4t. 06.
V Gorici, v sredo dne 2. decembra  1903.
TefcaJ XXX1IL
Iihaja trikrat na tedea t šestih Iidaajlh, in sicer: vsak torek, ftstrtok in sobot«, ajatraaje ii-daaje opoldne, reieraa toaaaj« pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali t  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
fietrt ieta.....- •   3 , 40 »   . *-,   1"70
PosamiSne Številke stanejo 10 vin.        "*»*    v'     *"¦    -:^™mj.*s—.r-,^, Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredafe        ^^^^fc^ in sobotah ob 11. ari dopoladne.
Naročnino sprejema npravniltvo ? Gosposki nlio Str. H v Gorici v«Gori8ki Tiskarni* A. GabrKek vsak dan od S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na aaroeiia brez doposlaae naročnin« te ae ozirate»                 » ,. ¦                               ,
Oglasi la pa>alanle» se računijo po pedt-vrstalT Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-irat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaki vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Jirke po jrostorn._ — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. Lavrit.
Urednifitvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Goriol v L nadstr. Z urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od i. do 5. popoldne; ob nedsljab m praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. It.
Naročnino In oglase je »ladatt loco Gorica. Dopisi n.j se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiiiajo 1« upravniStva.
»PRIMOREC" Izhaja neodvisno od cSoSe* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
¦;¦    «So5»» in tPrimoroo. se prodajata v Gorici v to-~ oakarni Sohvars v šolski nlioi *n Jollersits ? Nunski ulioi; — v Trsta v tobakarni L»vren5i5 na trgu della Casorma.
»Gor. Tiskarnat A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Shod pri Rebku.
(Izvirno pojočllo.)
Na povabilo vinarskih in sadjarskih društev se je vršil dne 22. novembra 1903, velik shod na Goričici. Takih shodov je bilo do danes zelo malo po Širni slovenski domovini. Iz tega se je opazilo, da med Vipavci vidno rase zanimanje za napredek. Od dneva do dneva se nas vrli kmetovalec spo-polnuje v kmetskih strokah, zaostaja pa tudi ne na narodno-političnem polju. Marsikateri dobi zavest, da vendar nekega lepega dne morajo reči naše oblastnije: Tudi Slovenci ekzislirajo, dati jim moramo po naravnem zakonu zajamčene pravice. Mi hočemo le to, kar imajo drugi že stoletja. Le tako dalje z zahtevaojem, prošnje ne veljajo dosti.
Da bi bili naši poslanci poučili kmeta že pred desetletji, da se s prošnjo doseže malo ali nič; biti vedno ponižen tbacek',je le večno trpljenje; da bi bili vzbudili kmetu samostojnost, eneržijo in radikalnost, bi bilo danes bolje v vseh ozirih. A naši poslanci so učili kmeta kričati le živio, Ce si je le kuhinjo pobelil. No, danes je živlo-kričanje, streljanje in pritrkovanje ocotalo. Nekdaj ni bilo temu konca, ko se je peljal skozi vipavsko dolino kak polbog v osebi deželnega užitninarja sli furlanskega poslanca. Servus, gospoda! Kmet je spregledal, in da ne bo več ponižen kužek, za to hočemo poskrbeti. Poučiti ga hočemo, da plačuje, in ker plaCuje, hoče tudi nekaj imeti za svoj denar. Nekega gospoda, ki je v goriškem narodnem življenju dosti vpostevana oseba, je to kar iznenadilo. Čudil se je, da so naši Vipavci tako energični možje; čudil se je pa tudi, da je ta radikalnost in eneržija spala. Poučili smo pa gospoda, da je bil vzrok pri naših rmiogo-čislanih poslncth. Sedaj pa je že zvedel, da je tudi on človek.
Okoli 300 ljudi se je zbralo pri Rebku, katere je pozdravil g. M oži na, učitelj na firjah. Povedal je, da smo tu, da se pomenimo o gospodarskih in kmetijskih težnjah. Vsaki lahko stavi svoja mnenja, katera se bodo vpoštevala in se bo o njih razpravljalo, v kolikor  bo  potrebno  in  vredno.  Na  to j«
predlagal predsednikom današnjega shoda'g. M e d v e š č c k a, nadučitelja v Sv. Križu, tajnikom g. Mrmolja, učitelja v Dobrav-Ijah. Bila sta od naših vrlih Vipavcev burno pozdravljena in enoglasno sprejeta,
Goap. Medvešček se je zahvalil za izvolitev in je pozdravil prisrčno zborovalce. Rekel je, da bi se peticije poslale vsem našim dežel, in drž, poslancem, da jih potem uvažujejo, ne pa da bi ostale v sobi mrtvim stenam. Ob priliki bi se sklical zopet shod, ki bi poročal o vsem tem. Bilo je z odro-bravanjem sprejeto. Na to povabi g, Ja-kOnčiča, dež. poslanca, da bi nam kaj P' veda]. Gospod Jakončie je rekel, da je bil povabljen, in zato je tudi prišel. Govorim kakor kmetski sin, ker sem tudi sam kmet. Goriška dežela je znana, da se po njej cedi med in mleko, a vendar pravimo, da je uboga, Drugi narodi se čudijo, da ne znamo raci-jonelno obdelovati naša polja, ki bi nam dala obilo, obilo dokodkov, A kaj, ker je zelo zanemarjena od vseh čini tel je v I Nikdo ne skrbi, da bi kmeta poučil. AH hočejo od njega na vse. Med najbolje kose zemlje v Avstriji štejemo lahko vipavsko dolino. Bila bi pa lahko res pravi raj, a to ni tako. Vidi se še po vaseh uboštvo, čeprav vrli Vipavec pričenja umno obdelovati polje. Po njej vidimo danes najlepše vinograde, najlepše sadje, ki daje kmetu že zgodaj pomladi obilo dohodkov. Goričani smo se morali tudi že blamirati pred svetom radi sadji?. Poslali smo, kakor je vsem znano, na razstavo na Dunaj celo lepo sadje, tako, ki se pridela le pri nas in nikjer drugod. Prišla so naročila, a bilo ni sadja, ker je vsaki imel le toliko, da je poslal le na razstavo. Po Vipavskem je vsak posestnik tudi dober vinogradnik, umen trlorejec. — Tudi z živinorejo bi se pri Vas lahko pečali, ker imate travnike in dosti dobre krme. Katera pasma bi bila za vas najbolja, še do danes ne vemo, ker tisti faktorji, ki bi se morali za to brigali, spe. Naša c kr. kmetijska družba bi pač lahko malo bolje skrbela za slovenski del dežele. Reklo se je tudi par ostrih besed z ozirom na našo deželno kmetijsko šolo. Lahi hočejo obe šoli združiti, ker bi pa bilo nam Slovencem  vrv  okoli vratu.   Slov. oddelek ima
druge panoge kmetijstva poučevati, spet druge Halj. oddelek. Naša dežel, kmetijska šola bi lahko pošiljala več mladeniče? med narod, ki bi bili strokovno izobraženi. Najbolje bi bilo, da bi pristopilo dosti posestnikov h goriški c. kr. kmetijski družbi, gotovo bi bilo potem bolje, nego je sedaj. Drugače obrnlmo se do vlade, naj ona deli kmetu podpore, ali pa naj se to poveri našim poslancem,
H koncu je stavil dve resoluciji: 1. Vlada naj ne daj a podpore potom c. kr. kmetijske družbe, ampak potom c. kr. okraj, glavarstev ali potom poslancev, — 2. Vsa vinarska in sadjarska društva naj bi se združilav.Zves^zavkupno delovanje.
Naše ljudstvo ga je poslušalo z napeto pozornostjo, in je tudi med govorom dajalo duška svoji ogorčenosti. Videlo se je, da je g, poslanec govoril kmetu iz srca v srce. Le tako dalje,
G. nadučitelj B a j t iz Ajdovščine nam je podajal lepe misli o organizaciji društev: bralnih, pevskih, kmetijskih in političnih. Dobro bi bilo, c!a bi imeli skupno glasilo. V društvih naj se predava o vseh mogočih stvareh. V Gorici naj se ustanovi urad za reklamo. Vsako društvo da bi si pripravilo dvorano za shode in predavanja, Govoril je o združenju Slovanov s skupnim slovanskim jezikom v Avstriji. Tudi o postranskih zaslužkih učitelja je podal svoja mnenja. Ako hoče učitelj shajati, mora imeti druge zaslužke, zato se ne more posvečati povsem za skupne ljudske koristi. V tej dvorani se je postopalo in sklepalo proti učiteljstvu tako, kakor da bi bilo ono vaš sovražnik. Naš deželni zbor je tudi postal imeniten pri sklepanju učitelj, zakonskega načrta.
Po teh dveh govorih pridrvi župnik Kosec s svojo klapo skozi množico ljudij do predsedniške mize ter lam zahteva neka pojasnila, katera potem tudi dobi. Podrobnosti ne vrže popisavati, ker ve sam g. župnik, dt, se je neznansko blatniral pred ljudstvom. Med drugim pa naj bode vendar omenjeno tole: Z užitnino je dobil dovolj; pa tudi, ko je omenil učiteljsko prašanje. so se mu ljudje smejali.. Obžalovali so pač ne-
korektnost in netaktnost naših poslancev. Slišala se je marsikaka pikra beseda.
G. M o Kina je pojasnil, di so sklicala thod vinarska in sadjarska društva na željo, ljudstva. Ta želja se je uvazevala od obeh strank. Vabilo se je poslance od obeh političnih strank. Prišla sta gg. dr. Turna in Jakončic. G. Bolko je tudi hotel priti, a g. Berbue mu ni pustil. ZakajP Javilo se je tudi goriškim časopisom obeh barv, u .Gorica* ni hotela ponatisniti, Zikaj r Tudi se nismo priili prepirat, ampak pogovorit se o kmetskih težnjah. Kadili ne bodenio našim poslancem, in nobednomu. Vsaki ima pravico govoriti, če bo pametno ga bodemo poslušali, ce pa ne, mu ne pustimo govoriti,
G. Medvešček je povedal, da je le le včeraj izvedel, kedaj bode shod, tSoca" je objavila vabilo, »Gorica' ne, kakor sem se sam prepričal. (Tu je ljudstvo reklo: škandali Eden zborovalcev je predlagal: Naj se vzame z obžalovanjem na znanje 1) O užitninl so je že dosti, dosti mlelo, a smo vendar na mestu. Zakaj niso vzeli užitnino v lastno režijo že pred leti, predno je vzela drŽava užitnino na žganje, Po toči ne pomaga zvoniti, — Tista pavšalna sumnlčenja o učiteljstvu so tudi vredna raznih faktorjev. Imamo ljudi, ki imajo manj študij, pa več plače. To je krščanska ljubezen, No, naše zadeve se rešujejo tako, kakor se rešujejo brezobrestna posojila.
Na to dobi besedo g. V r C o n, trgovec iz Skrilj. Dosti resolucij je bilo od obeh strank, a nobena ni imela vspeha. V združenju je moč. Kdor se sam ne spoštuje, je podlaga tujčevi peti. če bi vsi delali, gotovo bi bilo dobro, a tako nekateri spe z odprtimi očmi. Dolžnost poslancev je, da vedo: kaj kmet potrebuje, kaj učitelj potrebuje. Zakaj so pa voljeni P Slabi taki krščanski mož, ki ne privošči svojemu bljižnjemu skor-jice kruha. Učitelji so nam potrebni, zato ne pehajmo jih proč. Vsi lahko živimo. Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, tudi ti ne stori drugim,
G. učitelj Mrmolja je rekel, da na shodih naj vlada dostojnost. Osebnih napak se tu ne pozna, ker vsaki jih ima. Borimo se z
Trije mušketirji.
Napisal Ak'X;«mIre Dumas.
»Res,« zatnrmra d'Artagnan, ki se spomni opominov gospoda do Trčville; *res, ta bedak vzbudi končno še v meni strah.«
S temi besedami požene svojega konja.
Planchet stori natanko tako kakor njegov gospod, prav kakor bi bil njegova senca, in jezdi ves 6as poleg njega.
»Ali bodeva tako jezdila vso noS, gospod ?t vpraša.
»Ne, Planchet, kajti ti si že za svojem mestu.«
»Kako, jaz sem na svojem mestu? In gospod?«
»Jaz grem še nekaj korakov naprej, c
»Ali me pustite samega, gospod?«
»Ali se bojiš, Planchet V«
»Ne, ampak opozoriti hočem vas samo na to, da bode noč zelo mrzla, da človek dobi vsled mraza rev-matizem, in sluga, ki ima revmatizem, je žalostna prikazen, zlasti če ima tako čilega gospoda, kakor ste vi.«
»Ce te torej zebe, Planchet, ^ojdi v jedno izmed krčem, ki jih vidiš tam doli, in i.jutraj ob šestih me počakaj pred vrati.«
»Gospod, tolar, ki ste mi ga dali danes zjutraj, sem z vsem spoštovanjem zajedel in zapil; niti vinar mi ni ostal za slučaj, da bi mi bilo treba prezebati.«
Tu imaš pol pištole. Zjutraj torej!«                     |
D'Artagnan stopi s konja, drže Planchetu vajeti, se zavije v svoj plašč in se oddalji hitro.
»Bog, kako mi je mraz!« vsklikne Planchet, ko izgubi svojega gospodarja izpred očij; in da bi se hitro zopet ogrel, potrka na vrata hiše, ki je imela na sebi vse znake krčme.
Med tem nadaljuje d'Artagnan svojo pot, krene po majhni prečni cesti, in dospe v Saint-Cloud; toda mesto da bi šel po glavni ulici, krene za gradom, zavije v zelo samotno ulico in pride kmalu pred označeni paviljon. Bil je popolnoma na samem. Velik zid, na katerega oglu je stal ta paviljon, je zavzemal jedno stran te ulice, in na drugi strani je branil živ plot pred popotniki vrtič, v katerega ozadju je stala majhna hišica.
Prišel je na kraj sestanka, in ker mu ni bilo naročeno, naj javi svojo prisotnost s kakim znamenjem, je čakal.
Nikakega šuma ni bilo čuti, človek bi bil mislil, da je oddaljen sto milj od glavnega mesta. D'Artagnan se ozre po vrtu in stopi s hrbtom proti plotu. Onkraj tega plota, tega vrta in te hišice je zakrivala temna megla neizmerni prostor, kjer je spal Prris, zijajoča praznota, neizmernost, kjer se je svetilo nekaj svitlih pičič, zvezd, žalujočih nad tem peklom.
Toda za d'Artagnana je imel ta pogled na sebi nekaj srečnega, vse misli so se mu smehljale, vsa tema mu je bila prozorna. Kladivo v stolpu je imelo kmalu biti uro sestanka.
Res se razlegne za nekaj hipov s stolpa cerkve Saint-Cloud čez okolico polagoma deset udarcev.
Ta glas brona, ki se je razlegal tožeče sredi noči, je imel na sebi nekaj silno žalostnega.
Toda vsak izmed teh glasov, ki so udarjali ure, katerih svota je tvorila pričakovani trenotek, je vibriral harmonično v srcu mladega moža.
Njegove oči so se vpirale trdno v pavrljon, ki je bil na drugi strani ceste in katerega kna so bila razun jednega v prvem nadstropju T x zaprta z oknicami.
Skozi to okno je svetila luč, v kateri se je lesketalo srebrno trepetajoče listje dveh ali treh lip, ki so stale druga poleg druge zunaj v parku. Očividno ga je pričakovala za tem tako ljubko razsvitljenim oknom lepa gospa Bonacieux.
Zatopljen v to sladko misel je pričakoval d'Ar-tagnan brez vsake nepotrpežljivosti, vpiraje oči v to ljubko malo bivališče, v katerem je mogel pregledati del bogato pozlačonega stropa, ki je dal sklepati na eleganco cele sobe.
Ura v Saint-Cloudu je bila polu jednajstih.
To pot obide d'Artagnana hladna zona, ne da bi vedel, zakaj. Morebiti je vplival nanj--tudi mraz, in on je smatral fizičen čut moraličnim utisom.
Nato se mu vzbudi misel, da je čital napačno, in ima biti sestanek šele ob jednajstih.
Približa se oknu, stopi v svitlobo, ki je padala iz sobe, vzame pismo iz žepa ter je prečita še enkrat. Ni se motil: sestanek je bil napovedan ob desetih.
uaa4#f^~,inečej»* Sb«4 je pred vsem ga-y spodarekega značaja. Dolžnost poslancev je,; da skrbe za kmeta, a ne na ta naCin, da j odtegujejo šolo in ponk. Učiteljstvo je poka« i zalo ; že opetovano, da mu jemari kmetski i blagor. Tadi kmet je začel to uvaževati in | spoštuje učiteljstvo,  a ko pride do trdnega uverjenja,  mu.bode globoko udan. Dežela naj skrbi, da dobi mlade učiteljske moči, ki bodo v kmetijstvu strokovno izobražene. Učitelj s pomo-in enologično Soio v Kloster-neuburgu bi bil blagor kmetu. Sam je prosil, da bi se mu dala  podpora, da bi se izšolal na omenjenem zavoda, a naSi poslanci so mu vrnili brez opazk. Prej pa so mu obljubili,  da se  bode -prošnja podpirala. Živio, vrli poslanci!
Nad vse lepo pa je govoril g. dr. Turna. Odgovarjal je na izvajanja župnika Kosca. Tudi jaz nisem dobil formalnega vabila, a vendar sem prišel. Dolžnost vsakega je, da pride. Veseli me, da ste shod sami sklicali; dokler ne bode želje po shodih, ne pričakujmo boljšega. Poprej je bila navada, da so sklicavali shode poslanci, kadar je bila kakolna volitev. To s časom zgine. Le sklicujte shode, a ne hodite po dovoljenje v Gorico. Sami smo si krivi Šibe. Ti, kmet, delavec in obrtnik, sam delaj in tudi zahtevaj! Naši duhovniki molijo že 1900 let, a primo-lili so samo dež in točo. Gosp. Kosec mi je očital, da sem Škodljivec. Dr. Gregorčič in dr. Rojic sta bila okoli 20 let poslanca. Kaj sta vam dala? Zakaj niso vredili poprej užitninsko vprašanje, in kako je to, da sem jaz samo kriv. Saj imajo brez mene lahko večino v dež. zbornici. Ko je država pobrala vse dohodke, potem so mi očitali, da sem jaz kriv, da se ni užitninsko praSanje rešilo. Sami sebe ne vidijo! Da niso kmetu povišali davka, so naredili dolg, a potem so vendar morali povišati ga za obresti —• ali pride dan plačila. Ali ni to pesek v oči! — Učitelj. praSanje je erainentne veljave. Bil sem uverjen, da se to mora povoljno rešiti. Čudno je to, da najprej so bili načrt sami skovali, a potem so sami proti glasovali. Slovenci smo beden narod, ker so nas učili stoletja razni župniki. Pokazali so se pa kakor slabi učitelji. Iz farovžev so Se le prišli, ko jih je zapodil Leon XIII.; ko jim je Slo za premoč, ko so videli, da je pričelo ljudstvo spregledovati. V drugih krajih manj molijo, pa več delajo, godi se jim bolje, kakor pri nas, kjer le molijo. Največ revščine je med katoliškimi narodi. — Edinost se je razbila, ker je bila gojila, a jaz 3em ji le v toliko pomagal kakor drugi. Imeli ste poslance 35 let, a nič niso Vam naredili. Šli so vedno Ldhom na Hmanice. Ko je Slo za norišnico,. so bili edini. Za norce je dobra velika hiša, dobra hrana in nadzorstvo. Leta 1887. so dr. Gregorčič in drug. navdušeno glasovali za nepotrebni kanal v Furlaniji. Bili so vsi za to, da se jim da 400.000 gl. Pri tej priliki je dala tudi vlada 1,000.000 gld., a zase niso nič zahtevali. Pri
deželni norišnici bodemo plačevali, ko bode -> grajena, 3 K na dan za vsakega norca, j iies plačujemo samo 37 kr. Vse to plačaj kmet. Po delu se sodi človeka. Prej so mi s vedno očitali, da sem jim na poti; a sedaj | sem se umaknil s pozoriSča in pridem le v zbornico zagovarjat težnje ljudstva, a vendar nimajo kaj pokazati. — Pri hipoteeni banki so jo tudi zavozili samo zato, ker sem bil jaz predlaga!, da ne potrebujemo toliko uradnikov. Samo uradniki pojedo ves mogoči dobiček. Kmet, dolžnik pa plačaj in molči. In tako vedno, kadar ne bode kaj prav, bodem rušil edinost, kakor mi oni pravijo. Dež. zbor ne odgovarja svoji dolžnosti. Italijani dobe dosti podpore, a vi nič. Ne prositi, ampak zahtevajte! Ce boste prosili, vam nične dajo. Dokler imajo pomoč od Pajerja, so Se dobri, a ko njega ne bo,.,! Da je to res, so pokazale zadnje državnozborske volitve. Pajer je vedel, kdo mu je nevaren, zato je tudi naredil, da je bil Gregorčič izvoljen. Sodite sami! Poprej.sem delal vedno pod imenom Gregorčiča, ali tudi tega mi niso pustili samo, ker sem jim gledt na prste. Prej jo bilo vedno bolje v dež. zbornici, a sedaj je i»I«no. Italijani delajo, kar hočejo, naSi so jim slepo orodje. Trojica pa ne more pomagati. Vedno govore, da sem brezverec. Nobeden tega pa ne more dokazati; kar imam v srcu in kar verujem, je moja stvar. Gledajte, kaj delam I Predsednik: Do zdaj wio mlatili prazno slamo o klerikalizmu in liberalizmu. Bog nas tepe, ker smo si sami krivi. Delajmo, Izobrazujmo se, zahtev ajmo 1 Letos je bila slaba letina, a nobedne podpore ni. Na Koroškem in SalcburSkem in drugod je odnesla voda par metrov kamenja, pa je bila hitro cenitev. Država je prispevala z milijoni, ker so jo tamoSnji poslanci prijeli. Zakon o brezobrestnih posojilih spi. Kmet ni dobil Se toliko, kolikor se beke vredne. Drugod pase valjajo milijoni. Marsikateri Vipavec je Sel radi tega v teku časa na boben. Drugod da-jajo bogatinom podpore, nam pa vinarja ne. Mož i na pravi, ako vlada ne da podpore, bodo kleti prazne. Med drugim predlaga sledečo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta: »Vojaške oblastni]e naj kličejo rezerviste k orožnim vajam ob času, ko ni nujnega dela na polju". — Dalje vpraSa poslance, naj povedo kaj o hipotečni banki, o dež. zavarovalnici za živino, o klavzuli. Dr. Turna je rekel, da hipotečna banka daje posojilo kmetu ravno tako kakor ,Mont*.Z obrestmi vred pa se plačuje tudi dolg. Da se dolg spača po 4VS%, treba je plačevati obresti 50 let. Sedaj je to tudi pri »Montu*. — Tudi dež. zavarovalnico za živino se misli oživiti, zato bode 30. t. m. shod v Gorici pri Kat-niku. — Klavzula se težko odpravi.
G. posestnik Kompare iz Lokala je vprašal: ali so si res poslanci povišali diete na 16 K na dan. Ali imajo res deželni odborniki za majhno delo 4000 K t Ali ima res i deželni glavar 6000 K? No, seveda se mu
je to potrdilo. O ti uboga dežela! Dr.Turna je omenil, da on denar daruje v narodne name, on ga ne sprejme.
Gospod Štrekelj je povedal lepe stvari o brezobrestnih posojilih, o živinoreji, o mlekarstvu, in da rad pride na take in jednake shode, kateri naj se pogosto vršijo.
Posestnik HoZina na Brjah je predlagal resolucijo, da bi vlada in dežela pripomogla posestnikom v prihodnji spomladi do žvepla in vitrijola, kajti sicer bi bila v prihodnje ravno tako slaba vinska letina, ker večina ce bode si mogla kupiti vitrijola in žvepla.
Posestnik Vodopivec iz Kamenj je predlaga), da bi se naprosilo vlado za dobre vrste trt in sadja, kajti do sedaj se je dobivalo tudi slabe vrste, ki so provzročile posestniku nepotrebne stroške, da morajo že po kratkih letih ameriške vinograde pre-kopavati.
Vse resolucije so bile enoglasno sprejete.
Tako se je vršil lepi shod na Vipavskem. Marsikateri kmet je iel domov z zavestjo, da vendar se pričenja enkrat skrbeti za njega. Kličemo vsem posestnikom, prihajajte na shode, ker boste slišali marsikaj dobrega in koristnega.
DOPISI.
S Cerkljanskega. (.Nezvesta, bodi zdrava!* -t- Gopod nune vapneni jami.)— Evo nekaj slavnih činov slavnega dobro znanega gospoda nunca. Naj bodo širši javnosti v zabavo, njegovim kolegom pa v pouk in svarilen vzgled, da jih ne doleti taka smola, kakor naSega junaka iz znane vasi na Cerkljanskem.
Mož je seveda velik politik in zaradi-tega se ga je v »Soči* že enkrat »opralo* in se zraven tudi omenilo, da ne uganja samo politike, ampak da tudi rad povasuje, in to tako javno, da se že otroci zanimajo zanj.
Toda vseh rečij je enkrat konec in tako tudi vasovanja.
Bila je nedelja. Nune je imel pridigo in hočeš, nočeš, moraš — oklical je po pridigi v tretjič .nezvesto", in potem odmaseval. [          Ptički so prepevali okoli  farovža, toda
gospod nune jih ni čul. V njegovem srcu je bilo prazno, da še bolj prazno kakor v bla-gajnici cerkljanske mlekarnice. Nehote je zapustil pribežališče grešnikov, pusti farovž, in nedolgo zatem je že sedel v Cerknem pri kozarcu rajnega vinca, iz katerega je zajemal toliko potrebno tolažbo.....
S časom pa je imel gospod nune te tolažbe vendar le nekoliko preveč, in ko se je odpravljal proti d^mu, si je ogledoval vse vogle tako natančno, kakor da bi iskal za njimi mlekarno iz svoje vasi, katero je držal pri krstu in ki je pred kratkim, ne ravno brez sledu, izginila.
Prišel je srečno izmed hiS, toda sedaj je prišla Šele prava smola. Pot se deli na desno in levo, zraven poti pa so jame za apno. Nnnc je prišel v veliko zadrego. Desna noga je hotela domov, leva pa nazaj v Cerkno. Pričel je na obeh straneh hud boj, ki je končal šele tedaj, ko se je nune spomnil, da je srednja pot najboljša pot in se — prekucnil v apneno jamo.
Izkobacal se je polagoma iz nje, toda smola! Suknja je ostala v jami, in ko se pregne, da bi jo pobral — zropota nesrečni nune zopet v jamo, toda to pot za spremembo z glavo naprej.
Navzoči Cerkljani pa so, namesto da bi ta čas mižali, še — ploskali! Ali ni to skrajno nespodobno nasproti dušnemu pastirju P!
Ker se zdravi »mačka" navadno s kislimi stvarmi, mislim, da ga je gospod nune drugi dan korenito ozdravil, ker poročal je že ob 7. uri zjutraj ,ono".
Ta gospod pa noče imeti samo du-hovske oblasti, ampak hoče ž njo združiti tudi posvetno. Zato je prevzel brez ponujanja službo občinskega sluge. Tako si moremo vsaj razlagati njegov nastop. Pride neke nedelje zvečer med 9. in 10. uro v gostilno in naznani — policijsko uro. V gostilni je bilo tudi več klerikalcev, in ker se ni nihče zmenil za nunceva povelja, g?e ta pred hiSo m jo začne s kamni bombardirati.
Ko prihitijo gostje iz hiše, pozdravi jih nune s samokresom in začne nanje streljati. Kroglja drugega strela je švignila tik mimo ušesa nekega fanta, in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da mu ni nuaCev kroglja predrla skozi glavo.
Zadeva se je že obravnala pri c. kr, sodišču v Cerknem. Ker je pa tudi državno pravdništvo v Gorici radovedno, kako je gospod opravljal službo policaja, se je začelo zanimati za stvar, in gospod nune bode imel najbrže se dosti časa v družbi kible proučevati dolžnosti in pravice občinskih slug.
Da, taka so pota božje previdnosti, gospod urednik! V Cerknem imamo le marsikaj za Vas, toda, ker le ni vseh dni konec, lahko še molčimo, in za danes zamolčujemo celo ime tega .gospoda*. Samo nekaj bi še rekli, in sicer na naslov filozofa in patrona treznosti, dr. Andr. Pavlice v Gorici, da naj namreč napravi v svoji družbi treznosti poseben odi/ Jek za svoje „3obrate", ker med njimi je toliko patentiranih pijancev, da zaslužijo svojo kategorijo, kajti treba bo posebnih sredstev, da se odvadijo pijače.
Na Vipavskem, (O k & v c i h.) — Naši kavči okolo .Gorice* so pa res nesramni ljudje. Ta vbogi listič mažejo le z dolgočas-nostimi, zavijanji in lažmi. Boli jih, da ljudstvo po deželi neče umeti njih boli in križev, da neče citati tega lepega organa ter da jim ne skazuje ljubezni in vpoštevanja, kakor bi oni radi. Boli jih, da postajajo čimdalje bolj generali brez armade. Posebno to občutijo (Dalje t prilogi.)
Zopet stopi na svoje mesto ter prične postajati nemiren vsled tega molka in te samotnosti.
Ura bije jednajst.
D'Artagnan se prične resnično bati, da se je pripetila gospej Bonaeieiut kaka nesreča.
Trikrat zaploska z rokami, navadno znamenje zaljubljenih; toda nihče ne odgovori, niti odmev.
Nato pride z nekako jezo na misel, da je mlada žena morda zaspala pri čakanju.
Stopi k zidu in skuša splezati kvišku; toda zid je bil na novo ometan, in d'Artagnan si je zastonj polomil nohte.
V tem hipu se spomni dreves, kateri> listje se je še vedno srebrno lesketalo v luči, in ker je segalo jedno do pota, je mislil, da mu bode izmed njegovih vej mogoče videti v paviljon.
Splezati na drevo je bilo lahko. Poleg tega je Imel d'Artagnan komaj dvajset let, in se je Se dobro spominjal svojih del izza časa šolanja. V trenotku je bil med vejami ter je vprl svoj pogled skozi prozorne šipe v paviljon.
D'Artagnana strese mraz od temena do pete: ta ljubka luč, ta mirna svetilka je razsvetljevala prizor grozovitega nereda; jedna šipa v oknu je bila razbita, vrata šobe vlomljena, na pol porušena; miza, na kateri je bi't; >rezdvomno prej pripravljena izborna večerja, je ležala na tleh; razbite steklenice in pohojeno sadje so pokrivali tla; vse je kazalo, da se je vršil v sobi silen in obupen boj; d'Artagnanu se je zdelo, da vidi sredi tega izrednega nereda celo kosce raztrgane obleke in madeže krvi, ki so pokrivali namizni prt in
Silno mu je vtripalo srce in hitro je zlezel nazaj na cesto; hotel je videti, če mu bode mogoče najti še druge sledove nasilja.
Mala luč se je svetila neprestano v nočni temi. Zdaj je videl d'Artagnan, da so tla tukaj razvajena, tam razrita in da kažejo zmedene sledove človeških stopinj in konjskih kopit, Česar v pričetku, ko ga ni nikaka stvar priganjala, da bi natančnejše preiskoval okolico, ni niti opazil. Poleg tega je voz, ki je prišel iz Pariza, kakor se je zdelo, pustil v mehkih tleh globoke kolovoze, ki so šli do paviljona in se tam obrnili zopet proti Parisu.
D'Artagnan nadaljuje svoje preiskovanje in najde končno poleg zidu raztrgano žensko rokavico. Na mestu, ki se ni dotaknilo umazanih tal, je bila izredno elegantna. Bila je to jedna onih parfumiranih rokavic, kakoršno potegne zaljubljenec tako rad z lepe roke.
čim dalje preiskuje d' Artagnan, tim hladnejši pot mu stopa na čelo; njegovo srce se je krčilo v grozovitem strahu, in dihal je hropeče; da bi ne pomiril, si je pravil sam sebi, da ta paviljon morda vendar nima ničesar opraviti z gospo Bonacieux, da mu je napovedala mlada žena sestanek pred paviljonom in ne v paviljonu, da jo je morda njen posel ali pa tudi ljubosumnost njenega moža zadržala v Parisu.
Toda ono notranje čustvo bolesti, ki se ob iz vestnih prilikah polasti vsega našega bitstva in nam kliče z vsemi svojimi lastnostmi, da visi nad nami velika nesreča, mu je vse te misli zavračalo, uničevalo, rušilo.
D'Artagnan je skoro zblaznel: brzo steče na glavno cesto nazaj, prehodi še enkrat isto pot, ki jo je pustil prej za seboj, gre k brodu in vpraša brodarja.
Brodar je proti sedmi uri zvečer pripeljal čez reko žensko, ki je bila zavita v cm plašč, in ki ji je bilo, kakor se je zdelo, veliko na tem, da je kdo ne spozna; toda vsled njene previdnosti jo je opazoval brodar natančneje ter spoznal, da je mlada in lepa.
Tedaj je tako kakor dandanes prihajalo v Saint-Cloud mnogo žensk, ki jim je bilo mnogo na tem, da jih kdo ne spozna, in vendar d'Artagnan ni dvomil niti trenotek, da je bila to gospa Bonaoieux.
D'Artagnan je prečital pri svetilki, ki je gorela v brodarjevi koči, še enkrat pismo gospe Bonacieux, da bi se prepričal, če se ni motil, Če se ima sestanek res vršiti v Saint-Cloudu in ne kje drugje, pred paviljonom gospoda d'Estree in ne v kaki drugi ulici.
Vse se je strinjalo, da bi dokazalo d'Artagnanu, da ga njegove slutnje ne varajo in da se je pripetila velika nesreča.
Zopet se vrne v teku na kraj nesreče; zde'o se mu je, da se je zgodilo v njegovi odsotnosti nekaj novega v paviljonu, in ga pričakujejo poročila.
Ulica je bila še vedno prazna, in skozi okno je lila še vedno prijazna lučica.
Tu se spomni d'Artagnan neme in slepe koče, ki je gotovo kaj videla in bi morebiti mogla govoriti.
Vrata ograje so bila zaprta, toda on skoči 6ez plot in se kljub lajanju psa, privezanega na verigi, napoti proti koči.
Ko potrka prvič, se mu nihče ne odzove. Grobna tišina je vladala v koči kakor v paviljonu; ker pa je bila ta koča njegovo poslednje pribežališče, trka naprej.
Kmalu se mu zazdi, da sliši od znotraj lahek šum, boječ šum, ki je, kakor se je zdelo, trepetal v strahu, da bi ga kdo ne slišal.
Zdaj d'Artagnan preneha trkati in prosi s tako nemirnim in vendar tako prijaznim, s takom prestrašenim in vendar tako prikupljivim glasom, da je moral pomiriti ta glas tudi najbolj boječega. Končno se odpre na pol stara preperela oknica, pa se hitro zopet zapre, ko pade sij slabe svetilke, goreče v kotu sobe,
Prilcfla tlSoCe" tt. 96, z dne l decembra
na Vipavskem, kjer se ljudstvo vsled bolje omike ne pusti več prav za nos vleči. — Zadnji čas se je .Gorica« prelegla zlasti čez gosp. Gabrščeka, katerega mi ne bomo branili, ker ni treba in se zna sam bolje. Glede »Kroj. zadruge« je le to in samo to, kar so njeni voditelji in »Gorica« objavili, porabil in le njih račune upošteval ter potem le iz tega napravil zaključke. Ali kak krik je sedaj..fZa resen in temeljit odgovor pa jih hudič ne pripravi. — Nevspehe v ,Sol. domu« zavračajo tud na njegove nameni, Četudi je gotovo veC storil in žrtvoval zanj nego polovica Tr-zitov okolo .Gorice«. SrCna bol in zavist teh J katolikov se vidi tudi iz tega, ker ji tako boli podjetnost naprednega sloven. življa v mestu; Vsaj Gabrščeka da bi ne bilo zraven H.
»Na svetu bi mirno se žilo, le Pegazov da &i ne bilo...."
Vboge krščanske duše, raje ste se tahom prodali in nas grozno oškodovali, nego bi bili pustili, da pride do veljave napredna stranka. Potem pa se »tulite kot narodnjaki,.. Fuji
Gosp. Gabr&čoku in napredni stranki pa ne klone duh! Niti zdaleka ne mislite na vniCenje nate stranke, katera se Se množi, spopolnuje in rase vsporedno z zavednostjo in omiko ljudstva. Brze vam bo Cez glavo! Mreine, Vidmarji, BerbuCi,... pa se polože z njih ideami (I) vred v ropotavnico....
Omili ii tint Mvicc.
Mtklftvšev ftcer, ki ga priredi dne 5. t. m. goriški Sokol pri »zlatem jelenu«, obeta biti zelo zabaven. Onim CC. stariiem, ki žele, da jim g. Miklavž obdari deco, naznanjamo, da bode pobiral jeden odbornikov v soboto od 4.-6. popoludne pri »zlatem jelenu* darove. Vsak dar naj bode zavit in na zavitku natančno ime otrokovo. Da se zabava poveča, bi bilo želeti, da se tudi odrasli med seboj razveselijo s šaljivimi darili. Za tajnost se jamči, Ker mora pip. Miklavž vsled nenadne nezgode napraviti za se in za spremstvo nove kostume, zahteva odškodnino po 40 st. za osebo; otroci so prosti. Začetek ob 7*/§ u"» (Na tem vtCtru sodeluje oddelek možkega zbora »pevskega in glasbenega društva*.)                                     Na zdarl
Smrtna kosa. ~ V Komnu je umrl 30. novembra Mihael Logar, c kr. sodni sluga v pokoju, vlastnik srebrnega zaslužnega križa in pominjske kolajne za 62 letno zvesto službovanje. Dočakal je 86 let. Bil je vedno zdrav, vesel in prijazen Človek. Bolan je bi! le dva dni in umrl je na Črevesnem unetju. Blag mu spomin! Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje!
Kobarldske gospe so ustanovile bo-žičnico za uboge kobaridske šolske otroke in v ta namen so priredile večerjo, prt koji je ostalo Čistega dobička 30 K. Nadalje so darovali sledeči gospodje: Jurij Petcrnel, dekan, 2 K.   Ciril   Metod   Vuga,   kaplan,  4 K.
Mat. Fabjan, sodnik, 6 K. Miroslav Fremru, notar, 6 K. Srečko Bisaii, sod. avsk., 2 K. dr. Franc Franjek, 5 K. 'Jsip FrandoliC, davfi. pregled., 4 K. Ivan Lapanja, zemlj. in dež. posl., 6 K. Miklavž Gall, kancelist, 2 K. Alex. Golja, davč. pristav, 2 K. Kavčič Viktor, davC. vajenec, 2 K. Gvido Stres, davč. vajenec, 1 K. Anton Kalan, gojzdar,. 1 K. Ivan
..Gj^nJar^Dose/t., JLK^Ferdo Volaric» dacar» 1 K* Josip brile, urar, i K. štup>j 77 K.
Darovi bodisi v blagu ali denarju se hvaležno sprejmejo.
Olga FrandoliC, blagajničarica.
„ Vspeli Gabršfiekove interpelacije glede razpisa vanj« sodnljsklh služb. —
Predsedstvo sodnij v Gorici je razpisavalo službe le v laškem jeziku. Drž. poslanec O. Gabršček je podal radi tega interpelacijo, katera ima ta vspeb, da je prišel v Gorico z Dunaja ukaz, da se morajo vse sodn. službe razpisatati tudi slovensko. Postopalo se bo tako: recimo za Tolmin se razpiše služba nemško in slovensko, za Gradišče ob SoCi nemško in laško, za Gorico pa nemško, laško in slovensko.
Sumljiva miroljubnost. — Antonio Klobasa v »goriški okolici(!)' je že izvedel iz prvega vira, da bo drevi v »Goriški Čitalnici* zaupni sestanek »pravih rairo-ljubov*, zato je pohitel v »Gorico* z dopisom o... »potrebi miru, ki se vedno bolj pojavlja«, in pa da... »prepir mora enkrat nehati*. — Rcfrain pa je seveda ta: »doli z GabrlCkom, proč % njim, pa bo mir!« — Verujem, pa še kakšen mir I
Odkdaj je Klobasa nakrat tak miroljub, on, ki je zdražbar par excellence, hujskač naj-nesramnejše vrste, ki za nič in zopet za nič vsem čilateljem sapo zapira ob Citanju samih podlih udriharij brez kraja in konca PI Kdo na Slovenskem je bolj lopovski napadal kako dobro stvar kakor Klobasa »narodne piruhe", pa edino v pobožni namen, da bi jaz skakal? In ta poosobljena strupenost govori zdaj o„. potrebi miru?! Ali ni to sumljivo? Kar je drugim le sumljivo, to razkrijem jaz: Antonio Klobasa je imel v zad-njih 14 dneh par dogovorov, kako najti sredstvo, da.... klerikaci zlezejo brez slehernega truda v odlične napredne pozicije, v kar treba po klerikalnih nazorih seveda predvsem odstraniti mene. — V ta namen je proglasil Klobasa »potrebo miru«, a drevi se bodo razgovarjali o tem miru »pravi miroljubi*. — Toda človek bi smeha iz kože skočil, ko vidi, da lezejo v kolo »pravih miroljubov* možje, ki so na sejali na obeh straneh največ nemira, največ sovraštva; zdaj, ko so zažgali in ko gori, no zdaj pa hinavci skrivajo svojo roko, ki je Metila, ter pobožno zdihujejo o ,zdivjanih razmerah«, katero gojijo .Gorica«, „SoCa" in »Primorski List*. Koliko so sami netili te razmere, da so .zdivjale*, koliko so po imenovanih listih sami sejali le razpor, le sovraštvo, Cesto naravnost proti volji urednikov, ki niso mogli odkloniti prcdragocenih
prispevkov na polju časnikarskega sodelovanja, — o tem nic veC ne vedč ti »pravi miroljubi«, in Antonio Klobasa je nakrat pozabil, koliko je naklobašaril po .Gorici",kjer sega ne morejo še otresti, kakor se ga nekoč jaz nisem mogel, kakor je morda kdo drugi pozabil, v koliko neljubih polemik je prisilil mene in »Sočo«. Drevi pa bodo v Čitalnici stikali glave »pravi rodoljubi*..J&r,,zdravili »zdivjane razmere*, katere so sami netili in imajo za nje največ zaslug, pa bi zdaj odgovornost radi drugim vtaknili v čevlje.
Da, vsakdo pripozna, in o tem smo v »Soči* že javno govorili, da je politiški boj v Gorici grdo ostrupil tudi zasebno, socijalno, društveno življenje, Cesar bi nikdar ne smelo biti v toliki meri. Ako pa se nakrat oglašajo kot »pravi rodoljubi* ljudje, ki so doslej le razpor sejali in netili, ki so takorekoč vst-varitelji .zdivjanih razmer*, o katerih so .Gorica", ,Soča" in »Primorski List« le javni odsevi, — tedaj so to jako sumljivi pojavi elementov, katerim ni do pravega miru; marveč le za zmago osebnih ambicij.
Takim »pravim rodoljubom* veljaki naše stranke ne pojdejo na lima-nice, zlasti še zategadelj ne, ker Antonio Klobasa in njegov inspirator nimata z malo izjemo prav nič besede ne p»l jedni ne pri drugi stranki v vseh tistih društvih, korpo-racijah, zavodih, o katerih hočejo govoriti v pogovoru o »potrebi miru*.
Potrebni mir pa pride, ako prenehajo s svojim nesrečnim delom taki »pravi rodoljubi«, kakoršen je Antonio Klobasa, Uterjen sem, da uredniki vseh treh listov kar zdihujejo po dobi, ko preneha prav take vrste boj, kakoršen goreče vodi A. K, Te boje pa zanašajo v naše liste v glavnem take baze ljudje, ki vržejo kamen, skrijejo hitro roko in se takoj možki razglašajo za »prave mi-roljube*. Resničnemu miru jaz ne bom nikdar nasprotoval, dasi ostanem dosleden h zvest idealom in načelom, visoko dvigajoč prapor narodno-napredne stranke, če imam pri tem tudi ostati sam mrlič na bojnem polju. Kdor pa vrže ta prapor od sebe ter beži od vojske med »prave miroljube*, slo-bodna mu pot, toda sledili mu mora za petami le zaničevanje vsakega — moža,
A. Gabršček, Kratka iavrnlter. —  »Gorica* trdi zopet, da sem jaz potisnil dr. Turno v stran, ker se ni strinjal z menoj  zastran   »narodnih piruhov".
Na to čisto kratka zavrnitev. Ob nakupu obeh hotelov ni ni kdo vprašal dr. Turno ni prej ni slej za njegovo mnenje, ker mer o da jn i možje so sami dobro vedeli, kaj jim je storiti. Jaz tudi nisem Ž njim niti govoril o teh kupčijah. Ako morda on Ž njima ne soglaša, kar ho« Cejo pri »Gorici" tako dobro vedeti, tedaj je to njegova reC. — Konstatujem torej, da v tej zadevi ni bilo ž njim nikake dotike, torej še manj kakega spora.
Kar se tiče pa »Trgovskega doma«, konstatujem, da so vsi tozadevni sklepi skupne seje načelstvain nadzorstva — soglasni; še več, sklepi so odgovarjali resničnemu, globokemu, prostemu prepričanju vseh članov. Ako bi bilo res, kar čveka A. K. v »Gorici«, da ima dr. Turna v tej reči svoje mnenje, tedaj to ni le nasprotno mojemu, marveč vseh ostalih članov načelstva in nadzorstva. Izvršiti pa se mora to, kar se pravoveljavno sklene, in v tem pogledu se izvršuje le soglasni sklep skupne seje. Nikdo, torej tudi jaz ne, ni vprašal dr. Turno za dovoljenje, kakošno prepričanje sme imeti in kako glasovati. — Ako bi bilo torej tudi res, da se dr. Turna v čem ne strinja, je to čisto njegova reč, in niti on sam gotovo ne misli, da se izvrši, njegova misel proti soglasni volji vseh ostalih. — Konstatujem dalje, da se gradi »Trgovski dom* popolnoma tako, kakor smo ga skupno z dr. Turno načrtali takrat, ko smo kupovali zanj stavbišče. — Ako je res, da je on pozneje spremenil svoje mnenje, mi je pa vendarle zagonetka, da se drzne prav Antonio Klobasa tako očitno s tem na dan. Saj vendar dr. Turna še ni sotrudnik »Gorice«, niti s posredovanjem Antona Klobase ne.
Taka je resnica. Antonio Klobasa ima zdaj besedo, da pove, kdo ga je nalagal. A. G-k. Porotne obravnave, — V soboto in v nedeljo se je vršila zadnja obravnava proti Vincencu Vončina iz Grgarja, ki je svojo ženo umoril. Predsedoval je obravnavi deželnosodni svetnik Schmarda, sodnika, Butar in KuhaCevic, zapisnikar avsk, Posega, drž. pravdnik Jeglič, branitelj dr. Turna, k obtožnice posnemamo to-lo: Med Grgarjem in Čepovanom na Puštali prebiva družina Murovec: mačeha, stric, teta in brat pokojne Tereze. Ker je bil brat bolehen, ni bilo pri hiši nikakega pravega gospodarja, zuto te je reklo, naj se Tereza omoži. Imela je že 30 let, Neki Ivan Bitožnik, sorodnik Murovčovo družine, je na to pripravil Teraso in Vin-cenca Vončina i Kala, da sta se vzela. Dne 9. maja so podpisali notarijatsko pogodbo, po kateri je prešlo posestvo v last Vincenca Vončine. Dne 31. maja je umrl brat, drugi dan pa sta se poročila Tereza Murovec in Vincenc Vončina. Nesporazumljenja v družini so začela že v »medenih* tednih. Vončina se je izrazil proti Mihaelu Hojaku, da zanj ni kmečko delo, da vse poproda ter pojde po svetu iskat bolje sreče nego je ta: obdelavati ? i, Vončini se sploh ni ljubilo delati, - fužina Murovčeva pa je bilu pridna za delo/ Umevno, da se radi tega niso mogli razumeti, kar je imelo za posledico opetovano pričkanje v hiši. Žena mu je očitala hnobo, vrhutega pa še, da ni za nič kot mož ter ne more izpolnjevati »zakonskih dolžnostij". To seveda ga je bodlo v srce, in divjal je radi takega očitanja kakor besen. Koncem junija pa je zapustil Murovčeve ter šel nazaj na Kal. Potem je zahteval, naj mu dajo 800 K, katere je on dal pri ženitovanju,
skozi odprtino na oVArtagnanov pas, na ročaj meča in na pištole. Ali dasi se je to zgodilo tako hitre, jo imel d'Artagnan vendar dovolj časa, da je opazil glavo starca.
»V imenu neba!« pravi. »Poslušajte me: pričakoval sem nekoga, ki ne pride, in od nemira umrjem. Ali se je pripetila tu v bližini kaka nesreča? Govorite!* Okno se počasi zopet ocipre, in vnovič se pokaže prejšnji obraz: samo nekoliko bolj bled je še nego prvič.
D'Artagnan pove odkritosrčno svojo povest, skoro do imen; natanko razloži, kako bi bil moral imeti z mlado I-no pred paviljonom sestanek, in kako je, ker ni prišla, splezal na drevo ter od tod videl pri siju svetilke nered, ki je vladal v sobi.
Starec ga posluša pazno in mu da znamenje, da se stvar ujema; ko d* Artagnan nato konča, pa zmaje z glavo na način, ki ni naznanjal nič dobrega.
»Kaj hočete reči?« vsklikne d'Artagnan. »V imenu neba, govorite!«
»O gospod,* pravi starec, »ne vprašajte ničesar, kajti Če vam povem, kaj sem videl, se mi gotovo ne zgodi nič dobrega.«
»Torej ste nekaj videli?« odvrne <T Artagnan. *V tem slučaju mi povejte, v imenu neba,« nadaljuje in vrže predenj pištolo, -v tem slučaju mi povejte, kaj ste videli, in zavezujem se s svojo plemiško besedo, da ne izdam niti jedne vaših besed.«
Starec je Čital r.a d'Artagnanovem obličju toliko odkritosrčnosti in boiesti, da mu da znamenje, naj po> sluša, in pravi s čisto tihim glasom:
»Bilo je nekako ob devetih, ko začujem s ceste neki hrup; želeč vedeti, kaj bi to pač bilo, hočem iti proti vratom, ko naenkrat zapazim, da hoče nekdo vlomiti. Ker sem reven in se mi ni treba bati, da' bi
ms kdo okradei, odprem in vidim stati nokaj korakov pred seboj tri može. v senci zagledam vpreženo kočijo in poleg nje nekaj osedlanih konj. Ti konji so bili oči-vidno last treh mož, ki so bili oblečeni kavalirsko.
»Ah, dobri gospodje,   vskliknem, »česa želite?
»Ali imaš kako lestvo ?< me vpraša oni, ki je bil videti načelnik.
»Da, gospod; lestvo, s katero obiram sadje.-
»Daj nam jo in vrni se zopet v svojo hišo; tu imaš tolar, ker smo te nadlegovali. Pomni pa, če poveš komu besedico tega, kar bodeš videl in slišal prepričan sem namreč, da bodeš videl in slišal kljub vsemu našemu žuganju — si izgubljen.
S temi besedami vrže pred me tolar, kateri poberem, in vzame lestvo.
Ko zaprem za njimi vrata v ogradi, se res napravim, kakor bi se vrnil v hišo; toda pri zadnjih vratih grem takoj zopet ven, se splazim v senci naprej ter pridem do glogovega grma, v kateri se skrijem, da lahko vidim vse, ne da bi mogel kdo videti mene.
Na ukaz treh mož voz mirno odide naprej; iz njega potegnejo majhnega debelega, sivolasega mo žička v slabi črni obleki, in ta previdno zleze po lestvi, skrivaj pogleda v sobo," zleze tiho zopet na tla in zašepeče:
»Ona je!«
Takoj gre mož, ki je gororil z menoj, k vratom paviljona, jih odpre s ključem, ki ga je imel pri sebi jih zopet zapre in izgine; ob istem času zlezeta druga dva moža po lestvi navzgor. Stari možiček ostane pri kočiji, voznik drži vprežene in neki sluga osedlane konje. —
Naenkrat se začuje iz paviljona glasen krik; neka ženska prihiti k oknu in je odpre, kakor bi  hotela
skočiti ven. Toda kakor hitro opazi druga dva moža, se vrže nazaj; moža skočita za njo v sobo.
Več nisem videl; toda slišal sem, kako se je lomilo pohištvo. Žena je vpila in klicala na pomoč. Toda njeno vpitje kmalu potihne; trije možje pridejo ženo v rokah k oknu; dva zlezeta po lestvi na tla in jo neseta v voz, v kateri stopi za njo stari možiček. Oni, ki je ostal v paviljonu, zapre okno, pride trenotek pozneje skozi vrata in se prepriča, če je žena v kočiji pač dobro spravljena. Njegova tovariša ga že čakata na konjih, tudi on se dvigne v sedlo; e!uga sede poleg voznika. Voz se v spremstvu treh kava-lirjev oddalji v diru, in vse je končano. In od tega trenotka nisem videl ničesar več, ničesar voč.<
D'Artagnan, ves pobit vsi: u tako strašn ga poročila, stoji nepremično in ne zine beedice, dočim so v njegovem srcu besneli vsi vragovi gnjeva in ljubosumnosti.
»Toda, moj plemič,« pravi starec, na katerega je ta nemi obup gotovo napravil močnejši vtis, nego bi ga moglo vpitje in solze, »ne obupavajte, saj vam je niso usmrtili, in to je glavna stvar.«
»Ali veste morda,« vpraša d' Artagnan, »kedo je bil mož, ki je vodil to peklensko ekspedicijo?«
»Nisem ga poznal.«
»Toda ker je govoril z vami, ste ga mogli videti.«
»Ah, vi hočete od mene njegov popis?«
»Da.«
»Velik, suh, temnorujav s črnimi brki, črnimi očmi, in z zunanjostjo plemiča.«
»On je!« vsklikne d'Artagnan, »zopet on, zopet on! Zdi se mi, da je to moj slabi duh! In drugi?«
»Kateri ?
»Mali.«             „.                              (Dalje pride).
»Union* v Ljubljani posnemamo to-Ie: Ljubljanska delniška družba .Union" si je stavila nalogo, sezidati v Ljubljani moderni hstel prve vrste in veliko praktično urejeno dvorano. Poleg tega bi bila v pritličju velika revstaracija in kavarna, prodajalne, in v ostalem dela zgradbe Se devet stanovanj. Da se mora hotel r en tir a t i, je brezdvomno. Ako le računamo na hotel »Union* 100 tujcev na mesec, to je tretjina oseb došlih, in pusti v hotelu vsak tujec povprek 7 kron, je to 7000 kron na mesec, ali 84.000 kron na leto. Ta dohodek reprezentira 8*4% svote 1,000,000 kron, kar bo cela stavba s prostorom in ureditvijo stala. — Dohodki gosiHne, kavarne, stanovanj, prodajalnic, dvorane, prostranskih prostorov,LMci*»_ltMl»_.is_ni8q„raCunjeni,.Jn_ bodo gotovo znašali §9.000 kron, ali 2%. Skupaj bi torej nosil investirani kapiUl 1,000.000 104% bruto. Za obrestovanje in amortizacijo najetega posojila 400.000 kron, za davek, poprave itd. se lahko odračuna 5-4%; ostane Se vedno Čistega 5%. Ta Cisti prebitek se pa gotovo v teku let Se pomnoži, ne glede na to, da se poleg tega dolg 400.000 kron amortizuje. Stavba je 25, oziroma 18 let davka prosta, ker stoji na mestu po potresu podrte hiSe. Miklošičeva cesta bo ena najlepših cest v Ljubljani, in je le vprašanje Časa, kedaj se svet pri predilnici predre in notranje mesto direktno zveze s kolodvorom. Hotel je potreben v Ljubljani. Velika praktična dvorana je tudi nujna potreba v Ljubljani. Svota 300.000 kron je le vplačana, ostane že razpeCati drugo emisijo v znesku 300.000. Ostalih 400.000 kron se pokrije potom posojila.
pa se odreče vsej dragi pravici do imetka, i V družini MurovCevi so bili s tem zadovoljni, j in VonCina je bil nekaj dnij  zopet pri ženi. I Ko ga je pa 22, sept opozoril stric na orne- I njeni predlog ter da naj gredo k notarju, da I se ta reč dožene, je rekel, da noCe nič ve- j deti o tem. Žena je S'a na delo na polje, on I pa je  ostal v  hiši.   Opoludne   sta   kosila j skupno v kuhinji, pri njima je bila tudi pa- I stirica Justina Hojak. Žena ga je začela zopet j zbadati, da ni za nič ne za  delo ne za gospodarja ne za moža, ter mu svetovala, naj j gre po svetu ter naj ne bo poleg nje. Tako I novo očitanje pa je tako razjezilo VonCino, I da je vzel sekiro ter  s krikom, kakor ob- I seden, udaril po glavi svojo ženo, ne meneč I se za jok in prošnje pastirice in žene. Na I to jo ja  udaril s sekiro Se trikrat,  potem I vrgel sekiro proC ter zbežal, kar mogel, proti j Gorici, kjer se je sam prijavil oblasti. Na obupno vpitje žene in pastirice so prihiteli I sosedje, ki so naSli ženo umirajočo  v krvi. I Največja rana je bila dolga 21 cm, glava je bila vsa razbita  in v krvi,  da jo je bilo strašno pogledati. V preiskovalnem zaporu je izpovedal, da se je bil odločil storiti to, kar je storil, že poprej. VonCina je rojen leta 1874. na Ealu.  Vončina je srednje postave, dobro rejen, nesimpatične zunanjosti. Pred sodnijo je izpovedal, da so ga bolela vedna pikanja žene, in tisti dan, ko jo je  umoril, je bil tako iz sebe vsled njenih očitanj, da ni vedel, kaj dela in kaj je storil, marveč se je zavedel Šele, ko se je prijavil oblasti. Rekel je, da prej ni imel namena, storiti to, da pa so ga v hiši vedno zbadali in pikali, j vsled česar je bil Sel nazaj na Kal, odkoder se je vrnil k Murovčevim mislec, da se končno naredi mir; ali tu ga je zopet zbadala žena, in konec je bil umor. Prič je bilo nad 20, med njimi najvažniSa 13-letna pastirica, ki je bila navzoča pri umoru. Povedala je, kako se je godilo, razložila pa tudi, kako so ga pikali in zbadali v družini. Zdravnika dr. Luzzatto in Pittamic sla izpovedala, da je bil Vončina, ko je izvršil zločin, pri polni pameti ter da je drugače normalno razvit.
V nedeljo je govoril dež. pravdnika namestnik Jeglič, zehteviije trdo obsodbo, bra-nitelj dr. Turna je vzdržaval toženčevo neodgovornost ter zahteval dve dodateCni vprašanji { ali porotniki so potrdili glavno vprašanje o umoru z vsemi 12 glasovi, na kar je sodni dvor obsodil Vončino na smrt. VonCina je pokiraa? ter odšel s stražniki v zapor. Ves čas obravnave je bilo navzoče mnogobrojno občinstvo.
S to obravnavo je bilo zaključeno le-tožnje porotno zasedanje.
Koncert g.črie Mire Devove In vlr-tuoza gosp. Prochazka v nedeljo je bil velik triunif slovenske glasbene umetnosti. Občinstva ni bilo preveč, ne, ali bilo je izbrano, odlično, hvaležno. G.čna Devova nas je očarala, g. P. pa presenetil z izrednim umetniškim užitkom. — Ker nam je došla ocena iz peresa veSCaka, pa prepozno za to Številko, jo priobčimo prihodnjič.
Zavod za pospeševanje obrti. — V seji kuratorija tega zavoda dnč 24. pr. m. je govoril društveni predsednik Holzer, rekoč, da se je mudil v ministerstvu in se posvetoval o važnih in težavnih nalogah, katere ima omenjeni zavod. Ogledal si je tudi jednak zavod v Gradcu. Omenja! je, da je zlasti težko dobiti človeka, ki bi bil popolnoma kos nalogi takega zavoda; ker ga ni mogoče tako hitro dobiti, je umestno počakati, da se končno morda vendarle posreči najti ga. Kar se tiče obrti, smo daleč za drugimi; pri nas je Se le v povojij. Nimamo pa tudi ne zadostnih Sol ne muzejev ne drugih institucij za strokovni pouk. Najlepše pa se je začela razvijati lesna obrt, pa je tudi za našo deželo velike važnosti. Treba je poskrbeti za povzdigo raznih obrtij. Zato je stavil predsednik za prihodnje leto te-le predloge:
1.  da se uvede v Gorici spopolnjevalni tečaj za mizarje;
2.  da se združi s takim teCajem razstava mizarskih in drugih izdelkov, katere zavodu posodi c. kr. avstrijski muzej na Dunaju;
3.  da se podpira mizarska zadruga v Gorici, ki se je ustanovila pred kratkim:
4.  da se uvede spopolnjevalni teCaj za mizarje tudi v Krminu, kjer naj osnujejo tudi mizarsko zadrugo;
5. da se napravi v Gorici poseben tečp; za umetno mizarstvo, kar naj pospeši
izdelovanje    najmodernejših   mizarskih   iz-1 delkov;                                                            I
6,  da se priredi v Tržiču tečaj za kro- I jaCe;                                                                I
7.  da se ustanovi tak tečaj tudi v Se- I ž a ni, ako bodo to dopuščale oko-1 lišCJne;                                                       I
da se prouči, v kakih razmerah se j nahaja čevljarska obrt v M i mu in se po- I skrbi za večji izvoz;                                        I
9.   da se preskrbi jednako pleteniski I obrti v Foljanu SirSi izvoz;                             I
10.  da se uvedeta dva tečaja za obrtno J knjigovodstvo (jeden slovenski);                      j
11.  da se razstavijo začetna dela va- j jencev pod nadzorstvom mojstrov.                  I
O tem zavodu smo mi že obširneje go- j vorili takrat, ko se je ustanavljal, ter smo j izrekli željo, da bi postopal nepristransko. I Iz načrta, kakor je objavljen, se že vidi I jasno, kako misli delovati zavod. V kura- I toriju sta od slovenske strani posl. Berbuč I in župan Vidmar. Koliko je to vredno ?! I Trg av. Andreja. — Tako slabega I trga, kakor letos, menda Se ni bilo v Gorici I za sv. Andreja. Sicer taki veliki trgi I dandanašnji nimajo več nekdanjega pomena, j k temu je prišlo pa Se izredno slabo vreme I v nedeljo in na dan trga, kar je pridržalo I doma premnogo ljudij. Prodajalo se je v I Gorici prav malo, no, krčme in »komedije* j pa so bile polne ljudstva.                                j
Kdo bo višji poštni upravitelj  v Gorlel 1   —   Se vedno  ni   imenovan   višji I postni upravitelj v Gorici, kar je bržčas zna- I menje, da utegnemo dobiti za postnega upra- I vitelja moža, s katerim nikakor ne moremo J biti zadovoljni. Iz dobro poučenega vira smo j izvedeli, da  se  misli  postaviti na to mesto kontrolorja Neumanna, ki službuje v Gorici. To je mož, ki ima že 47 let službe, ki ni vešč drugega nego telegrafske službe ter so ga pred kratkim prestavili k vozni poŠti, da se kaj nauči. Neumann zna malo laski, i slovenski pa nič ter je poznat zagrizen German, ki zaničuje Slovence, ki se je celo v uradu že izrazil prezirljivo in Žaljivo za Slovence, to je mož, kateri je bil svoj čas tudi I v »Soči* označen, kakšen človek da je. Nje-I govo imenovanje bi značilo naravnost pro-I vokacijo  Slovencev. Na merodajnih  mestih naj upoštevajo, da  je postni urad v Gorici centrala tudi za slovenski del dežele, kravalov ; in škandalov pa imamo Ze drugodi zadosti, ne potrebujemo jih Se na poŠti.
Mi že danes najslovesneje protestujemo proti temu, da bi prišel na mesto višjega postnega upravitelja v Gorici tujec, German, ki ne zna deželnih jezikov, nima sploh potrebne sposobnosti za tako važno mesto ter je poznat zagrizen sovražnik slovenskega na- i roda. Mi zahtevamo, da bodi imenovan na osnenjeno mesto nepristransk mož, sposoben, ki pozna domaČe razmere m je veSč deželnih jezikov, in dokler imamo za taka mesta sposobne sinove naše zemlje, kakor smo o tem že govorili, naj se imenuje te, ne pa zagrizene Germane, ki prezirajo občinstvo, s katerim imajo opravila in katero jih redi. Tako zahteva pravica. Neumanna naj pošljejo v pokoj, da naredi prostor drugim v službi, ne pa dvigati ga na mesto višjega upravitelja, na katero ne pritiče. Zahtevamo, da j se resi to vprašanje tako, da bo prebivalstvo zadovoljno, proti provokatoričnim imenovanjem pa protestujemo najodločneje 1
Kanal, 1. decembra 1903. Danes po noči se je zaradi obilnega   snega udrla hiSa j posestniku Št. Murovcu v Gorici.                    |
j           Proračun cestnega odbora zavrnjen.      I
Za pokoro vsako nedeljo desetico ' cerkvi. — Tam blizu morja in blizu Lahov I na slovenski zemlji živi gospod nune, ki ima j navado, dajati čudno pokoro. Drugodi dajajo I navadno  za pokoro  moliti  toliko  in '.oliko t časa, in ako je kdo kaj vzel ali gol j L al, se I mu naloži, da naj  povrne,   ali tam doli ob i morju pa imajo  nunca, ki skrbi pri pokori tudi za cerkev. Poleg navadne pokore jako I rad naloži skesanemu grešniku, da mora prinašati toliko in toliko nedelj po eno desetico v cerkev, nekomu pa je naložil, da mora no-I siti do smrti po eno desetico vsako nedeljo v I cerkev, ker je  bil seno nekoliko zmočil, da je bilo bolj težko, ko je prodal ter tako osle-I paril kupca. Čudno,  preCudno l Naravno je I paC,  da  se zahteva od takega grešnika, da I naj poravna, kar je zagrešil, in poravnati se j ima po naravnem  razumu le onemu, ki je oškodovan.  Kaj  ima tu cerkev terjati »sek-I sarje" od grešnika? t Na videz čudna pokora, I ali povsem razumljiva onemu, ki pozna razno
»knife* farovakih gospodov, ki so nevsahljivi I v iznajdbah novih virov — »dohodkov!' In I če ni drugače, mora služiti v tako svrho tudi I zakrament sv. pokore!                                    I
Samomor.  —  V soboto zvečer se je I vstrelil tik Panovca okoli  40 let stari Franc j Rossi iz Št Vida v Karniji. Ta Rossi se je I bil zaljubil  v neko bivšo laško učiteljico, ki stanuje s starisi na KospiSču pri Panovcu. Stariši nikakor niso bili zadovoljni, da bi se bila vzela.  V soboto zvečer je Sel Rossi do J stanovanja one Lahinje, ali ker mu niso dovolili  vstopiti, se je  vstrelil ter ostal takoj mrtev.
Vsakemu svojo! — Delavec Iv. Ma-rinič je nase! v Nunski ulici žensko uro z J verižico, ali ni je oddal na policiji, marveč 1 jo je zastavil za 20 K, potem pa prodal Se zastavni listek za 10 K. Potem pa je prišla vsa ta reč na ta dan, in Mariniča so djali v luknjo.
Ob uro s verlžleo (ženska ura) je prišel  posestnik Hvala iz Kneze v soboto j dop. Najbrže mu jo je   kdo  ukradel. Sodi, da bi bil prišel ob njo na Koma pri Rajhu.
Najdeno. — Našla se je na dan trga Sv. Andreja na Travniku mala svota denarja. Kdor je zgubil, naj se oglasi v našem uprav-nistvu.                                                              |
V najem se odda gostilna, pekarija ! in trgovina z mešanim blagom v Knezi blizu i • glavne ceste v bližini predora bohinjske železnice. Vsi prostori so na novo predelani, j Oddajo se tudi posamezni prostori v najem. Naslov povo naše upravništvo.
.Beračevo skrivnosti"  — »Grofica beraftlea"   - -  »Ciganska sirota* in druge i take prismodarije s slikami prodajajo naSim ! ljudem  za  drag denar.  Zvezki  s 24 strani i stanejo po 20 do 30 v, in teh zvezkov ni ne .konca ne kraja. Tako pride taka »knjiga" strašno draga, dasi ni vredna niti pol krajcarja. S skrajno fantazijo izmišljeni  dogodki, neverjetni dogodljaji, in vse to tako drago. Take »knjige*  niso podučne  ter ne dajajo čitatelju nikakega razvedrila in zabave, zato i — stran ž njimi J Kupujte JiUge knjige, ki imajo res kaj dobrega v sebi, ne pa take iz nemščine preklanfane prismodarije s strašanskimi dogodki!   Škoda za vsak vinar, ki se ga vrže za tako šušmarijo!
Stenski koledar za leto 1904. z običajnimi opombami o kolekovini in poštnih predpisih je izdal trgovec Jernej Bahovec v Ljubljani. Cena 40 v, po posti 50 v.'
Gostilna »pri Žagarja* na Blanči tik nove postaje toči naravna domača bela in črna vina ter ima vedno dobro preskrbljeno j kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Ima lepe prostore ter sobe za zaprte družbe.
Neobhodno potrebna za vsako gospodinjstvo je »Kunerol*, cista rastlinska mast iz orehov kokos, katero izdeluje tvrdka Emanuel Khuner & sin na Dunaju. Ta mast prekosi zdravstveno vse druge jedilne zabele in jo vsakdo lahko uživa, enako tudi trpeči na Želodcu, oslabeli in okrevajoči.
Razgled po svetu.
Državni zbor bo baje v kratkem zopet odgoden, ker ni niti sence upanja, da bi prišlo do rednega poslovanja v zbornici poslancev. Takega upa pa tudi ne bo, dokler bo stala vlada na povsem nemškem stališču ter traktirala Slovane tako, kakor traktira Kdrber koroške Slovence. Baje pa so tudi Šteti dnevi Kdrberjevega frazerstva, in ako Tisza v ogrskem parlamentu ugonobi ob-strukcijo, odstopi Kdrber, na površje pa pride prehodno ministerstvo, kateremu bi bil glavni namen: sporazumljenje med Nemci in Čehi.
VCeraj je Stranakv ostro prijemal Nemce, kak kulturen narod so, ker kratijo svobodo drugim ter jo reklamirajo le zase. Ostro je obsodil početje Nemcev v Inomostu proti Lahom !
Dijaške demonstracije na Dunaju. I — V soboto so hoteli prirediti nemški dijaki 1 na Dunaju veliko demonstracijo proti slovanskim vseučiliščem in proti laškemu. Slo-I vanski dijaki so zvedeli za to ter se zbrali v t obiiem Številu na vseučilišču, kjer so se jim I laski dijaki pridružili. Ko so videli Nemci j premoč, so sklenili opustiti demonstracijo, j slovanski in laski dijaki pa so Sli pred par-I lament, kjer so gla-.o zahtevali svoja vse-I uciliSča.
Hotel »Union* v LJubljani. — Iz daljšega    članka   o   nameravanem    hotelu
Zapuščina kraljice Drage.  —  Med
zapuščino kraljice Drage je bilo najdenih tudi nekoliko uložnih knjižic in je torej pokojna kraljica zapustila tudi gotovega denarja: v banki ,Union* na Dunaju 21000 kron; v dunajski hranilnici 120,000 kron; v beograjskem kreditnem zavodu 50.000 dinarjev v zlatu: 100 obveznic 4 odstotkov srbskega državnega posojila 50.000 dinarjev v -I »tu in 100 obveznic 4% srbskega drž. posojila, vsaka po 500 dinarjev v zlatu — 50.000 dinarjev. Vsega 290.000 dinarjev. Draga zapuščina znaSa približno istotako svoto. Ta denar je pripadel aedaj njenim trem sestram, ki se nahajajo v Monakovem.
Ineognlto obsojena. — Pred pariško kazensko zbornico je stala te dni kakih 60 let stara, Črno oblečena dama, obdolžena, da da je v neki zalogi kradla. V preiskavi je bila skoraj celi mesec, ne da bi se bilo preiskovalnemu sodniku posrečilo, zvedeti za njeno ime. Tudi pri obravnavi je odloCno izjavila, da se ne bo dala nikdar spoznati in da ni kradla. Zagovornik skrivnostne dame je spregovoril: Imel sem priliko, se prepričati, da je moja klientinja zelo odlična in izobražena dama, ki ima zveze v visokih krogih in je vrhutega tudi zelo bogata. Zato prosim sodni dvor, naj ima ž njo usmiljenje ter naj ne skuša zvedeti, kje in odkod je.* In sodišče se je udalo ter obsodilo damo pod imenom »gospa N" v enomesečno ječo.
Račuu o poljubih. —Apelacijsko sodišče v Albanvju (Amerika) je priznalo go« spici Pettit 12.000 dolarjev odškodnine, i-i jo ji mora plačati Tittemore iz Galwayja, ker je prelomil svojo obliubo, da bo gospico poročil. Med obravnavo je tožiteljica izvlekla iz žepa biležnico ter črno na belem dokazala, da jo je Tittemore za časa njuue 14-letne zaroke lS36krat poljubil. Vselej si je po njegovem odhodu zapisala, kolikrat jo je poljubil. Za vsak poljub dobi sedaj 10 dolarjev, a zahtevala je 160 dolarjev.
»Pokopališče ladij«. = Tako imenuje otok Sable Izland, kakih S50 km vzhodno od pristanišča Halif»x ležeči otok. Nad tem otokom leži skoraj vedno gosta megla, a peneči valovi butajo neprestano z veliko silo ob skalovito nabrežje. Vsled tega je otok pravi strah ladjam, ki prihajajo od juga sem, ali pa vozijo med Ameriko in Neufundlan-dom. Celo ladje, ki vozijo iz Evrope v New-York sicer 50 milj južno, so pri megli in viharju v nevarnosti, da zabredejo na peščene obali tega nevarnega otoka. Koliko nesreč se je pripetilo prejšnja stoletja, ko Se ni bilo varnostnih odredb, svetilnikov itd. ni nikjer zapisano. Šele od leta 1801., ko se je na otoku ustanov?' rešilna postaja, zabe-ležujejo nesreče. In po teh beležkah se je od leta 1801. 6o 1884. razbilo ob otoku 212 ladij.
Pri. občnem zboru »Podpornega društva m slov. vlsokoSolee v Pragi" so
bili izvoljeni v odbor: G. Frančišek Tomšič, dež. nadinžiner, predsednik; g. dr. Bohuslav Franta, dež. svetnik, podpredsednik; g. dr. j Karel Sebesta, odvetnik, blagajnik ? g. Josip Germ, akad. slikar in učitelj risanja, tajnik; g. dr. Ivan Žmavc, c. kr. amanuensis, odbornik ; g. Ivan Arh, c. kr. gospodarski nad-svetnik, g. Frančišek NohaC, inžiner in gosp. Karel BureS, kontrolor, namestniki; g. Gre-dor Sporu, revident c. kr. dež. železnic, in g. Filip flaspariu, c. kr. profesor, revizorja; g. Josip Valenta, dež. inžiner, in g. Frančišek Heric, praktikant c. kr. univ. knjižnice,' na--roestnika. Podpore naj se pošiljajo odslej na naslov: ,Dr. Karel Sebesta, odvetnik, Praga, Spale na al. 24.*
Drago letno poročilo podpornega društvu za slovenske vlsokošolee i Pragi. — h istega posnemamo: Tekom leta je bilo vseb odborovih sej ob zadostni udeležitvi Členov odbora 11; pri sejah se je sklepalo o tekočih društvenih zadevah, tako: o prošnjah na posojilnice, o poverjrnistvo, o na-rocitvi raznih tiskovin (knjig, formularjev za prošnje, potrdila itd.) in o delitvi podpor, -i delitvi podpor bile so metudajne jedino , potreba, marljivost, poštenost in narod-tost. Ker pa smo slišali o izrekih, tikajoCih 80 našega nejasnega in ne dovolj odločnega nastopa napram slovenski javnosti, smatramo za umestno pri tej priliki izjaviti, da pri delitvi podpor naSe razmere v domovini ne morejo biti v nobenem slučaji merodajne ter so nuni vsi slovenski visokosolci, v kolikor ugodt; gori navedenim zahtevam, popolnoma enaki, prednost pa imajo v slučaji, da Le vsem prosilcem ne bi mogla podeliti podpora, nmrljivejti in oni, ki so vpisani na čeških visokih šolah. Da se more odbor natančno informovati o razmerah in posebnih željah podpirancev, pozval je akad. druUvo »Ilirijo* in podpirane©, da izbero vsak iz svoje srede po jednega poverjenika, ki naj pri izročitvi prošenj izrazita posebne želje in mnenje o vrednosti prosilcev; v prvi vrsti pa pri delitvi podpor odločujejo spričevala o izpitih in oprolčenje kolegnine. Tekom letošnjega leta se je razdelilo denarne podpore in posojil K 1413 k 16 ter 1677 obednic v vrednosti K 374 h 44; podpirancev je bilo 10-15, po študijah: 6 filofccfov, 8 juristov, 3 tehniki, 1 slikar in 1 farmaceut, po kro-novinah: 9 Kranjcev, 4 Štajerci in 5 Primorcev.
Društvo je imelo dohodkov K 334383, troSkov pa K S423-I5; itndek društva K 1245*58. Društvo priporočamo vsem rodoljubom v podporo.
Maeedonlja. — Za roacedonske begunce je izdal odbor v Scfiji oklic na vse Slovane, kateri prosi pomo*. Oklic pravi: „Pero ne more narisati trpljenja in bede tega potlačenega naroda. Od 1895. leta do današnjega dne je poklanih 150.000 duš, do 2000 vasi uničenih in spremenjenih v prah in pepel, med katerimi so oplenjena mesta Bitolje, Krusevo, Mehomie ii. mnoga druga. Okoli 35.000 nesrečnih vdov, večinoma s 3—4 otroci, kateri so lačni, nagi in nosi, se potepa in blodi, kakor plašna zver po gorah m umirajo lakote, ker so jim divje turške druhali vzele kruh ter vse opustosile in ople-nile. Ako se zdaj, v tem skrajnem času, temu nesrečneron narodu ne priskoči v pomoč, zgine z lica zemlje. Vsa Makedonija in Od-rinsko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita; kristijanska trupla pokrivajo polja in travnike in nad njimi se skupljajo črni krokarji in orli, namesto grobarjev in duhovnikov, ki bi jih pokopali. Usužnjence vežejo na debla, a pod njimi pa netijo ogenj >n nesrečniki Škriplje jo z zobmi in njih strašen krik čuti je vec milj na daleč. — Bratje! Na to s»ran meje se je rešilo več nego 100.000 beguncev, ali v kakem stanju so?! Nagi, bosi, lačni, ranjeni, bolni, z bolnimi otroci v naročji in vse to so skoro samo žene, katerim «o možje poklani. Turške vojašnice so prepolne žen in deklet, okoli njih pa je samo nasilje, zverstvo in neusahljiva strast betona Turka, katere meCe iste na cesto, ko sv je nasitil živinsko strast. Strašno je videti 4000 deklet, katere postanejo v kratkem posili-matere ter s krščenim mlekom podoje plod prekletega turškega vraga. Zdravniške pomoči takorekoC ni, pa tudi hrane pomajkuje. Kužne bolezni mečejo vsak dan nesrečnike v hladni grob. Zato, bratje, pomagajte, pomagajte in zopet pomagajte I! Svobodna Bolgarija ne more sama pomagati, ker je priraorana vzdrževati vojsko, s katero
čuva mejo pred turškimi napadi. Macedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti j Carigrad in Armenija, kjer je bilo poklanih čez 300.000 nesrečnih Armencev. Ravno to misli i'urek napraviti tudi v Makedoniji. Ger-manija gleda na svojo korist, želi, da Turek uniči slovanstvo v Makedoniji, da jo naseli s svojim življem.* -~ Darove sprejema „SIa-vjansko blagotvoriteljno družestvo v Sofiji« 'Ter se^s^«^a^]^^--^lgarsk4h*Jistih: »Večerna pošta«, .Dnevnik« in »Sofijske VSdoposti".
Devet do deset
tisoč kron.
Slovensko bralno in podporno društvo« v Gorici naznanja tem potom, da bi rado naložilo društveno imetje devet do deset tisoč kron 7. dnem 31. decembra 1903. proti p u p i-larni varnosti na vknjižbo I. loco. Proiilci naj polagajo svoje pismene prošnje do 15. decembra 1903. pri tem društvu.
Gorica, Ž6. novembra 1903.
Odbor.
Posestvo na prodaj,
prav v lepem kraju v Rožni dolini na Koroškem, blizu nove državne Železnice. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši jo stara gostilna, trgovina ter prodaja tobaka, pripravljeno tudi za druge kupčije. — Proda se tudi sama hiša z obrtom. ••- Cena posostvu jo 10.600 kron, polovico jo plačati takoj, drugo po dogovoril. — Naslov pov6 iz prijaznosti upravniStvo »Soče«.
Išče se
komptoarista
veščega   slovenščine,   nemščine
in italijanščine   ter   amerikan-
skega knjigovodstva.
^-^ Vstop takoj. z~z~
K j«, pov6 upravnlstvo „Soco".
Jakob  Suligoj,
urar       &S&     v Gorici, c. kr. železnic *©* Gosposka ulica št. 25.
Priporočam svojo zalogo raznovrstnih švicarskih ur posebno Jako imenitne in dobre pariške žepne ure z znamko Zčnlth za gospode. Za službo so jako natančne ter se dajo vravnati do sekunde ; poroštvo dajatn 5 let.
J&J&&&&&&
V zalogi imam tudi t raznovrstne  Šivalne j stroje najnovejših sistemov    po   zeld nizkih cenah; dajam tudi na obroke.    ;
WWWWYYY
Ivan Bedna?ik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Kerševani & Cuk
v Gorici
v ulici Riva Castelio štev. 4 (konec Rastema.)
Priporočata  slavn. občinstvu  iz mesta
in  z  dežele                                 ,......«.„.„
svojo mehanično delavnice, zalogo šivalnih strojev In dvofcoles is tovarne „Puch"  ter drugih  sistemov.
i         Sprejemava vsako popravo in rekonstru-
iranje    bodisi    šivalnih    strojev,   dvokoles,
. pušk in samokresov.
'           Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo
jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno  skušnjo,
. zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih sUc-jev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Anton Pečenko
- Via Giardiao !
|iž a a ti ss si tz silili
Gorica $ Gorica
Hčtel
,iri zlatem jelenu'
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe asa prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem Času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzonsko «prazdroji-pivo.
Vrtna oura 8 — GORICA -
priporoča
prlstMbela     JkJ****    briških, dal-
ln črna vina    ^fDpF     matlnsklh in
izvlpavsklh,    <f«K        Istersklh
furlanskih,          V          vinogradov.
vse kiS^Sfit Da d°mul11 ra*PoSiHiA Po ielemioi na fitrov ninJ m0"0?^ raonart#> v sodih od 56 »itrov naprej. Na ssahtevo pošilja tudi azorce.
C»„ «i„.«». Po»tr«ti,« paitaaa.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik i več kakor 500 podobami od ur, zlatih* srebrnih In muzlkallSnlb predmetov, katerega pošilja zastonj in potoke proitt
Hanns Konrad.
tvornioa  ur   in  ektportna  bila ¦••t »t. 148. - (Čelko).
Veliki požar!
zamero se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =
= brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, eevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I! 129 odlikovanj 11
i Vsakdanji kruh
I                                so postale                              j
=¦ Ilirske testenine =
¦sled svojega izbornega okusa, obilne redil-    j nosti ter  hitre in jednostavne priprave. Za    I Goriško  in  Gradiščansko nahaja se odslej    jI zaloga pri g. Jos.   Rovan-u v Gorici, ulica Rabata št. 20 in 22.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča al. občinstvu, prečast. duhovščini, iniete-ljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelana
stole, fotetfa, vrtne stole, gugalnike, naslonjače Itd. Itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In
g-ugalnlkov Iz trstovlne. Na željo posije tvrdaa najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Tr^ovjko-obrtna re^troVana zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici-
Hranilna »Ion« obrestuje po *'!,%, - večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%, — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentoi davek plačuje zadruga sama. Poaajila daje na poroRtvo ali zaBtavo na  b-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplačevanje Zadružnih! vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalail: a) podpisani.........K 1,210.300-
b) vplačani.........»    405.188-
Daaa aasajlla..........* 1,631.164-—
—-.......-......--------------Y!•!•.....i-r^-.......—--—.--.-i"*-,-*—t*
Pfaff-ovi šivalni stroji
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilchenbert
v  Buchsu «11 Baslu (ivlea)
Generalno zastopstvo francoske  prekmorske brzoparobrodne  družbe
Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila.     J
m
najboljl.
To sliši kupec sicer
kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta ki niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelie nit v šivalni stroj, tem n. nj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot m-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali da so res Pfatfovi šivalni st ji najbolj trpežni, ter se uverilj da se' ne dela z nobenim drugim stro  ti tako natanfino kot s Pfaffovim
Ffaffov! šivalni stroji i %^.v° I0-Ietnf dobl Se yedno' Ifaffovi šivalni stroji SruSSSSE1 za domat,°rab0 in
?faffOVl  ŠlVillni  Stmii   f Pfsebn°pripravni zaumetno vezenje Fldllim »milili  itIUJI   (lt.cr      -nje) ter se poučuje brezplačno
______   Pfaffovi šivalni stroji L« ,:^it^tiV8afc0 lovarno
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje.
Zaloga Ffaffovih šivalnih m drugih strojev v Eorici via luniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popr»Tlj«In!ea Šivalnih strojev, dvokeles Nunska allea 14.
Spretnega
opekarskega mojstra
kateri razume
Sv. Vid niže  Ptuja (Štajersko).
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Mart t zmanjinjoSimf se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
9d^
vzajemno zavarovalna banka v Pragi-
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapltalljo: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave
z vseskozi slovtnska-narodno upravo.
Vb« pojasnila daje:
zastop v LJubljani, Segar pisarna so v lastnej banfinej hi5i
Oospodskili ulicah Štev. te.
Zavaruj poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantnojc. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno
podpore v narodne in občnokoristnc
namene.
l^arol praščil^,
pekovski mojster in   sladčičur v Gorici na Kornu St. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
bimiance, torte i.*t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja sol dri.
postrežbo po jako zmernih cenah.
„GoriškA TiskArnA" A. G^bršček v Gorici
: v Gosposki ulici št. 11
izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društvena poročila, trgouske in obrlne
račune, pisma in kuoerte z naslooom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, praoila, osa
tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtoaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča
=   dela od nauadnega enobaronega do finega uečbarunega tiska.   ==
Delika zaloga izgotouljenih tiskovin
za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade.
V samozaložbi na§e tiskarne so izšle sledeče knjige:
„SIouanska knjižnica",
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 12? snopičeu najrazličnejše zabaune in poučne usebine. =    Celoletna naročnina stane K 3*60    -—---.-
„ITlIadinska knjižnica",
izhaja v nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopičeu. =
=== „SaIonska knjižnica", —
izhaja o nedoločenih rokih. 1. knjiga:  „0  te   Ženske",   nooele in črtice, K 2 — ; 2. knjiga: „Hamlet'\ Zaioigra, K 104; 3. knjiga: „Ruska   antologija" u slovenskih preoodih.R 3-—;
4. knjiga: „Spisi Zoike Kuedroue'% k z- ::::::::::::
Ravnokar je izšla knjiga v dveh zvezkih:
»Križarji".
Poljski spisal H. Sienkieujicz.
Roman u štirih delih.
Obsega 1038 sirani. Cena K 57.0.
Ro po5«I 30 oin. uet
Zapiski mladega potnika,
spisal Bogumil Uošnjak.
-   —   Cena K 2*50; po pošti 20 oinarjcu vel.   —   -
„ralija",   prinaša  jednodejanske burke in ueseloigre.
Doslej so fz$!i sledeči zoezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. - 7 oseb; IV. knjiga: Medved anubač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. - 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodoili! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putlfarka. Burka v enem dejanju.-5 oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem
dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — 4- osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. Ha zahleuo pošiljamo na ogled katerikoli zoezek.
Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo ¦-- „©oi»iš1^a ^isitaptia" ft. <§ab*ščd{.«