša sogovornica, je to ponavljajoče se stanje in nikakor le enkratni dogodek. To, da enkrat tedensko izvajajo pregled parkirišča, v sklopu redne pregledne službe, in praznijo koše za smeti ob zapornicah, je očitno premalo. »Glede na frekvenco prometa na parkirišču bomo preučili možnost o smiselnosti namestitve dodatnih košev za smeti. Zemljišče se trenutno uporablja za dejavnost parkirišča in je o kakršnikoli gradnji preuranjeno govoriti,« so še povedali v CPP. Foto: ČG Stanovalci sosednjih blokov negodujejo tudi nad nerednim vzdrževanjem zelenih površin. Kot pravijo, večkrat sami porežejo vejevje, ki pogosto prerašča pot. Kot lastniki morajo skrbeti tudi za vzdrževanje Občanka, ki nas je opozorila na to problematiko, je pritrdila temu, da so lastniki po opozorilu ukrepali in počistili nesnago, a kot pravi, to ni celovita rešitev: »Res je, da je bilo najhuje, ko je bil tu lunapark, ampak tudi sicer preredko čistijo, košev je premalo, ta dva, ki sta, pa sta konstantno nabito polna. Ob klopcah je katastrofa, smeti vsepovsod. Kot lastniki bi morali redno skrbeti za svojo nepremičnino, ne pa da jih moramo opozarjati in šele nato počistijo. Prej, ko je bila lastnica občina, ni bilo idealno, zdaj je kljub temu, da je parkiranih manj avtomobilov, še bistveno slabše. Stanovalci sosednjih hiš in blokov sami režejo zelenje, ker vidijo, da je zapuščeno. Če so se odločili, da kupijo zemljišče in je to v javni uporabi, naj zanj primerno skrbijo.« Vsako poletje so krepki možje z lastnikom Stankom Habjaničem ter ob pomoči okoliških gasilcev postavili največji klopotec na svetu. Postavitev 11-metrov visoke štirikrake mojstrovine, težke okoli 900 kilogramov, je trajala dobre tri ure, vsakič jo je spremljala navdušena množica. Velikana so postavljali vse od leta 2010, letos pa je prvič ostal na tleh. »Klopotca na žalost letos nismo postavili, saj zaradi domačih obveznosti nisem imel časa za popravilo. Lansko poletje mu namreč močan veter ni prizanesel. Tri četrt klopotca je polomil. Tudi vetrnice so polomljene … Po nesreči smo ga pospravili na tla, ga pokrili in spravili ob tamkajšnji hiši, kjer je shranjen še danes. Seveda mi je žal, da mi ga ni uspelo popraviti, kajti nanj sem zelo ponosen. Še pred dvema mesecema sem bil prepričan, da mi bo uspelo,« je pojasnil lastnik največjega klopotca na svetu Habjanič, ki se je s klopotcem vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, katerega certifikat je prejel v začetku leta 2016. Klopotcu sicer tudi v preteklosti ni prizanesel prleški veter, toda tako močno ga še ni poškodoval. Tudi občina ima vzvode za ukrepanje v takšnih primerih Čeprav gre za zasebno zemljišče, ima tudi občina v primeru neustreznega ravnanja z odpadki vzvode za sankcioniranje, kar smo ugotovili že v primeru, ko nekatera podjetja niso poskrbela za košnjo zemljišč v njihovi lasti. Zadnji primer s parkiriščem pa so posamezniki prijavili tudi inšpekcijskim službam. Iz MO Ptuj so potrdili, da je bil opravljen inšpekcijski ogled na parkirišču: »Zadeva je zdaj že urejena. Nezakonito odloženi odpadki na tej površini so odstranjeni. Za ureditev omenjene zadeve je poskrbel lastnik. Občinska inšpekcija na terenu redno izvaja nadzor v zvezi z nezakonitim odlaganjem odpadkov v naravi. V primeru ugotovljenih kršitev se v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v mestni občini Ptuj kršitelju izreče globa.« Globa za posameznika znaša 400 evrov, za pravno osebo 1.400 evrov in za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika 400 evrov. V tem primeru globe niso izrekli, saj so lastniki zadeve uredili. Dženana Kmetec Foto: MH Prazen drog sameva ob potomki najstarejše vinske trte. Kot je še dejal Stanko, so si velikansko mojstrovino, nastalo izpod njegovih rok, še kako radi ogledali turisti in domačini. »Tudi sedaj hodijo in sprašujejo, kje je klopotec, zakaj ni postavljen ... Čeprav mi letos ni uspelo, ga bom zagotovo obnovil in klopotec bo prihodnje leto znova zapel. Za njegovo izdelavo sem se namreč zelo trudil, porabil sem kar tri mesece,« je še zatrdil možakar, ki je po poklicu zidar in v prostem času nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja klopotcev. Stankov klopotec velikan se ponaša z 20,58 metra dolgim razponom vetrnic; vsaka tehta približno 250 kilogramov, 159-kilogramskim stolčkom oz. podstavkom dolžine treh metrov in macleki ali kladivi, težkimi več kot 18 kilogramov. Poleg klopotca pa odlično uspeva potomka najstarejše vinske trte na svetu, ki je bila posajena pred približno štirimi leti. Tudi predsednik krajevne skupnosti Boštjan Kosajnč je na kratko komentiral, da je velika škoda in da so tudi oni presenečeni, da letos klopotec ni bil postavljen. Do turistične atrakcije po makadamu Klopotec velikan je gotovo zanimiva turistična atrakcija in škoda je, da je ostal na tleh. Prav tako pa bi bilo na mestu tudi, da bi lahko turisti do njega dostopali po sodobni cesti. Pot do lokacije, kjer navadno stoji neverjeten klopotec, je namreč nekoliko otežena, saj je na zadnjem odseku, ki je v enem delu tudi precej strm, makadamska. Cesta poteka delno po ljutomerski, delno po ormoški občini, očitno pa obe strani glede asfaltiranja omenjenega odseka še nista našli skupnega jezika … Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Podravje z STO o manj znanih destinacijah stran 4 petek z 26. avgusta 2022 Juršinci z Z ravnateljem na pragu novega šolskega leta Končno na vrsti Maribor in Ptuj Potem ko je vodilna globalna založba popotniških vodnikov Lonely Planet Slovenijo uvrstila na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letošnjem letu, se je s Slovensko turistično organizacijo (STO) lotila večkanalne vsebinske kampanje. Foto: ČG STO je skupaj z Lonely Planetom med tri ključne destinacije uvrstila vzhodno Slovenijo z Mariborom in Ptujem. V njej bo Slovenija predstavljena kot izjemna destinacija za aktivna, zelena in zdrava petzvezdična doživetja, osrednje točke kampanje pa so tri: Bohinj z okolico, vzhodna Slovenija z Mariborom in Ptujem ter Koroška s kolesarjenjem pod Peco. V sklopu študijskega potovanja, ki sta ga organizirala STO in združenje Aktivna Slovenija, je namreč Deželo na sončni strani Alp junija obiskal novinar Lonely Planeta Mark Baker. Prispevki o omenjenih treh destinacijah, ki v ospredje postavljajo neokrnjeno slovensko pokrajino, in fotografije bodo na voljo na kanalih Lonely Planeta. Končno tujim turistom ponujamo še kaj več kot zgolj Ljubljano, Piran in Bled, bi lahko komentirali odločitev STO, da se malo ozre tudi čez Trojane proti vzhodnemu delu države, vsaj proti Štajerski in Koroški, če že Prekmurje še ni na vrsti. Vzhodna Slovenija namreč v turističnih promocijah praviloma ostaja na stranskem tiru in nekoliko pozabljena, čeprav po krivici, saj skriva prenekatere zaklade kulturne in naravne dediščine. Ptuj bi moral biti na lestvici obveznih turističnih destinacij že samo zaradi statusa najstarejšega slovenskega mesta, Maribor pa, če ne zaradi drugega, zaradi najstarejše trte na svetu in svojih zelenih pljuč – Pohorja. Z lepotami obeh največjih štajerskih mest se bodo lahko zdaj seznanili bralci Lonely Planeta, kar je velika priložnost za povečanje obiska. Gre za globalno blagovno znamko z več kot 50-letno tradicijo na področju popotniškega turizma in potovanja nasploh, ki je v svoji zgodovini izdala več kot 150 milijonov vodnikov. Ponaša se z zelo zvestimi bralci in sledilci, mesečno ima spletna stran 15 milijonov ogledov, na družbenih omrežjih ima več kot 12 milijonov sledilcev, ciljna skupina pa so popotniki z višjim dohodkom. SD O sanaciji financ in organizaciji prevozov Na osnovni šoli (OŠ) Juršinci so se minulo šolsko leto srečevali s finančnimi težavami. Po zvišanju cen vrtčevskega varstva maja letos se je likvidnost zavoda izboljšala, je povedal Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Juršinci, pod okriljem katere deluje tudi enota vrtca. Sužnik je ravnateljsko funkcijo na OŠ Juršinci prevzel septembra lani, hitro za tem pa ugotovil, da je zavod nesposoben pravočasno plačevati obveznosti. „V nekem trenutku smo s plačili dobaviteljem zaostajali več kot 30 dni. Začeli smo iskati vzroke, zakaj zavod prihaja v nelikviden položaj. Največjo težavo smo odkrili v programski opremi za računovodstvo, ki bi morala biti zamenjana pred 20 leti. Ta je onemogočala jasnejši pogled v poslovanje šole, zadeva ni bila vodena v skladu z današnjimi računovodskimi standardi, da so stroški vsak trenutek pregledni in jasni. Ugotovili smo, da je ekonomska cena vrtca tista, ki nam povzroča finančne težave. V naslednjih mesecih smo oblikovali novo, občinski svet jo je potrdil maja letos, s tem smo zajezili ustvarjanje minusa. Nazadnje se je cena vrtca sprejemala aprila 2020, od takrat se je spremenila zakonodaja glede minimalne plače, skoraj vse strokovne delavke v vrtcu so napredovale za najmanj dva do tri plačne razrede, hitro je bilo jasno, zakaj smo v rdečih številkah. Za izračun cene smo potrebovali nekoliko več časa, saj se ni vodilo po kontih, katera plačila občine so bila namenjena financiranju šole in vrtca. Novo ceno vrtca je občinski svet potrdil v maju, bomo pa jeseni ceno ponovno preračunavali in po potrebi korigirali.“ Pod šolsko streho več kot 350 otrok OŠ Juršinci bo v novem šolskem letu obiskovalo 247 učencev, razdeljeni so v 13 oddelkov. Prvošolcev bo v dveh oddelkih 31. Vrtec Juršinci bo naslednje leto obiskovalo 107 otrok v šestih skupinah. Foto: MZ Ravnatelj OŠ Juršinci Matej Sužnik je zadovoljen, da so v minulem obdobju pridobili tri nove učilnice. Vlaganja v šolski prostor bodo potrebna tudi v prihodnje, po obnovi kličejo sanitarije in telovadnica. Ravnatelj je poudaril, da so poslovanje zavoda v največji možni meri racionalizirali. „Prevetrili in optimizirali smo dobaviteljske pogodbe in naročila, odrekli smo se vsemu, kar ni nujno. Racionalizacijo poslovanja smo izvedli tako, da ni šlo ne na škodo zaposlenih in ne otrok. Računam, da nam bo v obdobju dveh mesecev uspelo obveznosti do dobaviteljev plačevati pravočasno.“ Avtobus do šole ob 7.30 in iz šole ob 14.15 Ravnatelj Sužnik ocenjuje, da so na novo šolsko leto pripravljeni odlično. Lani, ko je prevzel vodenje zavoda, so bile glavne smernice že nastavljene, zato veliko manevrskega prostora za implementacijo svojih idej, sploh v finančni situaciji, kakršna je bila, ni imel. Za letos načrtuje nekaj organizacijskih sprememb, predvsem reorganizacijo urnika in avtobusnih prevozov. „Sistem sem si zamislil tako, da bomo v šolo imeli en prihod in en odhod iz šole, ure pred rednim poukom in pred njim bomo zapolnili z razširjenim programom, v katerega želimo vključiti čim več otrok. Zjutraj bi začenjali ob 7.40 z nulto uro, ki bo namenjena dopolnilnim in izbirnim predmetom, razredni uri, interesnim dejavnostim, razširjenemu programu v sklopu gibanja in zdravja. Redni program bomo začenjali enotno ob 8.30. Popoldanske ure bodo do odhoda domov, ki bo vezan na avtobusni prevoz, namenjene podaljšanemu bivanju, izbirnim in interesnim vsebinam ter razširjenemu programu. Prevoz otrok v šolo bomo predvidoma organizirali z dvema velikima avtobusoma in kombijem, trenutno smo v razpisnem postopku. Prihod v šolo bo ob 7.30, odhod ob 14.15. Čas, ki ga bodo otroci preživeli v šoli, bo zapolnjen z obveznim in razširjenim programom. Menim, da sem poiskal najboljšo možno optimalno rešitev. Ocenjujem, da drugega manevrskega prostora za organizacijo pouka in razširjenih vsebin v kombinaciji z avtobusnimi prevozi ni. Kako se bo rešitev obnesla, bomo ocenjevali med šolskim letom.“ „Šole vsiljenih ukrepov od zunaj ne potrebujemo“ Sogovornik se nadeja, da se bo v novem šolskem letu lahko več posvetil pedagoškemu vodenju zavoda, minulo leto je namreč veliko časa namenil sanaciji finančnega poslovanja. Prav tako si želi, da bi življenje v šolah v luči epidemiološke situacije lahko teklo čim bolj umirjeno in brez ukrepov, ki bi jim jih vsiljevali od zunaj. „Prepričan sem, da smo v vodstvu šole dovolj usposobljeni in imamo dovolj znanja, da nam bo uspelo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečevali vse morebitne težave, ki bi lahko nastopile med šolskim letom. V dveh letih smo se naučili, da vrat šole več ne bomo zapirali, razen v izjemno resni situaciji.“ Mojca Zemljarič Slovenske gorice z V osmih občinah postavljajo solarne polnilne klopi Malo posediš in napolniš svoj mobitel Občine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Pesnica, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj in Sveti Andraž sodelujejo v projektu Zelene Slovenske gorice. Njegova rdeča nit je skrb za okolje in sonaravno rabo lokalnih virov, z njim pa so občine preko LAS Ovtar Slovenskih goric zaprosile za nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt je sestavljen iz desetih aktivnosti, od katerih pa je z investicijo povezana le ena: nakup in postavitev solarnih polnilnih klopi. Skupna vrednost znaša nekaj več kot 40.000 evrov, od katerih jih je 80 odstotkov primaknila EU. Kot pravijo na LAS Ovtar Slovenskih goric, postajajo mladi zaradi načina življenja vse manj družabni, saj so prikovani pred računalnike, telefone in tablice. Z namestitvijo solarne polnilne klopi pa bodo lahko prebili čas v naravi s prija- telji, hkrati pa brezžično napolnili svoje naprave, uporabljali internet in predvajali glasbo. Solarna klop bo lahko služila tudi medgeneracijskemu druženju, saj bodo lahko tam mladi s prednostmi moderne tehnologije seznanili tudi starejše generacije. »Pametna solarna klop samostojno, brez uporabe energije iz električnega omrežja, zagotavlja polnjenje elektronskih naprav. Dolga je dva in visoka slabega pol metra. Na njej so sončne celice oziroma solarni moduli, s pomočjo katerih si lahko kdorkoli z zeleno energijo brezplačno napolni svoje mobilne naprave. Mobilni telefon z vgrajenim sistemom QI je mogoče napolniti tako, da ga samo položite na brezžični polnilec na vrhu klopi ali pa uporabite enega izmed štirih USB izhodov za polnjenje. Prav tako je v bližini klopi nenehno na voljo 4G internetna povezava z dosegom 10–20 metrov okoli klopi,« je povedal Janez Kramberger, župan občine Lenart, kjer so solarno klop postavili pred občinsko stavbo. Podobne načrte za lokacijo postavitve imajo tudi v drugih sodelujočih občinah. Del projekta so tudi predavanja in delavnice, denimo na temo o zavrženi hrani, o tem, kako v turizmu in občinah doseči »zero waste« fazo, torej tisto s čim manj odpadkov trajnostnih sosesk, ali o trajnostnih soseskah, kjer so se udeleženci seznanili s primerom dobre Foto: arhiv občine Solarna polnilna klop stoji tudi že v središču Benedikta. prakse iz tujine, kjer so soseske zasnovane kot ekovasi in ekomesta. Te so v svetu znane kot vitalni deli držav, saj so nastale iz potreb skupin ljudi, ki želijo živeti zdravo, aktivno, vključiti otroke v izkušenj- sko izobraževanje ter omogočiti starostnikom aktivno staranje. SD Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo petek z 26. avgusta 2022 stran 5 5 Podravje z Kuster brez dlake na jeziku o vzrokih za propad nekoč paradnega podravskega gospodarstva »Močna podjetja so propadla zaradi zabutanosti in nesposobnosti odgovornih!« Milan Kuster, danes uspešen poslovnež, je v življenju počel marsikaj; njegov prvi večji izziv pa je bila ustanovitev teniškega centra skupaj s prijatelji. Kasneje je služboval na Novi KBM, kjer je bil zadolžen za investicije, v družbi SCT je bil član uprave. „Nekega dne mi je bilo dovolj vseh pritiskov, ki smo jih bili v tistem času deležni od različnih lobijev in politike. Rekel sem si, da bom obrnil nov list in tako sem iz nič začel samostojno poslovno pot. Vedel sem, da želim početi nekaj, kjer bodo rezultati merljivi, ter da se ne želim prisesati ne na državne jasli, niti na kakršnekoli lobistične zgodbe. Zato sem pričakoval, da bo začeti zelo težko,“ je jasen Kuster, danes direktor izjemno uspešnega podjetja Lunos in tudi član Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Podjetje Lunos so ustanovili leta 2010 in takrat so njegovi kolegi, inženirji projektanti, govorili: „Ni variante, da bo v Sloveniji kdo v svoji hiši naredil luknjo, to ne pride v poštev.“ Danes teh lukenj v povprečju naredijo 20.000. Kot pravi, rezultate, torej dejstvo, da so ljudje sprejeli njihove produkte, prinaša samo delo. „Ljudem moraš povedati, da imaš rešitev za težave, s katerimi se srečujejo, in ljudje ti morajo verjeti. Ves čas delovanja podjetja smo denar, ki je prihajal v podjetje, reinvestirali v neke vrste marketing – ne samo v reklame, ampak dejansko v izobraževanje ljudi o tem, zakaj v stanovanjih prihaja do odvečne vlage in plesni ter na kakšen način je situacijo moč izboljšati.« Dejstvo, da je podjetje Lunos uspešno, je znano široki javnosti, in interes za delo pri njih je velik; razpisov za delovna mesta več ne objavljajo, saj je vlog za delo tudi brez tega veliko. Pri izbiri sodelavcev je po njegovih besedah pomembno, da je ekipa homogena, strokovna in motivirana. Ob tem izpostavi ženo Damjano, ki v podjetju vodi kadrovsko politiko in ima po njegovih besedah izjemno dober občutek za to, da najde prave ljudi, ki se lahko uspešno integrirajo v kolektiv. Ali menite, da bi lahko Podravje, predvsem pa Maribor kot šta- jerska prestolnica, spet postalo – če že ne industrijski – podjetniški center države? »Lahko bi, pa ne bo ...« Kakšno je vaše stališče glede propada nekdaj paradnega konja podravske in slovenske industrije – TAM-a? Menite, da bi TAM danes še lahko posloval v nekdanjem obsegu ali ne (seveda s sodobnejšimi tehnologijami proizvodnje)? „Seveda bi lahko. Ampak v tekmi za največjo neumnost na svetu so se odgovorni za to področje odlično odrezali. In potopili TAM, pa še in še regijskih potencialov. Ena zadnjih uspešnic je Vinag, ki ga je uspešno 'potamanil' častni občan Foto: osebni arhiv Maribora. V Mariboru gre vse kot namazano … ne delamo napak ষ.“ Kaj so bili – po vašem mnenju – vzroki za propad številnih močnih in velikih podjetij v Mariboru in okolici (zlasti tekstilna industrija)? „Zabutanost in nesposobnost odgovornih. Zgodbe so povsod podobne in premalo prostora imava, da se spuščam v podrobnosti. Maribor sem pred desetimi leti zapustil in poslovno pot nadaljeval v Ljubljani. Odkar sem uspešen, me imajo v Mariboru radi … Nikogar ne ogrožam in z vsemi lahko grem na špricer. To pa je itak največ, kar lahko pričakuješ od Maribora. In po svoje je tako čisto simpatično.“ Dobro stoječa podjetja v podravskem območju so v glavnem v rokah tujcev (od TBP Lenarta do Boxmarka, Henkla ...). Menite, da v današnji mlajši generaciji ni dovolj sposobnih menedžerjev, ki bi znali dobro voditi večja podjetja? Foto: osebni arhiv V podjetju Lunos razpisov za delovna mesta več ne objavljajo, saj je vlog za delo tudi brez tega veliko. Pri izbiri sodelavcev je po besedah Kusterja pomembno, da je ekipa homogena, strokovna in motivirana. „Verjetno so nekje sposobni mladi fantje, ki bi lahko uspešno vodili podjetja. A ključ do direktorskega mesta v mariborskem bazenu je vodljivost, nesposobnost in Zakaj ste se odločili postati član kluba SBC? „Že več let smo člani GZS, Kluba managerjev, Nemškoslovenske gospodarske zbornice itd. Nobeno od teh združenj nam do sedaj ni nudilo nekega suporta, pa smo rekli – gremo še v SBC, da vidimo, kako bo. Moram reči, da se v SBC stvari v zadnjih dveh letih premikajo na bolje in klub vedno bolj postaja neko stičišče podobno mislečih. Daleč od tega, da se strinjam z vsem kar počnejo, a neke stvari so pravilno zastavljene, kar daje upanje, da bomo mogoče v bližnji prihodnosti tudi kaj skupnega postorili.“ pripadnost vodilnim strukturam. Tako je bilo in tako je in na žalost bo tako tudi v prihodnje.“ Kaj so oziroma so bile temeljne napake tranzicije in lastninjena v Sloveniji? Kako bi se jo lahko izpeljalo drugače? „Temeljna napaka so bili ljudje, ki jih je tranzicija ujela na vodilnih položajih in so zgodbo zapeljali tako, da so se debelo omastili. Uspešno so oropali Slovenijo, uničili dobre zgodbe in nas popeljali v prečudovito Evropo. V bistvu je fenomenalno, kako dobro so izpeljali roparski pohod …, na nič niso pozabili.“ Kaj menite o uvedbi krajšega (32-urnega) delovnega urnika pri nas? „Še ena bedarija v smislu … nekaj se pač menimo. Nobene logične osnove ni za to, vsaj ne v takem sistemu, kot ga imamo danes. Če pa kdaj kot družba napredujemo in začnemo razmišljati in sprejemati odločitve, ki bodo v korist človeka kot posameznika – potem pa sem takoj za 0-urni delovnik. Na svetu je vsega dovolj, vsega preveč. Nikomur ne bi bilo treba delati ali prosjačiti za hrano, vodo in streho nad glavo. Osnovne dobrine pripadajo vsakomur, ki se rodi na ta planet.“ NŠ Markovci z Sanacija mostu na državni cesti Zakaj obnova in ne novogradnja Ob začetku obnove mostu v Markovcih, na regionalni cesti Ptuj–Zavrč, se je marsikomu zastavilo vprašanje, zakaj namesto dotrajanega, 45 let starega mostu ne bi zgradili novega. Še posebej ob dejstvu, da je šlo čez ta most milijone vozil in ogromno težkega tovornega prometa. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki je naročila obnovo mostu, so povedali, da se most v njegovi 45-letni zgodovini sedaj prvič celovito obnavlja, za novogradnjo se niso odločili, ker da je nosilna konstrukcija še popolnoma varna. „Most smo v uporabo predali leta 1977, sedaj ga prvič temeljito obnavljamo, v preteklosti smo izvajali redna vzdrževalna dela. Nosilna konstrukcija mostu je povsem varna, z zdajšnjimi posegi bo pridobila dodatno rezervo v nosilnosti.“ Zakaj se niso odločili za novogradnjo, so utemeljili še iz trajnostnega vidika, predvsem varčevanja z materiali in energijo, pa tudi ustvarjanja nepotrebnih odpad- kov. „V skladu z načelom trajnostne gradnje je povsem smiselna obnova, ne pa porušitev obstoječe konstrukcije in s tem nepotrebna potrata velike količine energije, poraba novih visoko tehnoloških materialov in ustvarjanje dodatnih gradbenih odpadkov.“ Ob tem pojasnilu se upravičeno zastavi dilema, če bi le bila država na vseh področjih in pri vseh projektih tako nepotratna in dosledna pri varovanju okolja ter ohranjanju virov … Ko bo nova cesta, čez most še več prometa Most čez dravski kanal v Markovcih bo v prihodnje, če se bo nanj navezala nova glavna cesta, ki bo ob kanalu pripeljala z ormoškega konca, bistveno bolj obremenjen, kot je bil do sedaj. V Markovcih se bo namreč skoncentriral ves promet iz završke in ormoške strani. Zato se v okolju porajajo vprašanja, ali bodo čez kanal zgradili še drugi most. Na to vprašanje Direkcija nima odgovora, ker je gradnja nove ceste (obvoznice) v pristojnosti Darsa. Kaj vse bodo obnovili Glede sedanje obnove, ki se je zaradi dveh nesreč začela z grenkim priokusom, so na DRSI dejali, da jo nameravajo končati do konca leta. Na mostu bodo odstranili as- Foto: MZ Pogled na gradbišče falt, ograje, pločnik, robne vence in dilatacije. Sanirali bodo vsa poškodovana mesta na konstrukciji, stebrih in opornikih, nosilce in konzole bodo okrepili s karbonskimi lamelami. Na mostu bodo uredili površine za pešce in kolesarje, ga asfaltirali, vgradili nove dilatacije. Na obnovljeni most bodo navezali obstoječo kolesarsko stezo. Zakaj je most nagnjen Po delovni nesreči, ki se je zgodila s tovornim vozilom, smo s terena prejeli informacijo, da je vozišče na mostu pod naklonom (da torej visi v smeri, v katero je v vodo padel nakladač tovornega vozila in pred dvema desetletjema avtobus). Na DRSI so na to vprašanje odgovorili, da most ne visi, temveč je vozišče na njem zgolj prilagojeno poteku ceste. „Na vsakem mostu so glede na konfiguracijo terena, horizontalne in vertikalne zaokrožitve ceste ter potrebe odvoda meteornih voda izvedeni prečni in vzdolžni skloni vozišča.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 26. avgusta 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Stanje Orfejevega spomenika se slabša Podravje, Slovenija z Kako kaže Golobovi obljubi o denarju gasilcem za intervencijo na Krasu Bo mesto izgubilo Orfejev spomenik, če ga bo treba prestaviti? Kdaj bodo društva prejela denar in koliko, Orfejev spomenik, ki je ena najbolj občudovanih antičnih umetnin na Slovenskem, sodi tudi med izjemno cenjene dokaze o pomenu Petovione. V zadnjih desetletjih je bilo že ničkolikokrat govora o tem, da ga je nujno zaščititi, saj že vizualna slika kaže na to, da se njegovo stanje slabša. Od intervencije na Krasu, v kateri so se gasilci borili z največjim požarom v Sloveniji doslej, mineva mesec dni. Predsednik vlade Robert Golob je na delovnem obisku na kraju požara gasilcem obljubil finančno pomoč. Prva informacija je bila, da bi nagrado prejeli gasilci prostovoljci. Nekaj dni za tem so iz gasilskih vrst in vladnih soban začela prihajati sporočila, da bi finančno nagrado prejela društva in ne gasilci posamezniki. Mesec dni po gašenju požara društva in gasilske zveze o morebitnem nakazilu, njegovi višini ter upravičenosti pokrivanja stroškov ne vedo nič. Društva, ki so na intervenciji sodelovala, so spisala poročila, na podlagi katerih bodo sedaj izdelali analizo in poročilo celotne intervencije. Nekaj informacij o osnovnih usmeritvah, ki bodo podlaga za izplačilo denarja društvom, so nam za pripravo članka posredovali iz republiške uprave za zaščito in reševanje (URSZR), čeprav smo za pojasnila sicer zaprosili neposredno urad predsednika vlade (ki je pomoč gasilcem obljubljal) in ministrstvo za obrambo (MORS), pod okrilje katerega sodi gasilska služba. Na URSZR so povedali, da bodo dodatna sredstva gasilskim društvom delili na podlagi novelacije Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo je pripravilo MORS. Vlada je novelo zakona potrdila in jo poslala v obravnavo državnemu zboru. „Z dopolnitvijo zakona vzpostavljamo formalno podlago, da lahko vlada pod določenimi pogoji določi dodatna finančna sredstva za prostovoljne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. Sredstva bodo namenjena sodelujočim enotam za izboljšanje opremljenosti in usposobljenosti za odziv na nesreče.“ Da bodo gasilska društva lahko prejela oblju- Izplačilo za gasilca od 60 do 100 evrov Foto: Črtomir Goznik V okviru nedestruktivnih raziskav na Orfejevem spomeniku so te dni že izvedli vzorčenje mikrobioloških dejavnikov propadanja na površini, na mestih, ki so dostopna s tal. Od leta 2008 je spomenik državnega pomena. Ena najboljših rešitev za tovrstne spomenike je v njihovi prestavitvi v zato primeren prostor ter nadomestitev originala s kopijo. Tu pa se za mesto začne nova težava, saj po enajstih letih od zaprtja arheološkega muzeja še vedno nima novih prostorov zanj. Tudi ob izdaji žepnice o Orfejevem spomeniku leta 2019, avtorice dr. Katarine Šmid, znanstvene sodelavke in docentke Univerze na Primorskem, odlične poznavalke antične umetnosti, je bilo še posebej poudarjeno, da je skrajni čas, da se zaustavi njegovo propadanje, do katerega je prišlo zaradi slabe zaščite. K temu pa so prispevali tudi slabi restavratorski posegi v preteklosti. Skozi površino tako pronica črnikasta smola in kazi reliefe. »Od novembra do aprila naj bi Orfejevev spomenik pred destruktivnimi vplivi meteornih voda (kisel dež) sicer varovala lesena konstrukcija. Selitev tako visoke kamnite stele nikakor ni preprosta naloga, zato bi o tako zahtevnem projektu morali razpravljati in odločati najboljši poznavalci antičnega kamnitega materiala, kar jih je najti v evropskih inštitucijah in tudi izven njih,«je Šmidova med drugim zapisala v knjižici Orfejev spomenik. Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je te dni izvedel mikrobiološko vzorčenje Orfejevega spomenika, s čimer začenjajo nedestruktivne raziskave tega izjemnega antičnega spomenika za oceno njegovega stanja. Le-te bodo potekale v več fazah. Zaradi velikih dimenzij bodo predvidoma sredi septembra postavili tudi delovni oder za lažji dostop do celotnega spomenika in izvedbo raziskav: meritve prehoda UZ-valov, kartiranje poškodb, vzorčenje sekundarnih produktov in dokumentiranje stanja. Prvotno so jih sicer načrtovali že avgusta, a jim je izvedbo preprečil dež, ker predvsem rezultati ultrazvoka v takih pogojih niso zanesljivi. „Vse preiskave na spomeniku so nedestruktivne in z nobeno raziskavo ne bomo posegali v originalno kamnito substanco. Fizično se bodo odvzeli le mikrovzorci sekundarnih oblog, mikrobioloških dejavnikov propadanja in nečistoč na površini. Naknadno načrtujemo še infrardečo termografijo, preiskave na vzorcih, analizo rezultatov in izdelavo končnega mnenja. Ker se stanje spomenika že na podlagi vizualnega pregleda očitno slabša, so planirane raziskave nujno potrebne. Ob interpretaciji rezultatov bomo preučili tudi vse dosegljive do sedaj opravljene raziskave. Skupaj z maribosrkim Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož bo tako pregledana arhivska dokumentacija, ki jo hranita obe inštituciji. Na podlagi vseh že naštetih raziskav bo mogoče podati smernice glede izvedbe najustreznejših konservatorsko-restavratorskih posegov,“ so o načrtovanih raziskavah povedali v restavratorskem centru, ki vodi izvedbo raziskav. Pri nalogi sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Strošek raziskav ocenjujejo na okrog 15.000 evrov. Plačala jih bo država. Kaj bodo pokazale vse načrtovane raziskave, v tem trenutku nihče ne ve. Tako tudi še nihče ne ve, ali bo treba originalni spomenik zaradi ugotovljenega stanja, prestaviti v zanj primeren prostor, ki ga Ptuj nima. Ga bo v tem primeru mesto „izgubilo“? MG Foto: PGD Ptujska Gora Gasilci so se z ognjem na Krasu borili skoraj tri tedne. Osnovni pogoj za izplačilo sredstev je, da gre za intervencijo, ob kateri je treba aktivirati državni načrt zaščite in reševanja, kot je bilo v primeru Krasa. Za posameznega udeleženca na intervenciji do 8 ur dnevno bodo društva prejela tri odstotke od povprečne bruto plače v Sloveniji (60 evrov), nad osem ur pa pet odstotkov oziroma sto evrov. „Dodatna sredstva bodo društva in organizacije s pod- Ormož, Podravje z Cenejši artikli v Sloveniji so magnet za hrvaške kupce Po meso se ne splača, po moko in sladkor pač Mineralna voda, sladkor, moka, pasja hrana, mleko, to so nekateri izmed izdelkov, ki se jih, tako kot ugotavljajo nekateri hrvaški kupci, bolj splača kupiti preko meje, v Sloveniji. Nič neobičajnega torej, da je predvsem pred večjimi trgovinami v Ormožu opaziti vse več hrvaških kupcev. Na parkirišču, zlasti pred Hoferjem, pa tudi Lidlom, Tušem in Sparom, ki so od meje oddaljeni le streljaj, je vsakodnevno, tako ob koncih tedna kakor tudi med tednom, opaziti precej avtomobilov s hrvaškimi registrskimi tablicami. Tudi na deževen torkov dopoldan ni bilo nič drugače. Ljudje so z vozički, polnimi točno določenh artiklov, kar nakazuje, da gre za skrbno načrtovane nakupe, hiteli polniti prtljažnike. »Poglejte. Imamo mineralno vodo Jamnica, ki je pri vas – zanimivo – cenejša kot pri nas. Potem cel karton moke. Tukaj stane kilogram 65 centov, pri nas je ne moreš dobiti za manj kot evro, edino če gre za akcijo. Pa kakšni mlečni izdelki, po akcijski ceni sem kupila kislo smetano, ki je skoraj enkrat cenejša kot pri nas,« pravi Hrvatica, ki živi v bližini meje in redno, praktično vsak mesec v Sloveniji opravi večji nakup. Kupuje pa tiste izdelke, ki so cenejši. »Imam aplikacijo, preko katere lahko primerjam cene izdelkov. In tako se prav namensko preko meje odpravim po določene izdelke in naredim mesečno zalogo. Obiščeva dve, tri trgovine …,« še razlaga in nadaljuje, da pa je pri nas veliko dražje meso. Pestra ponudba, ugodnejše cene, kaj pa gorivo? Foto: MH Avtomobile s hrvaškimi registrskimi tablicami je praktično vsakodnevno opaziti na parkiriščih večjih trgovcev v Ormožu. Dva kartona mleka, cel paket sladkorja, vrečka raznoraznih mlečnih izdelkov, od jogurtov, pudingov, pa mineralna voda, otroška hrana … »Seveda se mi splača opraviti nakup v Sloveniji. Doma Štajerski TEDNIK petek z 26. avgusta 2022 petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Društva popolnoma brez informacij se še ne ve Foto: PGD Majšperk Breg bljeni denar, mora državni zbor potrditi dopolnitev Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. ročja zaščite in reševanja namenila za nakup potrebne opreme, urjenje, izobraževanje ter samo delovanje društva ali organizacije,“ so pojasnili na URSZR. Država bo pokrila tudi izpad prihodka V primeru aktivacije državnega načrta zaščite in reševanja stroške intervencije prevzema država. To pomeni, da pokrije tudi vse nastale stroške, vezane na odsotnost z delovnega mesta ali izpad prihodka. „Med stroške intervencije štejejo nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja dolžnosti in povračila stroškov. Delodajalec lahko od organa, ki je prostovoljca pozval na intervencijo, zahteva povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki. Urejena je tudi bolniška odsotnost delavca zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri opravljanju nalog zaščite in reševanja.“ Društva, ki so sodelovala na in- tervenciji, lahko pričakujejo povračilo stroškov goriva in v požaru uničene opreme. Poškodovana oprema se bo sicer primarno pokrivala iz zavarovalnih polic, v primeru, da bodo stroški presegli zavarovanje po polici, jih bo ob predložitvi ustreznih listin pokrila država. Letala sodelovala v okviru mednarodne pomoči Slovenija je za pomoč pri gašenju zaprosila za mednarodno pomoč. Predstavniki gasilskih zvez (GZ) na območju Podravja so ocenili, da je prav, da denar prejmejo društva in ne posamezniki, kot je najprej napovedal predsednik vlade. Vsi so že tudi spisali poročila o sodelovanju na intervenciji in jih oddali. Edvard Pušnik, OGZ Ptuj: „O nakazilih uradno nismo nič obveščeni. Vse, kar vemo na to temo, vemo iz medijev, uradnega dopisa nismo dobili. Verjetno se bodo zadeve razjasnile po počitnicah. So pa društva, ki so na intervenciji sodelovala, pripravila poročila.“ Dejan Jurkovič, GZ Ormož: „Če bo vlada prispevala povračilo stroškov intervencije, se mi zdi edino smiselno, da to dobijo gasilska društva, ki so tam sodelovala, in ne gasilci posamezniki. Do tistih, ki so morda istočasno reševali in pomagali na drugi lokaciji, bi bilo diskriminatorno, če bi enim za intervencijo (Kras) plačali, preostalim pa ne. Hipotetično bi lahko bili iz istega društva člani istočasno na intervenciji na Krasu in v domačem kraju, pa bi tisti za Kras prejeli denar, drugi, ki so pomagali v svojem kraju, pa ne. To ne bi bilo prav. Če bomo sredstva prejeli, sem prepričan, da jih bodo znala društva pravilno porabiti za tisto, kar najbolj potrebujejo. Slovensko gasilstvo temelji na prostovoljstvu, plačevanje za intervencije posameznim gasilcem bi lahko te temelje zamajalo. Izdelali smo poročila in jih posredovali naprej, povratnih informacij pa za zdaj nimamo.“ Toni Dolenc, GZ Kidričevo: „Ne more biti nekdo, ki je šel na intervencijo na Kras, plačan, medtem ko za druge intervencije ne bo plačan. To ne bi bilo prav, smiselno je, da denar prejmejo društva. Mi smo vsa poročila oddali, uničene imamo nekaj opreme. V nekem trenutku so bili vsi glasni, sedaj je vse potihnilo. Saj smo tudi pričakovali, da ne bo tako, kot so najprej obljubili ali pa bo v manjšem obsegu. Upamo na najboljše.“ Robert Šacer, GZ Dornava: „Vse, kar bo država dodelila, bo dobrodošlo. Verjamem, da bodo društva kot dober gospodar s tem denarjem ravnala v skladu s svojim poslanstvom. Menim, da je prav, da se nagrade nakažejo društvom, ta se potem odločijo o razporeditvi oziroma namenu dotacije. O države pričakujemo, da bodo povračila stroškov opravljena v čim krajšem možnem času po prejemu dokumentacije gasilcev. “ Ta je brezplačna in organizirana v okviru evropske skupnosti. Odzvalo se je sedem držav, pri gašenju so pomagali z devetimi helikopterji, petimi letali in eno gasilsko enoto. „Tuje sile so v Sloveniji posredovale od 20. do 24. julija, na požarišču so skupno odvrgle več kot 2.000 m³ vode. Pomagale so posadke iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške in Srbije. Po- moč je bila za Slovenijo brezplačna. Stroške transporta je, v primeru pomoči prek mehanizma, delno sofinancirala Evropska komisija. Slovenija je za tuje zračne sile po potrebi uredila nastanitev, prehrano ter gorivo. Gre za načelo solidarnosti s prizadeto državo. Podobno je Slovenija lani avgusta nudila brezplačno pomoč Severni Makedoniji.“ Podrobne informacije o Edvard Pušnik Dejan Jurkovič Toni Dolenc Robert Šacer številu udeležencev na intervenciji na Krasu ter opremi, ki je bila uporabljena, v več primerih tudi poškodovana ali uničena, še niso znane, so povedali na MORS. „S podrobnejšimi podatki ne razpolagamo. Podatke zbiramo do ponedeljka, 29. avgusta, nato sledi skupna analiza intervencije in izdelava končnega poročila za vlado.“ Mojca Zemljarič Primerjava cen osnovnih artiklov Trajno mleko (1 l) Jajca (10 kosov) Moka (1 kg) Svinjsko mleto meso (1 kg) Piščančji fileji (1 kg) Kristalni sladkor (1 kg) Sončnično olje (1 l) Testenine (1 kg) Spar (Slo) 0,89 evra 1,69 evra 0,65 evra 5,98 evra 9,27 evra 0,89 evra 2,99 evra 1,19 evra Hofer (Slo) 0,79 evra 1,59 evra 0,65 evra 5,49 (mešano mleto) 8,29 evra 0,89 evra 2,99 evra 1,19 evra Kaufland (Hr) 6,29 kn / 0,83 evra / / 26,65 kn / 3,54 evra 48,99 kn / 6,50 evra / 17,99 kn / 2,39 evra 8,98 kn / 1,19 evra Konzum (Hr) 7,00 kn / 0,93 evra 16,39 kn / 2,18 evra 9,99 kn / 1,33 evra 42,57 kn / 5,60 evra 56,99 kn / 7,56 evra 9,99 kn / 1,33 evra 18,99 kn / 2,52 evra 12,99 kn / 1,59 evra Vir: spletni letaki, trgovine lososa,« nadaljujeta in dodata, da nasploh rada kupujeta v Ormožu, saj jima je tukaj prijetno. Zaradi cenejšega bencina pa sta znala tudi napolniti rezervoar svojega avtomobila, a sta to prenehala: »Sedaj niti ni več tako velika razlika v ceni. Kakih 30 lip za liter bencina. Sva pa ugotovila, da sva s slovenskim gorivom z enim polnim rezervoarjem prevozila do 100 kilometrov manj.« Po mleko, sladkor in mlečne izdelke redno v Slovenijo zahajata Sara in njena mama … Moka enkrat cenejša sem blizu meje. Imam tri otroke, ki na teden spijejo precej mleka. Tukaj kupim mleko za okoli 79 centov, kar je sicer malce dražje, saj kot vidim, se tudi pri vas dvigujejo cene, a še vedno ceneje za kuno ali dve po litru kot pri nas. Morda bi kje po kakšni akcijski ceni našla cenejše mleko, toda ta okus nam ustreza. Letos smo zaradi podražitev in vse višjih cen prvič s seboj celo na morje peljali dva kartona Po pogovoru z naključnimi kupci smo tudi sami preverili cene. Pod drobnogled smo vzeli nekatera osnovna živila, cene pa smo poiskali v veljavnih letakih ali trgovinah dveh večjih trgovcev na Ormoškem ter v sosednjem Varaždinu na Hrvaškem. Vključene so tudi akcijske cene, ne pa posebne ugodnosti, prav tako nismo razlikovali artiklov po blagovnih znamkah. Hitro smo prišli do zaključka, da se Hrvatom, zlasti v bližini meje, spla- Foto: MH mleka … Meso kupujem pri nas. Otroška hrana je v Sloveniji v glavnem cenejša, edino žitna kašica s čokolado (čokolino) je dražja. Ne vem pa, kje bi kupovala olje. Vsepovsod je vse dražje,« je pojasnila mlada Hrvatica, ki ji je družbo delala hčerka Sara in dodala, da ob podražitvah še toliko bolj gleda na cene hrane. »Prišli sva po sladkor, saj je cenejši kot pri nas. Pred vrati so trgatve, a nisva dobili niti enega kilograma, saj ga je zmanjkalo,« pa sta pripovedovali starejši gospe. Medtem pa nam je starejši par, ki živi blizu meje, povedal, da ju poleg cenejše pasje hrane, mineralne vode, sokov in podobnega pritegne tudi večja ponudba. »Imava hčerko, ki živi na Nizozemskem. In tam jedo prav takšne sire, kot jih najdeva tukaj. Rada kupiva tudi konzervirane ribe, kakšnega Foto: MH Z izdelki, ki so cenejši kot na Hrvaškem, kot so moka, mineralna voda in podobno, polnijo prtljažnike … ča nakupovati določene izdelke pri nas, saj z nakupom na primer le nekaj zavojev moke, sladkorja in jajc že kaj hitro prihranijo več evrov. Kilogram najcenejše moke stane pri nas celo pol manj kot na Hrvaškem, precej cenejši je tudi sladkor, medtem ko se jim na pri- mer nakup mesa ne izplača. Nič čudnega torej, da so nemalokrat trgovske police v tukajšnjih trgovinah, kjer so navedeni izdelki, povsem izpraznjene. Kot so povedali, pa bo nakupovanje še toliko lažje, ko bo Hrvaška uvedla evro. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Podeželje 8 stran 8 petek z 26. avgusta 2022 Zavrč z Uspešna vinarska družina Kotolenko s 50-letno tradicijo 24-letni Gregor je predan vinarstvu Na obronkih vzhodnih Haloz, v Goričaku, tri generacije družine Kotolenko združujejo svoje izkušnje ter znanje s področja vinogradništva in vinarstva. Pohvalijo se lahko z eno izmed tehnološko najbolj opremljenih kleti v Sloveniji. Njihovi vinogradi so na območjih, kjer so odlični pogoji za rast vinske trte in pridelavo zdravega ter kakovostnega grozdja. To potrjuje tudi letos pridobljenih pet odličij (dve srebrni in tri bronasta) – med njimi tudi najboljša ocena Štajerske Slovenije za šipon na ocenjevanju vin Decanter v Londonu, ki slovi kot najprestižnejše vinsko ocenjevanje na svetu. Pri delu pomagajo vsi družinski člani, najmlajši Gregor, ki je star komaj 24 let, pa se je odločil nadaljevati družinsko tradicijo. Z Gregorjem se najprej odpeljeva v njihove vinograde, ki se razprostirajo na okoli trinajstih hektarjih površin (45.000 trsov), od tega jih je nekaj manj kot polovica na hrvaški strani. Zaradi tega nimajo večjih težav, saj so vsi vinogradi v neposredni bližini kleti, z obmejnimi prepustnicami pa lahko mejo prehajajo nemoteno. Večino strojnega dela v vinogradih opravita skupaj z očetom Slavkom. Mama Marija, inženirka agronomije, ima glavno besedo pri tem, kdaj je primeren čas za rez vinske trte, pa pletev, vršičkanje, mulčanje ali škropljenje. Gregor, ki zaključuje magistrski študij živilske tehnologije v Ljubljani, je pred časom prevzel aktivnosti povezane s predelavo grozdja in pridelavo vina v kleti. Prav tako je ustvaril novo blagovno znamko vin Statera, ki so jo začeli promovirati komaj lani. »Statera pomeni ravnovesje, ki ga poskušamo vedno znova doseči, vsak seveda na svoj način. Ko je naše telo v ravnovesju, se dobro počutimo, smo zadovoljni. Sam na primer poskušam najti ravnovesje med novimi znanji na področju vinarstva in starimi modrostmi, ki mi jih zaupa dedek, kar ni vedno enostavno.« V pridelavo vina so tako vključe- Foto: EK Gregor med domačimi vinogradi na slovenski strani ni vsi člani družine, vsak prispeva svoje znanje, izkušnje in modrosti, na pomoč jim priskoči tudi starejši sin Domen, ki pa je pravkar uspešno zaključil študij dentalne medicine. Oče Slavko skrbi za prodajo vina na Hrvaško, preko meje je namreč že vrsto let zelo zaželen njihov litrski Mejaš. Dedek Viktor je z ženo Terezijo prva priznanja za vino prejel že pred skoraj 50 leti Foto: EK Oče Slavko je pri nakupu nove opreme upošteval tudi Gregorjeve želje. Vinogradniška tradicija družine Kotolenko sega v leto 1967, ko si je dedek Viktor z ženo Terezijo v Goričaku ustvaril dom in družino ter zgradil veliko vinsko klet. Leta 1975 je prejel prvo priznanje za izjemno kakovost vina in od takrat naprej so na kmetiji, kjer so redili tudi živali, vedno več časa posvečali obdelavi vinogradov in pridelavi vina. V osemdesetih letih so stare nasade zamenjali s sodobnejšimi, največji preskok pa se je nato zgodil v devetdesetih letih, kot sta kmetijo prevzela sin Slavko in žena Marija ter se preusmerila izključno v vinogradništvo. Število nasadov se je iz leta v leto povečevalo, zato se je sčasoma pojavila potreba po dodatnih prostorih. Pred desetimi leti so zato zgradili novo gospodarsko poslopje in v njem uredili sodoben prostor za predelavo grozdja, pa poseben prostor za pripravo steklenic, novo vinsko klet s prostorom za polnjenje, kupili so nove stroje in posodobili opremo. Gregor ima na voljo tudi poseben laboratorij, kjer lahko preveri, ali je grozdje že primerno zrelo za trgatev. »Vsi postopki pridelave vina morajo biti izvedeni strokovno, pa tudi z ljubeznijo, to je edina pot do vrhunskosti. Trgatev je recimo izjemno kritična točka – nikakor ni vseeno, ali grozdje lepo položiš v zaboje ali pa ga mečeš. Pomembno je seveda izbrati pravi dan in uro za trgatev, pri čemer si odvisen od vremena,« je izpostavil Gregor in dodal, da na kakovost vina v več kot 90 odstotkih vpliva zdravo, zrelo grozdje, preostalo pa je znanje enologa in opremljenosti kleti. Pri Kotolenkovih se zato bere izključno v dopoldanskem času, večinoma do 13. ure, grozdje pa mora biti suho. Pri tem jim že več kot 30 let pomaga ista skupina sezonskih delavcev iz Hrvaške. Pri njih se očitno dobro počutijo, saj so vsi člani družine Kotolenko tudi izjemno gostoljubni. Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Dornava Ta konec tedna 27. Lükarski praznik 3UHL]NXVLWHEUH]SODËQRŋ )OH[L0HGŖ]DYDĄHNRVWLLQVNOHSH »Lüka bo v izobilju« z ͽͺǡͻά˜”‘’‡Œ ‡˜•‡•‘‘«ƒœ‹æ‹«‘Ǧ•‡Ǧ Ž‡–‹‹ „‘Ž‡«‹ƒ‹ ‹ ‡ƒ –”‡–Œ‹ƒ ‘† Œ‹Š ‹ƒœƒ”ƒ†‹„‘Ž‡«‹–‡āƒ˜‡’”‹˜•ƒ‘†‡˜‹Š ‘’”ƒ˜‹Ž‹ŠǤ ‘†Œ‡–Œ‡ ƒ–—”ƒŽ Šƒ”ƒ ‡—–‹Ǧ ƒŽ•Œ‡ƒ’‘†Žƒ‰‹˜‡«Ž‡–‹Š‹œ—懐Œ”ƒœ˜‹Ž‘ ’”‡Š”ƒ•‘ †‘’‘Ž‹Ž‘ FlexiMed®, ƒ‡Ǧ Œ‡‘–ƒ‘œƒā‡•‡‘––—†‹œƒ‘捇Ǥ œǦ †‡Ž‡œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ‘«‘’‘†’‘”‘•Ž‡’‘ǡ ‹æ‹ ƒ‹‘‘•–Œ—ǤͿ‘†ͷͶ•–”ƒ’‘†Œ‡–Œƒ ƒ–—”ƒŽ Šƒ”ƒ ‡—–‹ ƒŽ•ǡ ‹ •‘ ’”‡‹œ—•‹Ž‡ Ž‡š‹‡†̾ǡā‡’‘‡‡Ž‡–—‹œ†‡Ž‡’”‹’‘Ǧ ”‘«ƒ†”—‰‹Ǥ ƒ’”‡†ƒˆ‘”—Žƒǡ‹•‡Œ‘—’‘”ƒ„ŽŒƒœƒ‹œǦ †‡Žƒ˜‘’”‡Š”ƒ•‡‰ƒ†‘’‘Ž‹ŽƒFlexiMed®, ˜•‡„—Œ‡˜‹•‘†‡Ž‡ā‰Ž—‘œƒ‹ƒ‹ƒŽ ‹Œƒ ‘”•‡‰ƒ‹œ˜‘”ƒǤ—’ƒŒœ˜‹–ƒ‹‘‹ ƒ‰‡œ‹Œ‡ –‹ †˜‡ •‡•–ƒ˜‹‹ ’”‹•’‡˜ƒ–ƒ  ’”ƒ˜‹Ž‡—†‡Ž‘˜ƒŒ—‹æ‹ ‹œ†”ƒ˜Œ—‘•–‹ –‡”•Ž‡’‡‰ƒŠ”—•–ƒ ƒǤ •‹ •‡ œƒ˜‡†ƒ‘ǡ †ƒ Œ‡ ƒŽ ‹Œ ’‘‡„ƒ •‡•–ƒ˜‹ƒƒæ‹Š‘•–‹‹†ƒ‹ƒ’‘‡„‘ ˜Ž‘‰‘’”‹•–”Œ‡˜ƒŒ—”˜‹ǤŽ‹˜‡•–‡ǡœƒƒŒŒ‡ ƒŽ ‹Œ‘”•‡‰ƒ‹œ˜‘”ƒæ‡’‘•‡„‡Œ’‘‡Ǧ „‡ǫ ”‡œƒƒŒ„‘ŽŒæ‹˜‹”–‡‰ƒ‹‡”ƒŽƒǡ•ƒŒ ‹ƒƒŽ ‹Œ‘”•‡‰ƒ‹œ˜‘”ƒ‡ƒ‘‡‹Œ•‘ •–”—–—”‘‘–ƒŽ ‹Œ˜«Ž‘˜‡æ‡–‡Ž‡•—Ǥ”ƒ˜ œƒ–‘‰ƒŽƒŠ‘ƒæ‡–‡Ž‘ŽƒāŒ‡ƒ„•‘”„‹”ƒǤ ƒŽ ‹Œ ‘”•‡‰ƒ ‹œ˜‘”ƒ •‡ ’”‹†‘„‹˜ƒ ˜ ’‘Ǧ •‡„‡ ’ƒ–‡–‹”ƒ‡ ’‘•–‘’— ‹œ ‘•–‹ ‘”˜‡æ‡‰ƒŽ‘•‘•ƒǤFlexiMed®Œ‡ƒ‡Œ‡ ”‡’‹–˜‹ •–”—–—”‹Š ‡Ž‡‡–‘˜ œ†”ƒ˜‹Š •Ž‡’‘˜Ǥ•‡„—Œ‡‘•‡•”„‘‹œ„”ƒ‹ŠƒǦ –‹˜‹Š •‘˜‹ǡ ‹ ˜ ‘„‹ƒ ‹Œ‹ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ –”‘Œ‹—«‹‡ǣ‘Œƒ«ƒŒ‘˜ƒæ‡•Ž‡’‡Š”—•–ƒǦ ‡ǡ‹æ‹ ‡‹‘•–‹Ǥ ”‡œ’Žƒ«‘‡‘‡•‡«‘œƒŽ‘‰‘ Ž‡š‹‡†̾•‹ŽƒŠ‘’”‹•”„‹–‡–ƒ‘ǡ†ƒ‘„‹æ«‡–‡•’Ž‡–‘ •–”ƒ™™™Ǥƪ‡š‹‡†Ǥ•‹‹–ƒ‹œ’‘Ž‹–‡’”‡’”‘•–‘„”ƒœ‡ ƒŽ‹’‘Ž‹«‡–‡ƒͶͷͽͽͽͺͽͽͺǤ †‹‹•–”‘懍ǡ‹‰ƒ„‘•–‡‹‡Ž‹ǡŒ‡•–”‘懍’‘斐‹‡˜˜”‡†‘•–‹͸ǡͺͿǤ ‘—†„ƒŒ‡‘‡Œ‡ƒƒ‡‘ƒ”‘«‹Ž‘œƒ‡‘‰‘•’‘†‹Œ•–˜‘Ǥ Dornava bo v nedeljo popoldan v znamenju Lükarskega praznika. Dve leti ga zaradi omejitev v zvezi s koronavirusom niso organizirali, zato letošnjega nedvomno že vsi nestrpno pričakujejo, tako organizatorji kot obiskovalci. Dogajanje bodo začeli ob 14. uri z odprtjem razstave, nadaljevali s kulturnim programom in druženjem ob živi glasbi. „Etnografsko-kulinarična razstava bo v dvorani, letos smo na ogled postavili utrinke sekcije ciganov iz njihove 60-letne zgodovine. Na prireditvenem prostoru pri dvorani, ki bo tudi pokrit, bo najprej etnografski del prireditve s prikazom opravil, povezanih s pridelavo in trženjem lüka. Nastopili bodo ljudske pevke in godci, najverjetneje tudi folkorna skupina mladih lükarjev (če bodo doma, nekateri so namreč še na počitnicah), oktet in pihalna godba Dornava, vokalistka Nuša Bezjak in harmonikarji glasbene šole Munda. Tudi letos bomo nagradili tri obiskovalce, ki bodo na prireditev prinesli najdebelejši lük. Lüka bo v izobilju, obiskovalci si ga bodo lahko priskrbeli za ozimnico, pa tudi okušali v naših kulinaričnih specialitetah, kot sta oljof lük z jajci in lükarski sendvič. V ponudbi bodo gibanice, pečenke in druge kulinarične dobrote. Verjamem, da se bo za vsakega obiskovalca našlo kaj zanimivega, predvsem pa lepa doživetja. Pričakujemo lep obisk, saj nas kličejo znanci društva iz vse Slovenije ter okoliških krajev in poizvedujejo, kako bo z organizacijo Foto: ČG Dornavski lükarji bodo poskrbeli, da bodo imeli obiskovalci v nedeljo pri njih kaj doživeti in jim bo prireditev ostala v lepem spominu. prireditve,“ je pred nedeljskim dogodkom povedala Maja Bezjak, predsednica Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, ki je organizator Lükarskega praznika, letošnji bo že 27. po vrsti. Kljub suši pridelek lep in zdrav Bezjakova je dodala, da je pridelek dornavskega lüka kljub letošnji suši dober, z njim so zadovoljni. „Letos smo sajenje in vso drugo obdelavo ponovno opravili po starih običajih in izročilu, vse ročno, brez strojne obdelave. Pridelek je res dober in ni dvomiti, da kupci z njim ne bi bili zadovoljni. Moram povedati, da smo ves lük v minulih dveh letih prodali, čeprav nismo organizirali praznika. Ljudje so enostavno navajeni, da si čebulo za ozimnico priskrbijo pri nas, zato so osebno kontaktirali društvo ali posamezne člane. Letos bomo tradicionalno prodajali na stojnici na našem prazniku, v ponudbi bodo lük v vrečah za ozimnico in lükovi krenci.“ MZ Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podjetništvo petek z 26. avgusta 2022 9 Ormož z Mladi podjetnici v markantni stavbi zagnali Kogovski štacün Majhna trgovinica z veliko dušo V lepo obnovljeni Košarkini hiši, ki velja za eno najmarkantnejših stavb na vrhu kogovskega hribčka v občini Ormož, si prizadevajo za njeno oživitev. Mladi podjetnici, domačinki Nežka Orešnik in Teja Mlinarič, sta v njenih prostorih zagnali Kogovski štacün, posebno trgovinico z unikatnimi lokalnimi izdelki ter vinoteko s pestro ponudbo kogovskih vin. domač kraj. Pred približno dvema letoma sta že združili moči in izda- Foto: MH Mladi podjetnici, ponosni Kogovčanki Nežka Orešnik in Teja Mlinarič Ali veste, od kod izvira poimenovanje šipon? »Da trgovinica ne bi šla, na to sploh nisva pomislili. V teh naših krajih vidiva velik potencial. Navdušeni sva nad domačimi lepotami, čudovitimi zgradbami. Imamo bogato zgodovino. Ste vedeli, od kod izvira beseda šipon? Začelo se je z vojaki, ki so se vračali iz križarskih bojev in so se pri tem ustavili na Jeruzalemu. Tega so poimenovali po sveti deželi in sloves kraja in okolice je bil zapisan v zvezde. Najprej je vino iz jeruzalemskih goric pil Napoleon in mu nadel ime. Si bon, je vzklikal. Prleki so slišali šipon in ime je bilo izbrano,« s posebnim žarom v očeh razlagata mladi podjetnici, sicer mamici, ki sta prijateljici že iz šolskih klopi – Nežka po izobrazbi inženir medijskih komunikacij, Teja zgodovinarka. li turistični vodnik Biseri Prlekije. »V njem sva predstavili Prlekijo in domače ponudnike. Vodič ponuja pestre informacije, dobrodošle napotke, zanimive zgodbe, ki jih poznajo samo domačini, poleg tega pa ima priložen ogromen nabor brezplačnih kuponov in popustov, ki jih lahko kupci unovčijo pri ponudnikih.« Prva izdaja je bila razprodana, v spletni trgovini je že na voljo druga, posodobljena verzija. Še več izdelkov pa ponujata v nedavno odprti lični trgovinici Kogovski štacün. Ta se ponaša z raznovrstnimi unikatnimi izdelki, nastalimi izpod rok domačih izdelovalcev – od lončarskih, keramičnih in lesenih izdelkov, darilnega programa, oblačil za otroke, bučnega olja in bučnih izdelkov, majic in kozarcev z napisi, kakovostnih mazil, sokov in še in še. Ponudbo nameravata sproti dopolnjevati. V štacunu pa je na voljo tudi pester izbor vrhunskih vin kakih desetih lokalnih vinogradnikov in vinarjev. Kmalu tudi poroke Sicer pa prav radi razkažeta tudi druge prostore lepo obnovljene Košarkine hiše, od etnološke zbirke, šiponove kleti, spominskih sob Foto: MH Del Košarkine hiše je posvečen tudi svetovno priznanemu prleškemu vinarju Stanku Čurinu. pomembnih kogovskih vinogradnikov in Stanka Čurina. Poleg degustacij ponujata še različne enoali dvodnevne pakete doživetij z domačo hrano, možnost najema sejne sobe s celotno organizacijo teambuildingov, konferenc … V prihodnje želita organizirati tudi družabne večere in druge dogodke. »Ljudje si ponudbo želijo. Samo vedeti morajo, kje je. Prav tako vabiva in pošiljava ponudbe na različne ustanove, šole in podjetja. Košarkina hiša ima za vsakega, ki pride na Kog, odprta vrata. Trgovina z vinoteko je odprta vsak dan,« sta še dejali. Kot pravita, je trgovinica že lepo zaživela. Na dan odprtja sta zabeležili izjemno dober obisk, sicer pa je ta zelo odvisen od vremena. »Ko sva videli lepo število ljudi, ki so prišli na odprtje, slišali pohvalne in vzpodbudne besede, so nama šle dlake pokonci. Morava poudariti, da nama vsa podpora in pomoč, ki ju izkazujejo domačini, domača občina in krajevna skupnost, zavod za turizem, vinarji in drugi ponudniki, zares pomenita veliko. Želiva, da se razširi glas o Kogu, Košarkini hiši in najinem štacünu ter da se bodo tod poleg domačinov radi ustavljali tudi turisti,« sta še sklenili in nadaljevali, da jima načrtov in idej ne manjka. Skupaj z vodstvom krajevne skupnosti že delajo plane glede možnosti izvedbe civilnega dela poročnega obreda v Košarkini hiši. Nove vsebine in zagon trgovinice z vinoteko so v veliko veselje tamkajšnjemu predsedniku krajevne skupnosti Slavku Bedekoviču: »Objekt brez vsebine je samo objekt. Ponosni smo, da v tej čudoviti stavbi vidijo priložnost tudi mladi. Mi pa jim pri tem pomagamo po svojih najboljših močeh.« Monika Horvat , Prooizvved den. Upoora abljen. Zb bra an in sorttiran n. Preeta aljeen. Poonoovno uporab bljen. • V Ta alu umu smo cilj »Prripravvljeeni na a 55«ıJ N__UTTQS SNQN8 8PZUS SNTL LQONÃÃSNTI IYNXXN__INWJJPYS SNM mo zman njša ali za 79 9 %. emissijj CO2 sm • ;_F FISONMU UJYNM MQJJYNNMXXRTU UTWFG GTJS SJWL LJSYT[[ zm manjjša ali za [JÃÃPT TY  . • ;Jà ;Jà JÃÃWJ WJJHNPQF FııJJ__FRF F RF FSOOĔNTL ĔN TL LQONÃSN QONÃSNNTI TI IYNXX 5T[[JÃFS SOJJIJQJJıF FWWJHHNPQFıS SJLF JLFFQZR FFQZR RNS NSNO SNNOF[ OF[[ 9F FQZ ZRT[[NM MWTTSIJJQNHHFM M_S SNııZOJJTTLQONÃS SNT NTIYNX TIYNX dozz in n tub b za 75 %.. • Krep pim mo partn nerrsttva in ra azvijamoo in nov ovativ vat vne reešiitve za zeleenoo e-m mob biln nost. ww ww..talum m.si To sicer ni njun prvi skupni projekt, s katerim želita promovirati Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje 10 stran 10 petek z 26. avgusta 2022 Turnišče z Srečanje ljudskih pevcev Knjigarnica V spomin - KOSTJA GATNIK (1945-2022) Po dolgem času današnje rubrike o knjigah ne krasi naslovnica izbranega čtiva, marveč je tu del ilustracije iz slikanice Jure Kvak-Kvak (Saša Vegri. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994) nedavno preminulega slikarja in ilustratorja Kostje Gatnika. Ob novici, da je preminil, ki me je razžalostila in ja, prav primerna je ob tem ta ilustracija, kjer v oblačku – tej stripovski domeni, katere mojster je med drugim bil avtor, piše: »Ježešna, ježešna!« In spet: »Ježešna!« Spominjam se davnih, mojih prvih delovnih dni v knjižnici. Tedaj je bilo v navadi, da smo knjižničarji pregledovali tako imenovani obvezni izvod in določali, katero knjigo in kam jo bomo vpisali, ali je za odrasle bralce, ali bo postavljena na police oddelka za otroke in mladino. Bile so to knjige in ves tisk na papir, ki so jih bile dolžne knjižnicam pošiljati vse domače tiskarne. Med obveznim izvodom je bilo zraven dragocenih knjižnih izdaj leposlovja in strokovne literature, časopisov in revij tudi veliko drugega gradiva, od razglednic, koledarjev, adresarjev, reklamnih tiskovin, zemljevidov in podobnega. Bilo je veliko tujejezičnih knjig, ki so jih slovenski tiskarji uspešno tiskali za založnike iz tujine. Paketi z obveznimi izvodi so bili veliki in težki. V tistih časih se je stripov držal slab sloves, še več, večina bi tiste redke stripovske albume najraje kar odstranila z javnih knjižnih polic. No, zgodbe Mikija Mustra so vseeno našle pot do bralcev, a »prelomni, neverjetni« strip Kostje Gatnika z naslovom Magna Purga iz konca sedemdesetih let sprva ni bil umeščen v knjižnično zbirko. Poležaval je naokoli, se spomnim, tam med začasno odloženim gradivom. Priznam, vzela sem ga domov in nemela nad celotnim naborom klasičnih, virtuoznih stripovskih pasic na aktualne družbeno politične in bivanjske dogodke. Ta strip je postal kultna knjiga, njegov avtor pa presežni slovenski umetnik, ki so ga dosegle prav vse nagrade za njegovo likovno delo. Od tistih davnih dni je mojster Kostja Gatnik osmislil mnoge slikanice in knjige poezije za mlade bralce. Vem, da je nenavadno prebrati, kako je slikar osmislil knjige, a je res: besedila so z njegovimi likovnimi podobami in oblikovanjem pridobila na izpovedni moči, njegovi literarni junaki in prostori so dobili posebno, živahno likovno podobo, ki je vedno zaokrožila vrhunsko branje za otroke. In tako postala slastna tudi odraslemu bralskemu občinstvu. V slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu je najti kar 652 zapisov z avtorstvom Kostje Gatnika: 232 učbenikov, 142 delovnih zvezkov, 42 slikanic, 28 pravljic, 23 knjig poezije. Od tega je 614 knjig v slovenskem jeziku, 81 v madžarskem, 13 v angleškem in prav tako v italijanskem, 7 v hrvaškem jeziku … V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je zraven kultnega stripa Magna Purga najti 147 naslovov, v Mladinskem oddelku pa 65 monografij. Gatnik je ustvarjal, ilustriral, oblikoval še razglednice, plakate, kataloge, različne nosilce zvoka, revijalni tisk. Navajam nekaj naslovov, biserov za otroke: Čenčarija, pravljice za punce, Gal v galeriji, Majnice, Avtozaver, Deček gre za soncem, Juha Cviluha, Kje stanuješ, mala miška?, Lučka na daljnem severu, Lisjaček v luninem gozdu, Mokedaj, Čudozgode, Ko sem še majhen bil, Mizica, pogrni se, Zdravilno jabolko, Prvi sneg, kadar glava nad oblaki plava, Strahec v galeriji ... Gatnik je posedoval izjemen ilustratorski občutek za poezijo, za najstniške bralce pa je bil preprosto nenadkriljiv. V Albumu slovenskih ilustratorjev (Zbrala in uredila Alenka Veler. Ljubljana: Mladinska knjiga 2005) je na strani 20 mojster Kostja Gatnik lepo predstavljen z osebnim zapisom: »V ilustracijo me je v prvi vrsti zaneslo veselje do dela. V osnovni šoli so bili vsi moji zvezki z obnovami obveznega čtiva ilustrirani. V študentskih letih je to delo pomenilo dodatek k štipendiji. Zame je to delo kot vsako drugo. Je pa dostikrat tudi zabava …« Prihodnje leto bo pripravljena spominska, pregledna razstava knjig Kostje Gatnika v Mladinskem oddelku vaše najbližje knjižnice. Dobrodošli po knjige! Pesem razveseljuje in prežene vse skrbi V Domu krajanov Turnišče je 14. avgusta potekalo že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Organizirali so ga ljudski pevci DU Turnišče, ki tako ohranjajo tradicijo, ki so jo začeli nekdanji pevci mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg Ptuj. Lipo so ob 20-letnici samostojne Slovenije zasadili ob domu krajanov na Bregu. Tri lipe pa tudi sicer rastejo v turniškem parku. Že letos pa so turniški ljudski pevci, ki jih vodi neumorna Silva Kajtezovič, tudi povezovalka nastopov, skupaj z vodstvom ČS Breg – Turnišče napovedali, da bo srečanje v nedeljo popoldan pod lipo prihodnje leto potekalo na Bregu. Na nedeljskem popoldnevu so z lepo slovensko ljudsko pesmijo in glasbo razveselili: ljudski pevci DU Turnišče (Silva Kajtezovič), ljudske pevske KPD Staneta Petroviča Hajdina (Marta Sitar), ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki jih vodi Janko Kirbiš, Leskovčanke, pevke DU Leskovec pod vodstvom Danice Medved, vesela gasilca Turnišča, zakonca Merc, ki sta tokrat k sodelovanju povabila tudi klarinetista, pevska skupina Stezice Ptuj Društva Optimisti Ptuj, ki jo vodi Erika Krajnc, pevke FD Antona Alojza Štrafela Markovci pod vodstvom Angele Liponik, Trta KUD Maksa Furjana Zavrč in KD Trstenke Podlehnik, ki jih vodi Marica Junger, ki bodo v kratkem predstavile svoj zbornik ob 20-letnici delovanja. Ljudska pesem Ob reki Dravci pa je v skupnem nastopu povezala pevce DU Turnišče in Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci DU Turnišče so gostili srečanje ljudskih pevcev in godcev V nedeljo popoldan pod lipo. Trta Zavrč. Sicer pa je pesem tista, ki razveseljuje, prežene vse skrbi, zato bi morali vsi pogosteje peti, tudi to je bilo eno od sporočil tokratnega srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki so tudi najbolj veseli, da lahko svojo ljubezen do petja delijo in širijo med ljudi. Za njihove ubrane nastope so se jim zahvalili ptujska županja Nuška Foto: Črtomir Goznik Nastopile so tudi ljudske pevke KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki bodo 4. septembra proslavile že 25-letnico svojega delovanja. Vodi jih Marta Sitar. Gajšek in predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vlado Koritnik, ki je ob tej priložnosti povabil tudi na praznovanje 7. krajevnega praznika, ki bo potekalo 21. avgusta pri sv. Roku. Podpredsednik DU Turnišče Vlado Ferčec pa je vsem položil na dušo, naj še naprej ohranjajo tradicijo ljudske pesmi in glasbe ter jo prenašajo na mlajše, saj si tudi sam želi, da bi tudi njegov vnuk še pel slovenske pesmi. Upokojence pa je povabil, da se še bolj aktivno vključijo v delovanje društva upokojencev Turnišče, saj jim bo druženje prineslo veliko več kot pa posedanje doma. Ljudski pevci in godci pa so veselje in dobro voljo z odra prenesli tudi na družabno srečanje, ki je sledilo po končanem nastopu. Tudi vabila so nekateri prinesli s seboj, saj bo v kratkem na širšem območju Ptuja vabilo še več podobnih srečanj, tudi jubilejnih nastopov. MG Središče ob Dravi z Zlata maturantka Tajda Kreč pri županu »Ni bilo lahko, toda tudi ne nedosegljivo« Župan Jurij Borko je pred dnevi sprejel zlato maturantko Tajdo Kreč. Kot je dejala obetavna študentka, ji je izjemen uspeh, dosežen na poklicni maturi, omogočil vpis na njeno sanjsko fakulteto. Med zlate maturante srednje zdravstvene in kozmetične šole v Mariboru se je uvrstila Središčanka Tajda. Povedala je, da je bila nad lastnim dosežkom pozitivno presenečena. »Niti približno si nisem Liljana Klemenčič mislila, da bom postala zlata maturantka. Še več. Zlasti pri predmetu matematika sem imela zelo slab Foto: arhiv občine Središče ob Dravi Zlata maturantka Tajda Kreč in župan Jurij Borko občutek … Na koncu sem vse predmete, razen matematike, opravila z odliko, z vsemi možnimi točkami – slovenščino z 8, matematiko pa s 4. Tak uspeh mi je omogočil vpis na mojo sanjsko, Zdravstveno fakulteto v Ljubljani, smer Radiološka tehnologija,« pravi in nadaljuje: »Vsa štiri leta sem se trudila, saj sem bila vseskozi odlična. Moram pa priznati, da sem vložila manj truda, kot sem ob koncu osnovnošolskega izobraževanja mislila, da ga bom. Ni bilo lahko, toda ne nedosegljivo.« Veseli se študija in upa na uspehe tudi v prihodnje. Ob tem pa je še hvaležna občini, saj je vsa leta srednješolskega izobraževanja prejemala občinsko štipendijo, ki ji je veliko pomenila. Ob izjemnem uspehu ji je segel v roko župan Borko ter ji v zahvalo in spomin podaril pohvalo, knjižno darilo in denarno nagrado. Kot je dejal, so tovrstnih uspehov izjemno veseli. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve petek z 26. avgusta 2022 stran 11 11 Ptuj z 30 let Orfejčkove parade Večer spominov, lepih pesmi in misli V nedeljo, 21. avgusta je - sicer z nekoliko zamude zaradu koronavirusnih omejitev - 30 let praznovala Orfejčkova parada, ki je svojo pot začela 26. decembra leta 1991. Hkrati s praznikom pa je to bilo tudi njeno slovo z Lukom in Pepijem ter Danico. V vseh teh letih je bila vedno vesela, nagajiva, polna humorja. Tudi v svoji zadnji izvedbi je poskrbela za doživeto glasbeno in pevsko zgodbo, z vrhunskimi nastopi glasbenikov in pevcev, ki so v teh letih pogosto nastopili na njenih odrih ali pa v radijski oddaji Orfejček. Nista pa se dala niti Luka in Pepi, še vedno sta polna iskric in hudomušnih, domačega humorja, ki ga nikoli ni preveč. Zabava in veselje sta bila vedno na prvem mestu ne glede na težave, ki so se včasih pojavile. V vseh teh letih je bila zraven tudi Danica, manjkala je samo štiri leta. Bili so resnično dobra ekipa, ki je prinašala radost, veselje in smeh. Na večer spominov so se tako zazrli na vse poti, ki so jih skupaj prehodili. Vseh Orfejčkovih oddaj je bilo skoraj 1.400, veliko je bilo televizijskih oddaj, posnetih tudi 300 skečev. Stkale so se številne prijateljske vezi. Na 30. Orfejčkovi paradi so nastopili: Ansambel Zeme, Dejan Vunjak, skupina Chicas, ansambel Vzrock, Saša Lendero, Čuki, Alya, Modrijani, Atomik Harmonik, Manca Špik, skupina Erosi, Ansambel Braneta Klavžarja, Poskočni muzikanti in Alfi Nipič. Ena od teh povezuje tudi Alfija Nipiča, ki je pred dnevi praznoval že 60 let glasbenega ustvarjanja, Ljuba Huzjana in Jožeta Ekarta, ki so skupaj tudi zapeli, da jim spomina tridesetih let nihče ne more vzeti. Alfi upa, da jih bo še 30 let za Luka, Pepija in Orfejčkovo parado. Zahvalil se jima je za slovensko glasbo. „Vedno sem imel spoštljiv odnos do tistih oddaj, tistih ustvarjalcev, ki ustvarjajo program na slovenskih radijskih postajah in ne pozabljajo na slovensko besedo v glasbi. To je tisto naše, kar najbolj potrebujmo. Foto: Črtomir Goznik Dejan Vunjak Pravim, da bi bila škoda, da bi bila 30. Orfejčkova parada letos zadnja. Hvala za vabilo na letošnjo parado. Verjetno se še spomnita, da sem bil tudi na prvi Orfejčkovi paradi. Mi smo edini trije, ki smo bili tudi na prvi Orfejčkovi paradi leta 1991,“ se je Alfi poklonil ustvarjalcem Orfejčkove parade. „Vse slabe spomine bova z Lukom zakopala v pesek. Vse lepe spomine pa vklesala v globino srca. Lepih spominov in vseh vas, ki ste bili z nami, ne bova nikoli pozabila. Hvala vam,“ je ob slovesu Foto: Črtomir Goznik Danica, Luka in Pepi so se poslovili. Zgodbe, rojene pred 31 leti, je nepreklicno konec, je oznanil idejni oče, organizator in voditelj Orfejčkove parade Luka Huzjan. povedal Pepi. Luka se je zahvalil vsem glasbenim prijateljem, pokroviteljem, sponzorjem, obiskovalcem za obisk. “Želimo, da tudi v prihodnje izbirate prave poti, ki vodijo k sreči,“ pa je Pepi povedal še v imenu vseh treh. Veliko lepih trenutkov, veliko zdravja, radosti Foto: Črtomir Goznik Saša Lendero Ptuj in direktorja Draga Slamerška. „To, kar smo skupaj ustvarjali, je bilo nekaj najlepšega, kar smo lahko nudili Spodnjemu Podravju.“ 30. Orfejčkovo parado sta pripravili družbi Megamarketing in Radio-Tednik Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Ansambel Zeme Foto: Črtomir Goznik Modrijani in Čuki Foto: Črtomir Goznik Erosi in Manca Špik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Braneta Klavžarja je lani praznoval 40. obletnico. in še veliko lepih slovenskih pesmi pa je vsem zaželela Danica. Luka, Pepi in Danica se s 30. Orfejčkovo parado niso razšli, še naprej bodo sodelovali. Na prehojeno skupno pot bo Luka, Pepija in Danico spominjala tudi zahvala družbe Radio-Tednik Foto: Črtomir Goznik Alfi Nipič in Poskočni muzikanti Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 26. avgusta 2022 Ob 109. obletnici rojstva Borisa Pahorja Velika hvala in spomin Bil je maj, leta 2012, pomlad je bila v svojem razmahu in občina Hajdina je bila sredi priprav na praznovanje dneva državnosti in postavitvi doprsnega kipa našemu rojaku Francu Jezi. Mrzlično smo iskali slavnostnega govornika, ki bi lahko avtentično prikazal lik in delo našega rojaka in ki bi bil hkrati pripravljen skočiti v tako velike čevlje. Usoda je hotela, da nam je uspelo pridobiti telefonsko številko pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je Franc Jeza večji del svojega življenja v Trstu tudi prijateljeval in sodeloval. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem poklical na to številko in nemiren pričakoval odziv na drugi strani. Oglasil se je umirjen, prijeten glas. Predstavil sem se in ga seznanil z našimi željami. Vljudno sem ga naprosil, da sprejme to nalogo in nas počasti s svojo prisotnostjo. Profesor Pahor, kot sem ga nazival ves čas najinega poznanstva, je z veseljem privolil, da sodeluje. Slavnostni govor ob tej priložnosti je profesor Pahor izvedel brez pisane besede, kar tako iz glave in je trajal skoraj 45 minut, pri 98 letih starosti … Požel je gromozansko navdušenje med domačini in tudi mediji, ki so poročali o tem dogodku. To je bil dan, ko se je začelo najino poznanstvo, ki se je nadaljevalo v naslednjih letih, ko sva premlevala slovensko zgodovino in stanje narodovega duha in njegovo prihodnost. Imel sem neznansko srečo, da sem se lahko družil z njim. Kar nekajkrat sva se srečala v vseh teh letih. Spomnim se, da sem mu priredil presenečenje ob 99. rojstnem dnevu. Poklical sem ga teden dni pred dogodkom in mu povedal, da sem naslednji teden čisto slučajno v Trstu in ga vabim na kavo. Dogovorila sva se, da ga poberem na njegovem domu in na njegovo željo greva na kosilo na slovensko stran. Tako sva tudi storila. A to še zdaleč ni bilo vse. Ko sva sedla za mizo, se »razkomotila«, je v sobo prikora- kala celotna zasedba slovenskega okteta pod vodstvom Jožeta Vidica. Skupaj smo preživeli čudovit popoldan. Boris Pahor je bil velik ljubitelj slovenske pesmi in redkokdaj sem ga videl tako navdušenega kot tisti popoldan s Slovenskim oktetom. Slavljenec je bil tako navdušen, da je na svojo željo napisal priložnostni memorandum in sporočilo slovenskemu narodu. Foto: FM Boris Pahor Prav tako je z velikim spoštovanjem govoril o našem mestu Ptuj. Ob različnih priložnostih ga je z velikim veseljem obiskal, pravzaprav se je odzval vedno, ko sem ga povabil. Pa naj bo to kot samostojen večer ali kot slavnostni gost kakšne druge prireditve. Moram reči, da sem pogosto, kot zunanji opazovalec Borisovega karakterja, s spoštovanjem in velikim navdušenjem sprejemal to neomajno energijo, ki jo je izžareval, ko je govoril kot javna osebnost ali pa tudi, če je šlo samo za kavarniško debato med nama. Pogosto sem se spraševal, od kot jo črpa in odgovor je bil vedno samo eden: ljubezen do slovenske besede in naroda kot takšnega. Na vsak način je z vsako svojo potezo želel prebuditi in nadgraditi ta svoj tako ljubljeni slovenski rod. Pravzaprav se ne spomnim, da bi midva med najinim druženjem (in ni jih bilo malo) govorila o čem drugem kot o Slovencih v vseh oblikah, naj bo to politični, kulturni ali zgodovinski vidik. Profesor Pahor ni izbiral besed pohvale in prav tako ne besed graje, če je ocenil, da si določena oseba ali skupina ljudi to zasluži pri svojem delu za slovenstvo. Pri tem mu je bilo prav vseeno, ali govori pred polno dvorano, kamero ali za kavarniško mizo. Seveda tega ni počel nikoli na pamet, ampak z argumenti in velikim spoštovanjem do človeškega življenja, ki prinaša in odnaša, kot je povedal, ampak na nas je, da si z izkušnjami ustvarimo mnenje in potem »neodvisnost«, da ga lahko ne glede na posledice povemo. Boris Pahor ni bil samo velik pisatelj, mislec, narodoljub, bil je MODREC slovenskega naroda, ki se ne rodi vsak dan. Njegova življenjska pot pa je jasno sporočilo vsem nam, kaj je naša dolžnost, če želimo ohraniti našo lepo podalpsko deželico. Nekje sem prebral modrost, da je en razgovor z modrecem več kot prebrati nekaj knjig … Danes bi Boris Pahor napolnil 109 let. Spoštovani profesor Boris Pahor, naj bo to najino in ptujsko slovo in neizmerni HVALA. Franc Mlakar Ptuj z V mestni občini so šolske poti dokaj varne, a ne povsod Na poti v šolo že več kot 15 let ni bil nihče poškodovan Prihodnji teden se na ceste vračajo šolarji. V četrtek je namreč prvi šolski dan, ko bo v okolici šol in vrtcev po dobrih dveh mesecih ponovno živahno. Za varnost otrok, ki so najbolj ranljivi udeleženci v prometu, bodo v prvih septembrskih dneh skrbeli ptujski policisti, medobčinski redarji in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Njihov skupni cilj je vsem zagotoviti varno pot v šolo in domov. Vsako leto pred prvim septembrom šolske poti, avtobusna postajališča in prometno signalizacijo skrbno pregledajo člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MOP. Franc Kozel, predsednik SPVCP Mestne občine Ptuj, je izpostavil, da so nekoliko bolj problematične šolske poti v primestnih četrtih, predvsem tam, kjer ni pločnika. Županja Nuška Gajšek je sicer zagotovila, da so šolske poti na Ptuju varne. Da je res tako, priča podatek, da se v MOP v zadnjih več kot 15 letih ni na poti v šolo ali iz nje poškodoval noben izmed otrok. V prihodnje si bodo prizadevali urediti še vse tiste odseke, kjer ni primernih površin za pešce ali kolesarje. »Gradnja pločnikov in kolesarskih stez je povezana z velikimi finančnimi vložki, prav tako pa smo velikokrat odvisni tudi od drugih deležnikov, kot so lastniki zemljišč, država.« Policija je že poostrila nadzor v okolici osnovnih šol in vrtcev V prvih septembrskih dneh pa je zagotavljanje varnosti otrok tudi ena najpomembnejših nalog ptujskih policistov. Poostreni nadzor v okolici osnovnih šol in vrtcev so začeli že v minulih dneh, skupaj z vodstvi šol so pregledali načrte šolskih poti, preverili pa so tudi tehnično brezhibnost šolskih avtobusov in kombijev. Po besedah Tomislava Slediča, pomočnika načelnika PP, bodo v prvih šolskih dneh še posebej pozorni na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. »Vse prometne udeležence opozarjamo, da se na ceste vračajo najmlajši, zato naj bodo nanje še posebej pozorni, starše pa pozivamo, da skupaj z otroki ponovijo prometna pravila in poskrbijo za njihovo varnost tudi v vozilih. Največ pa lahko prispevajo s svojim zgledom.« Foto: ČG Predstavniki policije, SPVCP, ptujske občine in medobčinskega redarstva so pozvali k strpnemu ravnanju v prometu. Na e-skiroju se ne smeta prevažati dve osebi Robert Brkić, vodja medobčinskih redarjev v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, je opozoril predvsem na voznike e-skirojev, ki jih vse pogosteje kot prevozno sredstvo uporabljajo tudi osnovnošolci. Gre za lahko Orehe piškave stori rad dež na Janeza (29.) glave. Foto: ČG Otroci Vrtca Ptuj, kjer dajejo velik poudarek prometni varnosti. Letos v prometnih nesrečah udeleženih že devet otrok V zadnjih petih letih je bilo v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Maribor udeleženih 463 otrok (do starosti 14 let), od katerih sta dva umrla, 18 jih je bilo hudo in 384 lahko telesno poškodovanih. Na območju Policijske postaje Ptuj je bilo letos v prometnih nesrečah udeleženih devet otrok, od katerih je eden umrl, sedem pa je bilo lahko telesno poškodovanih. motorno vozilo, ki je lahko zaradi svoje hitrosti zelo nevarno. V zadnjem času opažajo celo več primerov, ko se na e-skiroju prevaža še en potnik, kar ni dovoljeno. Ptujski redarji so sicer že začeli intenzivnejši nadzor hitrosti vožnje na šolskih poteh. Na prvi šolski dan bodo še posebej nadzorovali območje okoli OŠ Olge Meglič, kjer so vsako leto največje težave s parkiranjem. Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, je ob tem poudarila, da starše učencev vsako leto znova seznanijo z načrtom šolskih poti, ki prikazuje najvarnejšo pot v šolo in iz nje: » Učence pa o varnosti v cestnem prometu seznanjamo skozi vse leto.« Estera Korošec Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod nadaljevale v noč. Šibka burja na Primorskem bo popoldne večinoma ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 °C. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Tenis V New York s slabo popotnico stran 13 Footgolf Ptujsko slavje na dveh tekmah državne lige v Bovcu Stran 14 Odbojka Na Ptuju veliko zanimanje za igranje odbojke Stran 15 Stran 14 Futsal Po Anželu in Pihlerju v Prlekijo še Kneževič Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Kristjan Čeh »Pričakujem, da me bo priganjal do maksmuma« Na 25. evropskem prvenstvu v atletiki v Münchnu je Slovenija z dvema odličjema prišla do skupno že desete medalje na prvenstvih Stare celine v kraljici športov. Na sprejemu reprezentance, ki se je vrnila iz bavarske prestolnice, je bil tudi svetovni prvak Kristjan Čeh, srebrn v metu diska. Bronasta je bila v skoku s palico Tina Šutej. Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar je na sprejemu najprej povedal, da bosta Čeh in njegov trener Gerd Kanter od zveze dobila 9.000 evrov za uspeh, Tina Šutej in trener Milan Kranjc pa 5.500 evrov. „Če bi mi kdo pred sezono dal naslov svetovnega prvaka in evrop- skega podprvaka, bi podpisal. V kvalifikacijah EP sem dosegel rekord prvenstev, finale pa se je začel z negativno energijo finalistov. V nadaljevanju je disk poletel čez 68 m, kar lahko izvedem v vsakem položaju. Imel sem slab dan, a sem osvojil drugo mesto. Litovcu Mykolasu Alekni bom čez dve leti odvzel naslov v Rimu, bova pa v naslednjem desetletju verjetno največja tekmeca in pričakujem, da me bo priganjal do mojega maksimuma,“ je napovedal Čeh. Drugo medaljo je osvojila Tina Šutej. „Moj finalni nastop je bil zelo stresen, ker sem si na ogrevalnem skoku s sprinterico porezala dlan. Oskrbeli so me in sem kljub velikemu pritisku in stresu potegnila iz sebe vse in prišla do medalje,“ je najpomembnejši del nastopa strnila Šutejeva, ki je po tekmi dobila devet šivov. V tej sezoni je že osvojila bron na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu, bila pa je četrta na svetovnem prvenstvu julija v Oregonu. Dobnikar je reprezentanci pred prvenstvom obljubil, da bo vsakemu članu podaril par športne obutve uradnega opremljevalca zveze, če bo ekipa osvojila najmanj dve medalji in tri finalne uvrstitve. V Splitu oljka za Čeha Skupaj je bilo pet finalnih nastopov, presenetljivo je bila peta Marti- Nogomet z 1., 2. in 3. SNL Novinec primeren tekmec za prvo domačo zmago V 2. ligi bodo konec tedna odigrane tekme 5. kroga, že v petek bosta na igrišče stopili tudi moštvi Aluminija in Bistrice. V preizkušnji gresta z različnimi pričakovanji ... Šumarji bodo gostili novinca z Grosupljega, ki je lani z naskokom osmih točk in le enim porazom v celotni sezoni prepričljivo osvojil 1. mesto v zahodni skupini 3. lige. Da je vsak začetek težak, občutijo varovanci trenerja Gorana Markovića na lastni koži v novi sezoni med drugoligaši, kjer imajo po štirih tekmah na svojem računu dve točki: remizirali so s Krškim in Ilirijo, izgubili pa s Krko in Rogaško. Kidričani imajo za sabo dober rezultatski uvod v sezono, saj so z desetimi osvojenimi točkami skupaj s Krko in Nafto na vrhu lestvice. „Začetek je dober, s tremi zmagami in remijem smo lahko zadovoljni. Ta izkupiček je nedvomno dokaz, da smo na pravi poti, v ekipi tudi vladata povezanost in dobra kemija. Tudi same igre so vzpodbudne, zvečine nam uspe izpolnjevati to, kar se dogovorimo v slačilnici,“ je dejal najizkušenejši član Aluminija Jaka Bizjak. 31-letnik je svojo nogometno pot začel v Velenju, kjer je v nedeljo s svojo sedanjo ekipo na težkem terenu osvojil vse tri točke. „Igrišče je bilo takšno, kot je pač bilo, za vse je bilo enako. Res je, da nismo mogli razviti svoje prave igre, a smo se dobro prilagodili. Prav prilagodljivosti nam ne manjka v tej sezoni, saj imamo skoraj povsem novo ekipo in je bilo 2. SNL, 5. krog: Aluminij – Brinje Grosuplje (v petek ob 19.00 v Kidričevem) Krka – Kety Emmi&Impol Bistrica (v petek ob 19.00 v Novem mestu) treba veliko postoriti na prilagajanju in uigravanju. Zaenkrat kaže, da nam dobro uspeva,“ je dejal Bizjak in se obrnil še proti prihajajoči preizkušnji z Brinjem Grosupljem: „Mi moramo zmagovati na vseh tekmah, ne glede na tekmeca, še posebej pa to velja za domače tekme. Ilirija nas je pred tedni nekoliko presenetila, ob tem kot ekipa nismo imeli najboljšega na Ratej v metu kopja, sedma je bila Lia Apostolovski v skoku v višino, 15. pa Maruša Mišmaš Zrimšek na 3.000 m z zaprekami. Na novinarski konferenci je bil tudi predsednik Hrvaške atletske zveze Ivan Veštić. „Smo veliki prijatelji. To kaže tudi to, da se je Maihaljević pozimi pripravljal v Novem mestu, Čeh pa v Splitu. Tam imamo pomnik atletskih velikanov, oljko posadimo tistemu, ki je tekmoval ali se pripravljal na tamkajšnjem stadionu ter potem osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Trem Slovencem, Brigiti Bukovec, Borutu Bilaču in Primožu Kozmusu, se je sedaj pridružil še Čeh,« je pojasnil Vešitić. sta Foto: Peter Kastelic / AZS Kristjan Čeh: »Imel sem slab dan, a sem osvojil drugo mesto.« 1. SNL: Maribor bo lepo napolnil Fazanerijo Glede na uvrstitev na lestvici bo derbi kroga odigran ob Kamniški Bistrici, kjer bodo domače Domžale (3.) gostile Koper (2.). Oboji so v zadnjih krogih v dobri formi, Domžalčani so v seriji štirih tekem brez poraza, zmagovalni niz Primorcev – trajal je tri kroge – pa je v zadnjem krogu prekinila le Olimpija (1.). Zasedba trenerja Alberta Riere je po šestih odigranih krogih še vedno neporažena, še bolj pa je fascinanten podatek, da pri tem ni prejela niti enega zadetka (gol razlika 10:0). V naslednjih preizkušnjah se bo sicer morala ljubljanska ekipa znajti brez prvega vratarja, 22-letnega Matevža Vodiška, ki se je poškodoval na zadnji tekmi na Bonifiki (kljub temu je takrat odigral celotno srečanje). Je to lahko priložnost za Radomlje (5.), da prekine 100 % uspešnost Olimpije? Ne glede na uvrstitev na lestvici, pa bo največ pozornosti v tem krogu namenjenega tekmi Mure (4.) in Maribora (9.). Tradicionalna tekmeca imata v dosedanjih medsebojnih dvobojih zelo izenačeno razmerje zmag, remijev in porazov (5, 7, 4), v manjši prednosti so glede na tradicijo celo muraši. Maribor je v četrtek odigral še zadnjo tekmo kvalifikacij za konferenčno ligo (s Clujem v gosteh), prav to srečanje pa bo v precejšnji meri narekovalo razpoloženje v taboru vijoličastih. Novi strateg Damir Krznar je v prvih dveh tekmah zaustavil prosti pad zaporednih porazov in je vknjižil dva remija (s Clujem doma in Celjem), sedaj pa bo treba začeti tudi zmagovati. Trener je na tankem ledu tudi pri Muri, rezultati še zdaleč niso takšni, kot so jih v Murski Soboti načrtovali. Damir Čontala je zagotovo pod pritiskom, nekoliko ga je ublažila vsaj zadnja zmaga pri Bravu v gosteh. Kaj pa bi se zgodilo, če bi tekmec nekaj minut pred zmagovitim golom Dakuja zadel iz najstrožje kazni, pa bo ostalo skrivnost ... dne. To se nam ne sme dogajati in zato je cilj pred petkovo tekmo jasen – zmaga!“ Ploj v Bistrico V istem terminu bodo Bistričani gostovali na Portovaldu pri domači Krki. Kdo je v tem srečanju favorit, ni treba posebej poudarjati … „Vemo, da se podajamo na domači teren ene od najboljših ekip lige, ki kaže apetite po napredovanju v 1. ligo, zato so naša pričakovanja temu primerna. To pa še zdaleč ne pomeni, da se bomo vnaprej predali; iskali bomo trenutke slabosti Krke in poskušali nanje odgovoriti. Pomembno je, da smo na zadnji tekmi proti Pri- morju popravili slab vtis s tekme v Biljah, sedaj moramo to predstavo še nadgraditi,“ je dejal Franci Fridl. Trener Bistrice bo lahko v Novem mestu že računal na novega člana, ki je v Slovensko Bistrico prestopil iz bližnjega Kidričevega. Gre za Aljaža Ploja, odličnega bočnega branilca, ki je naslednji v vrsti mladih domačih igralcev, ki iz Aluminija odhajajo skozi stranska vrata. Zelo težko je razumeti, da se je na stranskem tiru v Kidričevem znašel igralec, ki je bil v zadnjih nekaj letih edini reprezentant Aluminija v selekcijah U-21 in pri članih (prej Vrbanec, Janžekovič, Petrovič …). Kadrovska politika, da te kap ... Murat v Cirkulane Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so doslej trikrat zmagali v gosteh, na domačem igrišču pa so remizirali z Ilirijo (na fotografiji). V petek bodo prvo zmago lovili v Kidričevem. Foto: Črtomir Goznik Aljaž Ploj je vse od leta 2013 nastopal za različne selekcije Aluminija, bil je član reprezentance U-21, po devetih letih pa skozi stranska vrata odhaja v Slovensko Bistrico. V vzhodni skupini 3. lige bo lokalni derbi odigran v Zavrču, kjer bo gostovala zasedba Vidma. Obe ekipi sta odlično začeli sezono – s po dvema zmagama –, zato bo medsebojni obračun zagotovo postregel z zanimivim dogajanjem. Veliko slabše so začeli Cirkulančani, ki so pri dveh ničlah, zato so ekipo med tednom okrepili z Muratom Bajrajem. 22-letnik odlično pozna tretjeligaško okolje, saj je nastopil v Vidmu, Podvincih in Bistrici. Pred začetkom letošnje sezone je prestopil k velenjskemu Rudarju v 2. ligo, a se ni najbolje znašel. Vrnitev v poznano okolje je tako dokaj logična poteza ... JM Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 26. avgusta 2022 Šport 14 stran 14 Tenis z Mednarodni turnir V New York s slabo popotnico Naslednji teden se bo v New Yorku začel zadnji letošnji grand slam turnir – Odprto prvenstvo ZDA. Iz slovenskega tabora imajo zagotovljeno udeležbo v glavnem delu žreba Kaja Juvan, Tamara Zidanšek in Aljaž Bedene, med dvojicami pa še Andreja Klepač. Glede na zadnje rezultate vseh omenjenih pričakovanja ne morejo biti posebej visoka, izjema je morda le Klepačeva (nazadnje je igrala v četrtfinalu mastersa v Torontu). V zadnjih letih najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (82.) se je v tem tednu v Kanadi vrnila na igrišče po mesecu in pol tekmovalnega premora, nazadnje je igrala v sredini julija v Lozani (takrat je morala že zaradi druge okužbe s koronavirusom odpovedati finalni nastop v dvojicah). »Enim odgovarja, da se iz tedna v teden selijo po teniških turnirjih, jaz pa bi si rada vzela več časa zase. To ni vedno možno, zato je treba najti zdravo razmerje med tem, kar ti rabiš za tenis in kar tebi odgovarja kot osebi. Težko je najti ravnovesje med tem, da boš ti ostal miren in zadovoljil svoje potrebe kot oseba, in tem, da se boš odrezal v tem, kar delaš. Ves čas se išče to ravnotežje. Mislim, da bi večkrat potrebovala tak odklop, ki sem ga imela v zadnjem mesecu in pol. Mogoče se bom iz tega kaj naučila, bomo pa videli, kako se bodo stvari odvijale. Mislim, da sami treningi in turnirju niso tako naporni, kot so sama potovanja in čakanja,« je še pred odhodov v Kanado dejala Tamara. Turnir WTA 250 v Granbyju (Kanada), rezultati: 1. krog: Zidanšek – Kostyuk (Ukrajina, 10.) 1:6, 5:7, Juvan (7.) – Brace (Kanada) 5:7, 3:6. Na turnirju serije WTA 250 v Granbyju (mesto v bližini Montreala v bližini kanadsko-ameriške meje, ima približno 66.000 prebivalcev) je Tami v 1. krogu igrala z 10. nosilko Marto Kostyuk (72.). 20-letna Ukrajinka je bila leta 2017 druga igralka sveta med mladinkami, med članicami pa je bila najvišje doslej na 49. mestu (februar 2022). Ukrajinka je odlično začela dvoboj in povedla 0:5, uvodni niz pa zaključila pri 1:6. V drugem nizu je Zidanškova začela bolje, z breakom je povedla 3:0 in imela še dve break priložnosti za 4:0. Ni jih uspela unovčiti in štiri leta mlajši tekmici je z vztrajnostjo uspelo izenačiti na 4:4. Nazadnje je Tami povedla 5:4, naslednje tri igre pa so znova odšle na stran tekmice, ki se je po dobri uri igre veselila zmage. Obe sta si v dvoboju priigrali šest break priložnosti, naša igralka je izkoristila le eno, Ukrajinka pa štiri. Na istem turnirju je v uvodnem krogu izgubila tudi Kaja Juvan (varovanka trenerja Zorana Krajnca), presenetljivo jo je ugnala domačinka Cadence Brace (646.). Po Anželu in Pihlerju v Prlekijo še Kneževič tudi na širšem spisku selektorja slovenske članske reprezentance Tomislava Horvata. Kneževič je že tretji igralec nekdanje zasedbe Hiša daril Ptuj, ki je po „zamrznitvi aktivnosti“ prestopil k ljutomerskemu prvoligašu, prej sta to že storila vratar Klemen Anžel in Thomas Pihler. Footgolf z V Bovcu 5. in 6. krog državne lige Ptujsko slavje v Bovcu Konec tedna sta bila na Slovenska footgolf liga 6. krog (v nedeljo), moški: sporedu dva kroga slovenske Rezultati 5. kroga (v soboto), 1. Ian Emeršič (Ptuj) JM footgolf lige, tokrat sta 2. Dejan Novak (Ptuj) moški: 3. Mihael Wajs (Pomurje) potekala v Bovcu. Na 1. Dejan Novak (Ptuj) -4 4. Endi Curk (Bovec) Gorenjskem je šlo za točke, 2. Primož Zorč (Bovec) -2 5. Gaj Rosič (Bovec) pa tudi za prestiž, saj so pred 3. Uroš Krajnc (Ptuj) -1 6. Uroš Krajnc (Ptuj) tedni na Ptuju prvi mesti v 4. Endi Curk (Bovec) -1 7. Denis Mlekuž (Bovec) 5. Gaj Rosič (Bovec) 0 obeh dneh odnesli Gorenjci 8. Boštjan Pek (Ptuj) 1 … Štajerci so jim tokrat vrnili 6. Dalen Simonič Dabič (Ptuj) 9. Sandi Podgoršek (Pomurje) 7. Denis Mlekuž (Bovec) 1 z obrestmi … 10. Dušan Kajzer (Ptuj) Futsal z KMN Meteorplast Šic bar S futsal ekipo ljutomerskega Meteorplasta ŠIC bara je sodelovanje sklenil občasni slovenski reprezentant, 24-letni Denis Kneževič, ki si je prvoligaške izkušnje nabiral v dresih Sevnice, Dobovca in nazadnje ptujske Hiše Daril, v katerih je v 42 nastopih dosegel 40 zadetkov. Kneževič je lani pustil močan vtis na Ptuju, saj je za ptujsko moštvo v 13 tekmah (10 prvenstvenih in 3 pokalnih) zabil kar 17 golov (12 + 5). Kneževič je Tamara Zidanšek Ljutomerčani se bodo v petek, 26. 8., v Kopru udeležili močnega mednarodnega turnirja štirih ekip. Najprej se bosta pomerili ekipi domačega Bronxa in hrvaškega prvoligaša iz Pulja, za tem pa še Meteorplast ŠIC bar in večkratni slovenski prvak Dobovec. Poraženca bosta igrala za 3. mesto, zmagovalca pa za prvo. Na Primorsko bo ljutomerska ekipa odpotovala brez reprezentantov Lovrenčiča in Šnofla ter Anžela in Kneževiča. NŠ Igrišče v Bovcu je izjemno zahtevno in vsaka minimalna napaka se lahko kaznuje z velikim zdrsom pri končni uvrstitvi. To pa se tokrat ni zgodilo Ptujčanu Dejanu Novaku, ki je postal zmagovalec sobotne preizkušnje. K temu mu je pomagal tudi t. i. hole in one na 12. luknji. Mesto na stopničkah si je zagotovil tudi Uroš Krajnc, ki je tokrat osvojil 3. mesto. V nedeljo so bili rezultati igralcev še boljši, pred vsemi pa je bil tokrat Ian Emeršič, ki je z rezultatom šest udarcev pod parom igrišča postavil najboljši izid dvodnevnega tekmovanja. Za Iana je dosežek vreden toliko več, ker se na igrišča vrača po osemmesečni odsotnosti zaradi poškodbe. Sobotni zmagovalec je tokrat osvojil 2. mesto, dosegel pa je identični rezultat kot dan prej. Na tretjo stopničko je stopil še predstavnik FGK Pomurje Mihael Wajs, najboljša domačina sta ostala tik pod njimi … Medtem ko domačini v članski konkurenci niso prišli do zmage, 8. Ian Emeršič (Ptuj) 9. Matic Marčič (Ptuj) 10. Matija Brodnjak (Ptuj) 3 3 3 Veterani + 45: 1. Simon Sladič (Bovec) 2. Milan Kristovič (Ptuj) 3. Vasja Kovač (Bovec) 4. Miran Perič (Ptuj) 5. Peter Dirnbek (Sport club M) 6. Sandi Mertelj (Ptuj) 7. Dejan Kvas (Sport club M) 8. Franc Nani Matjašič (Sport club M) 9. Darin Repič (Ptuj) 10. Matjaž Damiš (Ptuj) 2 3 3 3 5 7 9 9 12 12 pa jim je to uspelo v veteranski. V soboto je zmagal Simon Sladič (v nedeljo tretji), v nedeljo pa Vasja Kovač (v soboto tretji). Na drugo stopničko je v soboto stopil član FGK Ptuj Milan Kristovič, v nedeljo pa je to uspelo Dejanu Kvasu iz Sport cluba M Olimje. Med seboj so se merili tudi mladinci, obakrat je slavil Anžej Kvas (Sport Club M). V soboto je 11. Admir Ičanović (Sport club M) -6 -4 -3 -2 -2 0 1 3 4 5 5 Veterani +45: 1. Vasja Kovač (Bovec) 2. Dejan Kvas (Sport club M) 3. Simon Sladič (Bovec) 4. Peter Dirnbek (Sport club M) 5. Darin Repič (Ptuj) 6. Bojan Taneski (Ljubljana) 7. Franc Nani Matjašič (Sport club M) 8. Viktor Hotko (Ptuj) 9. Matjaž Damiš (Ptuj) 10. Sandi Mertelj (Ptuj) 11. Milan Kristovič (Ptuj) -1 -1 0 3 3 4 5 7 11 11 11 bil drugi Tomaž Pernek (Footgolf Sport Club M) in tretji Enej Huber (Footgolf klub Ptuj). Enej in Tomaž sta v nedeljo zamenjala uvrstitvi. Pred footgolfisti so še štirje krogi lige, najprej dva v Radencih (3. in 4. septembra) in na koncu še dva v Olimju. JM, MB Foto: Črtomir Goznik Denis Kneževič (beli dres) je v prejšnji sezoni odlično igral za FC Hiša daril Ptuj, na 13 tekmah je zabil kar 17 golov. Odslej bo podobno poskušal v dresu Meteorplasta. Šahovski kotiček Prvenstvo EU: srebrna medalja Zarji Gomboši iz Šahovskega društva Ptuj Avstrijski Cmurek je bil prizorišče 19. prvenstva Evropske unije za mlade šahiste in šahistke. V štirih različnih starostnih kategorijah, enotno fantje in dekleta, je nastopilo 64 mladih iz 16 držav, med njimi sedem Slovencev, tudi trije člani Šahovskega društva Ptuj. Najboljša med ptujskimi predstavniki je bila Zarja Gomboši, ki je v konkurenci deklet do 8 let osvojila srebrno medaljo. Ob Zarji sta nastopila še Tibor Veber in Svit Gomboši, prav tako v enotni konkurenci do 8 let. Tibor, ki je bil 11. nosilec, je v prvem krogu premagal društvenega kolega Svita, nato pa dosegel še tri zmage in dva remija, kar je ob petih osvojenih točkah zadostovalo za odlično 6. mesto. S petimi točkami si je delil še 2. do 3. mesto med sedmimi slovenskimi predstavniki, kar je za mladega Ptujčana gotovo lep uspeh. Svit Gomboši je z 2,5 točke osvojil 11. mesto. V odprti konkurenci t. i. Styrien opnu do 12 in 18 let Slovenija ni imela svojih predstavnikov. Silva Razlag Foto: Matija Brodnjak Dejan Novak (levo) in Ian Emeršič (v sredini), zmagovalca 5. in 6. kroga državne footgolf lige, ki je konec tedna potekala v Bovcu. Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih petek z 26. avgusta 2022 stran 15 15 Odbojka z ŽOK GSV Ptuj Na Ptuju veliko zanimanje za igranje odbojke Ženski odbojkarski klub GSV Ptuj je zelo dobro organizirana športna sredina, ki ima v svojih vrstah v vseh selekcijah vključenih več kot 100 igralk. To je podatek, ki jasno kaže, da je na Ptuju veliko zanimanje za igranje odbojke. Na vrhu igralne piramide je članska ekipa, ki bo tudi v sezoni 2022/23 tekmovala v 3. državni ligi vzhod. V članski ekipi glede na minulo sezono, v kateri so Ptujčanke osvojile 6. mesto, ni prišlo do igralskih sprememb. Domače odbojkarice bo vodila trenerka Eva Vedlin Gojčič, ki je s svojimi varovankami za novo sezono začela trenirati 11. avgusta, ko so bile na mini pripravah v Ravnah na Koroškem. V nadaljevanju jih pred začetkom prvenstva – 15. oktobra – čaka še veliko treningov, uigravanja in tudi prijateljskih tekem. Ptujčanke so si za cilj za novo sezono zadale, da se uvrstijo v zgornji del prvenstvene razpredelnice, v kateri bo igralo deset ekip. Do večje spremembe je prišlo v mladinski ekipi: v tej starostni kategoriji bo ŽOK GSV Ptuj imel v tekmovanju dve ekipi. Prva se želi preko kvalifikacij uvrstiti v 1. državno ligo za mladinke. Kot v pretekli sezoni bodo imeli v klubu kadetsko ekipo, naslednja novost pa je ta, da bodo tekmovali z dvema ekipama v kategoriji starejših deklic. Ob omenjenih selekcijah bodo tekmovale še v mali odbojki in letos prvič tudi v mini odbojki. S slednjo starostno skupino, ki jo bodo tvorile deklice letnikov 2012 in mlajše, začenjajo na novo ter vabijo v svoje vrste nove odbojkarice. Ptujski klub bo imel v novi sezoni tako kar osem selekcij v različnih ligaških tekmovanjih in na teden bodo za vse selekcije organizirali skupno kar 22 treningov. Večina se jih izvaja v športni dvorani Gimnazije Ptuj, nekaj pa še v športni dvorani Šolskega centra Ptuj in OŠ Breg. Za delo z mladimi odbojkaricami v tej sezoni v ŽOK GSV Ptuj kot trenerke skrbijo Eva Vedlin Gojčič, Svetlana Oletič, Ana Horvat, Karmen Stanet Gril, Katja Čabrian in Marijana Horvat. Za fizično pripravljenost skrbi Primož Zemljič. Konjeniški šport z 32. slovenski kasaški derbi v Ljutomeru Zmagoslavje Sagajeve družinske naveze Okoli 1500 gledalcev je na ljutomerskem hipodromu spremljalo 13. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. V osmih točkah sporeda je osrednja dirka štela za naslov državnega prvaka med 4-letnimi kasači na 32. slovenskem kasaškem derbiju. Eno najlepših tekmovalni zgodb v izjemno bogati in uspešni karieri je izpisala Sagajeva družinska naveza – oče Jože kot rejec ter sinova Jože ml. kot voznik in Janko kot trener, saj so s kobilo Mayo Vivo (KK Ljutomer) uprizorili nepozabno vožnjo in prepričljivo ugnali vso konkurenco. Že start na 2600 metrov dolgi stezi Jožeta Sagaja je bil izvrsten. Z Mayo Vivo je prevzel pobudo, se zavihtel na prvo mesto in ga z odlično taktiko zadržal vse do konca. Nekaj časa sta mu dokaj enakovredno parirala Luxury Ice z Romanom Jerovškom (KK Stožice Ljubljana) in Anabella (Janez Hrovat, KK Ljutomer), povsem pa se je nastop ponesrečil enemu od favoritov Night Dancerju z Milanom Žanom (KK Komenda). Ciljna ravnina je bila povsem v znamenju Maye Vive, ki je prednost pred zasledovalci le še povečevala in dosegla zmagovalni kilometrski čas 1:19,2. V boj za najvišja odličja se je po nekoliko rezerviranem začetku odlično podala Ciara TP (Mirko Gregorc, KD Krim) in osvojila 2. mesto (1:19,5), prijetno pa je presenetil žrebec Merlot B. Tomažič (KK Stožice Ljubljana), z domačinom Vitom Šadlom, ki se je iz ozadja prebil na Foto: Črtomir Goznik Članska ekipa ŽOK GSV Ptuj Aktivne skozi poletne mesece V poletnih mesecih so bile mlade ptujske odbojkarice večinoma aktivne z igranjem odbojke na mivki. Igrale so na Ranci, kjer ima svoj domicil Odbojkarski klub na mivki Ptuj. Ob atraktivni akciji na mivki so se nekatere igralke udeležile kakšnega odbojkarskega kampa, nekatere pa so se udeleževale treningov, ki so bili tri tedne organizirani v športni dvorani Mladika. Vse te aktivnosti so bile do- brodošel trening za številne igralke, pred katerimi je sedaj glavni del sezone. V njem jih čakajo novi tekmovalni izziv, učni procesi ter predvsem uživanje ob igranju tega čudovitega športa. David Breznik Fotozapis Županja sprejela olimpijskega prvaka Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je v tem tednu pripravila sprejem za Žiga Bedenika, ki je s hrvaško rokometno reprezentanco osvojil zlato medaljo na 24. poletnih Olimpijskih igrah gluhih v Braziliji. Županja mu je čestitala za vrhunski športni dosežek in se mu s simboličnim darilom zahvalila za promocijo Ptuja ter mu zaželela še obilo športnih uspehov na nadaljnji poti. V sproščenem vzdušju je 31-letni Ptujčan županji predstavil svojo športno pot in sodelovanje s hrvaško izbrano vrsto gluhih ter razkril načrte za prihodnost. Glavni cilj v naslednji sezoni je nastop s hrvaško reprezentanco na svetovnem prvenstvu gluhih na Danskem, obenem pa čim boljši nastopi z ekipo Drave v 2. državni ligi. JM Foto: NŠ Zmagovalni družinski trio 32. slovenskega kasaškega derbija: Jože Sagaj st. (v osredju), brata Jože ml. in Janko (v ozadju). odlično 3. mesto (1:19,6). Nedeljske dirke je zaznamovalo tudi kasaško srečanje Avstrije in Ljutomera, ki je potekalo za pokal KK Mejaš iz Gornje Radgone. Vsako ekipo so sestavljali po štirje tekmovalci, zmaga pa je na 2100 metrov dolgi stezi pripadla 9-letnemu žrebcu Flotu z avstrijskim voznikom Mathiasom Walcherjem. Dirko za pokal Pomurskega sejma, ob 60. kmetijsko živilskem sejmu Agra je dobil 7-letni Fjori, z voznikom Sašem Seršenom (KK Ljutomer), v kar dveh dirkah pa sta si zmago z identičnim kilometrskim časom razdelila dva kasača. Na kvalifikacijski dirki 3-letnih kasačev za nastop na državnem prvenstvu (Ljubljana, 4. 9.) je med deseterico nastopajočih slavila Bura (Marko Slavič, KK Stožice Ljubljana) 1:18,3 pred Jerco (Darja Dolinšek Trontelj, KK Stožice Ljubljana) 1:19,0 in Unco (Slavko Jureš, KK Ljutomer) 1:19,2. NŠ Utrinek s sprejema v Mestni hiši, ki so se ga udeležili Žigova starša Petra in Dalibor ter županja Nuška Gajšek in podžupan Marjan Kolarič. Jadranje z Jadro Rance 2022 Mladi jadralci so si nabirali tekmovalne izkušnje V koledarju Jadralne zveze Slovenije je že nekaj let umeščena regata Jadro Rance. Tokratna z letnico 2022 je na Ptujsko jezero privabila mlade jadralce Brodarskega društva Ranca Ptuj, ki so si predvsem nabirali tekmovalne izkušnje. Jadralci so tekmovali v razredu Optimist in so dva dneva iskali optimalne smernice na regatnem polju. Prvi dan so organizatorji – Brodarsko društvo Ranca Ptuj – izvedli en plov, drugi dan pa tri plove. Oceno dogajanja je podal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič: »Tradicionalna regata je bila tudi letos uspešno izpeljana. To je regata, na kateri nastopijo v glavnem tekmovalci začetniki, ki so se med poletjem učili jadrati na 'optimistih'. Na tekmovanju smo pričakovali tudi mlade jadralce iz Maribora in Velenja, a jih tokrat žal ni bilo, tako da so med seboj tekmovali naši ptujski jadralci. Ne glede na manjšo udeležbo so dobro odpeljali štiri plove in so uživali na regati.« Zmagovalec je Ivo Kancler Prvi dan je bil oblačen, zato so vladali spremenljivi vremenski pogoji, drugi dan pa je v sončnem vremenu pihal severni veter, ki je omogočal odlične pogoje za jadranje. V teh se je najbolje znašel Ivo Kancler, ki je bil v dveh plovih prvi in v dveh drugi. Zmagovalcu letošnje izdaje regate Jadro Ranca se je zelo približal na drugem mestu Maksim Mikložič, medtem ko je bil tretji Mare Kancler. Med mladimi jadralci BD Ranca Ptuj je tekmovala tudi Ota Brina Podlesnik, ki je na koncu osvojila zelo dobro četrto mesto. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Priprave na start regate Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 Šport, šport mladih 16 Nogomet z Pokal Pivovarna Union Makole in Tržec presenetila višjeligaša S tekmami predkroga se je na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ) začelo najmnožičnejše slovensko ekipno tekmovanje – Pokal Pivovarne Union. V prenovljenem formatu, po katerem se bo tekmovanje izvedlo v eni tekmovalni sezoni tako na nivoju MNZ kot NZS, se letos v boj za pokalno lovoriko podaja kar 186 klubov. Pokalna sezona 2022/23 se je začela s predkrogom, ki bo – tako kot tudi prvi in drugi krog –, izpeljan znotraj posameznih MNZ. V prvem Ženski pokal Rezultati četrtfinala: ŽNK Ptuj – Nona Pomurje Beltinci 0:7 (0:6); Primorje Gaia Naturelle – Radomlje Medex 2:4 (1:2); ŽNK Ljubljana – ŽNK Cerklje 8:0 (4:0). Prosta je bila ekipa Olimpija Ljubljana. krogu se bo pokalnim bojem pridružila šesterica prvoligašev, v drugem krogu pa se bodo predstavili še Koper, Maribor, Mura in Olimpija, ki so poleti zaigrali v evropskih tekmovanjih. Takšen sistem tekmovanja na lokalnem nivoju dviga zanimivost Pokala Pivovarna Union, saj bodo prvoligaši do drugega kroga igrali s klubi iz matične MNZ. S tretjim krogom – to bo šestnajstina finala – se bo Pokal Pivovarne Union začel izvajati pod okriljem NZS. Žreb ni delegiran, v vseh krogih se igra zgolj ena tekma. Že v predkrogu je na nivoju MNZ Ptuj prišlo do presenečenj, v prvi vrsti sta jih pripravili ekipi Makole Bar Miha in Tržec. Makolčani, ki bodo letos kot novinci nastopali v 1. ligi MNZ Ptuj, so bili uspešni v Markovcih, kjer nastopa domači superligaš. Edini zadetek na tekmi je zabil Marko Pislak. V gosteh so slavili tudi nogometaši Tržca (1. liga MNZ), ki so izločili zasedbo novega superligaša iz Središča. Edini zadetek je iz penala dosegel kapetan Marko Pečnik. Medtem ko sta bila dva superligaša izločena, pa so na drugi strani trije napredovali. Gerečja vas in Stojnci sta do napredovanja prišla po zaostankih, preobrata sta jima uspela v zaključku tekme. Apače so se v naslednji krog uvrstile brez boja. Rezultati prvih tekem predkroga v MNZ Ptuj: Markovci – Makole Bar Miha 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Pislak (29.); Slovenja vas SMS sanacija – Apače 0:3 (b. b.); Središče – Tržec 0:1 (0:1); strelec: 0:1 M. Pečnik (41., z 11 m); Zgornja Polskava – Stojnci 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Pernat (25.), 1:1 Pernek (67., z 11 m), 1:2 Petrovič (86.); Rogoznica – Dornava Digitalpartner.si 8:7 (2:2, 1:1 – po 11-metrovkah); strelci: 1:0 Lozinšek (13., ag.), 1:1 Mar (46.), 2:1 Kokol (49., z 11 m), 2:2 Mar (77.); Gerečja vas – Ormož 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Kirič (32.), 1:1 Kaisersberger (53.), 2:1 Drevenšek (73.); Leskovec – Senčila Senica Oplotnica 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Justinek (17.), 0:2 Brusl (58.). Tekme Mladinec Lovrenc – Podlehnik, Bukovci – Hajdoše, Skorba – Grajena ANpro, Hajdina – Gorišnica Foto: Črtomir Goznik Najbolj izenačeno srečanje predkroga Pokala Pivovarne Union so gledalci videli v Rogoznici, kjer so o napredovanju v naslednji krog odločali penali. so bile odigrane v četrtek, Pragersko – Polskava avtop. Grobelnik pa bo odigrana v sredo, 31. 8. JM 1. SML/1. SKL, skupna lestvica: 8 8 8 7 8 8 6 5 5 5 3 3 1 2 2 0 2 2 1 1 1 2 3 3 19 17 17 15 11 11 7. A2S CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. DOMŽALE 10. KOPER 11. BRINJE GROSUPLJE 12. NAFTA 1903 13. MURA 14. GORICA 8 6 8 7 8 8 8 8 Nogomet z 1. SNL RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.30: CB24 Tabor Sežana – Bravo; ob 20.15: Celje – Gorica; V SOBOTO OB 17.30: Olimpija – Kalcer Radomlje; OB 20.15: Domžale – Koper; V NEDELJO OB 17.30: Mura – Maribor. 2. SNL 3. SNL – vzhod RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Ptuj – Šampion, Podvinci – Šmartno, Avto Rajh Ljutomer – Brežice Terme Čatež, Dravinja – Koroška Dravograd, Rače – Posavje Krško; V NEDELJO OB 17.00: Cirkulane – Premium Dobrovce, Zavrč – Bosch Bračič Videm. 1. mladinska liga 2 3 2 1 2 2 1 1 4 1 3 4 1 1 2 1 5. KROG: Maribor – Nova KBM Aluminij (v nedeljo ob 13.30 v Rogozi). 2 10 2 10 3 9 2 7 5 7 5 7 5 5 6 4 Tekmovanje so začeli tudi drugoligaši, kjer nastopata ekipi Drave in Bistrice. Uvodna kroga sta postregla z zelo izenačenimi predstavami, tako da so razlike na lestvici minimalne – prvega in zadnjega ločita zgolj dve točki! Mladi dravaši so doslej igrali z Dravogradom in Rudarjem. Mladinci so remizirali s Korošci (1:1) in izgubili z Velenjčani (1:2), kadeti pa so remizirali s Korošci (1:1) in zmagali z Rudarjem (3:0). 1. kadetska liga 5. KROG: Maribor – Nova KBM Aluminij (v nedeljo ob 11.00 v Rogozi). Super liga MNZ Ptuj Foto: Črtomir Goznik Mladinska vrsta Aluminija je na štirih dosedanjih tekmah dvakrat zmagala (Nafta, Olimpija) ter po enkrat izgubila (Bravo) in remizirala (Koper). 2. SML/SKL – vzhod, skupna lestvica: 1. MB TABOR 2. KETY E. BISTRICA 3. RUDAR VELENJE 4. BREŽICE 1919 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 0 0 2 2 2 2 6 6 6 6 5. FUŽINAR SIJ RAVNE 6. VERŽEJ 7. DRAVOGRAD 8. DRAVA PTUJ 9. ŠAMPION 10. KRŠKO 4 4 3 4 3 4 2 2 1 1 1 1 0 0 2 2 1 1 2 2 0 1 1 2 6 6 5 5 4 4 JM Strelstvo z Trap V Ormožu na mednarodni tekmi slavil Iztok Topolovec Na strelišču SD Trap Ormož je v sredini avgusta potekalo mednarodno tekmovanje v sklopu prireditev Strelske zveze Slovenije za nagrado Ormoža in istočasno tradicionalnem memorialnem tekmovanju v spomin nekdanjemu strelcu Stanku Viherju. V disciplini trap se je za lepe nagrade potegovalo 36 strelcev iz treh držav. Prvi dan vremenske razmere niso bile naklonjene tekmovalcem, zato so bili doseženi rezultati nekoliko nižji od pričakovanj. Kljub temu pa vreme dobrega vzdušja med prisotnimi ni moglo zmotiti. Kot običajno so organizatorji tekmovanje izpeljali na visokem nivoju, zato se strelci tekmovanja vsako leto radi udeležijo. Po prvem dnevu so se tekmovalci razdelili v dve kategoriji: v kategoriji A je tekmovala zgornja polovica tekmovalcev, ostali so bili razvrščeni v kategorijo B. V kategoriji A so izvedli finalni del tekmovanja osmih najboljših, v njem pa so sodelovali Iztok Topolovec (SD Trap Kungota, 111), Matjaž Lepen (SD Trap Ormož, 110), Denis Vatovec (SD Vrhnika, 108), Vlado Šimec (HRV, 104), Tihomir Marjančić (HRV, 103), Tomaž Blazinšek (SD Trap Ormož, 102), Sašo Športni napovednik RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rogaška – Nafta; OB 19.00: Aluminij – Brinje Grosuplje, Krka – Kety Emmi&Impol Bistrica; V SOBOTO OB 15.00: Vitanest Bilje – Jadran Dekani; OB 17.00: Roltek Dob – Rudar Velenje, Krško – Fužinar Vzajemci, Primorje – Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 17.00: Ilirija – Triglav Kranj. Remija Kidričanov, izenačen začetek drugoligašev V 1. mladinski in 1. kadetski ligi so konec tedna Kidričani gostili vrstnike Kopra, ki jih kot trenerja vodita nekdanja odlična nogometaša Novica Nikčević (mladince) in Samir Zulić (kadete). Obe tekmi sta se končali z remijem, mladinski vrsti sta se razšli brez zadetkov, kadetski pa z izidom 1:1. V vodstvo je domačine povedel Mitja Kotnik, za goste pa je izenačil kapetan Luka Žavbi. stran 16 petek z 26. avgusta 2022 Nogomet z Mlajše kategorije 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2. ILIRIJA EXTRA-LUX 3. MARIBOR 4. BRAVO MASTERCARD 5. NOVA KBM ALUMINIJ 6. KRKA COLOR CMYK RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gerečja vas – Apače, Boč Poljčane – Markovci; V NEDELJO OB 17.00: Gorišnica – Hajdina, Bukovci – Grajena Anpro. Tekma Središče – Stojnci je prestavljena. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Ormož – Makole Bar Miha, Pragersko – Tržec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Rogoznica; OB 17.00: Podlehnik – Skorba. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Leskovec – Slovenja vas SMS sanacija, Dornava Digitalpartner.si – Oplotnica Senčila Senica; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik. Prosta je ekipa Zgornja Polskava. Kegljanje z Turnir Treh src KK Radenska v spomin Miroslavu Steržaju Kegljaški klub Radenska bo na kegljišču restavracije Vikend v Radencih pripravil tritedenski turnir (27. 8.–17. 9.) v spomin na njihovega legendarnega člana Miroslava Steržaja (1933–2020) iz Ljutomera. Odprtje turnirja bo v soboto, 27. avgusta, z začetkom ob 13. uri, ko se bodo v atraktivnem srečanju pomerili nekdanji svetovni prvaki – Hrvat Nikola Dragaš ter eminentna slovenska kegljaška imena: Franc Kirbiš, Darko Bizjak in Primož Stoklas. Za tem bodo na stezo stopili domači predstavniki, med njimi Milan Kovačič, Hari Steržaj, Marika Kardinar ter Steržajeva vnuka Miko in Jani. Urnik nastopov bo med tednom od 16. do 22. ure ter ob sobotah in nedeljah od 9. do 21. ure. Tekmovanje bo potekalo v absolutni konkurenci v disciplini 120 lučajev mešano po pravilih KZS. Denarne nagrade bo prejelo pet najbolje uvrščenih, zmagovalcu pa bo pripadel tudi prehodni pokal. Mali nogomet z Unionov turnir mladih – Živjo, nogomet Hrovat (SK Kunšperk, 100) in Nikša Kristović (HRV, 98). Mesto med najboljšo četverico v finalu so si zagotovili Matjaž Lepen (19 zadetkov), Iztok Topolovec (18), Tihomir Marjančić (18) in Tomaž Blazinšek (17). Prvi se je od nadaljnjega tekmovanja poslovil Tomaž Blazin- šek (4. mesto), tretje mesto je na koncu zasedel Tihomir Marjančić. Lepen in Topolovec sta nadaljevala dvoboj, odločilno prednost je zadržal Topolovec, ki je zmagal s 25:23. V kategoriji B je zmagal domačin Jože Kampuš (SD Trap Ormož) s 100 zadetki pred Alenom Franićem (HRV) z 99 zadetki in Mirom Lešnikom (SD Svoboda), ki je zadel 98 tarč. Med ekipami so največ zadetkov zbrali domačini iz prve ekipe, zadeli so 309 tarč, drugi je bil Bornaghi Team (297), tretja pa druga ekipa domačinov (291). UR Organizatorji v Vitomarcih vljudno vabijo na turnir v malem nogometu v otroških kategorijah, ki bo v sklopu Unionovega turnirja Živjo, nogomet. Potekal bo v soboto, 3. septembra, v Vitomarcih (prvotno je bil načrtovan na Ptuju). Turnir bo po naslednjem urniku potekal pri telovadnici OŠ v Vitomarcih, igra se po sistemu 4 + 1: - ob 12.00: U7–8, letniki 2014, 2015 in mlajši; - ob 14.00: U9–10, letniki 2012, 2013 in mlajši; - ob 16.00: U11–12, letniki 2010, 2011 in mlajši; - ob 18.00: U13–14, letniki 2010, 2009 in mlajši. V vseh otroških kategorijah so prijave brezplačne. Za vsakega udeleženca bodo organizatorji zagotovili topli sendvič, vodo in sladoled. Najboljše uvrščene ekipe prejmejo pokale. Prijave sprejemajo na mail: darko@inplan.si ali GSM 031 634 847. JM, NŠ Štajerski TEDNIK petek z 26. avgusta 2022 petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Za kratek čas 17 Tedenski horoskop Življenjski prostor: Živi le v Indiji in na Šrilanki. Njen habitat so vlažni in suhi listnati gozdovi, pa tudi grmovja in travniki. Rada ima tudi gosto vegetacijo in kamnita območja. OVEN (21. 3. – 20. 4.) Komunikacija in intelektualne stvari vam bodo šle zelo dobro od rok in narediti boste morali načrt, česa se lotite in po katerem principu boste delali. Varovati se vendarle gre površnosti. Avgustovske noči bodo nekoliko bolj skrivnostne v ljubezni, barka bo plula po valovitem morju. BIK (21. 4. – 20. 5.) Prionailurus rubiginosus je dolga od 35 do 48 cm, rep pa od 15 do 30 cm. Tehta od 1 do 1,6 kg, tako da je tudi najmanjša divja mačka v Aziji. Kožuh, ki je kratko in rdečkasto sive barve, je posut z rjastimi lisami po hrbtu in bokih. Štiri črnkaste črte potekajo skozi oči, dve pa segata čez vrat. Šest temnih prog je na vsaki strani glavi, ki se razprostirajo čez ličnice in čelo. Brada, vrat, notranja stran nog in trebuh so svetlejše barve z drobnimi rjavkastimi lisami. Noge in rep so enakomerno rdečkasto sive barve. Plen lovi s hitrimi gibi predvsem na tleh. Prehranjuje se z glodalci in pticami, pa tudi s kuščarji, žabami in žuželkami. EZA - kirurška igla, RAMAN, sir (od 1929) Chandrasekhara Venkata - indijski fizik, nobelovec 1930 (1888-1970), RINER, Teddy - skoraj nepremagljiv francoski judoist Zavihali si boste rokave in boste zelo napredni, kajti nekateri vas bodo preganjali. Morate se premakniti z ene točke na drugo. Čas je, da naredite nekaj zase in da začnete telovaditi ali pa se odpravite nabirat gozdne plodove. Globoko v sebi začutite strast, ki jo boste izražali v ljubezni. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Teden, ki je pred vami, bo v svojem bistvu nekaj posebnega, seveda se boste kaj kmalu tudi sami zavedali dejstva, da iz majhnega raste veliko. Skozi pogovor in različne oblike sodelovanja si ustvarite svoje mnenje in imeli boste možnost, da se dobro izrazite v pisni besedi. RAK (21. 6. – 22. 7.) Hajdina z V Skorbi že deseto leto zapored poletne delavnice Vsak dan na poletnih druženjih okoli 50 otrok Sredina avgusta je v Skorbi že deset let rezervirana za poletno druženje otrok, za katerega že več let skrbi tamkajšnje Kulturno društvo. Po besedah predsednice Renate Gabrovec jih izjemno veseli, da jim uspeva že toliko let zapored privabiti otroke v Dom krajanov Skorba. Letos jih je vsak dan prišlo okoli 50. Tri dni zaporedoma so lahko vsako popoldne ustvarjali, se igrali, zabavali, kuhali, sestavljali kocke, se družili z gasilci, gledali risani film, … Poletne delavnice v Skorbi so zelo zanimive, raznolike, člani in članice društva, ki so hkrati tudi mentorji, se vsako leto potrudijo mladim ponuditi kaj novega, drugačnega. Letos so lahko izbrali kuharsko delavnico in se preizkusili v vlogi kuharskih šefov, pekli so rogljičke, pa palačinke in druge dobrote. V ustvarjalnih delavnicah so se otroci naučili, kako izdelati sliko s pomočjo žebljev in niti. Pri tem je bilo seveda treba paziti na prste. Tisti, manj vešči s kladivom, so lahko ustvarjali kolaže na temo 40-letnice doma krajanov Skorba in magnete iz das mase. Že vrsto let sodelujejo tudi z društvom Mladi ustvarjalci, ki sočasno z ostalimi aktivnostmi izvedejo delavnico lego robotike. Zadnji dan je bil namenjen druže- stran 17 Čaka vas napredek in počasi boste upali pogumno stopiti korak ali dva naprej. Odpravite se na nek izlet, kjer neizmerno uživate, se sprostite in pozabite na vsakdanje skrbi. Na delovnem mestu poskrbite in stvari obrnete v svojo korist. Čudeži se dogajajo iz dneva v dan. LEV (23. 7. – 22. 8.) V službi vas bodo poslali na neko pot ali pa boste morali narediti raziskavo. Seveda se boste dela lotili zagnano in tako pridobili ugodne rezultate. Čas je, da se odpravite po nakupih in da se sprostite. Koristila bi vam meditacija ali da greste vsak dan na sprehod ob mirni reki. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: KD Skorba Veselo druženje s hajdoškimi gasilci nju z gasilci. Člani PGD Hajdoše so otrokom podrobneje predstavili gasilsko delo, vozila in drugo opremo. Preizkusili so se lahko v raznih spretnostih, kot je ciljanje tarče z vodo. Hajdoški gasilci pa so poskrbeli za največje in najbolj nepozabno doživetje na letošnjem poletnem druženje – gasilsko peno. Po poučnem in tudi za- bavnem srečanju z gasilci je sledil ogled risanega filma s pokovko, slastnimi pizzami, mafini in drugimi sladicami. EK Energije bodo močne in znali boste niti usode vleči v svojo korist. Zavedali se boste lastne pomembnosti in imeli dovolj neke volje za izzive, ki bodo hiteli v vašo bližino. Odpravite se iskat zdravilna zelišča in poglejte iz zakladnice časa naših babic. Ljubezen; mirovanje! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Sreča bo v tem, da najdete notranji mir in da se soočite z ustvarjalno energijo v sebi. Tiste reči, ki jih ne morete povedati glasno, si boste pač zapisali na list papirja. Čas je, da si nekatere stvari priznate in zavedajte se, da probleme piše življenje zato, da jih iz dneva v dan rešujete. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Privlačile vas bodo nekatere informacije in na pravilen način boste znali reči bobu bob. Rojenice so vam že ob zibelki podarile moč in dinamično energijo in v tem tednu jo boste lahko uporabili sebi v prid. Vabila vas bo neokrnjena narava in raziskovanje le-te. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Na delovnem mestu boste morali pokazati svoje sposobnosti in se dokazati v retoriki. Kaj kmalu ugotovite, kako morate speljati vodo na svoj mlin. Besedno boste relativno močni in se soočili z vsem tistim, kar vam je blizu. V ljubezni bo svoboda tista, ki bo na prvem mestu. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla in na drugi strani si boste prizadevali, da se sami dokažete in da stvari poveste tako, kot jih v nekem trenutku občutite. Odpravite se lahko na neko sprostitev in naredite nekaj zase v smislu tega, da greste v naravo ali na krajši oddih. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Tečejo nitke in spoznali boste, da je življenje lahko simbolizirano z morskim dnom: čudežno, skrivnostno in neraziskano. Imeli boste priložnost, da določene stvari razrešite in da jim pridete do dna. Konec koncev lahko izhajata pri reševanju lastnih težav iz dejstva, da niste sami. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Sreča vas ne bo zapustila in ljudje vas bodo mnogo naučili o tem in onem. Seveda se je včasih bolje zapreti vase, toda tokrat bodo besede bolj na mestu in tako vam bo mnogo lažje. V okrilju doma ste lahko nekoliko bolj nemirni, toda zavedajte se, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot rešitve. Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 26. avgusta 2022 Spodnje Podravje z Od pasjega varstva do taksi službe in sprehajanja Za dnevno varstvo psa 15 evrov, za nočitev 30 Varstvo in sprehajanje psov, pasji saloni in hoteli, pasja taksi služba. Na račun teh dejavnosti živi kar nekaj ljudi po državi. Povpraševanje je veliko, zlasti v večjih mestih. Kaj pa pri nas? Pred dvema letoma je večdnevno varstvo štirinožnih pasjih kosmatincev začela izvajati Cynthia Trop iz Podvincev, in sicer pod nazivom Pasja babica. Ideja se ji je porodila ob pisanju diplomske naloge na višji turistični šoli, ko je opravljala analizo turističnih nastanitvenih obratov, ki sprejemajo hišne ljubljenčke. »Ugotovila sem, da ljudje v času dopustov nimajo kam dati psa, saj na primer v širši Za varstvo psa več kot za otroka Že z nekaj kliki po spletnih straneh naletimo na celo vrsto izvajalcev, ki nudijo od varstva, sprehajanja in šolanja psov, do svetovanja, pasjih hotelov in salonov po vsej državi. Na eni izmed spletnih strani so navedene tudi povprečne cene za različne dejavnosti. Po njihovih podatkih znaša cena za namestitev psa v pasji hotel od 15 evrov naprej za dan, za dnevno varstvo oz. pasji vrtec pa od 2 do 15 evrov za uro oz. 10 do 20 evrov za dan. Cene so lahko višje v času praznikov in šolskih počitnic. Celomesečno dnevno varstvo (21 dni) tako v najboljšem primeru stane najmanj 210 evrov do kar 420 evrov. Strošek varstva psa je tako celo višji, kolikor znaša povprečno plačilo staršev za varstvo otroka v vrtcu (ob subvencionirani ceni). Foto: osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Cynthia je velika ljubiteljica živali, ki se poleg redne službe ukvarja z varstvom in sprehajanjem psov in pasjo taksi službo. Prlekiji ni bilo niti enega hotela, kjer bi bili ti dobrodošli,« pravi velika ljubiteljica živali. Kmalu po diplomiranju se je samozaposlila in odprla s. p., pred tem pa opravila še delavnico o varstvu, negi in prevozu hišnih živali, kjer se je podučila o pogojih, oskrbi in še marsičem: »Obstajajo pravilniki o hišnih živalih, kjer so pravila jasno definirana. Od tega, koliko prostora je potrebno zagotoviti za psa, ki ga imaš v oskrbi, kako velik mora biti boks, kako zagotoviti dobrobit živalim v času oskrbe in jim ne povzročati dodatnega in/ali nepotrebnega stresa. To ni kar tako. Spominjam se psa, ki je bil ob odsotnosti lastnikov tako močno pod stresom, da je ves čas hodil za mano. Celo na stranišče.« Od psičke iz Anglije do rotvajlerja V večdnevno pa tudi dnevno varstvo so ji vozili kužke od vsepovsod. Imela je na primer redno stranko, ki ji je leto dni vsak delovni dan okoli sedme ure zjutraj psa pripeljala in ga pobrala popoldan, ko se je vračala iz službe. »To je bila Luna. Zelo je bila pridna. Seveda sem se nanjo navezala. Najbolj zanimivo mi je bilo opazovati, kako po večdnevnem varstvu kužek reagira, ko ponj pride lastnik. Najprej je samo pogled in nekakšna zmedenost. Potem pa veselje in nato se običajno vrnejo k meni,« se nasmehne. Skoraj mesec dni je imela v varstvu psičko iz Anglije po imenu Pipa, saj so se lastniki selili v kraj blizu Ptuja. »Bila je lovski pes, zelo lepa,« nam pokaže fotogra- fijo in nadaljuje, da so se s psičko pogovarjali v angleščini, saj slovenske izraze kakopak ni razumela. »V varstvu sem imela tudi rotvajlerja, ki je prišel prvič še kot mladič, star tri mesece, nato pa so ga redno vozili ob koncu tedna do njegovega prvega leta starosti. Čeprav gre za najbolj agresivno pasmo psa, je ta bil neverjetno crkljiv,« je dodala. Povpraševanje glede varstva štirinožnih kosmatincev je po njenih besedah veliko, največ poleti in v času šolskih počitnic, ko se njihovi lastniki odpravijo dopustovat. Ptuj z Zaključuje se počitniško varstvo za ptujske šolarje »Najboljše je to, da se lahko družimo s prijatelji!« Danes (v petek) se za ptujske osnovnošolce izteka devet tednov počitniškega varstva z bratoma Malek iz Športno-cirkuškega društva Eleja. Tudi letos se je za to obliko preživljanja poletja odločilo več sto otrok, nekateri so bili na delavnicah en teden, drugi vseh devet terminov. Ta projekt prinaša veliko razbremenitev staršem, otrokom pa omogoča zabavno, poučno in razgibano preživljanje poletja v družbi sovrstnikov. Prav vsi so kot največjo prednost počitniškega varstva izpostavili druženje. Kako so počitniško varstvo doživljali otroci Niki Orešek, 8 let Gašper Ilešič, 10 let „Kmalu grem nazaj v šolo, v tretji razred, zato sem se odločil, da se pred tem še malo podružim s prijatelji na delavnicah. To je moj prvi teden tukaj, bil sem pa že lani. Vse skupaj mi je všeč, igranje, druženje, zabava ...“ „Razen tega, da smo bili na dopustu, sem bil veliko časa, skoraj celo poletje v počitniškem varstvu. Že lani sem Foto: DK se ga udeležil. Spoznal Gašper Ilešič sem veliko otrok, še bi se rad družil z njimi. Mogoče celo raje kot šel v šolo.“ Foto: DK Niki Orešek Gabriel Sakelšek, 11 let Zala Bromše, 7 let „Če ne bi bilo delavnic, bi bila čez poletje večinoma pri babici. To je super, ampak s sovrstniki se lahko več igramo skupaj. Prav vse, kar počnemo, mi je všeč. Veselim se tudi začetka šolskega leta.“ Foto: DK Zala Bromše „Vsako leto pridem v počitniško varstvo, ker se imamo lepo. Doma bi mi bil dolgčas tako dolgo, zato se raje družim Foto: DK s sovrstniki. Najlepši dan Gabriel Sakelšek pa mi je 23. avgust, saj tu praznujem tudi svoj rojstni dan. Seveda ga bom še doma, ampak lepo je imeti tako veliko praznovanje tudi s temi prijatelji.“ Zdi se, kot bi se poletne počitnice šele prav začele, pa se že iztekajo. Nekaj dni za tem, ko so šole zaprle svoja vrata, se je začelo počitniško varstvo za ptujske osnovnošolce. Gre za projekt, ki ga finan- Lovro Osredečki, 7 let „Počitnice so minile hitro, bil sem na morju, doma, nekaj časa pa na delavnicah. Zelo mi je všeč, šole pa se že zelo veselim, ker pogrešam tudi sošolce.“ tednov, spoznal sem ogromno prijateljev. Imeli smo se zelo fajn.“ Taja Tašner, 8 let Foto: DK Lovro Osredečki Ela Breznik, 7 let „Mislim, da pridem na delavnice tudi naslednje leto. Rekla bom staršem, da mi je lepo in da bi rada šla. S prijateljico Zalo se tu veliko igrava, tudi kaj naučiva.“ „Maleka sta zelo smešna, tako da je fajn biti z njima. Lovita se, igrata z nami, poskrbita, da se tudi smejimo. Letos je zelo dobro tudi kosilo, saj ga kuhajo v naši šoli, OŠ Mladika.“ Foto: DK Taja Tašner Zara Držaj, 8 let Foto: DK Ela Breznik Domen Ivanuša, 5 let „Čez nekaj dni začnem hoditi v šolo, v prvi razred. Na delavnicah sem bil več cira Mestna občina Ptuj, delno pa tudi starši, ki krijejo strošek prehrane (40 evrov tedensko). 27. junija se je začel prvi termin, sledilo jih je še osem. Danes, v petek se projekt za letos zaključuje. Tovrstna oblika Foto: DK Domen Ivanuša „Celo poletje sem bila v počitniškem varstvu. Šli smo le na morje, ostalo sem se družila s prijatelji. Najbolj mi je Foto: DK všeč napihljivi grad, Zara Držaj pa sladkorna pena ob petkih. Veliko novih prijateljev imam. Vsako leto bom hodila na delavnice, ker ustvarjamo, se igramo ...“ Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek z 26. avgusta 2022 petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki 19 Ptuj z Rimske igre 2022 so zaključene Staro in mlado živi z Rimljani Ptuj živi in diha z mnogimi festivali, vsak med njimi ponuja nekaj povsem svojstvenega. Štiridnevne Rimske igre, ki so jih izvedli minuli konec tedna, na poljuden način približujejo stare rimske običaje. Foto: osebni arhiv Za sprehajanja štirinožca se odločijo zlasti lastniki, ki so nekje na dopustu, doma pa ostanejo otroci, ki sicer psa nahranijo in podobno, a ga ne peljejo na sprehod. Tega pa so se posluževali tudi tisti, ki so dlje časa, 10 ur in več, v službi. Sama je zaradi prostora lahko imela zgolj enega psa naenkrat. Zato sta s partnerjem začela razmišljati o gradnji pasjega hotela. »Razmišljala sva, da bi se prijavila na projekt Poni Podravje in uresničila najino idejo. A sem takrat dobila redno službo na dobrem položaju, ki sem jo sprejela.« Poleg redne službe sedaj izvaja samo še popoldansko, občasno tudi nočno varstvo, sprehajanje psov in nekakšen pasji taksi. Najbolj zasedeni konci tedna Precej zasedene ima sobote, ko se ljudje odpravijo na izlete, pa tudi ob poznih večernih in nočnih urah, ko dajo psičke v varstvo zaradi zabav. Toda Cynthia k sebi ne vzame čisto vsakega psa. »Pes mora biti socializiran. Če se ne ujame z mojima psičkama, sedem- in desetletno čivavo, potem odpade. Prav tako mora biti cepljen in kastriran, ker ko okoliški psi zavohajo nesterilizirano psičko, lahko imaš težave, predvsem ob sprehodih. Postopek je tak, da preden vzamem psa v varstvo, je naprej na vrsti spoznavni obisk.« Vsak lastnik kužka izpolni tudi poseben obrazec, kjer opiše njegove prehranjevalne in druge navade ter posebnosti, morebitne alergije ipd. Kot pojasnjuje, je imela doslej same pozitivne izkušnje. »Vseeno smo na vasi, kjer ljudje še toliko ne komplicirajo. V neposredni bližini je veliko površin, kamor jih vozim na sprehode, recimo v sosednji gozd. Glede posebnih želja lastnikov pa je na primer izstopala ta, da psa vsak dan peljem k frizerju.« Ste že slišali za pasjo taksi službo? Sicer pa je tudi sprehajalka psov v bližnji okolici. Po psa pride na dom ter se v njegovem domačem okolišu odpravi z njim na sprehod. Vedno pa hkrati sprehodi samo enega kužka. Za sprehod, ki traja okoli dve do tri ure, odvisno od aktivnosti posameznega psa, zaračuna 15 evrov, prav toliko tudi za dnevno varstvo (do osem ur), 30 evrov pa stane nočitev. »Za sprehajanje psov se odločajo zlasti lastniki, ki so na primer na morju, doma pa imajo otroke, ki sicer psa nahranijo in podobno, a ga ne peljejo na sprehod.« Ima pa tudi nekaj strank, to so predvsem starejši, ki se poslužujejo tako imenovane pasje taksi službe. Gre za to, da psa na njihovo željo odpelje k frizerju ali veterinarju ter nazaj domov. Cynthia, ki je sicer velika ljubiteljica živali – doma je recimo že imela podgano, prerijskega psa, sedaj ima poleg dveh kužkov prav posebno albino veverico – pa poudarja, da brez ljubezni do živali tega seveda ne moreš izvajati. Kljub temu da ima redno službo, ki jo rada opravlja, si želi, da bi nekoč vendarle uresničila načrte okrog pasjega hotela in se zopet bolj posvetila varstvu psov. Monika Horvat Foto: DK Predstavitev življenja Rimljanov, ki je sledila sobotni povorki po mestu, je napolnila ptujsko tržnico. Tudi letos je bilo odprtje Rimskih iger v kampu na Štukih spektakularno. Prikaz vojskovanja v polni bojni opremi tistega časa, posvetitev prostora rimskega tabora in zanimiv nočni program so napovedali pestro dogajanje. Kljub nekaj kapljam dežja v petek so v rimskem kampu izvedli zanimive ustvarjalne delavnice, otroški tabor je tudi letos privabil mlade navdušence nad zgodovino. Prav dejstvo, da se jim pridružuje vedno več mladih, Andrej Klasinc, predsednik društva Poetovio LXIX, izpostavlja kot izjemno pomembno: »Prav je, da se srečujemo, obujamo in izpopolnjujemo to bogato zgodovino, ki nam je bila podarjena. Vredno je prenašati to, kar znamo, na naše otroke. To nam uspeva. V naših vrstah je vedno več mladih. Bodimo ponosni na naše mesto, ki ima veliko pri- Izjemen nabor rimskih oblačil Izjemnega pomena za pristnost prikazov so tudi oblačila Rimljanov. Prav vsako nosi svojo zgodbo. Klasinc pravi, da imajo že okrog 1.500 kostumov. Šivanje tog, vojaških kostumov in ostalih dodatkov je zelo zahtevno ... Tudi cene kreiranja takšnih oblačil so precej visoke. Od nekaj deset za enostavne toge pa vse do 1.500 evrov za zahtevnejše kostume. ložnost. Samo od nas je odvisno, ali jo bomo dobro izkoristili.« V 15 letih so Rimljani na Ptuju naredili veliko korakov v smeri še boljših predstavitev življenja izpred 2.000 let. Skupine so se specializirale, vsaka med njimi predstavlja delček izjemno pestre zgodovine časa, ko je bila Poetovio mogočno mesto. Vse to so prikazali v soboto, ob 11. uri se je začela povorka, sledili so prikazi posameznih skupin na mestni tržnici. Gladiatorji iz Pulja, vestalke, orientalske plesalke, barbari, legija in vsi ostali kreatorji življenja v Rimu so pripravili zanimive, poljudne predstavitve. Dogajanje je podprla tudi Mestna občina Ptuj, ki je za organizacijo Rimskih iger namenila 15.000 evrov. Da mesto živi s temi prikazi je potrdilo tudi ogromno število obiskovalcev. Dženana Kmetec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Veselo ob rojstnem dnevu LQSUHGSULËHWNRPĄROH 'DQHV  DYJXVWD Y 4FHQWUX QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX SUD]QXMHPROHWGHORYDQMD&HOGDQRELVNRYDOFHËDNDËDUREQD]DEDYDòQDYROMR ERGR QDSLKOMLYD LJUDOD SULSUDYOMDPR ŕWHYLOQH QDJUDGQH LJUH ] QDPL ERGR RGOLËQL SOHVDOFLSOHVQHŕROH6DPEDWHUEUXKDOFLRJQMD'DQERSRSHVWULODERJDWDNXOLQDULËQD SRQXGEDFHOGDQSDYDVYYVHK4FHQWURYLKSURGDMDOQDKËDNDMRGRGDWQLSRSXVWL Foto: DK Dogajanje je ves čas razgibano. Ob slabem vremenu so otroci čas preživljali v športni dvorani Mladika, sicer pa pogosto v parku, na nogometnem igrišču, stadionu ... druženja šolarjev med počitnicami se je izkazala za odlično. Prav vsi otroci so kot pomembno prednost preživljanja počitnic z bratoma Malek in njihovimi animatorji izpostavili druženje. Tudi Miha in Gašper Malek ugotavljata, da otroci to še kako potrebujejo. Nekateri na delavnicah vseh devet terminov V povprečju je večina otrok obiskovala tri ali štiri termine varstva, nekateri so bili prisotni celo poletje, tudi po osem ali devet terminov. Za starše, ki so zaposleni in nimajo varstva ali pa enostavno želijo, da se otroci družijo s sovrstniki, je to velika razbremenitev. Tedensko je bilo okrog 70 prijavljenih, največ v prvem tednu, 92. Tudi zadnji termini, tik pred začetkom novega šolskega leta, so polni, število udeležencev je skokovito narastlo. „Počitniško varstvo je zelo dobrodošlo za starše, saj vedo, da so otroci na varnem v času počitnic. Nekateri že naslavljajo pobude in vprašanja za naslednje leto. Želijo, da se projekt nadaljuje, morda še okrepi. Ne spimo na lovorikah, vedno nadgrajujemo program in dejansko že kujemo plane za naprej,“ pravi Miha Malek. V veliki meri program prilagajajo željam otrok, ki predstavijo svoje ideje. Letos je izjemno priljubljeno sestavljanje rubikove kocke, pa tudi skakanje na novih trampolinih v mestnem parku. „Delavnice izvajamo že tri leta. Na otrocih se pozna, da ni več covid omejitev, niso tako čustveno razdražljivi, kot so morda bili. Spet smo socialna bitja. Ne občutimo več zategljajev, bolj so sproščeni. Res je dobro, da se lahko družijo, to jim pomeni zelo veliko,“ ugotavljata glavna izvajalca počitniškega varstva na Ptuju brata Malek. Njihova ekipa je zelo raznolika, animatorke posedujejo različna znanja, ki jih z veseljem predajajo otrokom. Letos so jih v času Rimskih iger obiskali tudi »rimljani«, pa znanstvenik, športniki ... »Vse to so posebna doživetja za otroke. Skušamo jim kakšno stvar predstaviti drugače, pripraviti tematske delavnice. Vsak otrok mora imeti nekaj od tega, nekateri želijo več akcije, drugi manj. Nikogar pa v nič ne silimo. Pomembno je, da so sproščeni, ne nazadnje počitnice morajo biti počitnice, da se kaj novega naučijo, pa tudi kako bedarijo ušpičijo,“ pravi Miha Malek. Dženana Kmetec ƒæ‹ƒŒŽƒŒæ‹•‡˜”ƒ«ƒŒ‘˜摎•‡ Ž‘’‹ ‹ ˜ ‹‰”ƒŽ‹ ‡ ˜”– ‡˜ǡ ƒ •‘ Œ‹ Žƒ•ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ ƒŒ˜‡”Œ‡–‡Œ‡ ’”‡ƒŒŠƒǤ ƒ–‘ •‘ ’”‹ Mani ‹•Ž‹Ž‹ ƒ ˜ƒ• ‹ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ ƒ ‹Œ‘ǡ‹„‘‘–ƒŽƒæ«œƒ–‘˜‡•‡Ž‘ ‘„†‘„Œ‡Ǥ œ‘”‹•–‹–‡ ƒ ‹Œ‘ ƒ ‘˜‘ ‘Ž‡ ‹Œ‘ ‘–”‘捋Š ‘„Žƒ«‹Žǡ Œ‡”˜ƒ‘„ƒ—’—†˜‡Š‘•‘˜ ’‘†ƒ”‹Œ‘ ͸Ͷ άǡ ‘„ ƒ—’— –”‡Š ’ƒ ƒ” ͹Ͷ ά ’‘’—•–ƒǤ ‡†ƒŒ Œ‡ ’”ƒ˜‹–”‡—–‡ǡ†ƒ‘„‹æ«‡–‡•˜‘Œ‘ ƒŒ„Ž‹āŒ‘ –”‰‘˜‹‘ ƒƒ ƒŽ‹ Ž‹‡–‡ ƒ •’Ž‡–‘ •–”ƒ ™™™Ǥ ƒƒǤ‡—‹‹œ„‡”‡–‡‘–”‘捃‘„Žƒ«‹ŽƒŒ‡•‡•‡‘Ž‡ ‹Œ‡œƒ•˜‘Œ‡ ƒŒ†”ƒāŒ‡Ǩ ‹Œƒ –”ƒŒƒ †‘ ͸;Ǥ ;Ǥ ͸Ͷ͸͸Ǥ Galanterija Bags&More / pa’‹”‹ ƒ ƥ ‡Ƭ‘”‡ ˜ƒ• –‹ ’”‡† œƒ«‡–‘ ‘˜‡‰ƒ 摎•‡- ‰ƒ Ž‡–ƒ ”ƒœ˜‡•‡ŽŒ—Œ‡ œ ‘†Ž‹«‹‹ —‰‘†‘•–‹ ƒ ‹œ„”ƒ‡ ‘†‡Ž‡ 摎•‹Š –‘”„ǡ •‡–‘˜ ‹ 摎•‹Š ƒŠ”„–‹‘˜Ǥ‘„‹–‡Œ‹ŠŽƒŠ‘†‘ ͺͶά—‰‘†‡Œ‡‹–ƒ‘„‹•–˜‡‘ œƒŒæƒ–‡•˜‘Œ‡•–”‘捇œƒ‘˜‘ 摎•‘Ž‡–‘Ǥ‘•‡„‘•–‡‘†’”ƒ˜‹Ž‹ ’‘ ƒ—’‹Š œƒ 摎‘ǡ •‡ ‘‰Žƒ•‹–‡ ˜ ƒ‰•Ƭ‘”‡ Ȁƥ ‡Ƭ‘”‡ǡ –— †‘„‹–‡˜•‡ƒ‡‡‡•–—Ȃ’‡•–”‘’‘—†„‘‹†‘•–‘’‡ ‡‡Ǥ  ‹Œƒ ˜‡ŽŒƒ †‘ ͹ͷǤ ;Ǥ ͸Ͷ͸͸ ‘œǤ †‘ ‘†’”‘†ƒŒ‡ œƒŽ‘‰Ǥ ‘’—•– •‡ ‘„”ƒ«—ƒƒ„Žƒ‰ƒŒ‹Ǥ ‹Œƒ˜‡ŽŒƒ–—†‹˜•’Ž‡–‹’ƒ’‹”‹ ‹ www. ‰‘͸• Š‘‘ŽǤ ‘Ǥ †”‹Œ–‡ ‘Ž‡ ‹Œ‘ Skulvajb Ȃ ƒŒ„‘ŽŒ–”‡†‹摎•‘‘Ž‡ ‹Œ‘œƒ ƒŒ•–‹‡Ǥ ”‹˜Žƒ«‹ǡ ”ƒœ‹‰”ƒ‹ ‘–‹˜‹ ’‘•”„‹Œ‘ œƒ ˜‡«Œ‘ ‘–‹˜ƒ ‹Œ‘ ‡† —«‡Œ‡ ‹ œƒ ƒ«‡ ‘†‡ ƒ 摎•‹ Ž‘’‹Ǥ ƒ† ‘Ž‡ ‹Œ‘—Ž˜ƒŒ„ •‘ ƒ˜†—懐‡ ’”‡†˜•‡ 摎ƒ”‡˜‹æŒ‹Š”ƒœ”‡†‘˜ǡ†‹Œƒ‹Œ‡ ‹ –—†‹ 斗†‡–‡ǡ ‹œ„‹”ƒŒ‘ ’ƒ ŽƒŠ‘‡†ƒ’ƒ‹ǡ„Ž‘‹ǡ‘”‰ƒ‹œƒ–‘”Œ‹ǡ’Žƒ‡”Œ‹ǡ’‹•ƒŽ‹‹•–‡Ž‡‹«ƒ‹œƒ˜‘†‘œƒ’”‡’‘–”‡„‘ ”‡Š‹†”ƒ ‹Œ‘‡†’‘—‘Ǥ‘Ž‡‹ŒƒŒ‡‡•Ž—œ‹˜‘ƒ˜‘ŽŒ‘˜‰ƒŽƒ–‡”‹Œ‹ ƒ‰•Ƭ‘”‡ Ȁ ’ƒ’‹”‹ ‹ ƥ ‡Ƭ‘”‡Ǥ V Vitapurju’ƒ˜ƒ•†‘͹ͷǤƒ˜‰—•–ƒ «ƒƒŒ‘ †‡˜‹ ƒ—’‘˜ „”‡œ †ƒ˜ƒǤ  ‹Œƒ ˜‡ŽŒƒ ƒ ƒ” ͻͶͶ –—†‹ ā‡ œ‹āƒ‹Š ‹œ†‡Ž‘˜ •ƒ‘ †‘ ͹ͷǤ ƒ˜‰—•–ƒǤ‹–ƒ’—”Œ‡˜‘ Ž‡ā‹æ«‡†‘„‹–‡ƒ”†‘ͻͶ‘†•–‘–‘˜ ‡‡Œ‡ǡ‘„ƒ—’—‹œ„”ƒ‹ŠŽ‡ā‹æ« ’ƒ†‘„‹–‡æ‡†ƒ”‹Ž‘Ȃ˜œ‰Žƒ˜‹‹ „”‡œ’Žƒ«‘†‘•–ƒ˜‘ƒ†‘Ǥ Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 26. avgusta 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Driska Driska ali diareja je črevesno obolenje, za katero je značilno zelo mehko, pogosto tudi tekoče blato, pogosto odvajanje blata in večja količina blata kot sicer. Vzroki za drisko so različni. Praviloma bolezen izzveni hitro, v nekaj dneh. Drisko lahko spremljajo znaki, kot so vročina, bruhanje, trebušni krči, slabost. Drisko povzročajo virusi in / ali bakterije, zelo redko tudi zajedavci. Povzročajo jo lahko tudi stresni dejavniki, nekatera zdravila ter preobčutljivost na hrano in spremembe okolja. Driska je lahko tudi kronična težava, praviloma kot posledica kronične vnetne črevesne bolezni ali rakavih obolenj črevesa. Akutna driska izzveni v dveh do treh dnevih. Posledice, kot je oslabelost, utrujenost, neješčnost pa lahko ostajajo prisotne še nekoliko dlje. Zato drisko lahko pozdravimo sami. Nujen pa je obisk zdravnika, če s samozdravljenjem v dveh do treh dneh ne pride do izboljšanja, če je prisotna visoka vročina ter bruhanje in krči v želodcu, če v blatu opazite kri, če se driska pogosto ponavlja. Previdnost je potrebna, če se driska pojavi pri majhnih otrocih. Čim manjši so, tem prej obiščite zdravnika. Samozdravljenje naj traja krajši čas tudi pri nosečnicah, starejših osebah in pri kroničnih bolnikih. Pri majhnih otrocih in pri starostnikih namreč zelo hitro pride do dehidracije, s tem pa do novih zapletov. Otroci do s telesno težo do 10 kilogramov potrebujejo približno en liter tekočine dnevno. To je 10 % telesne teže. Zato je jasno, da pride pri majhnih otrocih v primeru driske in bruhanja zelo hitro do dehidracije. Najpogostejši povzročitelj virusne driske je rotavirus. Rotavirusne okužbe so značilne za hladnejše mesece, ko se zadržujemo v zaprtih prostorih. Največji prenos okužbe je v vrtcih, saj so tam otroci v tesnem stiku. Znano je, da se do petega leta starosti kar 95 % otrok stran 20 Vrtoglavice in slabosti zaradi poškodbe notranjega ušesa Če se sprašujete, ali je normalno, da se vam ob vnetih ušesih vrti v glavi in ne morete več stati na eni nogi, potem je odgovor pritrdilen. Notranje uho ima odločilen pomen tudi za naše ravnotežje. Dlačne celice v naših ušesih, ki se odzivajo na visokofrekvenčne zvoke, so ranljivejše, zato hrup najverjetneje poškoduje prav te celice in s starostjo jih izgubimo najprej. Prav zato ljudje z oslabljenim sluhom pogosto slabo slišijo ženske in otroške glasove, moški glasovi pa jim ne povzročajo preglavic. Ugotovili so, da v nekaterih plemenih starejše in mlajše generacije slišijo skoraj enako dobro, od tod pa sklep, da si sluh v veliki meri pokvarimo sami z delom za raznimi stroji, preglasno glasbo ali televizijskim sprejemnikom, poslušanjem glasbe s slušalkami in ob stalni izpostavljenosti prometu. Poleg mirnejšega življenja na sluh utegne dobro vplivati tudi zdrava, čim bolj presna prehrana s čim manj soli. Foto: Pexels.com okuži z rotavirusom. Prvi znaki okužbe z rotavirusom so bruhanje, bolečine v trebuhu, lahko tudi povišana telesna temperatura, sledi driska. Dehidracijo pa opazimo kot povečano žejo, suha usta, hladno kožo, otrok manj odvaja vodo, urin je temne barve in ima neprijeten vonj. Če se otrok zelo slabo počuti, morda niti ne bo izrazil potrebe po tekočini. Zato moramo biti starši in skrbniki pozorni in otroku pogosto ponujati tekočino, v majhnih količinah. Bakterijske okužbe so značilne za toplejše mesece in so posledica zastrupitve s hrano ali pijačo. Bolj občutljive osebe pa lahko reagi- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. rajo že na spremembo okolja, saj je za vsako okolje značilna svoja bakterijska flora. Najpogosteje se z bakterijsko drisko srečamo na potovanjih. Zato jo tudi poimenujemo potovalna driska. Pojavi se lahko takoj po stiku z okuženo hrano ali pijačo, včasih pa se pojavi šele več dni po prihodu domov in ne pomislimo, da gre še vedno za potovalno drisko. Na potovanjih, zlasti v okolju, ki se od našega bistveno razlikuje (temperatura in vlaga, higiena, priprava hrane ipd.) se izogibajte surovemu in neumitemu sadju in zelenjavi, mlečnim izdelkom, surovemu mesu, pijačam z ledenimi kockami. Sadje olupite, zelenjavo uživajte kuhano, meso naj bo dobro prekuhano ali prepečeno, uživajte pijače iz originalne embalaže, ki ste jo sami odprli. Kako se driski lahko izognemo? Ob vseh prej naštetih ukrepih je zelo pomembno umivanje ali razkuževanje rok (potovanja in doma), v domačem okolju bodite pozorni in uporabljajte svoje brisače, sproti operite posodo in pribor. Prostore, igrače, površine sproti očistite. In še en pomemben nasvet – bolna oseba naj ostane doma! Kot omenjeno, drisko lahko zdravite sami. Pomembni ukrepi so naslednji: • nadomeščanje tekočine in soli je najpomembnejši ukrep pri driski in bruhanju. Bolna oseba naj pije pogosto, manjše količine. Odličen pripomoček je rehidracijska sol, pa tudi zmerno sladkan čaj, ki bolniku ustreza. Med čaji predvsem otroci radi popijejo borovničev čaj. Kamilica, meta, janež, kumina pa so zdravilne rastline, ki blažijo krče in bolečine v želodcu; • posebne diete več niso priporočene. Bolnik naj je to, kar mu ustreza. Odsvetuje se mastna in zelo sladka hrana in pijača. Če je otrok dojen, naj ga mamica doji čim večkrat; • tretji priporočen ukrep je uživanje probiotikov. Z drisko se namreč naravna črevesna mikrobiota poruši in s pravimi probiotiki si bo črevo prej opomoglo. Za nasvet vprašajte svojega farmacevta, saj mora izdelek s probiotiki vsebovati pravi sev oz. seve in dovolj veliko količino t. i. živih bakterij. Naj za konec omenim še, da obstaja tudi cepivo proti rotavirusu in je priporočeno za majhne otroke. Čeprav se z rotavirusom lahko okužijo tudi odrasli, a je potek bolezni praviloma lažji, saj imajo odrasli zaradi predhodnih okužb že neko pridobljeno imunost. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Pexels.com Ravnotežni organi v notranjem ušesu zajemajo tri s tekočino napolnjene polkrožne kanale, ki so pravokotni drug na drugega. Ti z zaznavanjem spremembe tekočine v kanalih začutijo vrteče se premike v vse smeri. Vse to poteka v zelo majhni tvorbi, veliki kot grah. Vsak del notranjega ušesa ima svoj par v zunanjem ušesu. Možgani zaznavajo vsakršno razliko med signaloma iz obeh ušes in jo dojemajo kot premik. Nato pošljejo navodila našim očem in sklepom, da opravijo izravnalne gibe, zato da ohranimo ravnotežje in se ne prekopicnemo. Ob poškodbi ravnotežnih organov v notranjem ušesu imamo lahko vrtoglavico in težave z določanjem smeri ter nenadnimi padci. Vsaka poškodba ravnotežnega središča, denimo ob udarcu v glavo, utegne povzročiti omotico oziroma vrtoglavico. Občutek imate, da se okolica vrti, čeprav ste pri miru, ali pa se vam dozdeva, da nimate trdnih tal pod nogami. Povzroči lahko bruhanje in slabost. S starostjo vrtoglavica narašča, pogosto pa jo povzročijo virusne okužbe in stranski učinki nekaterih zdravil. Redkejša je benigna položajna paroksizmalna vrtoglavica, ki sicer ni nevarna, vendar para živce, saj povzroča hudo omotico ob obračanju glave v določeno smer, še posebej ob prevračanju ali vstajanju s postelje. V tem primeru pomaga le izogibanje naglim premikom telesa. M. K. Iz Doma upokojencev Paliativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim v času bolezni, umiranja in v procesu žalovanja. Beseda paliativna oskrba je še vedno redko izrečena, še vedno predstavlja tabu temo. Je tema, o kateri ne govorimo. Je pa resnična. Človek je edino živo bitje, ki se zaveda življenja in tudi smrti. Smrt je neizbežna. Osnovni namen paliativne oskrbe je izboljšati kakovost življenja bolnika in njegovih najbližjih. Ni opredeljena s starostjo bolnika, določenim obolenjem in njegovim prepričanjem. Bolniku je nudena opora pri telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih problemih. Paliativna oskrba pomaga bolniku pri negi, obvladovanju bolečin, lajšanju raznih simptomov, izboljša kakovost življenja in omogoči obolelim dostojno življenje do smrti. Paliativni pristop v obravna- vi bolnika naj bi se začel že dovolj zgodaj, usmerjen pa naj bi bil k upočasnjevanju osnove bolezni. Z napredovanjem bolezni paliativna oskrba prevlada in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. Ni ustrezna zgolj za bolnike z neozdravljivim stadijem raka, temveč je sestavni del oskrbe bolnikov s kroničnimi boleznimi srca, ožilja, pljuč, nevrološkimi boleznimi ... Osnovna paliativna oskrba se nudi na vseh ravneh zdravstvene oskrbe; lahko jo odlično nudi izbrani družinski zdravnik skupaj s patronažno medicinsko sestro, specialistični paliativni timi, mobilni timi za paliativno oskrbo, Slovensko društvo Hospic … Izvaja se tudi v Domu upokojencev Ptuj in vseh dislociranih enotah. Slovensko društvo Hospic s svojimi strokovnimi delavci nudi več programov: od spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanja odraslih, žalovanja otrok in mladostnikov do detabuizacije smrti in prostovoljstva. Zelo pomembno je povezovanje različnih strokovnih služb za vzpostavitev varnega okolja in dostojanstvenega okolja v zadnjih dneh življenja. Kljub velikim oviram je mogoče najti pot do cilja, pa čeprav je na poti veliko ovinkov. Imamo ljudi, jih najdemo, ko jih potrebujemo. Pomembno je sprejeti ritem vsakega posameznika, mu omogočiti živeti tako, kot si želi, ga spoštovati kot človeka in nikoli kot objekt. Potreben je timski pristop, da se lahko zadovoljijo Foto: Pexels.com fizične, čustvene, socialne in duhovne potrebe. Kakovost življenja je polnejša takrat, ko je bolnim omogočeno sodelovanje s svojci. A na žalost to ni vedno tako. Takrat je posameznik še ranljivejši. Zavedanje minljivosti, strah pred smrtjo. Upanje je zaščitni dejavnik, vir moči za lažje spoprijemanje z boleznijo. Ljudje imamo nizko samospoštovanje, tudi življenja ne spoštujemo dovolj. Še vedno se ne govori dovolj odkrito o smrti, sprejemanju umi- ranja kot nečesa naravnega. Vsi se rodimo in vsi bomo umrli. O tej temi se bo treba v prihodnosti več in odkrito pogovarjati. Metka Bolcar, Aleksandra Minih, dipl. med. ses., Dom upokojencev Ptuj petek z 26. avgusta 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 ¤«®ëxizili룫££ ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 1$6723,/,62 $/),1,3,ÿ &+,&$6 $16=(0( 0$1&$ä3,. 326.2ÿ1,08=,.$17, $720,.+$5021,. 9=52&. '(-$1981-$. 02'5,-$1, ÿ8., $16%5$1(7$ 6$ä$/(1'(52 ./$9æ$5-$ (526, 3261(7(.25)(-ÿ.29(3$5$'( 6,/$+.21$352*5$08 6,3792*/('$7( 91('(/-2$9*867$ REXUL Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www.avtobusniprevozi.eu NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija *(1&,-(Ž:Hz ‡ 1( ,ĭ ,  : 1 -,  H .‡ Œ‡',‡|:('1, hÈ«0k ·X«XzXJ «xXkX#ً POPOLN PAR Šarmerja pod karibskim soncem LEVINJI NATAŠA BEŠTER IN ROMANA DOBNIKAR ŠERUGA zǣƳȒɮȒǼǴʁǣɮƺɎǣًɎƺȅɮƺƮɎɖƳǣǸƏǴƳȒʁǣɮƺɎǣ OHRID – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) LUKA JEZERŠEK PRISEGA NA TRADICIJO ³ɀǣȇȒȅÈȸǝȒȅȇƏÁȸǣǕǼƏɮɖ AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi k ·«k«³kà« #X! JE ZAJELA TUDI ZNANE SLOVENCE kǴƺȸǴƺɮȒǼǴƏًɎƏȅǴƺɎɖƳǣɿǼƏɎȒ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNA 18:00 iz Ptuja UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN 2LHKDHMOQDCRS@UMHJH1@CHN 3DCMHJ@/STI NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMH UBDMN 5H]HU YLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 22 COLOR CMYK stran 22 petek z 26. avgusta 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 26. avgusta 2022 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če svečko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. 23 Minile zate vse so bolečine, v srcu pustila si lepe nam spomine. Čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storila si za nas, hvala ti iz srca. ZAHVALA ZAHVALA V 72. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric, svak ob nepričakovani, prerani izgubi ljubljene žene, mame, babice, sestre, botre, tete in svakinje Metke Šegula Jožef Fridauer IZ ZAGORCEV 56A S POBREŽJA 33B Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom za izrečena sožalja, sveče, pomoč in vso podporo v teh težkih trenutkih. Posebej hvala Lovski družini Ptuj za lovski pogreb, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Benjaminu za opravljen cerkveni obred, govornici za lepe besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, sorodnikom, sosedom, znancem ter nekdanjim sodelavcem za sočustvovanje in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornici ge. Dragici Petek za poslovilne besede, gospodu Janku Vučini za molitev, g. župniku za lepo opravljeno sv. mašo in cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir ter pevcem. Posebej se zahvaljujemo PGD Grabšinski breg, PGD Gabrnik, PGD Majšperk ter Gasilski zvezi Sp. Podravja. Žalujoči: vsi tvoji Žalujoči: vsi njeni Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM 250-litrsko hidravlično stiskalnico za grozdje. Tel. 764 75 31. PIŠČANCE, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM hidravlično stiskalnico, 300 l, in sod inoks, 380 l, cena po dogovoru. Tel. 041 768 188. PRODAM tri teličke, stare 3 mesece. Tel. 041 893 594. 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega partnerja, atija, brata, botra, strica in svaka Ob boleči izgubi mame, tašče, babice, prababice in praprababice Ane Arnečič Janeza Murka S POBREŽJA 18 roj. 1950–2022 nazadnje varovanke Doma upokojencev Muretinci TRNOVEC 9 Zahvala Splošni bolnišnici Ptuj in nevrološkemu oddelku Maribor, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, podjetju Mir, sosedom Mohorkovim, podjetju Boxmark Kidričevo, Društvu upokojencev Sela, Društvu malih živali Ptuj, govornici Roziki Murko, godbeniku za odigrano Tišino in pevcem Feguš, g. župniku Jožetu Petku za opravljen cerkveni obred. Hvala za izrečena sožalja, sveče, darovano cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. patru Tarziciju za molitev in pogrebno sv. mašo in govornici za ganljive besede slovesa. Hvala podjetju Mir za organizacijo pogreba in odigrano Tišino ter pevcem za odpete žalostinke. Še posebej hvala osebju Doma upokojencev Muretinci, ki so lepo skrbeli zanjo. Še enkrat iskrena hvala vsem. Njeni najdražji Žalujoči vsi njegovi NEPREMIČNINE Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. KUPIMO bivalni vikend na Ptuju ali v okolici ter prodamo starejšo kamnito hišo na Ugljenu. Tel. 070 270 130. SPOMIN 26. avgusta mineva eno leto, odkar smo se poslovili od našega ODDAM dvosobno stanovanje, Čučkova – mlekarna, plačilo pol leta naprej. Tel. 040 522 272. Franca Šmigoca IZ REPIŠČ 1, ZG. LESKOVEC PRODAMO - STANOVANJE, letnik 1978, skupne površine 80,50 m2. Cena: 149.000 EUR. 041 684 075 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče v spomin. Družine Polanec, Sečki, Kozelj 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 26. 8. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 26. avgusta 2022 Ptuj z UP! Urbana Panorama Fest 2022 Italija z Filmska diva se podaja v politiko Medgeneracijsko druženje z veliko zabave Gina Lollobrigida za senatorko Letošnjemu drugemu festivalu urbane kulture, ki želi predvsem spodbujati razvoj urbane Italijanska filmska diva Gina Lollobrigida, ki je stara 95 let, je v pogovoru za italijanski kulture oz. medgeneracijsko druženje, je na napovedani dan zagodlo vreme, zato so ga s časnik Corriere della Sera povedala, da se namerava na septembrskih parlamentarnih volisobote prestavili na nedeljo. tvah v Italiji potegovati za položaj senatorke. Foto: Črtomir Goznik Na drugem ptujskem festivalu urbane kulture, ki je zamišljen kot veliko medgeneracijsko druženje, je bilo za vsakogar nekaj, tudi za ljubitelje starodobnikov. Četudi je bilo obiskovalcev manj, kot so se nadejali, je privabil vse generacije, od najmlajših do najstarejših, ki so uživali v raznoliki ponudbi, vrhunski glasbi in pesmi (Rambo Amadeus, pevec, jazz glasbenik, pisec tekstov, tudi ude- leženec evrovizijske popevke s pesmijo Euro neuro pred 10 leti, Maja Keuc, Batista Cadilac, mednarodni projekt Multiversal pod vodstvom Blaža Švagana in drugi), druženju, sprehodu po arheološkem parku Panorama in obisku rovov pod gradom, dvigu z balonom, zabavi za najmlajše z Arbadaparkom itd. Ptujski umetnik grafitar Aleksander Fenos pa je tudi letos v živo ustvarjal grafit, velik štirikrat pet metrov. Tudi letos so organizatorji zbirali sredstva za dober namen za društvo Up-ornik, za plačilo položnic ljudem v stiski. Festival UP! Panorama Fest 2022 je dosegel sporočilnost in se vrača v letu 2023. MG V pogovoru je povedala, da je utrujena od poslušanja stalnih prepirov politikov, ki nikakor ne pridejo do bistva. Kandidirati namerava na kandidatni listi levih strank v Rimu, med katerimi so tudi komunisti, piše Corriere della Sera v svoji spletni izdaji. V primeru izvolitve je Lollobrigida napovedala, da se bo borila za to, da bodo ljudje lahko odločali na več področjih, od zdravja do pravosodja. »Italija je v slabem stanju, želim narediti nekaj dobrega in pozitivnega,« je povedala. Lollobrigida velja za eno največjih div italijanskega filma. Ob drugih italijanskih igralkah, kot so Sophia Loren, Claudia Cardinale in Monica Vitti, je po drugi svetovni vojni dosegla svetovno slavo in bila med največjimi filmskimi zvezdami. Vrhunec filmske kariere je dosegla v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je med drugim blestela v filmu Notredamski zvonar. Kasneje se je uveljavila tudi kot fotografinja in kiparka. Za časnik Corriere della Sera je še povedala, da je pred odločitvijo govorila s svojim odvetnikom. Zaradi družinskega spora namreč na podlagi odločitve sodišča sama ne sme odločati o svojem premoženju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V politiko je skušala vstopiti že leta 1999, ko je kandidirala za evropsko poslanko, a ni bila izvoljena. »To je bila izkušnja. V življenju lahko izgubiš in lahko zmagaš,« je dejala Lollobrigida. V Italiji bodo po nedavnem odstopu premierja Maria Draghija 25. septembra na predčasnih volitvah izbirali nov parlament, kandidatne Foto: FB liste pa morajo stranke predložiti do 21. avgusta. V javnomnenjskih anketah trenutno vodijo desne stranke Bratje Italije, Liga in Naprej Italija. Sta plastika. mi prevladuje Med plehpička *** e prizadene. ena suša nič n ob n a p k ro ih Tatinsk *** žjih. Mulci socialnih omre ečem križu, a n a tn le p m pa na Rd ilija visi ko Znančeva fam oku in Twitterju, tastaradva , Tik T D. na Facebooku Karitas in CS *** , ni plemenc! Kdor ne skače *** v javnosti. pred slačenjem ancev. e ks le p m ko e am hujš ih Mohik Iz leta v leto im poslednjih nepotetoviran *** i udarec. moškega najtrš za je d u ki Meh AFORIZMI Foto: Črtomir Goznik Nastopil je tudi Popperkeg Orchestra. en Sem namreč ed BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Bogastvo poezije, vinskih okusov in glasbe Še danes in jutri bodo na Ptuju potekali številni dogodki v okviru 26. festivala Dnevi poezije in vina. Od petkovih dogodkov omenjamo dopoldanski pogovor v dominikanskem samostanu, začel se bo ob 11. uri, z avtorico letošnjega odprtega pisma Evropi Chus Pato, eminentno pesnico in kritično premišljevalko, ki nagovarja Evropo in osvetljuje najbolj pereče teme našega časa. V rovu pod gradom bo ob 15.30 pesniški posvet, na katerem bosta dva pesniška gosta spregovorila o umetnosti poezije brez moderatorja. Hudo pokušnjo s pogovorom z vinarjem Mitjo Hergom, degustacijo vin in pesniškim branjem bo gostila Branka Bezeljak. Nadvse zanimivo bo tudi pri gostiteljih, družini Sölöši Bračko, kjer bodo gostili dva pesnika, dva glasbenika in dva vinska vzorca pod naslovom Poezija, glasba & wine. Na mestni tržnici bo po velikem pesniškem branju povabil še koncert Hamo & Atribute 2 Love. Na dvorišču za Mestnim kinom pa se bo ob 23.30 začela festivalska projekcija nagrajenega filma Zastoj režiserja Vinka Möderndorferja, ki jo bo popestrila degustacija vin sovinjon. V Fürstovi hiši bodo danes odprli razstavo, ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in družina Conrad Fürst & Söhne pod naslovom Fürsti: pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vinom. Dogajalo pa se bo tudi na mostu za pešce, kjer bodo tudi letos pripravili večerjo na mostu, edinstveno kulinarično doživetje z zgodovinskim razgledom ter vini in glasbeno spremljavo. Letos bodo pri dogodku gostilne Ribič in Zavoda za turizem Ptuj sodelovali tudi dijaki 3. letnika Šole za ekonomijo, turizem in gostinstvo. To je priložnost za pridobitev dragocenih praktičnih izkušenj s področja gostinstva v gostilni Ribič, ki se ponaša z dvema kapama Gault&Millau. V soboto dopoldan bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju potekal pogovor z letošnjima častnima gostoma festivala Dnevi poezije in vina pod naslovom Religiozno, sublimno, Carolyn Forche in Tomaszom Rozyckim. Govorili bodo o tem, kako vstopa v poezijo religiozno in sublimno, kje poteka ločnica med svetimi in posvetnimi konotacijami ter kakšne vzpo- rednice lahko najdemo v njunem pisanju. Hotel Mitra bo popoldne gostil pesniški posvet z dvema pesnikoma, ki bosta o umetnosti poezije, govorila brez moderatorja. Na dogodku Poezija vina, ki se bo na Mestnem trgu začel ob 17. uri, se bo predstavilo več kot 20 vinarjev in tudi več ponudnikov hrane. Dogajanje bo pospremila živa glasba, obiskovalci pa se bodo lahko preizkusili tudi v slikarskih podvigih. Tudi cirkuške poezije ne bodo manjkalo. V tej vlogi bosta umetniški dvojec Arbadakarba. Zanimivo pa bo tudi na posebni slikarski delavnici pod naslovom Slikanje in vinčkanje, ki bo potekala ob kozarčku vina. Jutri vabi tudi šansonjer, trubadur Tomaž Hostnik, v Fürstovi hiši pa bodo potekale delavnice velnesa duha in telesa. Na mestni tržnici bo še zadnje veliko pesniško branje, na katerem bo sodelovala tudi avtorica Odprtega pisma Evropi. Nastopila bo novomeška zasedba Moveknowledgement. Zabava ob zaključku 26. festivala Dnevi poezije in vina pa se bo preselila v kavarno Bodi. Še več dogodkov letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je zapisanih v knjižici, saj le-ta poteka v še 14 drugih krajih. Na spletni strani Visit Euro- pe Guides pa lahko tokrat preberete članek o doživetjih za mlade. Slovenija tokrat predstavlja najboljša doživetja na prostem, ki so kot nalašč za mlade popotnike (tudi po srcu), ki iščejo drzne poletne avanture. Evropa je izjemna destinacija za mlade, ki se ponaša s številnimi možnostmi za zabavo, raziskovanje kulture in tradicij in najbolj norimi adrenalinskimi doživetji. Prav temu skoraj v celoti namenja pozornost tokratni članek o Sloveniji, ki ga je Slovenska turistična organizacija pripravila pod naslovom V Sloveniji bo vaše srce poskočilo. Odstira različne možnosti za doživetja na prostem, na vodi, v zraku, na trdnih tleh ali pa celo pod zemljo ter tudi odkriva kulturne lepote Slovenije. Letošnji dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bodo 50. po vrsti. To je tudi pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje o tem, kateri po vrsti bodo letošnji dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Nagrado bo prejela Sonja Erlač (Zabovci). Danes sprašujemo, katero mesto, tudi partnersko mesto Ptuja, se ponaša z najdaljšo grajsko utrdbo v Evropi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero mesto se ponaša z najdaljšo grajsko utrdbo v Evropi? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Foto: Črtomir Goznik V rimski čas so letos vrnile že 15. Rimske igre. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.