.*t 128. V Gorioi v torek dne 7 novembra 1911. Iskaja trikrat da teden, in sicer ? torek* četrte^ in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti ptejemana ali v Gorici na dom poslljana : ve« leto . . 15 K ^ Posamične številke stanejo 10 vin. V Corici se prodaja aSoča", v vseh t obakarnah. „80(JAU ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot J •o Goriškem in 6radiI6aniJtemu m dvakrat v letu »Vozni red železnic, paraikov i« postnih z?eza, ffa naročila kres ttoposkne naročnine se ne osiramo. Tečej XLI • Vse za narod,»vobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič. Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v 1. nadstr. na foSBO. Ilpravništvo se nahaja v Gosposki.ulici št. 7 v I. nadstr. na le?i v tiskarni. Naročnino in oglase" je plakati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računajo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-kfat 14 vin,, 3-krat, 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost. Odgovorni urednik u\ izdajatelj Ivan Kav t it v Gorici. u?*ii»5., a«, ejš*. „Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiaka i» aal. Včeraj popoldne se je zopet sešla poslanska zbornica. Bila je važna .-:eja, ker se je predstavila nova vlada zbornici in je imel novi ministerski predsednik Sturgkh obsežen govor. Govoril je tako-le: »Visoka zbornica! Po zaupanju in milosti Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva pozvan »a mesto ministerskega predsednika, mi je čast, predstaviti .sebe iti svoje tovariše visoki zbornici. Obenem pa porabim to priliko, kakor je moja dol/nest, da obvestim visoko zbornico o vodilnih misi-h in namenih vlade. Upam, da se h.) častita gospoda strinjala z me-i,:>j, če se pri tem r,: bavini s podrob-!i(»tm!. temveč se cmej»m n:i jedro in glavna vprašanja. Ministerski predsednik pravi, da je predvsem že označen v presiolnein go-voiu obširen program, iz katerega hoče, povzeti !e nekaj posebno važnih nalog, med njimi reform:) brambne postavndaje na podlagi predlog, ki so že na razpolago visoki zbornici, celo vrsta narodnogospodarsko pc>:ii(.:uhn:ne bi smatra! za prikladno, da. — prosim, da mi dovolite te odkiite besede —, čutil bi celo neko no- tranjo neresničnost, ako bi ob sedanjih J parlamentarnih razmerah visoko zbornico | zaposloval s podrobno razlago novega da-Itkoscžnega programa«. Pred vsem mora biti skupna iialoja vlade in parlamenta, da premagata sedanje težave, da pride do normalnega parlamentarnega delovanja, j Načelno stališče, ki je zavzema ministerski predsednic napram parlamenta- ' rizmu, ni nič drugačno od stališča njegovih prednikov. Aki\ bi se, da izrečem kako plitkost, ako bi zagotavljal, da želim močnega parlamentarizma. Zdravi parlamentarizem namreč zapoveduje vsaki vladi, da mora velikansko odgovornost, ki je danes zvezana z vodstvom velike državne upiavc, deliti z enakopravnim faktorjem. »K temu pa je treba dodati še to, kar bi imenoval psihologijo .modernih držav. Država daje državljanom dandanes mnogo vej. kakor pa svoj čas, zato pa tudi zahteva neprimerno veliko več; zato .ne sme nastopati napram državljanom km nekaj tujega, temveč se mora napraviti med obema tesna nerazrušna zveza, kar pa je mogoče le tedaj, če se ljudsko zastopstvo izkaže kot voljen in delaven organ za rešitev ustavno mu pripadajočih nalog. Parlament ni sam sebi namen, temveč mu je namen skrb za državo in ljudstvo. — Parlamentarizem, ki se trajno odteguje svojemu smotru, zapušča sam sebe«. Ministerski predsednik pevdarja, da je odkrit prijatelj parlamentarizma, in da je njegova zaprisežena dolžnost, služIti ustavnim uredbam. Parlament in ljudstvo si ne sineta drug na druzega valiti odgovornosti, treba je tretjega nepristranskega faktorja: zdravega ljudskega občutka. Poživlja na skupno zaupno delo, da parlament zopet zavzame mesto, ki mu gre. Govoreč o posameznih vprašanjih, ki naj bi se rešila čim prej, je omenjal, da sicer sedaj še ni misliti na pravo parlamentarno veci.no. da pa ni mogoče misliti večine, v kateri ne bi bilo občutiti primesi nacionalne enostranosti. — Parlamentarne razmere se bodo zboljsaie, če se ublažijo nacionalna nasprotstva, zlasti pa s spravo -na Češkem. " . Na razne mejklice je odgovoril, da je justični mistor itocheiiburger vstopil v novi kabinet pod istimi pogoji zakonite uprave in neomajne objektivnosti prejšnje vlade, ter brez vsakega stranskega upliva, Popolnoma napačna je misel, da bi mogel resortni minister imeti posebno razmerje v vladi! Glede draginjskega vprašanja je pov-darjat, da se hoče vlada stvarno baviti s tem vprašanjem in ukreniti vse potrebno i na gospodarskem i na prometno političnem polju, da se zboljšajo sedanje težavne razmere. Povdarjal pa je potrebo sodelovanja avtonomnih korporacij in gospodarskih organizacij zlasti pa občin. 'Povdarjal je, ida priznava upravičenost zahtev državnih uslužbencev, a povdarjal je tudi, .da državna oblast sama. ne more odpraviti vseh posledic draginje. Zboljšanja bi bilo res pričakovati, če bi se zmanjšale delavne moči, če bi se te ¦moči uporabljale smotrenejše, a zato pa boljše plačale in s tem vprašanjem bi se dalo sedaj konkretno baviti. Prosil je poslance, naj vplivajo na tiradništvo, da naj ne zahteva, kar je nedosegljivo. Finančne razmere niso ugodne in treba se je vrniti k nekdanji strogosti v finančnih stvareh. Vlada predloži parlamentu , nove predloge, ki bodo tudi napravili konec sedanji finaneijelni bedi. Vk:da hoče z gospodarsko politiko, ki naj pospešuje vse panoge narodnega gospodarstva, dvigniti ljudsko blagostanje in s tem tudi davčno moč. Baviti se bo tudi treba z reformo go-spedarskih državnih obratov, zlasti pa z reorganizacijo državne železnice. Vlada bo vedno kazala najresnejšb voljo /a delo. a biti hoče vlada notranjega m'ni, nacionalnega sporazuma in praktičnega dela za ljudsko blaginjo. Vabi vse stranke, ki hočejo delati, k skupnemu delu v blagor domovvuc itn-ljudstva ter zbornici sam: v čast. Lepo uglajen govor, ki ni prinesel slave Sturgkihu. Jedna in isti pesem o.parlamentarizmu, na koncu pa zatrdilo, da vlada hoče biti vlada notranjega miru, nacionalnega sporazuma in praktičnega dela za ljudsko blaginjo — Imena nemških ministrov pa (govorijo baš proti notranjemu miru in nacionalnemu sporazumu. »National verband« je govoril s svojim nasproti novi vladi zavzetim stališčem že dovolj jasno in odkriito. Pred tem se skrijejo vsj lepo zveneče Sturgkhove fraze..... Poljaki pti tali ia Rusini in Slovenci so na polju sred-nješolstva najbolj zanemarjeni. Gališki hakatistični deželni zakon določa, da morajo vse iz državnih sredstev povsem ali deloma vzdrževane srednje šole imeti praviloma ssanio poljski učni jezik. Po tem zakonu, ki je bil sankcionirain 22. junija 1867., more'" imeti iz dužavnih i »sredstev vzdrževana ali od države le subvencionirana srednja šola rusinski učni jezik samo takrat, »ko to dovoli v vsakem 1 špecijelnem slučaju .deželni zbor s poseb-I nim sklepom. To,se,pravi; poljske srednje j šole ustanavlja naučni minister sam brez | sporazumljenja z gasliškvm deželnim zbo-' »rom, rusinske pa samo sporazumno z ga-liškim deželnim zborom! Leta 1867. je bilo v Galiciji 20 srednjih šol, med temi 1 rusinska, 1 poljska in 18 nemških. Sedaj v letu 1911. je v Galiciji 86 državnih srednjih šol, med temi 80 poljskih, 5 rusin&kili, i nemška. Tekom .'44 let je dal gališki deželni zbor samo štirikrat dovoljenje za ustanovitev rusinske gimnazije. Skoro 4000 rusinskih dijakov mora obiskovati poljske skednje šole ,in na mnogih tvorijo rusinski dijaki veČino, tako n. pr. je bilo na štirirazredni poljski gimnaziji v Sokalu lansko leto 2M učencev, med temi 125 Rusinj v, 90 Poljakov in 16 Zidov. ' •' " Makstm Gorki. FOMA GOKDJEJEV. Roman. (D*lje.) »A kaj je v njem?* »Ribe, čudak! Kaj bi bilo v vodi drugega?« »Saj stoji mesto Kitjož tudi na vodi...« »To... je kaj drugega! To je Kitjož^,; v njem so živeli le pravični ljudje!« »A na morju ni pravičnih tnest?« »Ni jih...« je dejal Ignat, pomolčal in dostavi! zatem: >Morska voda je grenka, ne da se piti...« »In za morjem bode zopet zemlja?« »Kajpak, morje mora imeti tudi bregove. Kakor skleda je...« »In tam so zopet mesta?« ¦»Da, zopet... Kaj naj bi bilo druzega? Samo, da tam ni več naša zemlja, nego Perzija... Ali si videl Perzijce, ki so prodajali na semrtiu suhe marelice in pistacije?« »Videl...« je odgovoril Foma in se zamislil. Nekoč je vprašal očeta: »Je-li še mnogo zemlje?« »Zemlje, bratec... je ja-ako mnogo! Peš je ne prehodiš celo v desetih letih«. Dolgo je govoril Ignat sinu o veličini zemlje in dejal slednjič: »A vseeno se ne ve, kako velika da je in kje je je konec ...« »Pa je vse na njej enako?« »Kaj na primer?« • »Mesta in vse,..« *No, kajpak, mesta so pač takšna, kakor mesta ... Fliše, ulice ... in vse, kar mora biti ...« Po mnogih takšnih razgovorih je začel deček redkeje in ne tako vztrajno vpirati v daljavo vprašajoči pogled svojih črnih oči... Moštvo parobroda ga je ljubilo in on je ljubil vse te dobrovoljne ljudi, rujave od somca in vejtra,,.veselo kram-Ijajoč« ž njim. Napravljali so mu raznotere priprave.za ribarjenje,/delali mu čolničke iz drevesne skorje, bavili se ž njim in ga vozili po reki ob postankih, kedar je šel Ignat po opravkih v mesto. Dccek je večkrat slišal, kako so se rogab njegovemu očetu, toda ni se zanimal za to in, niktiar ni pravil očetu,, kaj da je slišal o njem. Toda nekoč, v Astrahanji, ,ko.so tialagaii kurivo, je Foma zaslišal glas mašinist,a Petroviča: »Velel" je naložiti .toliko .drv ... fej, kako nespameten človek je to. Nabasal.hi. ladjo .do oaiube, potem -pa kriči: '•prevečkrat kvarjš^troj,« pravi, »z oljem ne štediš,..« , Glas starega, čemernega krmarja je odgovoril: »To deia vse njegova brezmejna lakomnost.... tukaj je kurivo cenejše, zato dela tako... Lakomen je, hudič!« »U-uh, kak lakonmež!« Ta beseda, ki se je parkrat zaporedoma.ponovila, je ostala Fomi v spomiinu, in zvečer'pri večerji je nenadoma vprašal očeta: • ...¦¦¦. »Papa!« , ' > ' . ¦•¦ . • »A-a>« . t' : ; , -,. »Ali si lakomen?« :.¦¦••..• Na očetova .vprašanja mu je popovil razgovor krmarja z maSmistorn. tgriatovo lice se je zmračilo in jezno so se žarele njegove oči. ; . »Tako je torej...« je dejal in zmajal z glavo,,,.»No. torej... ne poslušaj jih. Oni niso družba za-te. Ti si njihov gospodar, a oni so tvoji hlapci, zapomni si.to.. Če midva le. hočeva. jih zmečeva vse na breg.^;.saj so poceni in mnogo jih je povsodi, kakor nepopravljenih psov. Ali si razumel? Mnogo hudega lahko reko o meni; A zato govorijo tako,, ker sem njihov neomejeni gnpo-dar. Pravi vy,rok tiči pač v tem, da imam srečo in da s mi bogat* a bogatemu zavidajo vsi. Srečen človek je sovražnik vsem ljudem ...« Cez dva dni sta prišla, na parobrod nov,krmar in mašinist. »A kje je Jakov?« je vprašal deček. . »Odpusti! sem ga,.... nagnal...« »Ziiradiiega?« je uganil Foma. »Prrv za to ...« »Petroviča tudi?« »Tudi njega...« Fomi je to ugajalo, da je mogel oče tako hitro r*e-meniti moštvo na parobrodu. Nasmejal se je očetu. ?el doli na krov in stopil tam k matrezu, ki je sedel na tleh : i razvijal konec vrvi, da bi napravil metlo. »Nov krmar je prišel," je rekel Foma. »Vem... Kako je. Foma Ignatjič! Kako si počival?« »Mašinist je tudi nov . ,V, »Tudi mašinist... Ali ti je žal Petroviča?« . »Ne...« »No? A on ti je bil.tako prijazen...« »A zakaj.je zmerjal čez ata?« »O? Ali je zmerjal čezenj?« . »Seveda, saj sem slišal ...« ' »Mhm... a ata je menda tudi slišal?« »Ne, jaz sem mu .povedal..,«.- • * . . ' j 38 Ker Ana 45% Poljakov tiri 11%' Židov) 80 gimnazij in realk, 42% galiSkih RusJnov pa samo 5 državnih gimnazij, so si ustanovili Rušim zadnji dve leti 8 privatnih gimnazij, otit katerih sta dve v Ro-hatynu (5 razredov foi 650 učencev) in v Horodenki dobili pravico javnosti; druge dobijo morda v kratkem tako pravico. Drugi hakatistični deželni zakon z dne" 12. junija 1907. določa, da smejo biti v Galiciji samo poljska ali utrakvistična učiteljišča, tudi ako so vzdrževana iz privatnih sredstev! Radi tega ne. more 5 privatnih čisto rusinskih učiteljišč dobiti pravice javnosti. Rusmski postal so predložili v deželnem zboru tak4e zakonski načrt: Zakoni z dne" 22. junija 1867. in 12. junija 1907. se razveljavijo? V državnih srednjih šolah in učiteljščih more biti učni jezik samo poljščina ali ru&inščana; število rusinskifh državnih šol ne more presegati petine vseh državnih šol. Ali niti takega zakona, ki zajamčuje Poljakom štiri petine vseh državnih sred' njih šol, niiso hote!.i Poljaki' dovoliti.... To je ra pot, katero bi morala naša napredna županstva in starešinstva zasledovati, da jim boj .proti nasprotnika bodle lažji in uspeh zasiguranejši. Okrepitev svoje Jastne stranke m vzorna organizacija iste in popolnoma ignoriranje brez-podstavnfc in smešnih napadov od nasprotne strani' t. j. pot, s katero se že v kali izpodbije ost nasprotniku, da njegovi ¦napadi vedno -tegiešijo nameravani cilj. Župana gospoda Furlariija gotovo la-hko prištevamo tukaj na (Primorskem k najboljšim županom. Njegovo delovanje stremi blagor in prospeh Prvaške obT, čine. H .'rajši se nobenega truda, nobe-~ na pot mu ni< tako težka, da bi' je ne pod-•vzel. Tudi njegovo delovanje na društvenem in organizacijskem polju je gotovo vredno povdarka. Vidi se, da Prvaško starešinstvo in Prvaško občinstvo ni slepo', izbiralo zastopnike in župana, kojega bi si koljše gotovo ne moglo izbrati. Sedaj, ko je PrvaČina zopet v svoji 40 let župan. (Iz Podgore.) Pač zelo redki bodo slučaji, da kdo nepretrgoma 40 let načeluje občini, tem. redkeje pa tako veliki županiji kot je Podgorska, ki obstoji iz štirih kat. občin in ;kjec je dobiti dovolj sposobnih močij, katere b| lahko to nalogo vršile. , t To dejstvo govori pač jasno, da je na* župan gospod Anton Klančič mož, ki vži-va, odkar je zasedel županski stolec, rekel bi neomejeno zaupanje ogromne veČine občinarjev. To zaupanje pa tudi mož po vsej pravici zasluži. Ako se ozremo po njegovem dosedanjem delovanju, moramo priznati, da je redko najti tako odločen, čist in odkrit naroden značaj, da mu niti politični nasprotnik nima kaj očitati. Naš župan je prevzel kot 26 letni mladenič županske posle in s tem posvetil vse življenje in svoje najboljše moči javnemu blagru, ker ne samo kot župan, ampakludi kot deželni poslanec in deželni odbornik predsednik cestnega odbora, član krajnega in okrajnega šolskega sve,ta in odbornik drugih važnih korporacij je vedno vstrajno in požrtvovalno deloval, vedno unet za resno in složno delo. Koristi od tega ima v prvi vrsti domače županstvo, ki se je povspelo v dobi njegovega županovanja do ugleda in do razmernega blagostanja. Zato so hoteli tudi občinarj i izkazati se hvaležne za ves njegov dosedanji trud in žrtve, ki jih je občinstvu na korist doprinesel in sklenili so proslaviti njegovo 40 letnico kar najsve-čaneje. To se jim je tudi v polni meri' posrečilo. ' Dne 4. t. m. se je vršila ob 11. dopoldne v Občinski pisarni »pri Mostu«, ki je bila radi tega lepo okrašena, slavnostna seja, katere so se udeležili vsi starešine in zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva gospod nadkomisar dr. Baltič. Sejo je otvoril in jej predsedoval podžupan g. Franc Kocjančič. Prečital se je volilni zapisnik iz leta 1871, ki je nemško pisan. Sploh interesantno je bilo takratno uradovanje. Nemščina, italijanščina in slovenščina so si podajali roke pri vsakem važnejšem opravilu.ni čuda, da so takratni »tajniki« pustili podpisovati sklepe m lahko tudi smrtne obsodbe starešin, ne da bi slednji vedeli, kaj so podpisali ali pod--križali. Po primerjanju takratnih in sedanjih razmer je očrtal g. podžupan zasluge gospoda župana v lepih fn jedrnatih besedah in pozval starešine, da store tudi oni svojo dolžnost. Temu pozivu se je starešinstvo tudi odzvalo in soglasno izvolilo gospoda Antona Klančiča častnim občanom. Na to se mu je Izročila zelo okusna.jH-pioma in prav lep tintnik v svrho hvaležnosti od strani županstva. Občinske reveže se je sklenilo obdarovati z dvojno mesečno podporo. Gospod nadkomisar dr. Baltič je v krasnem govoru slavil ta izreden dogodek in častital gospodu županu, ki se je obema govornikoma ginjen zahvalil. iPo seji je izročila* deklica otroškega vrtca v IPevmi, ki je šell častitat gospodu županu, lep šopek cvetlic in je tako lepo in v zbranih besedah čestitala slav-Ijencu, da so vsem navzočim porosile solze. Na to se je celo starešinstvo dalo io* togralirati in potem odkorakalo v Pod-goro k skupnemu banketu, ker si gospod župan ni dal vzeti časti, pogostiti vse starešine. Na dvorišču gosp. župana je čakate novo iznenadenje, vsa šolska mladina pod vodstvom Podgorskega učrteljstva se je prišla, poklonit slavljencu in mu je tudi 1 izročila dva krasna šopka. Ob 1. popoldne je pričel banket, ki je trajal do 5. pop. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, culi so se lepi in navdušeni govori, dospele so mnogoštevilne pismene in brzojavne čestitke, z eno besedo: veselje in navdušenje je bilo popolno. Pri kosilu je nabrala mladini v podporo gospica Olga Klančičeva K 163, katero znesek se razdeli v dobrodelne s vrhe. Na večer pa je postalo slavlje splošno. Ob 77 2 se je zbrala velika množica ljudstva, pevci, Sokoli in Kojščanska godba pred krčmo gosp: Ant. Trpina. Baktje, lampi^ončki in bengalični ognji so zažareli, godba je zasvirala in kot živ val veselja se je zlila množica okoli po Podgori, ki je bila vsa v zastavah. Pri povratku se je ustavil sprevod na dvorišču gosp. župana; godba je svirala, pevci so peli, topiči pokali, rakete švigale in izvrstna kapljica vedno gostoljubne družine Klaiičičeve nam je razvnela srca, da smo v bratski ljubezni združeni sklenili slediti vzgledu našega slavijenca, povzdigniti s pozitivnim delom ugled In bla-v gestanje naše lepe Podgore. Ob 10. zvečer pri vfeku veselja smo se točno po začrtanem vsfporedu razšli vsak na svoj dom s prijetnim občutkom v srcu, da smo doživeli prekrasen dan in z iskreno željo, naj nam vsegamogočni Beg še dolgo ohrani zdravega in veselega našega gaspoda župana in celo ugledno dtužino njegovo! Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda. — Dne 31. so zbrali novoizvoljeni starešine in prijatelji pri kozarcu vina v HruŠkarje-vi gostilni v Rihembergu 6 kron 14 v za družbo sv. C. in M., kar se je poslalo v Ljubljano. Za narodno šolo na Blanči so darovati sledeči gospodje: Maks Ličen, veleposestnik r/, Rihemberga K 4, dr. Gregor žerjav K 5, Ferdo Karte iz Gorice K 5, Leop. Žužek, dež. sod. nadlsvetnik K 5, Josip 2ilih, c. kr, profesor K 10, A. K!un, nadz. češke zav. K 10, Josip Dekleva iz Gorice K 2, A. Božič iz Gorice Via Bagri i K 3, S. Bisail, c. kr. okr. sodnik »i« Kobarida K 5, Vidmar Fr., c. kr. okr. sodnik iz Bovca K 5. Srčna hvala! Za narodno šolo na Blanči je daroval g. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici K 10. -Hvala! Za narodno šolo na Blanči je daroval gospod Matjejevič K 20, gospa Birtič 2 K. Hvala! Domače vesti. Volitev župana v PrvaČini se je vršila včeraj popoludne ob 31/,. Navzoči so bili vsi starešine, 18 po številu. Za župana je izvoljen s 17 glasovi, tore) soglasno dosedanji župan g. Fran Furlami. Podžupani so: Anton Kozem, Jakob Zorn, Josip Šuš-'melj, Andrej Pahor, Andrej Vodopivec. G. župan Furlani se je zahvalil za izvolitev, zagotavljaje, da bo dela! z vsemi svojimi močmi v blagor občine, povdarjal je potrebo lepega složnega detla na temeljit pravičnosti. Navzoč je bil pri seji tudi nadkomisar g. dr. Baltič, ki je v krasnem govoru čestital županu ter kazal na prihodnjost, ki čaka Prvačino, nahajajočo se na velikem prometnem križišču. — Po seji je bil pri Vodopivcu banket, kjer so se vrstili tudi govori, svirala je godba, pokali so topiči, Prvačina se je radovala, da jej načeluje zopet vrl njen sin Ffran Furlani. — G. županu naše Čestitke ob zopetni soglasni izvolitvi. Prepričani smo, da bo deloval kot doslej tudi v bodoče v korist lepe Prvači-ne tako požrtvovalno in rodoljubno kakor zna le on. Smrtna kosa. — V Selu na Vipavskem je umrl g. Fran Bavčar, mizarski mojster in posestnik, v 73. letu svoje starosti. Pokojnik je bil dober gospodar. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Poročil se je naš strojni stavec g. Janko Jamšek z g.čno Julijano Hittv. Bilo srečno! Za davčna oficijala sta imenovana davčna asistenta Viktor Kavčič in Milan I Šubic. Klerikalni razdlračl. — Niti ob skup* nem delu v Gorici niso mogli mirovati raz-diraški klerikalci. Kakor hitro je bila dovoljena revizija ljudskega Štetja, je izšel v »Prin*. Lfetu«lažnil« v Gorici. Kaj je Martinov semenj, ne bodemo tukaj razlagali in sicer iz 2 razlogov: I. ker obiskovale: naših prireditev vedo, da bo gotovo nekaj novega, nekaj takega, kar še ni bilo, kakor ni bilo tudi še nobene prireditve p<)4 tem naslovom; 2.pa iz razloga. Ker je za oilaSnežc že itak vseedno. ali vedo ali ne. celo še slabše je, ako prej že vejo, ker potem imajo izgovor: Čital sem in vem kaj bo. Končni pa bi bi! boj proti 10.000 Mlačnežem brezuspešen in razlaganje nep!odovito; ako se kdo čuti sedaj bolj Slcvenca, že itak pride sam ob sebi. Za danes povemo še to, da je cd 8','2—-107* zabava s programom, od tedaj naprej pa prosta zabava s plesom ter da stane vstopnina k prvemu delu 40 vin. za osebo, k drugemu pa 1 K za vsakega moškega-plesa-lca. Veselični odsek. »Gorica« proti goriškemu okrajnemu glavarju g. Rebeku. — Tako nesramnega i ista, kakor je Gregorčičeva »Gorica«, ni kmalu najti pod božjim soincem. Njeni mata Jorji so uganjali grdo zahrbtnest proti g. Rcbekti, ker niso hoteli njihovi zavezniki, laški liberalci, da bi prišel v Gorico za okrajnega glavarja S'ovenec! Niso uspeli kljub obilnemu trudu. »Gorico*, kateri jč -malo mar za slovenske uradnike, to boli in peče, zato je pričela posebne vrste g; d boj proti g. Rebeku. boj z namenom, očrniti ga pri slovenskem prebivalstvu Goriškega okrajnega glavarstva. Ponatisnila je »z »Soče« iz leta 1906. kos članka, ki se je bavil z otvoritvijo bohinjske železnice in ž njo združenimi dogodki na Krasu. Kar je »Soča* pisala takrat, je seveda res. ker piše vedno resnico m šiba vse pregre-ške, naj jih stori ta ali oni; ali možje okoli »Gorice« naj upoštevajo tudi to, da se časi spreminjajo m ljudje v njih, da je včasih potreba tudi kaj pozabiti ter da je bil zločin od strani klerikalne stranke, ki hoče biti slovenska, ruvanje proti Slovencu, ki je imel priti v Gorico na važno mesto okrajnega glavarja. »Gorica« in njeni redniki hočejo seveda v Gorici ,na mestu okrajnega glavarja moža, ki bi bil slepo orodje njihovo in njflfovih laških zaveznikov, natj si bo te ali one narodnosti, pa če bi pri tem slovenska stvar še tako trpela .Če bi bil g. Rebek tak, o, potem bi mu pela »Gorica« slavo, hvalila bi ga, če bi bt! dal svojo roko v poinoč znanemu lumparske-mu početju klerikalcev (na Krasu, in niti z besedico bi ne omenjala onih reči iz leta 1906! Treba le poznati klerikalne tiče. — Nesramno-podla je od stratii »Gorice^ proti g. Rebeku aprteorjena gonja z namenom, škodovati, očrniti slovenskega političnega uradnika, d&si ve, da imajo slov. politični uradniki Že tako povsod! težko stališče. Sram naj bo prizadete klerikalce, ki so preid imenovanjem intri-glrali proti g. Rebehu iti sram naj bo Gregorčičevo, »Gorico«, »ki mu sedaj po imenovanju tako topovsko meče polena pod noge. Klerikalne baze ljudje se nevarno igrajo z bodočnostjo goriilcih Slovencev! Tt^ki aviatik-. \Vi4me4; u^ejava^ zleteti jutri z Veliki«'* l&tff-TJfi -^BjtfčfT5 Trst. Zimsko-športna enketa v Bohinjski Bistrici, — V svrho zimskega športa Je sklicalo ravnateljstvo c. kr. drž. železnice "v "Trstu posebno enlceto v^Botilnjski Bistrici, katere se je udeležilo nad 20 interesentov. Ped vodstveni zastopnika c. kr. ravnateljstva dr. železnice v Trstu cesarskega svetnika g. dr. plem. Sauterja vršila se je 'konferenca v hotelu »Rodica« in- se je določil, da vozi v zimski sezoni 1911 1912 ob nedeljah in praznikih posebni športni vlak na progi Trst-Gorica-• Jesenice.' Oziraje se na želje tržaških' športnih interesentov odhajal bode posebni športni vlak iz Trsta ob <> uri zjutraj in bede električna Železnica vozila oh tej uri na tržaški državni kolodvor. Iz Bohinjske Bitrice pa bode odhajal ta posebni v'ak letos nekciiko prej in sicer ob \ $ uri zvečer. Vsa športna in planinska društva v Trstu, Gorici in Ljubljani imajo kakor prejšnja leta pravico do posebnih ztnisko-sportnih listkov, katere bodo izdajale ondotne deželne . zveze za tujski promet. Zastopnik kranjske deželme zvezo je priporočal, da se oddajajo društveni športni listki tudi v Kranju, ker ima to mesto mnogo prijateljev zimskega športa in bode c. kr. ravnateljstvo skušalo tej želji ugoditi. Vremenska poročila naznanjala se bodo potom postajenačerstva in deželnih zvez, občinstvu in časopisi«. Ker vlada veliko zanimanje za ta krasen zimski šport in se krog športnikov od leta do leta širi je pričakovati, da bode letošnja zimska sezrja zelo živahna. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice, ki ima v prvi vrsti zasluge za ta šport, bode izdalo letos posebne* plakate za zimsko-sportni vozni red kranjskih letovišč-sportišč. Dražbeni razglas. Najboljšemu ponudniku se odda na dražbi dobava spodaj navedenih živil, ki jih bo potrebovala leta 1912. deželna umobolnica Franc Jožef ?. Pismene ponudbe je izročiti v zapečatenih zavitkih pri vležnem zapisniku deželnega odbora najpozneje o poludne 20. novembra 191!. Ponudniki morajo položni pri deže/ni blagajni najpozneje do gorenjega dne varščino v gotovini aH v javnih kreditnih papirjii in sicer: za dobavo mesa K NKIO; za dobavo vina K 400; za dobavo mleka K 100; za dobavo jajc 200. Zajed-no s ponudbami je predložiti po dvoje vzorcev sprdaj navedenih predmetov; vzorci morajo nositi ime ponudnikovo in se moralo zapečatiti. Vzroci so: 500 gramov riža in moke: 1 liter vina, mleka, olja In kisa; 100 gramov vsakega izmed spodaj naštetih predmetov, izvzemši meso in jajca. Vzorec slatiine se mora odrezati tako, -da bo razvidna debelost poslednje, redmeti, ki jih bo dobavati so: Goveje meso, telečje meso, goveja jetra, bela moka, rumena moka, zdrob, fižol, kavo »Samos«, kavma primes, sladkor, riž, preSIčja mast, slanina, olje, kis, sol, mleko, jajca, sir ement. M, sir bovški, sir parmiz., polenovka, limoni, vino in mik). Nadaijna pojasnila o množini rn kakovosti povžitnih predmetov dale oskrbništvo deželne umobolnice ob delavnikih od 11—12 op. Deželni odbor. Listnica: V S—o: Prihodnjič. rriovsko-obrtns in gospodarske vesti. Oves in seno za 3 27 domobranski bataljon. — Za nabavo ovsa in sena za 327 domobranski bataljon za leto 1912 se bo vršila ponudbena razprava dne H. t. m. v Ramerjevi vojašnici v Gorici. Sfroj ža nalepljanje poštnih znamk. — Nalepl&nje poštnih znamkna pisma in dopisnice je neprijetno delo in počasno. Sedaj pa poročajo, da je v Združenih državah v Ameriki iznašel neki mladi Človek stroj, ki bo -nalepljal znamke na pisma,- Kiu-verta se utakne v stroj, ki so vrne za-znamkovano; ob jedrnem stroj beleži število znamik. — Ce je res jznajden tak stroj, se bo pač hitro udomačil In oni mladi človek postane, milijonar. Argentinskega meša ne bo več v Avstrijo! ¦*- »Extrablaftt« .poroča, da v kom-.potentnih dunajskih krogih se sodi,-da je izključen vsak nadaljuj uvoz argentinskega mesa v Avstrijo. , Upajo pa, da se bo uvažalo v zadostni meri meso"iz Srbije iuv j RumunijeJ J Znižanje časa za nakladanje vozov na \ r*rogah c. kr. državnih železnic. - Z vezivo cdUTie 25/vrffi?toka -191k se -je znižal čas za nakladanje vozov na vseh progah c. kr. »državnih železnic (izvzemši dalmatinskih p.rog in oddaj v Trstu) na F "dnevnih ur. t. j. od S. ure zjutraj do 6. r.re zvečer. Politični pregled. Poslanska zbornica seje sešla zopet veraj. Stiirgkhov govor priobčujemo ha; prvem mestu. Češki radikaki so ga pozdravili s klicem: Zakaj ne govori fciochen-bnrger? Saj je on sestavil vlado! Dalmatinski poslanci so* oili 'hevoljni, ¦' -ker-Stitrgjkh ni omenil nič dalmatinskih želez-, ric. Zadovoljni so s Stiirgkhom Lahi, kc-je omenil tudi fakultetno vprašanje, rekoč, da se poskrbi, da se skoro reši ... Oovo-, rilo se je potem o Habermauovem nujnem predlogu. Mandič je vložil interpelacijo glede šikaniranja vojaških obveznikov od strani tržaškega magistrata. Pogoji [ustičnega ministra Hochen-burgerja. — Ofieijozno glasilo nemškega Nafonalvenbairaa »Osterrcichisclie Volks-zeitung« prinaša, kakor sama pravi, na željo justičnega ministru Hochenburgerja samega pogoje, pod katerimi je vstopil Mochenburgcr v Stiirgkhov kabinet. Ti pogoji so: 1. Stiirgkhovo ininisterstvo nio-ra reški vsa narodna vprašanja v soglasju. z nemškim National ve rbandom. 2. Imenovanja sodnikov so nedotakljiva. Posebno se ozira to na razmere na jugu (Elsncr) in na imenovanja nemških sodniikov na Čeykem. 3. V personalnih zadevah ima jii-stični minister proste roke. 4. Za zasedene višjih, zlasti centralirh, sodnih mest je merodajna le stvarna kvalifikacija, o. Vsaka izprememba jezikovne prakse se s.ite rzvršvti samo v sporazumu z nemškimi poslanci. -¦¦ ;Po tem vemo, kako imaiino s'*J«ti Stiirgkhovo ministerstvo. Vojna iJ Turčijo ni Italijo. Aneksija tripolisa. Kralj je danes podpisal dekret, s katerim se postavlja Tripolitanijo in Cirenej-k:> ped italijansko suvereniteto. Mipister zunanjih'poslov San Giulia-no je na italijanske poslanike v inozemstvu naslovil brzojavko, v kateri jim naznanja kraljevski dekret glede aneksije Tripolitanijc in Cirencjke, in v katerem so p::viarja. da jeta rešitev edina, ki čuva za stalno interese Italije. Evrope, da, celo Turčije. Na tej podlagi sklenjen mir odstrani vse razloge za nesporazumljenje med Italijo in Turčijo. Italija je pripravljena s spravljivo odjen jivostjo proučiti ona sredstva, ki bi omogočila Turčiji, da uredi na časten način po-iediee nepreklicnega dejstva, ne ostane pa pri teh spravljivih namerah ako Turčija vstraja pri tem, da bo nadaljevala nepotrebno vojno. V vsakem slučaju bo Italija odločena za pameten mir, kakor za uspešna sredstva, da ga v najkrajšem času izsili. Po aneksiji. Italija vidi, da bodo troški vojne velikanski, ako se bo vlekla mesece in mesece, .morda cela leta. Italijanska vlada je sodila, da pojfde vse hitreje in ni pričakovala tako močnega odpora. Mislila je, 4» bodo zadostovala sredstva, katera ima na razpolago, aH že sedaj po preteku jed-Tiega meseca vojne mora misliti na veliko posojilo. Pogled v bodočnost je torej kalen hi ne obeta nič dobrega. Milijone denarja pašteti za Tripolitanijo, tega bi italijanska vlada ne storila rada in tudi ne bi rada žrtvovala tisoče vojakov. 'Pomagati si hoče sedaj s proglasom aneksije. To naj bi Turčijo ustrahovalo in velevlasti naj bi se izrekle za-aneksi jo ter pritisnile na Turčijo, da iidha' z vojnimi operacijami ter se uda. Italija pa je pri-pravOena omogočiti Turčiji, da more urediti na Časten način posledfoe nepreklicnega dejstva!,..... • .'.iGfio se iglast 1ako:-.: da je italijanski vladi *že dovolj vojne. Sedaj išče še pot, da odneha 'Turčija ter se pobotata.,% žrtey je bilo že toliko in toliko grozodejstev, da bi:bilo le- pozdraviti konec vojnel.... -.. - «Pa. kaj je še narekovalo Italiji anek-f sild;Tripoi'.itanJje? — Okoliščini da jesei daj najneugodiiiši čas ža vojno. Zima je tv.^. začela je deževna perijoda, ki traje več; mesecev, po m'oYju*so veTikamski nevarni, viharji-:... Kdo se bo bojeval ob takem času! - Italijansko barbarstvo. Iz Carigrada: Polkovnik Nehet beg je poslal'«IeXlece..poročilo: Italijanske čtee so pomorile veliko število žensk in otrok.; Vsa trupla so bila zvezana z vrvmi. Povsod nahajamo trupla nesrečnih domačinov," kf so bili padavljeni kakor kostnim. Na--ziianjani ta dejstva vladi in upanvda bo opozorila civilizirane- države, na 'to: Marije. Kovčeg v vodnjaku. . ,. r . ' V nekem vodnjaku blizu trip^ških; titrdb so našli napol sestradanega človeka. V sistem vodnjaku so našli 'tudi kovčeg,^ v katerem je bila uiivforma iturškega koh-^ jeniškega častnika ter razne važne papirie., med temi tudi načrt Tripolisa, na katerem je bila označena rta utrdb. Najbrže je špicn, ki je upal, da se mu posreči uiti čez okope. Kolera. Nekaj časa so molčali italijanski listi okojeri v Tripolitaniji; sedaj pa pišejo čisto očito, da razsaja kolera pa le med Araiici in Turki. Kdo bo to verjel? Italija spravlja vedno več vojaštva v Tripolitanijo, 100.0(10 mož bo tam; če se kolera, razširi od tam v Ptalijo, kjer še ni potihnila, Jliadaljc po Evropi. Nevarnost za to je velika. ' Zadnja poročila poročajo, da se vršijo noč za nočjo .majhni spopadi ter da Arabci in Turki streljajo iia tripi.lU. - Vo vseli pozicijah v Tripolitaniji, od Italijanov zavzetih je položaj zanje ngtklen. -¦-- Neko transportno turško ladjo je razbila, neka italijanska križarka in sicer pri Akahabu. - V Tripolis prihajajo večino nove čete. Pozicije okoli Hengazija Itaijjaui utrjujejo. V Hornsu je mir. Razne vesti. . Nemška socialna demokracija proti turško-italijanski vojni v Tripolitaniji. — Na 'zborovanju nemške socialne demokracije'' v Inomostu, ki se je vršilo te dni, je podal sodrug Pcrnerstorier naslednje naznanilo: . " Dobili smo od mednarodmiega tajpu-J;tva v Bruslju manifest za , mednarodno demonstracijo proti vojni: Cele mesece je tlačila vso Evropo in ves civilizirani svet velika skrb; česar se je bilo dolgo bati, se je zadnje zgodilo. Italijanski vladi se je posrečilo omajati vse kleje o zvestobi. Priredila je roparski napad, ki bi lahko provzročil posledice na Balkanu, kjer vre vse. Izreči moramo torej, da je odgovornost, ki jo je italijanska vlada prevzela s tem, da je začela vojno, tako strašna .in velika, d« se ji mora upreti veš civiliziran« svet. Socialisti vseh dežel, vsa internacionala slavnostno .protestira proti | vojni,"ki zdaj divja, pa tudi proti, vsem im-p^cialištičium.in .vojnim:željam • današnje dobe. • Predlagam torej zboru- sledečo resolucijo: Zbor žigosa roparski atentat na-Trk politanijo kot atentat proti blagostanju, civilizaciji in miru narodov v Evropi.Zbor pošilja svoje pozdrave delavskemu razredu Italije, ki se s svojarni manifestacijami proti roparski politiki edini izkazal vred-r-egu velikih revolucionarnih tradicij ita-r Mjanskega naroda. Zbor svari kapitalistične vlade, ki so sokrivci kapital, ital. vla* de, da ne izrabljajo- položaja, ki je nastal vsied vojne med Italijo in Turčijo za nove roparske ekispedicije. Avstrija nima ni-če-sar .iskati na Balkanu; avstrijski .narodi ne. marajo vojne, naj se zgodi na balkanskem' polotoku .karkoli. Delavski razred izreka, da so: gospodujoči ra/.rddi odgovorni za vsako ogrožen je .miru in .se bo uprl vsaki vojpi pustolovščini. Vsaka ikaplja krvi, kise prelije za gospodovalno poželjivtfst, za fiuft&tiie.lti frotaf '¦kapitala; & b/6 ima'šče-vala nad: gospodiiijočlrnj -razredi.«-' * -iVf -;'¦;¦' •'¦•Resolucija je bila soigiasno^sprejetta'.' Detomor v TrsW.-^-'iPri .Sv.•'Andreju "v Trs'tu's6uaSH" omof, zavit'v pfipirjiri' zvezan,. V .njem je.,lb.il zaidavljen novoro-jenček. Zločinsko jhater kšče]o./:' ''.. '¦"'." • Katoliški.^od^v Dunajsžkem- Nbvem-mestu je bil otvosjen 5/.novembra ..v. navzočnosti dunajskega nadSkofa- Naglavk-Lje' tudi govoril. Nagnal .je^da^nai.'duhw-.niško pravico in dolžnost, da. se -bavivz vsem, kar ima katoliškemu ljudstvu služiti- za izveličainje.. Sklenila, se je resolucija, ki se poslle papežu.ž izjavo, da sir nižjeavstriijski katoličani, pripravljeni :slu-•jšati, vsako papeževo besedo. in- odredbo :ter braniti papeštvo jn cerkev zoper vsak ikrivičen napad,. Cesarju';^..prestolonasledniku . :so poslal i u'4anostne": .taojavike. t Napad na železniški Vlak. -^ Kakor poročajo iz Bregenca, je streljal neki neznan človek ha- švicarski zemlji med Zu-h'-lh6nt in" Brege'nce>n ;na unoiiakovžčrbVzo-vlak. 0-kria na "vfeč vozovih, so ražbitav,Va-njtin k sreči nI bil nihče.' '"'. ;'1 * . Alkoholizem na Hrvatskem*.— Hrvatje .-popijejo na leto 500.000 hI vina v vrednosti 32 milijonov kron. DomaČi hrvatski p*yo-vari produoirajo. na leto 100.000 hI piva, .istotoliko se ga uvozi. Izpije sena Hrvatskem na leto piva za 11 milijonov K. Žganja in.lakerjev se izpije po gostilnah okdi 60.000 hI, kar stane 24 milijonov %, V Hrvaški in Slavoniiji se zaipije na leto za 'okroglo 70 milijonov K. "•' ' '. '. Bojkot MoIiamedanceV v Hercegovini. — V bilegkem okraju v Hercegovini so ¦organizirali"' pravoslavni duhovniki jtn ; učitelji bojkot;¦prati Mohamedanskim tr-|'gowiein. Mohamedance je 4« čiffjaiko'razjaril. ; Revolverski napad na brzovlak. — V Rumuniji «o streljali štirje.ljudje na brzovlak, ki vozi med Bukareštarh in Galacom. E»a krogla je razsula šipa in udrla vkupej 2. razreda, kjer je sedel potnik Gregor Andrej, Zadela ga je naravnost v srce; da je bil nesrečnik na.mestu, mrtev.. Koso brzovJak ustavili,, so.napadalci- zbežali,.v .bližnji grad in izginili'brez sledu..-. ,¦ ... •-: 'j Brzojavke v frjpplitanijo. —', Vsleii razpisa c. kr. trg. ministerstva od 21. X. t. I. št. 43026/P ex 1911 se sprejcmaio.dp nadaljne odredbe brzojavke namenjene ?' Tripolitanijo le v odkritem besedilu.in le na odgovornost odpošiljatelja. Kratke jbW zojavke" z dogovorjenim besedilom .';in kratke šifrovane brzojavke se izjemoma le tedaj pripuste, ako interesentje založe dva iztisa za sestavljenje svojih brzojavk uporabljenega kodeksa in stecjr jeznega na brzojavnem uradu v Tripolisti in jednega na:brzojavnem uradu v Rinili.' SliJme brzojavke še mora '.napotovatr črez- Italijo in so is-totako dopustne le, ha odgovornost odpošilja telja. ;' Mali oglasi. Bajm^ln orlstojblna stane 60 vin. iko Je ojflas obseinejit se račana ta vsako besedo 3 ?in. Hajprtpravnejfte tnseriranje za trgovce in obrtnike. KoUk« jemanjMh trgovcev in obrtnik«* v Gorici, | k»tc«ih ^a «oU«a $e dajejo zadružnikom na vknjižbe po &%%, na var-Sfiino' alf zastave in na menjice po 6 %. Glovnl «*•!•*! se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Utrnilo 81. |.i««-njem želodca, z aaužitjem slabih, za prebavo težkih premrzlih ali prevro&h jedi ali % ne unarnim življenjem kakor: Želodčni katar, krče v ielotfcu, bolečine v Mlodcu. te|*o preoav« ah 7Mliienje, se priporoCa tem potom dobro domaČe sredstvo, Cegar blagodejni vpliv ac je preiskdsll že veC let. In to je §W Hubert Ullrich-ovo želižciio vino. *"WJi To leliSCno vina je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSC in iz vina tor ojaCi in •živi prebavne organ« Človeka. ZeliSCno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospe-hrj« tv.orite» zdrava km- S pratOcatno porabo se ndusijo želodčne bolezni že t kalu. Zatorej se ne sme obotavljali pri vpoMbi. Simptomi, kakor: glavobolj. krdeanjc. žganje, napihnjetiost. bljnya:ye. ki M pojavljajo Dri atarih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Z*art|e in njega »labe posledice, kakor kuli ka. utripanje, *rca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, r slečeni in hemoroidna boleCina se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in Creve* s' tam. da pospešuje stol. Suhe in bledo obličje, pomanjkanje krui, dsiHrtct *° P° «»va«Ji posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega Mal/t)!>l atanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju noto md6. ZeliScno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja preraembo snovi. pospeši tvorite* krvi. pomiri razdražen« živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvala spriCujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 % v lekarnah sledečih krajev: . 'aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine te ameSajo. % i Kupujte Kerševa rdi Kupujte ni & Čuk m Sfalncm fr§n (Plazza Daomo) o GORICI Iteu. 9 Ker le ta Vam nudi nai* ^"i§e in najcenejše šivalne stroje, civ, .volesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : ll VipfflPia ^!vaIl,e stroje, kateri