Stev. 328. * trstu, v petek, 24. novembra 1916. Letnik Alf. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Uiica Sv. Frtn£i|ka Asiskcga št. 20, I. nadstr. — Vs! dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma tt ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne »Edinosti*, vpisane zadruge t oir.cjenlm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -...............■ 12.— za tri mesece............ • . . . 6.— za nedeljsko Izdajo m celo leto....... 5.20 za pol leta..............♦ - • 260 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Stevflke po 10 vinarjev. Oglasi .se računajo na milimetre v širokostl ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek „Edinosti". Naročnina la reklatracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi »Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 8M.652 oko Franca Jožefa I. ■ Cesar Karel I. aru! Cesar na mrtualkem odru. Pogreb dne 30. novembra ob treh popoldne. - Splošno Memle y MMil Cesarjeva poslovitev od Njegovih narodov. DUNAJ, 23. (Kor.) Posebna izdaja „Wiener Zeitung" objavlja sledeče: „Preminulo Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo Franc (ožef L je v Najvišji včeraj odprti oporoki bla-govoliio izdati na Svoje narode in armado in brodovje sledeče poslovilne besede : Mojim ljubljenim narodom se iskreno zahvaljujem za zvesto ljubezen, ki so jo dokazali Meni in Moji hiši v srečnih dneh kakor v težkih časih. Zavest te privrženosti je ugodno učinkovala na Moje srce in Me je krep-Čala v izpolnjevanju težke vladarske dolžnosti. Naj bi isto patrijotično mišljenje o-hranili tudi Mojemu vladarskemu nasledniku. Tudi Moje armade in brodovja se spominjam s čustvi iskrene zahvale za hrabrost in zvesto vdanost. Njihove zmage so me navdajale z veselim ponosom, nezakrivljena zla usoda z bolestno žalostjo. Odlični duh, ki je od nekdaj preveval armado in brodovje kakor tudi Moje obe domobranstvi, mi je porok, da bo zamogel Moj vladarski naslednik nič manje računati nanje kakor Jaz." tm Km! L armad! is UfoHoula. DUNAJ, 23. (Kor.) »Streffleurs Militar-blatt« javlja: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostljlvejše blagoiz-volilo izdati naslednic armadno in bro-dovno povelje: Arniodno in Uredovno povelje. Vojaki! Vaš Najvišji vojni gospod, Moj vzvišeni stari stric, cesar in kralj Franc Jožef I., ki je skozi desetletja z ljubeznijo in skrb-Ijivostjo vodil Vas, Vaše dede In očete ter je kot oče skrbel za Vas, se je preselil k Bogu. Vedno svetel vzor v zvestem izpolnjevanju dolžnosti, je Njegovo Veličanstvo pokojni vladar do skrajnega napora vso Svo)o modrost, vse Svoje življenje posvečal blaginji domovine; dokler so vzdržale moči, so bile Njegove misli pri Vas, Njegovih ljubljenih, hrabrih vojnlkih. Vojaki! Trde, ali slavne dnove te gigantske borbe sem dosedaj preživljal z Vami. V velikem času stopam sedaj iz Vaše srede kot Najvišji vojni gospod na ček) Svoje v bajti izkušene armade in brodovja, v neomajni veri v našo sveto pravico in v zmago, ki jo bomo z božjo pomočjo v družbi s svojimi zvestimi zavezniki priborili naši pravični stvari. Duh presvetlega pokojnika bo z Vami ter Vas bo podžigal k nadaljnemu junaškemu boju, da nam bo usojeno, da položimo ob Njegovem mrtvaškem odru venec zmage kot zrak naše zveste hvaležnosti za vso ljubezen in skrbljivost Njegovega plemenitega srca, ki je neprestano bilo za Njegovo zvesto brambno silo. Dunaj, 22. novembra 1916. KAREL 1. r. NOVA PRISEGA ARMADE. DUNAJ, 23. (Kor.) Na ukaz cesarja Karla I. se je vršila danes dopoldne v območjih vojaških poveljstev monarhije obnovitev prisege čet na ime cesarja Karla I. Pred tem aktom so se vršile službe božje za čete, pri Čemer so duhovniki na-glašali važnost prisege. Kronanje cesarja Karlo L DUNAJ, 23. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitur.g* objavi sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi dr. K6rber! V svesti si Moje usta-vopravne obveznosti glede zaprisežene obljube, zahtevane v členu 8 državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 za izvrševanje vladarske in izvrševalne oblasti, pričakujem Vaših predlogov, tičo-čih se izpolnitve teh določil. Dunaj, 23. novembra 1916. Karel m. p. ________Korber m. d. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Jutrišmi u-radni list priobči na čelu lista sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof Tisza! Z namenom, da se dam kolikor mogoče hitro kronati za kralja Ogrske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, Vam naročam, da stopite v zvezo z državnim zborom in da me obvestite o predlogih. tičočih se te zadeve. Dunaj, 23. novembra 1916. Karel m. p. Tisza m. p. Cesar na mrtvaškem odru. Pogreb. DUNAJ, 23. (Kor.) V smislu konečnih odredb glede pogrebnih svečanosti za pokojnim cesarjem in kralfera Francem Jožefom, bo truplo v pondeljek ob 10 zvečer prepeljano z schonbrunnskega grada v dvorno grajsko župno cerkev, kjer se položi na mrtvaški oder. Sprevod se bo vršil po Mariahilferstrasse, Burgringu In skozi zunanja grajska vrata. Prevoz se bo vršil po predpisanem obredu. Krsta bo izložena v dvorni grajski cerkvi. Dostop za občinstvo bo dovoljen dne 28. in 29. novembra od 8 dopoldne do 6 zvečer in dne 30. novembra od 8 zjutraj do 12 opoldne. Pogreb se bo vrši! z vsem v obredu predpisanim velikim žalnim bleskom dne 30. novembra ob 3 popoldne. Veličastni sprevod se bo začel pomikati že pred drugo uro iz dvornega gradu in bo šel po zunanjem grajskem trgu, Burg-, Opern-, Kar-tner-, Kolowrat-, Kaiser Wl!helm- in Stu-benringu preko Aspemplatza in Franz Jo-sefkai in odtod po Rotenturmstrasse v cerkev sv. Štefana, kamor dospe ob 3 popoldne. V cerkvi sv. Štefana bo kardinal, knezonadškof dr. Piffl ob veliki duhovski asistenci izvršil slovesno blagoslovitev, nakar odide žalni sprevod po Kart*er-strasse in preko Novega trga proti kapucinski cerkvi, kjer polože truplo vladarja v kapucinsko grobnico. DUNAJ, 23. (Kor.) Pogrebna svečanost za pokojnim cesarjem in kraljem Francom Jožefom se razvije v veliko žalno manifestacijo. Mrtvaški sprevod bo šel v četrtek, dne 30. t. m., iz dvornega grada preko Burgplatza, Ringstrasse in Wollzeile proti cerkvi sv. Štefana, kjer bo kardinal, knezonadškof dr. Piffl, izvršil slovesno blagoslovitev. Žalne manifestacije. DUNAJ, 23. (Kor.) V sejni dvorani dunajskega občinskega sveta se je vršila danes dopoldne žalna manifestacija za cesarjem Francom Jožefom, ki so se je udeležili občinski svetovalci vseh strank, o-krajni načelniki vseh okrajev in zastopniki mestnih oblasti in podjetij. DUNAJ, 23. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila plenarna seja borzne zbornice, na kateri je bila sklenjena žalna manifestacija za pokojnim vladarjem. Predsedstvo je sklenilo, da ostane v znamenju globoke žalosti borza do pondeljka zaprta. — Dvorno žalovanje v Berolinu. BEROLIN, 23. (Kor.) Dvorno žalovaije za Njeg. Veličanstvom cesarjem in kraljem Francom Jožefom je bilo določeno na 14 dni. Cesar Vinem — čistilu Karla. BEROLIN, 23. (Kor.) »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je poslal cesarju Avstrije in kralju Ogrske sledečo brzojavko: »Najgloblje potrt vsled smrti Tvojega Visoko čislanega strica cesarja Franca Jožefa, Ti izrekam Moje najiskrenejše in najprisrčnejše sožalje. Vladanje preminulega cesarja, ki je z božjo milostjo doseglo dobo 68 let, bo živelo v monarhiji kot doba blagoslova. Narodi Avstrije žalujejo za voditeljem, do katerega so imeli popolno zaupanje in vročo ljubezen. Mi, ki pripadamo mlajši generaciji, smo bili navajeni, da smo smatrali čestitljivo postavo preminulega vladarja kot vzor najlepše vladarske kreposti in pravega kraljevega izpolnjevanja dolžnosti. Nemška država je zgubila v Njem visoko čislanega prijatelja. Sredi največje svetovne vojne je božja nedoumna volja poklicala Njega, ki je bil do zadnjega vzdihljeja zvesit Svojim zaveznikom, k sebi in mu ni več dovolila, da bi doživel izid boja in povratek miru. Vsemogočni naj mu podeli po Njegovem dolgem in blagoslovljenem delu večni pokoj, Tebi pa moč in pomoč, da boš nosil težko breme, ki Ti je pripadlo v Tako resnem času. Naj vlada nad Tebot in Tvojimi narodi blagoslov pokojnika. V iskrenih molitvah in v najzvestejšem sožalju mislim nate. Viljem«. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Karel je nato odgovoril: *V usodepolni uri, ko je bil Mo$ pre-vzvišeni stric. Nieg. Veličanstvo cesar in kralj poklican h Gospodu in je Mene, Mojo hišo in dežele Avstro-Ggrske navdala naj-grenkejša žalost. Mi je bilo globoko pre-tresujoče sočutje, ki si Mi je izrazil Ti, zvesti prijatelj.žalosti polna tolažba. Moja najiskrenejša hvala za to in za počeščenje in pravo prijateljstvo, ki si je ohranil do pokojnika, ki Te je tako visoko cenil. Kakor ste Tvoja in Njegova zavezniška zvestoba stali trdno kakor skala v sedanji svetovni vojni, tako naj ostane za naju, spremljata naj naju svitli spomin in blagoslov pokojnika na skupni poti častnih u-sp.^Jiov naše strani. V zvestem prijateljstvu Ti stiska iskreno roko. Karel.« Armadno piveiie cesarja Vlljeir a. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad javlja: Armadni naredbeni list objavlja naslednje armadno povelje: Po božjem sklepu se je včerajšnji dan Veličanstvo cesarja Avstrije in apostolskega kralja Ogrske po skoraj 68 letnem, bogato blagoslovljenem vladarju ločilo iz delapolnega življenja. V odkritosrčni žalosti, združen z njegovim z nami v prijateljstvu tako tesno zvezanim narodom, z njegovo armado, ki se je z nemškimi četami na številnih bojiščih te svetovne vojne bojevala, z njimi krvavela in zmagovala v zvestem orožnem bratstvu, stojim s Svojo hišo, Svojo armado in vso domovino prešinjen z največjo bolestjo ob mrtvaškem odru tega veleplemenitega monarha in zvesto izkazalega se zaveznika. Mojemu v Bogu počivajočemu gospodu dedu v iskrenem prijateljstvu udan, je bil visoki pokojnik meni drag očetovski prijatelj in svetovalec. Globoko korenini v srcu nas vseh spomin nanj. Njegova vzvišena vladarska postava blesti v zgodovini vseh časov. Kot generalni vojni maršal in šef dveh polkov dolgo časa sem v tesnih odnošajih z Mojo armado, izgublja ta armada v preminulem cesarju visokega pokrovitelja, kojega številnih dokazov inilostljive dobrohotnosti in živega zanimanja se bo ta armada spominjala v večni hvaležnosti. Globoko občutena potreba mi bo, da odredim tudi vnania znamenja žalosti. — Zapovedujem: Vsi častniki armade na bojišču in v posadkah si, kolikor to dopuščajo sedanje razmere, na-denejo žalne znake. 2. V mojem Velikem glavnem stanu, pri cesarja Franca gard-nem grenadirskem polku št. 2. in pri hu-zarskem polku cesarja Franca Jožefa Avstrijskega kralja Ogrskega (šlezvik-hol-štajnski) št. 16. traja to Žalovanje tri tedne. 3. Tekom prvih tri dni tega žalovanja: a) morajo imeti vsa vojaška službena poslopja v domovini zastave na poldrcg; b) ravnotam, razen pri znamenju ognja in alarmu, se čete ne smejo dotakniti inštrumenta. 4. Pogrebnih svečanosti se morajo udeležiti odposlanstva gori imenovanih dveh polkov in s. vestfalskega huzarske-ga polka št. 11. v vojni uniformi in s pre-vlako preko čelade, in sicer v sledeči moči: Od nadomestnega batoljona cesarja Franca gardnega grenadirskega polka št. 2. en štabni častnik, en stotnik, en nadpo-ročnik in en poročnik. — Veliki glavni stan, 22. novembra 1916. — Viljem. Prevzetle cesarske dedščine. Z Dunaja se poroča 22. t. m.: Tekom noči so se v mali dvorani schonbrunnske-ga gradu zbrali dvorni in državni dostojanstveniki, vojaški funkcijonarji in dunajski mestni poveljnik. Postavili so se v po-lukrogu okoli prestolonaslednika. Ravnatelj kabinetne pisarne je prej izročil prestolonasledniku tajni ključ. Najvišji dvorni mojster prestolonaslednikov, grof Berch-told, je stal za njim. Minister zunanjih stvari, baron Burian, je nagovoril prestolonaslednika in mu je sporočil vladarjevo smrt, izrazil svoje globoko sožalje ter naj-vdanejše spoštovanje dvornih in državnih dostojanstvenikov. Prestolonaslednik je odgovoril v kratkih besedah. Nato je minister zunanjih stvari, baron Burjan, ponovno stopil pred prestolonaslednika. Poklonil se je trikrat pred njim in ga vprašal, ali hoče sprejeti prestol, čigar edini upravičeni dedič je. Ob sočutni tišini je odgovoril prestolonaslednik, da hoče, ker je nepojmljiva usoda poklicala njegovega preljubega strica, prevzeti in nastopiti dedščino. Nato je minister zunanjih stvari zopet stopil predenj in prosil potrebnih odredeb. Prestolonaslednik je stopil pred državne dostojanstvenike, jim zagotovil svojo naklonjenost in izjavil, da jim izpregleduje ponovno zaprisego. Nato se je izdalo sporočilo tujim dvorom. Kakor se čuje, se cesar jutri (23. t. m.) preseli v cesarske prostore v cesarskem dvorcu. 22. t. m. popoldne se je pred vrati schonbrunnskega srradu namestila dvoina častna straža. Po 10. uri so dospeli člani vladarske hiše, da se poklonijo novi cesarski dvojici. Ob 11 so bili zbrani vsi člani. Najvišji obredni mojster je dal s palico tri znamenja, nakar se je pojavila cesarska dvojica in se vsedla na prestola, stoječa ob steni bele dvorane schonbrunnske-ga gradu. Nato je sledila poklonitev cesarski rodbini in sprejemanje izrekov soža-lja. Po poklonitvi se je brala v schon-brunnski kapeli maša zadušnica za pokojnim cesarjem, ki so se je udeležili vsi člani cesarske hiše. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta_gen. polk. nadvojvode Jožefa: Ob dolenji Černi smo se ustavili na levem bregu. Sicer na Vlaškem nič novega. Na odrski vzhodni meji in v Gozdnih Karpatih je bilo poizvedovalno delovanje živahneje. — Fronta princa Leopolda Bav.: Mestoma stopnjevani topovski boj. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega Štaba; pl. Hofcr, fml. ffsmfko urnim porodilo. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: V večernih uraii je sovražni topovski ogenj na obeh straneh Ancre in v oddelku SaHly naraščal. Delni napadi Angležev severno Gue-udecourta in Francozov proti severoza-padnemu obronku gozda St. Pierre Vaast so se izjalovili. •Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Južno Smorgona so bife po močni topovski pripravi prodirajoče ruske patrulje pregnane. Jasno vreme je povzročilo na raznih točkah med Vzhodnim morjem in Gozdnimi Karpati živahnejše topovsko delovanje. — Fronta gen. polk. nadvojvode Jožefa: Na vzhodnem robu Sedmograške boji poizvedovalni!! oddelkov. Rusi se tamkaj ojačujejo. Na Vlaškem se položaj ni izpremenil. Pri Cra-iovi smo poleg drugega plena zasegli 300 železniških vozov. Balkansko bojišče. — Macken-seuova armada: V Dobrudži in ob Donavi na več točkah topovski ogenj. — Mace-donska fronta. Boji vzhodno Ohridskega jezera so se končali z umikom sovražnika. Na nemško-bolgarski fronti med Prespan-skim jezerom in vzhodnim tekom Čeme so bili večkratni delni napadi ob višinskih postojankah, vzhodno Paralova pa močni napadi odbiti. Prvi generalni kvartinnojster: pl. Ludendorff. Romunski frankiirerji. BEROLIN, 22. (Kor.) »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« piše: Romunsko kmečko prebivalstvo se glasom vseh poročil nemških čet na zavraten in protipo-staven način udeležuje bojev, ki so bili tako hitro zaneseni v njegovo lastno ozemlje. Posebno posamezne konjenike in tren, tudi cele trenske kolone napada romunsko prebivalstvo iz zasede. Zelo često je moralo naše hrabro bagažno moštvo pograbiti za orožje, da se brani proti povsod pojavljajočim se romunskim franktirerjem. »Nouvelist de Lyon« razglaša z očividnim zadoščenjem, da na Romunskem pri obrambi domačih tal sodelujejo starčki, ženske in otroci. Po hudih izkušnjah, ki so jih imele nemške čete pri pohodu skozi Belgijo in severno Francijo s fanatičnim prebivalstvom, ki se ni strašilo nobenega zločina, se bodo znale sedaj proti temu nepostavnemu uačinu vojevanja bolje varovati. V Romuniji se bojujoče nemške čete so dobile ukaz, da pozovejo ne samo civiliste, ki sodelujejo pri bojih, ampak tudi oblasti takih krajev na odgovor, ker je z ozirom na mirno mišljenje romunskega prebivalstva izven vsakega dvoma, da je povzročitelje tega škodljivega, mednarodnemu pravu nasprotujočega gibanja prebivalstva iskati v oblastih samih. Z romunskega bojišča. BERN, 21. (Kor.) „Temps* piše o položaju na Romunskem: Ne da se oporekati, da centralni vlasti dosezate na Romunskem uspehov. Romunska ni še premagana, končno-veljavno premagana. Slabo je zasnovala voojn in Rusi so jej prišli na pomoč z neko počasnostjo. General Falkenhayn je zanesel napad v Valahijo. Nadejamo se, da romunske čete pravočasno dospejo iz molela vske-ga območja in da rciijc situvacijo. Ako pa bi bila Romunska res premagana, kdo v Franciji. Angliji in Rusiji, ali v Italiji, — bilo katerihkoli krogih — bi se drznil govoriti o kakem predčasnem miru ? Bolgarsko mtm poročilo. SOFIJA, 22. (Agence tel. Bulgare.) Poročilo generalnega štaba. 22. novembra. — Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespskim jezerom spopadi med stražami. Sovražna pehata, ki je prodirala severno Bitolja, je bila vržena. V kolenu Črne reke so se vsi trdovratni napadi proti hribu 1050 vzhodno Paralovega razbili ob trdovratnem odporu nemških gardnlh strelcev. Južno Bitolja smo z ognjem svoje artiljerije sestrelili sovražni aeroplan, kl je goreč padci na tla za sovražnimi črtami. Na obeh straneh Vardarja, v vznožju Bela-š!ce planine in na strumski fronti slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali EgeJ-skega morja mir, — Romunska fronta: Od Donavi na nekaterih odsekih osamljen pehotni In arMjerljskl ogenj. Romuni potapljajo svoje vlačilce na Donavi. Razdejali so železniški mo t pri vasi Dudassu zapadno Turnseverina ter most pri pristanišču Morabia. V zadnje imenovanem mestu so zažgali tudi zaloge petroleja. — V Dobrudži slabotno delovanje artiljerije in boji med pred-stražami na našem desnem krilu. Ob crnomorski obali. mir. SOFIJA, 23. (Kor.) Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom se je sovražnik po kratkem boju umaknil proti jugu. Napad sovražnika na vzhodno obal Prespanskega jezera se je izjalovil. Višino 1050 zapadno vasi Paralovo je sovražnik napadel vnovič, a zaman; imel je težke izgube. Pri kraju Budamcrci smo z uspešnim napadom zasedli sovražile strelske jarke. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. — Romunska fronta: Položaj neizpremenjen. Tu?sKo umsiT poročilo, CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisi-: Eno naših letal je pognalo obe sovražni, ki ste pluli nad našimi postojankami, v bes:. Eno letalo je bilo prisiljeno, da je pristalo. Dva drugi letali, ki ste pluli nad Šat el drabom, ste metali bombe na prebivalstvo okolice. — Perzijska fronta: Zasedli smo 30 km severovzhodno Bridšarja nahajajoči se krai Mihr Abad. — Kavkaška fronta: Na desnem krilu mir. V središču in na levem krilu smo odbili nenadne napade sovražnika z izgubami zanj. — Z ostalih front nobenih važnih dogodkov. Sovražna uradna poročila« Rusko poročilo. 21. novembra (Kor.) — Zapadna fronta? Na fronti obojestranski pehotni in topovski ogenj, ki je bil ob obrežju Stohoda v ozemlju Malagorska srdiieji. Težka in lahka artiljerija sovražnika je obstreljevala ozemlje pri Harbuzovu in Hukalovcih, zapadno Novega Aleksinca. V gozdnih Karpatih je izvršil sovražnik v ozemlju 5 vrst severno mesta Pnejni (Pinion?) napad, ki pa je bil odbit. — Romunska fronta: Na Sedmograškem je sovražnik z enako silo nadaljeval napad v dolini Alute. Pod pritiskom sovražnika so se umaknile romunske čete počasi in med boji proti jugu. V dolini Jiu so se Romuni, ogroženi od številno močnejših sil, umaknili v ozemlje kolodvora v Filiasi. — Donavska fronta: V Dobrudži je položaj neizpremenjen. iz Kriza na Grškem. ATENE, 21. (Agence Ha vas — Kor.) Včeraj se je vršila razprava proti desetorici oseb, ki so bile obdolžene napada na francosko poslaništvo. Vsi obtoženci so bili obsojeni radi motenja hišnega miru na tri mesece zapora. Radi nedovoljenega nošenja orožja Je bil glavni obtoženec obsojen na tri leta zapora, vsi drugi pa vsak na 15 mesecev. ODHOD ZVEZNIH POSLANIKOV IZ ATEN. RIM, 3. (Kor.) Agenzia Štefani poroča z dne 22. t m. iz Aten: Poslaniki in konzuli osrednjih držav in njihovo osobje, kakor tudi 22 od admirala Fourneta določenih nemških podanikov bodo morali jutri zjutraj zapustiti Atene. Odvedeni bodo po uradniku ministrstva za vnanje stvari in enem višjem oficirju na grški parnik Mikali«, ki jih odpelje v Dedeagač. Admiral Fournet je direktno poučil konzule osrednjih držav, da mora skupno ž njimi oditi iz Aten vse osebje arlieoiobiiii zavouov. CIVILNA SLUŽBENA DOLŽNOST V NEMČIJI. BEROLIN, 22. (Kor.) VVolfov urad javlja: Zakonski načrt o domovinski pomožni službi se glasi: § 1. Vsak moški Nemec od 17. do 60. leta starosti Je, če nI poklfcnn v slufbo v sili, obvezan v Stran n. »Euimusr stev. 3z». V Trstu, ane 24, novembra 1916. ck^mavinsko pomožno službo tekom voj-ivesneji obliki, da hoče vse Svoje življenje, Tu bi imele slediti naše pripombe. Silijo ne. — § 2. Kot domovinska pomožna služ-1 in Svojo moč posvečati tej visoki nalogi ba velja poleg službe pri uradih in oblastvenih napravah posebno delo v vojni Industriji, poljedelstvu, bolniški strežbi, v vojnogospodarskih organizacijah vsake vrs'e ter drugih obratih, ki so neposredno ali prsredno pomembni za namene vojevanja in ljudske oskrbe. Vodstvo domovinske pomožne službe je poverjeno pri kra Ijevem pruskem vojnem ministrstvu usta- vori narodom Svojo prvo vladarsko be V globoki žalosti po pokojnem vladarju je prišlo narodom blažilno, tolažilno bla- govestje. V zadnjih dneh so prihajale v svet razne vesti o bodočih načrtih glede preuredbe države, ki so — saj smemo biti toliko odkritosrčni! — vzbujale resne bojazni. Atmosfera se je zdela nekam tesnob- nam iz peresa. Sedanje razmere pa nas silijo, da mirno čakamo razsodbe državnega sodišča in — drugačnih časov. Domale vesti. Politično društvo »Edinost« vabi svoj , odbor in zastopnike narodnih društev trna. Manifest cesarja Karla, s katerim go- zaških na važen pogovor v svoje prostore novljenemu vojnemu uradu. — § 3. Zvezni svet izda v izvršitev tega zakona potre- sedo, je mahoma izčistil atmosfero in odpravil bojazni. Na cesarjevi besedi ne bne določbe. Kršiteljem zakona more smemo dvomiti, niti ne dovoljuje zasuka-zagro/iti jtčo do enega leta in denarne Vanja in ugibanja. Verovati ji moramo. In globe do i(W)Os) mark aii eno teli kazni aii; cesarjeva beseda zagotavlja narodom da so pa zapor. § 4. Zakon stopi v veljavo z g dnevom proglasitve. Zvezni svet določi čas razveljavljenega zakona. — V utemeljitvi se pravi med drugim: Da se zagotovi zmaga, je treba, da je moč vsega naroda u službi domovini. Z zakonom naj bi se ustvarila zakonita obveza domovinske pomožne službe. Kot v vojaški službi, ne sme pri vsej tej uredbi veljati noben obzir na socijalne raziiKe. Da bi se izrekla enaka prisilnost tudi za ženske, se ne zdi potrebno, ker se bo. deloma sila nemške žene. ki se ie doslej tako izkazala, mogla _________ ^________ _______ v bogati meri dajati na razpolago brez vja(larja na težki njegovi vladarski poti posebne slic. in božji blagoslov počivaj na njegovih de- lih za blaginjo države in srečo in zadovoljstvo nje narodov! Jim zajamčene vse ustavne svoboščine, njihova magna charta: enakopravnost in narodna svoboda, da bodo vsi v isti meri deležni vseh dobrot in pravic, ki fih sta-tuirajo državni zakoni! Narodom ie došlo vladarjevo blagove-stje, da morejo mirno in z zaupanjem zreti v bodočnost. Velik dar je naklonil cesar Karel narodom že s prvim Svojim vladarskim činom. Pridobil si je žnjim vsa njihova srca polna velikega daru — njihove hvaležnosti. Sursum corda! Bog spremljaj novega ZDRAVNIK M. Dr. Koral Pmlili stanuje v Trsta, nI. Giulla 76 1X1. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carin;ia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroške bo* lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Angleška bolnišmfka ladja potopisna v F.gejskein morju. LONDON, 22. (Kor.) Admiraliteta javlja. da jc bila angleška bolnišniška ladja »B ritan ia« (4750 ton) 21. t. m. zjutraj v Egejskem morju potopljena z mino ali torpedom. 1106 oseb se Je rešilo, med njimi 28 poškodovanih. Ceni se, da je 50 oseb utonilo. Pet© voino posolilo. Um Kore! Svojim narodom. Življenje ima svoje železne zakone, svoje potrebe in svoje neizprosne zahteve. Ziv-IJeiiie ima svojo nepretržno kontinuiteto. Razvija se dalje in se ne da zaustaviti po nobeni sili. Tudi pred veličastjo smrti se iie umika in tudi ne zaustavlja življenje. Realno življenje gre dalie svojo pot in se ne izoglblje niti čutstvenemu življenju. Razvija se po svojih zakonih, zahtevah in potrebah ter gre preko vseh sentimentalnosti, preko najnežnejih čutstev. Naj te prešinja veselje, ali pritišće žalost k tlom, življenje zahteva od tebe, kar mu gre. To že, če si navaden človek. Koliko bolj od n H h, ki jih je rojstvo postavilo na visoka mesta, jim poverilo veliko po- V naši včerajšnji številki smo govorili o obliki štiridesetletnega amortizačnega državnega posojila, danes se pa pobavimo z drugo obliko vojnega posojila in sicer z _______ ^ ^ ^ _...... davka prostimi SV2 odstotnimi, 1. junija j (štara~mitiđca) i n Trst 7*"(ul. Štadion). 1922. vmljivimi državnimi zakladnicami.! ^ pofoko ^ t m obhajaIa v Rožni dolini pri Ljubljani Franc Mermolja (ulica Sv. Frančiška 20) v soboto 25. t. m. ob 3y*> pop. Desetletnica »mrt? pesnika Simona Gregorčiča. Dne 24. t. m. poteče deset let, odkar je Simon Gregorčič zattsnil svoje oči. Trnovski župnik v Ljubljani, g. Ivan Vrhovnik, ki je bil pokojnemu pesniku zvest pobratim, je svojemu pobratimu vsako leto na smrtni dan priredil zadušnico, ki seveda tudi letos ne izostane, ki jo bo služil — begunec župnik-dekan in pokojnega Simona Gregorčiča prijatelj in sošolec Filipič. »Slovenski Narod« poživlja Ljubljauo, naj se onega dne spomni velikega pesnika z udeležbo na zadušnici in pa z malim prispevkom v prilog ljubljenki Simona Gregorčiča — družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi v Trstu je imel pokojni pesnik celo armado navdušenih čestilcev, ki naj tudi na isti način proslavijo spomin od Boga poslanega nam pesnika in proroka v divnem umotvoru -Soči«. Kdor ni med branitelji na Soči, se najlepše oddolži spominu pesnika s tem. da s činom narodne radodarnosti prrspeva k obrambi slovenskega značaja ozemlja ob Soči. Razširjenje službe sprejemanja zavitkov. Z dnem 25. t. m. se zopet uvede služba sprejemanja zavitkov tudi pri poštnih uradih Trst 3 (borzni trg). Trst 6 |19IHIIRIKnmagillllBldHHII| vinarjev pri litru dražji, kot pa iz kateregakoli kota Kranjske dežele v Ljubljano, potem bi vendar mogli imeti v Trstu saino 10 vinarjev dražje mleko kot pa v Ljubljani, ne pa celih 60 vinarjev, pri čemur pa je še treba pomisliti, da je tudi na tako drago mleko treba čakati ure in ure. Je pa stvar v mlekarnah tudi takšna, da se mleko celo z uradnimi nakaznicami za o-troke in bolnike včasih dobi, včasih pa tudi ne, češ. ker ni mleka. Vzrok temu je pa večkrat ugotovljeno dejstvo, da prav j rada izgine vsaj po ena posoda mleka, ki ga dobi mlekarna, da se to na tak način skrito mleko razda po privilegiranih hišah, kjer se mleko porablja za razno mlečno pecivo in druge take stvari, do-čim si pa morajo otroci in bolniki pomagati brez mleka. Proti takemu »pomanjkanju« mleka bi pač pomagala taka odredba, kakor jo je pred kratkim izdalo okrajno glavarstvo v Gmundenu na Gornjem Avstrijskem. To okrajno glavarstvo je odredilo, da mora vsak dobavatelj mleka na-znaniti okrajnemu glavarstvu, če ne more več dobavljati mleka, in mora svoje naznanilo tehtno utemeljiti. Če se je dovoz mleka ustavil zaradi krmljenja s suho krmo, je dobavitelj dolžan takoj zopet dobavljati mleko, kakor hitro je ovira premagana. Prekršitve te odredbe se kaznujejo z denarnimi globami do 5000 K. Trst - Via Stadion 10 - Trst i \ Odprt ođ VM naprej \ I Cena: I. vrste K Z. II. ursteKl. i peto vofno posolilo. zakladnicami j Državne zakladnice so z oziram na kratko zapadlost prav posebno prikladne za one kroge prebivalstva, ki si hočejo o-hraniti svobodo glede porabe svojih sred-stev. Državne zakladnice se 1. junija 1922. vrnejo v nominalni vrednosti, se obrestujejo po 51/>% in se oddajajo v oddelkih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K. Oddajni kurz znnaša 96 K (96 K 50 vin. z odtegnitvijo 50 vin. povračila). in Marija Mermoha iz Dol Vrtojbe št. 85 pri Gorici. Rožje za krmo. Aprovizacijska komisija v Trstu nameruje pri Sv. Soboti (v mlinu) postaviti stroj za mletev rožja, katero je precej dobra krma za govedo in konje. 100 kg te krme je toliko po priliki vredno, kakor 60 kg sena. Ako v začetku neče živina trtnega zdroba jesti, se primeša nekoliko zrezanega sena in malenkost soli. Obresti se računajo od "Oininala in se Ker gre letQS na jugu in še posebno v tr- plačujejo v polletnih rokih. Vračilo izvrši država v nominalni vrednosti, t. j. v znesku, ki je pri vsakih 100 K za 4 K višji kot pa nabavna cena. Nabava državnih zakladnic nudi torej podpisalcem za dobo 5V2 leta dejanski užitek 6'4%. Kdor torej žaški okolici jako trda za krmo, opozarjamo vinogradnike, naj ne zametajo ali pokuriio trsnih odrezkov, ampak jih uporabijo za krmo. Kdor nima živine, ponudi naj množino rožja aprovizaciiski komisiji, stništvena palača), katera je dobro more plačilo na poštno položnico tudi s čekom? Da. Kdor ima sam račun, naj izpodni položnico, kot moiajo čašo grenkosti in — delati dalje. svoje'prejšnje'ziloge mogli oddati po zelo ^v^fttv1Spri^TnTpo^nfce°< f in °od£o- ugodnih cenah, razpolaga z znatnimi svo- §lje obojej kot DaVadna, poštnohranilnK-tami. za katere iščejo do vzpostavitve tr- j nemu uradu z računskim izvlečkom dobi Pokornemu Franu Josipu ie bilo usote no, da je moral — kakor malokateri drug vladar, kolikor jih pozna zgodovina — izpiti čašo grenkosti do dna! In vendar ni — v živi zavesti o svojih dolžnostih — nikdar niti za trenutek prenehal vršiti svojih vladarskih nalog. Pri Njeni ie lastni »Jaz* izginjal pred tem, kar je bil dolžan drugim — drŽavi in svojim narodom. Sedaj je legel k večnemu počitku. Bistro in blago oko je ugasnilo, roka, *ki je tako krepko držala žezlo države, je zamrla. srce, ki je tako živo čutilo in sočut-stvovalo, je prenehalo biti za vedno, in glava, ki je s toliko bistrostjo in skrbjo mislila in snovala za druge — često tudi za gospode ministre —, leži mrtva na vzgla-viu mrtvaškega odra. Fran Josip je odšel v večnost in našel večni mir po dolgi poti mukotrpnega življenja. Ostale pa so Njegove naloge, Njegovi cilji. Njegovo delo, zahtevajoč neizprosno, da druga roka nadaljuje, kjer je prenehal On. To je trdi zakon življenja in dosedanji naš prestolonaslednik in sedanji vladar se mu je moral podrediti po dolžnosti Svojega zvanja. Fran Josip leži še na mrtvaškem odru. Njegovi dragi so zbrani okoli tega odra v globoki žalosti in med njimi tudi novi cesar Karel. Vsi so vtopljeni v spomine na pokojnega glavarja svojega — vsi morejo posvečati svoje čutstvovanje Izključno Njemu, velikemu pokojniku. Le eden ne more, ne sme tega — zroč v ugaslo oko blagopokojnega, mora že misliti na — življenje in na velike naloge, ki jih mu bo nalagalo to življenje. Fran Josip leži še na mrtvaškem odru, a njegov naslednik, cesar Karel, izdaja že manifest, Svoje prvo sporočilo Svojim narodom, kjer jim govori o bodočem delu in snovanju,o svojih namerah, o bodočem ] — življenju. Neizprosno zahteva življenje od Njega dolžni tribut In odzval se je tej dolžnosti z blago-vestjem, ki mu zagotovila neskrčeno in najdrc^ocenejo dcdšč4no po Svojem proslavljenem predniku: hvaležnost, vdanost govinskih zvez z inozemstvom začasne plodonosne porabe. Z državnimi zakladnicami se jim nudi zato najugodnejša prilika. . . Pogoji, ki jih nudi drčava z državnimi zakladnicami, morejo popolnoma razpršiti morda se pojavljajoče pomisleke glede vezanja gotovine z nabavo vodnega posojila. Ob samo 5V2letni dospelosti in lahkoti nuiogostranske obremenitve (najetja poso-sojila) po zelo olajšanih pogojih, se z nabavo državnih zakladnic doseže gotovo taka tekočnost sredstev, da more odpasti vsak pomislek. Zelo ugodna plodonosnost državnih zakladnic bi morala že sama močno vabiti k njih nabavi. Finančnemu dobičku se pa še priključuje moralno zadoščenje, da je podpisalec izpolnil tudi svojo državljansko dolžnost in pripomogel do srečnega zaključka vojne._ pslifišne vesti. Veliki cilj ie dosežen. Tako vzklika »Union*, pozdravljajoč doseženo koncentracijo čeških strank. Dan 18. novembra ostane pomemben v zgodovini češkega naroda. Po čemer so hrepenele najboljše glave naroda, se je izpolnilo. Češki državni poslanci vseh strank so se združili v zvezo na podlagi principa večine. In ustvarjen je poleg tega vsenaroden aero-pag. Zveza zagotovlja enotno postopanje v narodno - političnih in ustavnopravnih vprašanjih, a narodni odbor ima skrbeti za enotnost v takih stvareh, ki se priporočajo z vsenarodnega gledišča in pred katerimi se mora umikati vsak frakcijski interes. Pri tem pa ostane ekzistenca poedinih strank nedotaknjena. Te ne doprinašaio nobene žrtve na svojih načelih in sprejemajo le obvezo, da se v gotovih vprašanjih podredijo principu večine. Češke stranke so s tem uresničile staro zlato pravdo: In necessariis unltass, in dubiis libertas! V potrebnem bodimo složni, v dvomljivem vladaj svoboda! [ V manifestu, ki naznanja j avn os ti novo in zvestobo državljanov, neomajno oporo | organizacijo ste označeni dve glavni pro-v vseh narodih. ! gramni točki: nerazdeljivost kraljestev m Cesar Karel priznava Svojim narodom najglobljo domovinsko ljubezen in požr-vovalnost; obljublja jim, da jim čim preje pridoM toll zaželjenega blagoslova miru; zagotovlja jih, da jim hoče biti pravičen dežel in absolutna enakopravnost vseh narodov. Na tej podlagi stoje vse češke stranke. Nove formacije nai le — želi »Union« — skoro začno s svojim delovanjem in v češko hišo pride dolgo zaželjeni J •__ - - - ! m Krvio IM i im o L" v r\ i tnrvf»n»n/\ potem potrjeno prejemnico, prejemnik plačila pa dobi položnico, ravno tako, kot če bi se plačilo izvršilo pri poštnem uradu. Odpade samo pot k poštnemu uradu, Čakanje tamkaj itd. Odpremi se z enim čekom lahko več položnic, toda zaradi varnosti je treba priložiti listič, na katerem so zabeležene številke računov v aritmetičnem redu in tudi zneski, ki jih treba plačati na vsako položnico, ter svota zneskov. V večjo udobnost občinstva izdaja poštno-hranilničnni urad obrazce takih seznamov, ki pa niso obvezni. Cek se seveda izda na svoto v seznamu zabeleženih zneskov, in je treba pripisati potem: »V izvršitev priloženih položnic«. Veliko lastnikov računov ne ve tega in misli, da se mora položnica vplačati vedno v gotovini, čemur se je izogibati v interesu poravnave plačil brez gotovine. Za človeka, ki svoje račune plačuje večinoma s položnicami, se že izplača zato, da ima čekovni račun pri poštni hranilnici. Odredba proti dobavatel'ein mleka. — Pred par tedni je bila v Liubljani obso^ jena v precej občutno kazen neka ženska, ker je prodajala Jajca po 40 vinarjev eno, dočim so se prav isti čas v i rstu, ker a-provizacijska komisija ni imeki jajec na razpolago, prodajala in kupovala Jajca na trgu po 70, 80 vin., da celo po kroni. Apro-vizaciiska komisija seveda oddaja jajca po 22 vin. Nekako ravno tako kot z jajci, to se pravi, dosti slabše je pa z mlekom, ki ie v Trstu poskočilo od 32 vin. na 90 vin. oziroma 1 K, dočim je poskočilo v Ljubljani samo od 24 do 28 na 40 vin. V Trst prihaja veliko mleka iz Kranjske. Recimo, da je prevoz mleka iz Kranjske v Trst 10 Češko - b ud jevi Ska rcstavra- CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni U&ii. MALI OGLASI. M dohodi m sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto ConfortI, Trst, V. Csnpnlle 21 ?M?nviffltfAf znarr-ka Trocadero 10C0 butiljk dliniPUllj|l pripravljenih, po K 9.— franko na dom kunca. Šampanjec znamenita znamka IxmiH Miiller di Kltvirte 1000 butiljk na uotu za oddajo v decembru t L po K 1-L— frunko na dom kupej. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (D) Proda se mlečna krava za rajo. Talle Rocol čt. 375 poleg Gospod, društva. (E) 15-18 leten tlečeK delavnici. Karol Hredč&k, iSČe slutbe v kaki trgovini ali mehaniCn^ V. S. Seivolo 9, 1L 757 KliPUjSm štev. 260. Montebello. volno, bombaž, cunje in kovine po visoki cen:. Finzi. Via Settefontane 744 lakije vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solitario št. 81. 756 Stroj za Sluanle In vezenje, pravi nemški uzorci. Seldgl & Heumann Hi ..Smger" Rast & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdkei uBtanovfJona Esta 1178. — FRANCESCO BEDNM Trst, ulica CampaniSe št. 19. g Glavno zastopstvo I l$\mm Ijudsksga zavarovalnega M\n 5 f? H v Trstu utka del Fornl SI. 9, SI. nad. H g katero vedno postaje gfj naznanja slav. občinstvu in vsem svojim g* članom naj se takoj prijavijo v uradu v <*- B svrho nadziranja plačevalnih premij in naj ti g prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico, gj | — M ie očprt vsaki gan cd 8 da 12. — | deirOlmo 11. železcino, kovine, volijo, bombaž, j cunje in rabljen papir. Fortana, Yia | 755 tf limitam Vf-aka vrste na drobno in de- IVUmuJSIH belo. Zaloga ž a kije 7 J. btebei. Via Torrente 36. 752 Kupujem Žaklie isake vr»te, cunje in bombaž. F. Babič Molin grac.de 20 751 no Mio samo za preprodajalce. Nogavice, snkanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, rasni gumbi, denarnic«, mazilo za čevlje, •lektrične ivetiljke, baterije, pi«em»ki papir kosini svinčniki, zaponk«, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robei, mrežice za brk«, pletenin«, ara j G«, spodnje hlaĆe, ogledala, ustnike, ruzce glavnike, zaponk« „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJLOB LKVJL ulica 9. Nieolo ttev. 19 'iS vsaki veter ob 97, i L seia p Vstopnina K 1- Hi itfl _ Trst Campo S. CiS&cemo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo tr§M pimitih m foisKSIi potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst. (relalsla se Mi n