TRST, torek 27. oktobra 1959 Let° XV. . št. 255 (4409) PRIMORSKI DNEVNIK (.ena 30 lir [VI.: lr*l 91-63». 93-»08, 37-33» Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo s j. ?JV0: UL. MONTECCHI it. 8, 11. d ML — TELEFON 93-80» IN 94-638 — PoStini predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir — FUsov. ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11 - Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 d m — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun. Založništvo ^ Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. •— MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, OZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-374 Vafif ’ 36' ~ Moskovski radio javlja, da bodo šli ■ nevidne strani Lune objavljene jutri v H da* *Izvestjih». Posebno poročilo agencije TASS Je fotografiranje trajalo 40 minut. 10 agencije TASS----------------------- rvra „u*!n-ie: "Dne 7. *ski a,?. 30 so na so- sarm ^^aticni medpla-tiana^ Ji začeli delo- hafc ‘‘♦tl, ki SO imali fr\. tl »javljene številne slike skrite strani Lune jih je posnel Lunik z razdalje 60.000 km Fotografiranje je trajalo 40 minut - Posneto je bilo 70 odstotkov nevidne strani Pred oddajanjem na Zemljo so bile slike avtomatično razvite - Novo morje, gorovja in kraterji, ki so jim že dali imena < ki so imeli fo-^ d . neznano stran 1 *šete w ^ati na Zemljo ‘«oeC-0grafiie. zato da Luno- Je bili >Sa Dfl., }cna medplane-tN. Som Ja opremljena s "'i SevjZi?fi.®ntiranja in s irm m aparatom, nirn s posebno na-avtomatično raz- » »to ■)! -!Va fotografij je S tisti * ’ da ie bl,a ff‘ N S0ncemenwtek med Lu' a> h 0 Prihi??’ Je razsvetli str, ao 70 odstotkov i I L °staja f1 obsega sateli-f Jjfkg orlJe..bila v tistem / 2. kilom ? iena 60 000 ali ci S 5?. eirov od Lunine j . 'mi Bfežil n'en)iranja, ki ga r Posfa°fe «ukaz» je L%ktf,J0 tak°. da so »I » °bmio .fotografskega hi1 Istimi T, Proti nezna- *** . in nato je ^to, i aparat Fo- ... I,l,ui ........ tografiranje je trajalo približno 40 minut. Napravljeno je bilo precejšnje število fotografij v dveh različnih merilih. Razvijanje in kopiranje fotografij sta bila izvršena avtomatično na postaji, oddajanje znakov, ki so reproducirali Luno, pa se je izvršilo s posebnim radiotehničnim sistemom. Ta sistem je omogočil istočasno oddajanje informacij o znanstvenih merjenjih in o določitvi koordinat tira, ter je tudi nadzoroval oddajanje «ukazov» z Zemlje, ki so vodili delo postaje. Televizijski aparat je omogočil oddajanje slike v «poltonih» z visoko učinkovitostjo. Prve fotografije neznane strani Lune bodo objavljene 27. oktobra s potrebnimi opisi v »Pravdi« in «Izvestjih» in nato v znanstvenih publikacijah. Za določitev imen kraterjev, gorskih verig in drugih posebnosti neznane strani Lune je Akademija znanosti SZ ustanovila posebno komisijo.« Poročilo dodaja, da sedaj proučujejo znanstvene podatke, ki jih je postaja zbrala v vesolju. «Med prvim krogom okoli Zemlje je postaja dokazala, ^nadaljevanje konference 'jjjjnnitvi jedrskih poskusov 24 členov pogodbe so jih do odobrili 17 ■ Nesoglasja o treh i'1! »f t bistvenih vprašanjih 26. _ HiteV’ Konferenca . jo farskih poiz->1° p0 J1 nadaljevala 3 k'>MedV°mesečni Pre-lM °ktohra iCa Se ie za' ' M*!?1 so Sp 'anskega leta. :0' WluPnih ,„sPPrazumeli o l.,Pis »_ 'P.23 ali 24 členov o prekinitvi t 'is"9' ikonferenca pre- •aiH^ednja. glavna neso’ J (it ,at>ie Pravica veta Hci-^Prašan*'dzoilstva ko' SZ , Premičnih Mili. sPrejela pred-' Nto1 M .e"3 in se zavze-iJ što..*Porazumeli o i^viiu t >0 Atneri- Pomičnih % ?>.‘no bn"1 ln Angle’ Itil!’. Premičnih in- proti sle- ^ š^iB^Ve’1 ek rP' t Aii^^ar1' s«vjetskoZ‘za-J 1 it' 1'akšn^a ?abtevajo V fcSllo ” na-i bi bilo " \ L*> ka\5 Pomičnih in- ^ijatv,ttl°rali sumliive po * »rS. Podvreči in-tniu°sebil sP°rno vpra- fft Pp*taiS,alnih "ad-l*itev'1Pin o’ ln nadzor- !a' h«, k u*,81,a zve‘ k l's«vstavjip„ bila vsaka On.n.a ir. približ- ",*>l- Oatek 1Z. Približ 1 < 7 PHpadnU * bi1° i PrI. biedtem * raz-Nto^ali H -ko. nai bi hNls ?ah^arZavi' kipr VV'10 na?nke države ,na tr, 0 °sebjp :>et i*nake delp: America ‘h deset pri-držav. Do- Sy?PV ^"Sov <10 4a\Bih ... „ 'kd ^šiti ° to vprašanje •« i-;PlRe VS Pod?p0rno vpraša-l^9io Pl°žij k; l1 P°' n" 5 Pot,: kl se 'ahko 'le6ZaPuščaS"lrniJ5Unki išai °v. 7,,;’° radioak-C .s.° zahte- k^il asa1le idJak' Pmuči- --y?-*rMstv” Predlagajo Učinko- ft^liail6 Pourl Pa sp te- V ^'p PPustfi?^ da so hišo 1 to vpra-rstva B°l°vili po- Nesiva. v Z °b dan ^adsworth i 'VrPevo aaš.nlem pri-waKi še ‘ p- drugim: •? 1 1 hil0 edno vztra- resnico« ter »postavlja lažne obtožbe proti kitajskim enotam«. Nota dodaja, da je do incidentov prišlo zaradi tega, «ker so indijski vojaki nezakonito prišli na kitajsko ozemlje in izzivali z orožjem«. Zasedanje GATT TOKIO, 26. — Davi se je začelo v Tokiu ob navzočnosti 350 delegatov 33 držav in številnih opazovalcev 15. zasedanje GATT (splošen sporazum o carinskih tarifah in trgovini). Zasedanje bo trajalo štiri tedne in bo tajno. V svojem pozdravnem govoru je japonski ministrski predsednik Kisi poudaril važnost sedanjega zasedanja in velik pomen izbire Tokia, azijske prestolnice, za prvo zasedanje izven Ženeve. Med voditelji delegacij so zlasti ameriški državni podtajnik Dillon, francoski državni tajnik za gospodarske zadeve Flechet, britanski podtajnik v zunanjem ministrstvu G?re-Booth, italijanski podtajnik za zunanjo trgovino Spagnolli, državni tajnik za trgovino FLRJ Babič, avstrijski minister za trgovino Block in pomočnik češkoslovaškega ministra za trgovino Kohout. da je bilo mogoče z uspehom doseči -letenje rakete po zapletenem tiru, ki je bil prej izračunan, da je bilo vprašanje orientiranja rakete v vesolju rešeno, da sta bili radio-telemehanična povezava in oddajanje televizijskih slik izvedljivi na kozmično razdaljo, da je bilo mogoče doseči sliko Lunine površine, ki je bila do sedaj neznana, kakor tudi druge znanstvene podatke. 27. oktobra bo medplanetarna postaja ob 17. uri oddaljena 484.000 kilometrov od sredine Zemlje. Njene koordinate v odnosu z zemeljsko površino bodo 38 stopinj . in 6 minut zahodne dolžine ter 6 stopinj in 30 minut severne širine. Analiza značilnosti tira postaje kaže, da bo postaja delovala približno 6 mesecev od svoje izstrelitve in da bo napravila 11 ali 12 krogov okoli Zemlje: nato bo prišla v gostejše plasti atmosfere, kjer se bo razkrojila.« Agencija TASS je začela oddajati glavne podatke, ki jih je dobil Lunik III. o nevidni strani Lune Odkril je novo morje s premerom 300 kilometrov na neznani strani Lune. Morju so dali ime «Moskovsko morje«. Na tem morju se na južnem delu odpira «zaliv», ki so mu dali ime «Zaliv astronavtov«. TASS dodaja, da so sovjetski znanstveniki dali i-me geografskim posebnostim skrite strani Lune, ki so jasno vidne na slikah, ki jih je posnel Lunik III. Iz teh slik je razvidno, da je ((Moskovsko morje« severno od Luninega ravnika med 20. m 30. vzporednikom ter med 140. in 160. poldnevnikom ter ima premer 300 kilometrov. Na južnem delu skrite strani Lune je krater s premerom 100 kilometrov, kateremu so dali imč «Krater Ciolkovski«, ki je oče sovjetske astronomije, ta krater ima 7 sredi vrh gore. Drugi krater tudi z osrednjim vrhom je južno od Luninega ravnika skoraj na meji med vidno in nevidno stranjo Lune. Dali so mu ime ((Krater Lomonosov« na čast velikemu ruskemu znanstveniku iz 18. stoletja Neki drugi krater bo nosil ime ((Krater Jo-liot-Curie«. Južno od teh kraterjev bliže ravniku se razprostira gorska veriga, kateri so dali ime »Sovjetska«. Na meji skrite strani Lune na južni polobli je morje, kateremu so dali ime «Morje sanj«. Slike, ki jih je posnel Lunik III., dajejo poleg tega popolno sliko »Južnega morja«, katerega je bil znan samo en del in katerega najvažnejši del je na skriti strani Lune. Predsednik sveta za astronomijo v sovjetski akademiji znanosti prof. Aleksander Mi-hajlov je nocoj izjavil po moskovskem radiu, da je ena od posebnosti, ki so jih pokazale slike, ta, da je skrita stran Lune »mnogo bolj enolična od strani, ki je obrnjena proti Zemlji«. Tam je manj morij in manj kontrastov. Prof. Mihajlov je nato izjavil: »Astronomi in geologi so se sedaj znašli pred privlačnim vprašanjem: obrazložiti ta pojav, ki je preko slehernega dvoma v zvezi z vprašanjem nastanka Luninega reliefa. Fotografije bodo znanstve- sestanek Eisenhowerja in Hru-ščeya olajšal mednarodno o-zračje. Lange je v svojem govoru poudaril tudi, da bi bilo treba kitajsko republiko sprejeti v OZN. Dodal je, da je nesmiselno, da formoška viaJ da zavzema stalni sedež v Varnostnem svetu deset let po tem, ko je zgubila nadzorstvo nad celinsko Kitajsko. Lange je ugodno komentiral de Gaullovo politiko glede Alžirije. Izrekel ■ je upanje, da je bil s tem storjer. prvi važen korak za rešitev alžirskega vprašanja. niki skrbno proučili, da ugotovijo sleherno najmanjšo potankost.« TASS je nato javila, da je Lunik poleg 70 odstotkov skrite strani Lune fotografiral tudi majhen del vidne strani (približno 30 odstotkov fotografij se tiče podrobnosti površine Lune ob vzhodni strani, ki • je vidna z Zemlje). TASS pripominja, da znan. stveniki niso čakali, da se je Lunik približal Zemiji za oddajanje fotografij. Prve fotografije je oddajal, ko je bil še 470.000 kilometrov oddaljen od Zemlje. Moskovska televizija je oddajala nocoj tri minute fotografije skrite strani Lune, ki jih je posnel Lunik III. Slike, ki sicer niso bile zelo jasne, so vendar jasno kazale nove kraterje in gorsko verigo. Pokazali so tudi prerez Lunika. Agencija TASS je nocoj javila, da je bil aparat, ki ie slikal skrito stran Lune, o-premljen z dvema objektivoma, katerih žariščna razdalja je znašala 200 in 1500 milimetrov. «» — Lange o Kitajski OSLO, 26. — Norveški zunanji minister Lange je v narodni skupščini izjavil, da je Urez večjih sprememb volitve v Švici BBRN. 26. — Splošne volitve za nov državni svet (poslanska zbornica), ki so bile včeraj v Švici, niso prinesle nobene važne spremembe pri razdelitvi sedežev. Končni rezultati kažejo, da bo novi državni svet, ki bo začel zasedati 7. decembra, le malo spremenjen v primerjavi s prejšnjim. Razdelitev sedežev v 25 kantonih, ki razpolagajo skupno s 196 mandati, je naslednja: socialisti 51 (prej 53), radikali 51 (50), krščansko-so- cialni konservativci 47 (47), poljedelci 23 (22), neodvisni 10 (10), liberalci 5 (5), demokrati 4 (4), komunisti (stranka dela) 3 (4), evange listi 2 (1). Delavska stranka (komunistična) je (gubila v Bazlu in v kantonu Vaud 2 mandata, medtem ko je pridobila enega v Ženevi. Ženeva bo sedaj švicarski kanton s komunistično večino. Politični opazovalci trdijo, da je treba uspeh komunistov v., ženevskem kantonu pripisati nezadovoljstvu prebivalstva nad slabo krajevno upravo ter številnim škandalom v tem kantonu. Udeležba pri volitvah je bila zelo nizka in ni presegla 70 odstotkov. —«»----- BAGDAD. 26. — Iraški minister za zdravstvo je danes zanikal govorice, da je bil general Kasem ubit: izjavil je, da je general Kasem pri dobrem zdravju. —-«»------ LONDON. 26. — Sovjetski poslanik v Londonu Malik je danes obiskal britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloy>da. Govorila sta o Laosu. «*------- MOSKVA. 26. — Moskovski radio javlja, da se bo jutri začelo tretje redno zasedanje vrhovnega sovjeta SZ. 1 SkiLa siran Lune, kakor jo je posnel Lunik III. Imena, ki so jih posameznim področjem dali sovjelski znanstveniki, so: i. Moskovsko morje, 2. Zaliv astronavtov, 3. Južno morje, 4. Krater Ciolkovski, 5. Krater Lomonosov, S. Krater Joliot Curie, 7. Sovjetsko gorovje, 8 Mcrje sanj. Nepretrgana črta kaže ravnik. Pikčasta črta kaže mejo med vidno in nevidno stranjo Lune. Rimske številke označujejo kraje vidne strani Lune: I. Humboldtovo morje, II. Morje krize, III. Regionalno morje, IV. Morje valov, V. Smithovo morje. VI. Mcrje plodnosti, VII. Južno morje. Nepretrgane črte okoli predmetov označujejo jasno identificirane predmete. Pikčaste črte označujejo predmete, ki jih je treba še identificirati. Za idenficiranje ostalih delov bo potrebna nadaljnja obdelava prelet*ga fotograf, materiala Četrti dan razburljivega florentinskega kongresa KD Kongresisti še vedno pred politično izbiro sumničenja in Bistvo gospodarsko-socialnega programa levega centra, ki bi moral biti odločilen za izbiro - Donat-Cattin je, govoreč o «prostih strelcih», omenil državnega podtajnika De Martina in poslanca Penacchinija (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 26. — Letošnji demokristjanski kongres kaže, da je zares zelo važen ne samo za krščansko demokracijo samo, temveč tudi za bodoči politični razvoj v državi. Bivši florentinski župan Della Pirra sicer ni tega mnenja. «Ne zanimajo me politične razprtije in rajši se sprehajam ob Arnu, kot pa sedim v gledališču .Della Pergola’,» je izjavil, ko so ga vprašali. zakaj se ne udeležuje razgrete razprave, ki traja že tretji dan. Doslej je nastopilo že okrog 20 delegatov, vpisanih je še vedno 125. Stari senator Piccioni, ki kongresu predseduje, je nocoj povedal, da je zaradi tega potrebna nočna seja in da je treba do jutri zvečer pripraviti kandidatne liste, tako da bi pojutrišnjem, v sredo, lahko delegati izvolili glavni odbor. Tako bo torej kongres trajal dva dni več, kot je bilo predvideno. Ze to dejstvo kaže, da so demokristjanske težave v resnici velike, da je kriza globoka. Vsi trije dnevi razprave pa so pokazali, da je razdor ........ „■»„<>..... »»''i«.h...Miinuuuni,................... Posvetovanja za sodelovanje industrije Italije in FLRJ Dolg razgovor italijanske delegacije i Sergejem Kraigherjem v Beogradu «Borba* o pogajanjih za prekinitev jedrskih poizkusov 1 vztra- u--»M-,- So”„lreba nove JlfNi *1 efe»ei zbrali o V5# ‘ *troWn z'Jah po iji.11,*« nota fK s- n!4 j* i- * i 0 a^no PO- 'NShkn 8 vlada do- w ub'‘ t*a ta""0 8 TnrV^6 bi-Vratih K^b vo- • !?* <*i* ,7,K" d. Ztluin lVvto' Ci?V\ sedai V dllskih ujet- &S«? l° 24edi° dru- V.a.,*«i v|a^j ,?ktobra '-iško' Nota od-nota noto i" “Potvarja (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 26. — Delegacija konfederacije italijanske industrije, ki jo vodi podpredsednik konfederacije inž. Quin-to Quintieri, je obiskala danes člana zveznega izvršnega sveta Sergija Kraigherja, s katerim se je razgovarjala o možnosti nadaljnjega sodelovanja jugoslovansko-italijanske industrije. Kraigher je v pogovoru s člani italijanske delegacije poudaril, da se je sodelovanje industrijske proizvodnje med obema državama doslej zelo uspešno razvijalo, toda je poudaril, da je to samo začetek trdnejšega povezovanja jugoslovansko-italijanske industrije. Ugotovil je, da Jugoslavija želi nabavljati o-premo v Italiji, in je izrazil upanje, da bo italijanska industrija našla dovolj interesov na jugoslovanskem tržišču. Kraigher je posebej poudaril, da je jugoslovanska industrija sposobna s sodelovanjem plasirati na italijanskem tržišču več industrijskih polizdelkov in končnih izdelkov. Italijanska delegacija Je obiskala tudi zvezno industrijsko zbornico, kjer sta predsednik Nikola Džuverovič in tajnik inž. Zvonko Modic seznanila italijanske industrijce s povojnim razvojem jugoslovanske industrije in njenimi pei-speKtivnimi potrebami v opremi. Prav tako sta prikazala italijanskim gospodarstvenikom izvozno izbiro jugoslovanske industrije, posebno tistih izdelkov, ki bi se lahko plasirali na italijanskem trgu. Tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barbalič je v razgovoru z zastopniki italijanske industrije izmenjal misli o nadaljnji izmenjavi industrijskih izdelkov med Jugoslavijo in Italijo. Na tem sestanku so se 'razgovarjali o možnosti skupnega nastopa ju-goslovansko-italijanske industrije na tretjih tržiščih. Predsednik zvezne industrijske zbornice Nikola Džuverovič je priredil danes v hotelu Metropol kosilo na čast italijanski delegaciji. Na kosilu so bili tudi Sergej Kraigher in namestnik predsednika odbora za zunanjo trgovino državni podtajnik dr. Vladimir Velebit, tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barbalič in druge jugoslovanske gospodarske osebnosti. V Ženevi se bodo jutri nadaljevali razgovori med ameriškimi, sovjetskimi in britan- ____________ . skimi delegati o prenehanju sodelovanja«, jedrskih poizkusov. Po mne- j nju v Beogradu se bo konferenca nadaljevala v boljšem ozračju. Nedvomno se je po sestanku Eisenhowerja in Hru-ščeva ustvarilo ugodnejše ozračje, ki obeta bolj konstruktivno reševanje preostalih vprašanj. Upati je, da se bo vprašanje razorožitve premaknilo z mrtve točke. V Beogradu menijo, da je najrealneje pričakovati, da se razorožitev prične praktično izvajati prav na jedrskem področju, kjer so pogoji za to najbolj dozoreli. Do končnega sporazuma o jedrski razorožitvi je treba, ugotavlja nocojšnja «Borba», oceniti samo neso. glasja o gledanju na vlogo nadzornega sistema. Ne glede na oddaljenost pogledov niso razlike nepremostljive. »Nadaljevanje ženevske konference, poudarja «Borba», bo pokazala, v kolikšni meri so zastopniki udeleženih držav dejan sko pripravljeni camp-david-skega duha izkoristiti za da-lekosežno soglasje. To je važnejše, zaključuje «Borba», ker bi, prepoved jedrskega orožja ustvarilo možnost, da se končno začne izvajati razorožitev, kar bi pomenilo začetek nove dobe v mednarodnih odnosih, dobe miru in mednarodnega B. B. med dvema glavnima skupinama globok. I)a bi mogli razumeti jedro vprašanja, moramo pogledati nekoliko bolj natančno, za kaj pravzaprav gre. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da najdemo odgovor na to vprašanje v go-spodarsko-socialnem programu, ki ga je sinoči obrazložil eden glavnih predstavnikov Fanfa-nijeve struje, sedanji minister za državne udeležbe Ferrari-Aggradi. Earadi tega je važno, da čitatelji vsaj v glavnih obrisih poznajo devet točk «obvez», kot jih je imenoval govornik, za katere se seveda ne more reči, da bodo z gotovostjo uresničene, če bo Fanfani zmagal, kajti kdo more zajamčiti, da ga ne bodo ncvi «prosti strelci« ponovno vrgli s sedla. Ravno vprašanje teh »strelcev« je prav tako v središču polemike. Njihovo sramotno početje je v soboto obsodil ves kongres kot nekaj nemoralnega in nedopustnega. Kdo so? Tega do danes ni še nihče povedal, dokler ni nastopil prvak sindikalistične struje »Obnova« Donat-Cattin. Imenoval je dve imeni, ki sta: mladi poslanec Penacchini in podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Carmine De Martino, ki sta baje pred vsem svetom izjavila, da bosta storila vse, da bi vlado zrušila. Prvi se je takoj oglasil in iz protesta zapustil dvorano ter se nato vrnil in zahteval preiskovalno komisijo. Drug; obtoženec pa je poslal pismo, v katerem pravi, da je pripravljen dati ostavko na vse svoje funkcije, če se mu Cattinova trditev dokaže. Toda preidimo k devetim točkam fanfanijevskega gospodarsko-socialnega programa: L Sedanji gospodarski položaj omogoča za razliko od preteklosti začetek s primernejšo politiko državne intervencije, in sicer ne samo direktne, temveč tudi s «spod' budami in provociranjem« ker direktna intervencija ni vedno odločilna (ustanavljanje državnih podjetij), ker se brez vzporedne razširitve tržišča tvega, da proizvedene dobrine ne najdejo potrošnika, ali pa da se absorbirajo na škodo že obstoječih produktivnosti. In dosedanja slabost je prav v tem, da dosedanje vlade niso razširile tržišča; zato bo dolžnost države poživitev tržišča, da bi se tako omogočila utrditev takega proizvodnega sistema, ki bo zajamčil večjo zaposlenost. Dosega tega smotra pa je zapletena in državna za- deva, ki zahteva tudi žrtve vseh. 2. Vanonijev načrt se mora izvajati vedno in ne samo tedaj, kadar je to nekomu prav, ker tedaj ga posamezniki in odgovorne organizacije pogosto ne upoštev :o in se nato čudijo z neizogibnimi posledicami in rezultatii. Politika državne intervencije se mora izvajati na podlagi organskih načrtov, pri čemer ne sme nadomeščati zasebne aktivnosti: egoizem posameznih kast ali slojev mora prenehati. Zmani-šati se morajo izdatki. Toaa da bi lahko zahtevali od ubož-nejših slojev neke žrtve, moramo prej dokazati, da smo o-mejili dohodke premožnejših in omejili določene oblike nepotrebnih stroškov. 3. Izvajanje koristnih intervencij za dosego večjih prihrankov in večje akumulacije kapitala. Pri tem je predvideno tu^i znižanie cen izdelanih proizvodov. Povečani dohodki zaradi večje produktivnosti pa ne smejo ostati v okviru podjetja ali pa se razdeliti med lastnikom in delavci samega podjetja, temveč se morajo • razdeliti po vsem gospodarskem sistemu«, kajti le na ta način bo odstranjena nevarnost nevravnošenosti in razlik med podjetji, med posameznimi sektorji v industriji in med industrijo in kmetijstvom ter končno med posameznimi področji države. Posebno važna funkcija čaka javne finance, ki s 3.0000 milijardami narodnega dohodka morejo in morajo dati večji prispevek ekonomskemu razvoju. 4. Priprava sposobnih ljudi, predvsem v visokih šolah in za raziskavanja ter za tehnično usposobljenost vodilnega osebja, ker brez sposobnih ljudi bo vas ostali trud zaman, kot je zaman tudi če ne bo na razpolago dovolj kvalificirane delovne sile. 5. Valorizacija neizkoriščanih dobrin in spodbuda za proizvodnjo. Sem spada v prvi vrsti nekvalificirana delovna sila, rudna bogastva, ležišča petroleja in metana, ki ga je odkril ENI, kar pa še ne zadostuje; dalje modernizacija naprav, strojev, racionalizacija dela itd Intervencije države niso samo ekonomskega značaja, temveč tudi socialnega in političnega. Pri javnih izdatkih mora prevladovati produkcijski kriterij. 6. Razvoj proizvodnje mora biti kvalitativno diferenciran. Srednja in mala podjetja so lahko v nekaterih sektorjih glavni nosilci produkcije, tako da’»ne bodo vsi proletarci, ampak vsi lastniki«. Podpora srednjemu produkcijskemu sloju, ki ga je treba razširiti tako, da se zajezi prole-tarizacija in razvijajo gospodarsko zdrave aktivnosti. Odločen poseg države v gospodarstvo Juga, kjer je treba graditi na dejstvu, da so odkrili nafto v Gelli, metan v Lucanii, graditev dov do Barija in Neaplja ter sklep, da se v Tarantu gradi železarski center Rešitev vprašanja kmetijstva Juga. Nov sistem intervencije v kmetijstvu namesto starega, ki je bil zgrešen. 7. Izvedba agrarne reforme s potrebnimi ut:repi, ki se ne smejo omejevati samo na pomoč nekaterim zaostalim predelom, temveč na vso državo. Odprava spolovinarstva z u-stvarjanjem pogojev in sredstev za miren razvoj malih kmetij s potrebnimi podporami. 8. Dovršitev davčne in socialne skrbstvene reforme. Prenehati je treba z nekaterimi oblikami zapravljanja in luksusa ne samo iz moralnih razlogov in zaradi velikih kon-trastov s siromaštvom, ampak zaradi dosledne politike razvoja. 9. Dokončna odprava vseh oblik avtarhije in privilegijev. Zakon o tržiščih je prvi primer. «V borbi proti monopolom in privilegijem ne zadostujejo samo kritike in polemični napadi, potrebni so konkretni posegi in neusmiljena akcija proti vsemu, kar ustvarja nepravične monopolne pozicije. Ni slabih in dobrih privilegijev, ker so vsi privilegij slabi«. mogoče izvesti. Postavlja se torej vprašanje sodelovanja s socialisti. Toda o tem govorijo (Nadaljevanje na 5. strani) Thorcz o Alžiriji PARIZ, 26. — V uvodniku, ki ga objavlja «Humanite», pi. še glavni tajnik KP Francije Maurice Thorez: «Pri naši vladi je prišlo do znatne spremembe. vsaj z, besedami. Ko je konec koncev ugotovil neuspeh «pacifikacije», je general de Gaulle priznal pravico alžirskemu ljudstvu do samo-odločanja. Najvažnejše dejstvo je. da je general de Gaulle odkrito priznal, da Alžirija ni Francija, ker alžirsko ljudstvo more in mora samo določati svojo prihodnost. Danes postavljamo javno vprašanje, ki je v ustih vseh: Cemu še nadaljevati vojno? Alžirsko ljudstvo je po svojih predstavnikih sprejelo na znanje izjave državnega poglavarja. Na podlagi samoodločanja pogajajmo se za mir brez odlašanja. Voj. na se lahko takoj konča.# v puščavi REKA, 26. — Jugoslovanska ladjedelniška industrija je danes splavila dve novi veliki ladji za inozemska podjetja. V ladjedelnici «3. maj« na Reki so splavili 12.800-tonsko ladjo «Geneve» za švicarsko podjetje Transoceanic, v ladjedelnici Uljanik v Pulju pa 19.350-tonski tanker »Dioskuroi« za Liberijo. Splavitev omenjenih ladij je nov uspeh jugoslovan-' ske ladjedelniške industrije, ki je lani dobavila 16 inozemskim državam 36 večjih ladij.' IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllrtlllHIIIIIIIIIIIMlIlllllllllllllllMllllllllllllllilllllllllllHIIllIliiflillilliiiiiiiiiiiiii Zaskrbljenost Londona in Washingtona zaradi obiska Adenauerja v Parizu KAIRO,- 26. — Na puščav-I skem področju blizu Asuana Jasno je, da vsega tega ni I v zgornjem Egiptu so naši: trupla enega Američana in dveh Francozov, ki so sestavljali skupino 4 ljudi, o katerih so ze tri mesece pogrešali sleherno sled. To je sporočilo ameriško poslaništvo v Kairu. Domnevajo, da je skupina zgrešila pot na poti iz Asuana pvoti Hartumu v spremstvu' vodnika. Zadnjikrat so jih videli 26. julija, 9 kilometrov južno od A-suana. Zadnje dni so jih iskale vojaške patrulje in helikopterji. Do sedaj niso še našli' drugega Američana, ki je bil v skupini. Na truplih niso ugotovili znakov nasilja in zato domnevajo, da so umrli od žeje. Trupla so našli kakih 30 metrov od dveh avtomobilov, s katerima je skupina potovala. Osebni predmeti so bili raztroseni v bližini avtomobilov Kancler hoče omejili konferenco najvišjih samo na razpravljanje o razorožitvi • Bojijo se, da bo vplivaI na de Gaulla, ki itak ni navdušen za konferenco PARIZ, 26. — Začela so se pogajanja med francoskim zunanjim ministrstvom in bonn-skim zunanjim ministrstvom za določitev datuma za obisk A-denauerja v Parizu. Kakor se je zvedelo nocoj, bodo dan obiska objavili v kratkem.. Po zatrjevanju obveščenih krogov bo Adenauer najprej obiskal London 17. novembra in šele potem Pariz. Novica o obisku Adenauerja je vzbudila veliko zanimanje med političnimi opazovalci. Za prihodnje tedne je diplomatski koledar tako natrpan, da se nekateri celo sprašujejo, ali ne bo to prejudiciralo že napovedani obisk Hruščeva v Parizu. Prejudiciralo bi ga lahko na razne načine, in sicer zaradi tega, ker ne bi mogli najti primernega datuma za obisk, predvsem pa zaradi še večjega odklonilnega stališča metanovo. de Gaulla do konference, Američani, posebno pa Angleži, so upali, da bo Francija opustila svoje stališče, da se udeleži konference najvišjih, samo če bo ta spomladi. Računali so tudi na pomoč Hruščeva, da bi prepričali generala de Gaulla. Danes se mednarodni krogi v Parizu bojijo vpliva, ki bi ga utegnil imeti Adenauer na de Gaulla glede dnevnega reda konference, ker bi kancler hotel, da bi na njej govorili samo o razorožitvi. Zato se bojijo, da sestanek med gen. de Gaollom in Adenauerjem nikakor ne bo olajšal priprav za obisk Hruščeva v Parizu pred konferenco najvišjih. V uradnih krogih izjavljajo, da bi Francija želela, da bi ti sestanki bili po naslfednjem vrstnem redu: obisk Selwyna Lloy-da in Adenauerja v Parizu, sestanek zahodnih velikih, kon- ferenca ministrov NATO, obisk Hruščeva, konferenca najvišjih s SZ. Jutri se bo začela v senatu pričakovana debata, na kateri bo govora o Alžiriji. Domnevajo, da bo Debre pojasnil nekatere stvari v zvezi z zaroto, ki se je pripravljala proti peti republiki. Ne pričakuje se nobeno presenečenje, ker je gotovo, da bo tudi senat odobril politiko vlade glede Alžirije. Veča pa se notranja polemika v golistični zvezi za novo republiko med golistič-nim krilom, ki ga vodi glavni tajnik Chalandon, ter knlom, ki se označuje za »populistično« in ki ga vodi Sousielle, in ki se zavzema za «pofrancoze-nje« Alžirije. Prvi kongres zveze za novo republiko, ki se bo začel čez dva tedna, bo morda prinesel razčiščenje, čeprav niso izključeni razkoli v stranki, Vreme včeraj: Na j višja temperatura 17,8, najnižja 14, ob 17. uri 15,6, zračni tlak 1017 pada, veter severozahod>nik 5 km, vlaga 70 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,2. Tržaški dnevni Danes, TOHEK, 27. ‘>ktoW'a Antonija Sonce vzide ob 6,37 I 17.02. Dolžina dneva l“-»- ,.39. Vzide ob 1.04 in zatone 00 1 Jutri. SREDA, 2». oHtoM> Simeon Seja občinskega sveta Odbornik za računovodstvo podal poročilo o proračunu Vprašanje potvarjanja živil - Zavrnjena zahteva MSI po izrednem sklicanju občinskega sveta Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za računovodstvo za dr. Roc-Co podal poročilo o proračunu za leto 1960. v uvodu je poudaril,_ da se letos ta proračun ne loči mnogo od prejšnjega, razlika pa je v tem, da je bil predložen občinskemu svetu v roku, ki ga predpisuje zakon, Nato je navedel glavne številke proračuna, s katerimi pa smo že seznanili čitatelje. Kar se tiče primanjkljaja ene milijarde 864.123.00Q lir, ga odbor ni mogel še bolj skrčiti, sicer bo sploh trpelo upravno delovanje. Zatem je orisal dohodke in izdatke rednega ter izrednega proračuna. Primanjkljaj rednega dela proračuna se v glavnem krije s prispevkom vladnega komisariata, izdatki izrednega proračuna pa z najetjem posojila v znesku 826.560.000 lir. Redni primanjkljaj 1.803.246.000 odgovarja 25 odstotkom rednih izdatkov in 33 odstotkom rednih dejanskih dohodkov. Zato bi morala občina, če bi hotela doseči uravnovešenje proračuna znižati izdatke za eno četrtino ali zvišati dohodke za eno tretjino, kar je nemogoče. Dohoki se ne morejo zvišati, ker se ne morejo zvižati davki, redni izdatki pa so že v proračunu skrčeni na minimum. Tudi proračun kaže, da je položaj naše občine zelo težak, kljub temu pa je morala občina določiti 1 milijardo in 2 milijona lir za izredna javna dela. Kar se tiče posojil, jih bodo porabili samo za premoženjske dobrine, za javne služnosti in za produktivne izdatke. Za leto 1960 pa je občina tudi zahtevala nadaljnji državni prispevek 3 milijard lir v okviru finančnih načrtov za razna druga javna dela. Odbornik je nadalje poudaril, da je bilo treba tudi pri sestavi proračuna upoštevati začasno stanje, ker se pričakuje reforma sedanje zakonodaje o krajevnih finaiTChh. Medtem pa je že vlada sklenila, da se postopno odpravi trošarina na vino, ki je prinašala del občinskih dohodkov. Zato tudi ni mogel odbor sprejeti proračuna, ki bi bil v okviru večletnega programa upravne in finančne politike in je ta proračun nekakšen most med starim in novim. V začetku seje so bila kot po navadi na vrsti vprašanja občinskih svetovalcev. Svetovalec Borghese je omenil potvarjanje raznih življenjskih potrebščin, kot na primer olja, vina, masla in mleka, na kar mu je odbornik dr. Pecorari odgovoril, da se izvaja v Trstu natančno nadzorstvo nad živili. Kar pa se tiče vina, je sploh nemogoče kemično ugotoviti, ali je nristno ali ne. K temu vprašanju se je povrnil tudi dr. Pincherle, ki je v svojem vprašanju nadrobno orisal potvarjanje raznih živil, ki so tudi škodljiva zdravju. Dr. Pecorari mu je na to dal odgovor, ki ga ni zadovoljil. K vprašanju dr. Pincherla se bomo zaradi pomanjkanja prostora povrnili v eni izmed prihodnjih številk. Svetovalec Calabria je omenil cestne nesreče v Ul. Flavia, zlasti na križišču z Jeričljevo ulico, ter vprašal, kaj meni občinska uprava storiti, da se te nesreče preprečijo. Prof. Cumbat mu je odgovoril, da spada to vprašanje v celotno ureditev cestnega prometa, ki ga proučuje posebna komisija. Za vprašanji je prof. Cumbat sporočil, da je Mgf predložil zahtevo po izrednem sklicanju občinskega sveta, ki naj bi se ukvarjal z oskrunitvijo grobov italijanskih mornarjev v Pulju. Na to zahtevo se je sestala komisija načelnikov skupin. Na seji so ugotovili, da je šlo za navaden kriminal, ker je nekdo ukradel bronaste pokrove grobov z napisi in so ga jugoslovanske policijske oblasti že aretirale. Oblasti pa so se tudi obvezale, da bodo te bronaste pokrove obnovile. S tem so se delno zadovoljili tudi misovci in le odrekli izredni seji. Zatem je prof. Cumbat prebral še resolucijo odv. Pogas-sija glede pomiritve in obsodbe poskusov z atomskimi bombami v Sahari. Dejal, je, da se odbor pridružuje želji po miru in obsodbi omenjenih poskusov, da pa meni, da resolucija ne spada na dnevhi red. Zupan dr. Franzil, ki se je medtem vrnil iz Florence, je omenil peto obletnico italijanske uprave v Trstu in prebral vsebino lepaka, s katerim je županstvo spomnilo prebivalstvo na to obletnico. Končno je prišla na vrsto še odobritev nekaterih nujnih sklepov, ki so se tikali del Acegata v naselju S. Sergio, delovne pogodbe uslužbencev AcegPta, vzdrževalr.in v bolnišnicah, odstopitve starega materiala iz občinskih arhivov RK, razsvetljave v Ul. Locchi in načrta 2. obroka del poslopja tehnično-trgovske višje srednje šole «Carli» v znesku 60 milijonov lir itd. Na zahtevo odv. Agneletta (SDZ) in Ferfoglie (MSI) pa so odložili odobritev sklepa o nakupu češkoslovaškega premoga v znesku 29 milijonov lir. Agne-letto je namreč izrazil bojazen, da bi utegnil češki premog manj greti kot premog evropske premogovne skupnosti, ki da je morda tudi cenejši. Tako je odv. Agneletto postal tudi zagovornik interesov te skupnosti. Prihodnja seja bo v petek, ker je prihodnji ponedeljek praznik. Ekvador se zanima za skladišča svojega v Trstu Predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo ter konzul republika Ekvadorja v Trstu, Raonl Andrade, sta imela razgovor, na katerem sta se posvetovala o ustanovitvi skladišča za plemenito blago iz te južnoameriške države. Ekvador bi se zanimal za skladišča namenjena kavi, kakau. rastlinskim vlaknom in tropskemu lesu, da bi ga čez naše pristanišče pošiljali na podonavska in srednjeevropska tržišča. Med sestankom sta konzul ter dr. Caidassi v podrobnostih obravnavala vso zadevo, katero bodo zdaj predložili v pretres ekvadorski vladi. Za to bo potrebno daljše proučevanje zlasti kar se tiče pomorskih zvez med glavnim ekvadorskim pristaniščem Guaya-quillom in Trstom. Ekvador ima v Italiji samo dva konzulata, v Trstu in Genovi, poleg častnega konzula y Milanu. Ustanovitev središča za poklicno vzgojo V Trstu bodo ustanovili novo središče za poklicno vzgojo in sicer v okviru štiriletnega načrta ustanove IRI ki ima namen prilagoditi italijansko ipdusttijo ln delovno silo potrebam. ki jih prinaša postopno vključevanje Italije v Ev- ropsko skupno tržišče. V tem okviru bodo taka vzgajališča odprli v Trstu, Milanu, Genovi, Terniju in Maccareseju. V Trstu bodo za to poskrbele ladjedelnice CRDA. Središče bo imelo prostore v novih stavbah, katere bodo opremili za delavnice. Uredili ga bodo prihodnje leto in bo sprejemalo fante od 14 do 16 let. Ureditev in oprema bosta stali kakih 600 do 800 milijonov lir. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI V nedeljo v Gregorčičevi dvorani Seja izvoljenih predstavnikov Slovencev tržaškega področja V soglasju z Neodvisno socialistično zvezo, Komunistično partijo, Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko krščansko - socialno zvezo ter Skupino neodvisnih Slovencev so se v nedeljo dopoldne sestali v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 izvoljeni predstavniki Slovencev tržaškega področja. V dvorani so bili slovenski svetovalci tržaške, devinsko-na-brežinske, dolinske, miljske, zgoniške in repentaborske občine, slovenska zastopnika v pokrajinskem svetu, medtem ko so za predsedniško mizo sedeli župani slovenskih občin. Vse prisotne Je pozdravil devinsko - nabrežinski župan Dušan Furlan, potem pa je v kratkem nagovoru prikazal pomen zasedanja, ki je bilo sklicano ob peti obletnici začetka izvajanja londonskega sporazuma. Namen zasedanja pa je v tem, je dejal tov. Furlan, da pregledamo, kako se izvajajo določila Posebnega statuta ter da javnosti in oblastem povemo. kakšen je naš položaj in kaj zahtevamo. Sledila je razprava, v kateri so izvoljeni predstavniki tržaških Slovencev obravnavali vprašanja, ki zadevajo našo narodno skupnost v Italiji s posebnim poudarkom na izvajanje določil Posebnega statuta. o čemer pa bomo še poročali. Potresni sunek Na geofizičnem zavodu v Trstu so danes ob 8 47 zabeležili močan potresni sunek, katerega epicenter je bil 10.000 kilometrov od Trsta, verjetno v Mehiki. ■iliimiiiiitiiiHiiiimiiiiiitilimiiitiilmiiitiiimiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiimifiiiiiiiiiHiiiniiiiniiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiii ♦ Zborovanje kovinarjev FI0M Z vztrajno borbo so delavci dosegli novo delovno pogodbo Kljub temu pa niso bile dosežene vse zahteve ■ V četrtek bodo v obratih CRDA volitve notranjih komisij V nedeljo je bilo zborovanje kovinarjev, na katerem je po krajinski tajnik Zveze kovinarjev FIOM obrazložil delavcem razne točke nove vsedržavne delovne pogodbe za to stroko, ki je bila podpisana pretekli teden v Rimu. Govornik je ocenil vsebino pogodbe ter podčrtal uspehe, ki so jih delavci dosegli s svojo vztrajno borbo, obenem pa je poudaril, da niso bile dosežene vse zahteve kovinarjev. Pri tem je navedel vzroke in poudaril, da morajo kovinarji še bolj utrditi svojo enotnost, da bodo lahko v prihodnosti dosegli večje uspehe. Ko je omenil vztrajno in odločno borbo vseh italijanskih kovinarjev za novo delovno pogodbo, je poudaril, da je prav ta borba prisj>evala k utrditvi iiiiimiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiniiiiiHMiimiMiiiiiiiiiiiHmiiiiiintiiiniitiiNaiti Jutri in pojutrišnjem stavka pekovskih delavcev Na sindikalnem sedežu v U- Ifci Pondares bo danes ob 18. ir; enotn?. skupščina pekovskih delivcev, ki sta jo; sklicali obe sindikalni organizaciji kot pripravo na 48-urno stavko te stroke, ki bo tudi v Trstu, kakor po vsej Italiji, jutri in pojutrišnjem. Kakor smo že poročali, so to stavko proglasile vse tri osrednje sindikalne organizacije spričo nerazumevanj^ in trme delodajalcev, ki S# sploh nočejo pogajati za sklenitev nove vsedržavne delovne joogodbe. V Trstu je položaj še bolj resen, ker mnogi delodajalci kršijo dosedanje pogodbe in zakonske predpise glede začetka delovnega urnika, tedenskega odmora in vajencev, pred časom so pa celo hoteli doseči podražitev kruha, da bi povečali svoje dobičke, kar pa jim ni uspelo zaradi odločne borbe delavcev. Stavka pekovskih delavcev se bo pričela danes opolnoči in se bo končala v četrtek ob 24. Zveza delodajalcev je sporočila, da bodo delo pekovskih delavcev opravljali go- spodarji sami in njihovi družinski člani. Delodajalci upajo da bodo privabili tudi stavkokaze. n------- V potok je padla in se ubila Preteklo sredo je bolna 73-letna Antonia Dondolo por. Schillani iz Ul. Besenghi izginila z doma in nihče je ni več videl. V nedeljo popoldne jo je neki meščan našel mrtvo v strugi potoka Rocol. Ko so policijski organi izvedeli o smrti, so nemudoma u-vedli preiskavo, ker je bilo možno, posebno zaradi samotnega kraja in ran, da gre za zločin. Toda že sama autopsi-ja je dokazala, da je ženska umrla naravne smrti. Kot so ugotovili, je Schillanijeva morda šla na sprehod, a se je med potjo izgubila. Verjetno ji je tudi postalo slabo, zaradi česar je padla, pri čemer se je ranila in nato umrla. sindikalne zavednosti mnogih delavcev. Po poročilu pokrajinskega tajnika se je razvila diskusija, nato pa so delavci odobrili dosedanje delovanje sindikata in se obvezali, da bodo v vseh obratih pojasnjevali svojim delovnim tovarišem določbe nove delovne pogodbe in utrjevali enotnost, ki je prišla do izraza v borbi za sklenitev nove delovne pogodbe. V obratih CRDA so zdaj priprave za volitev notranjih komisij, ki bodo v četrtek; v Tržaškem arzenalu pa bodo volitve nove notranje komisije že jutri, ta^o da bodo lahko volili delavci obeh izmen. Zveza kovinarjev FIOM je med volilno kampanjo razdelila mnogo letakov, v katerih poudarja, da splošne razmere našega mesta in industrije narekujejo dolžnost skupnega in energičnega nastopa vseh delavcev, da branijo svoje pravice do dela ter obstoj in nadaljnji razvoj tržaške industrije. FIOM poudarja, da je že večkrat nagovarjala sorodno sindikalno organizacijo na skupen nastop v perečih vprašanjih, toda zaman. Sindikalna organizacija kovinarjev CISL se sicer pritožuje zaradi sedanjih razmer v tržaški industriji, toda pravi, da je začasno ni moč rešiti in da razmere silijo sindikalno organizacijo in delavce na pozicije defenzive. Stališči sta torej precej različni, kar je povsem umevno spričo značaja dveh sindikalnih organizacij. To pa tudi narekuje delavcem dolžnost, da volijo kandidate tiste struje, ki je najbolj borbena in dosledna pri obrambi delavskih interesov in splošnega gospodarstva na našem področju. Na ladji «British Star> ga je zadela kap Okoli 6. ure zjutraj so z rešilnim avtom ladjedelnice Sv. Marka pripeljali v bolnišnico angleškega državljana Williama Nagieja, stanujočega v Tržiču. Ob prevozu v bolnišnico je bil Nagle že mrtev. Zdravniki bodo mogli še ugotoviti vzrok smrti, vendar se govori, da gre verjetno za srčno kap. Načelnik Iadjedelniških čuvajev je zdravnikom pojasnil, da je Nagle «Superintendent engineer« družbe B.P. Tankers Company LTD iz Londona in je nadzoroval gradnjo turbo-cisterne, ki jo za londonsko družbo gradi ladjedelnica Sv. Marka. Funkcionar je včeraj malo pred 6. uro zjutraj stopil na krov cisterne «British Star«, da bi se odpeijai na poskusno vožnjo. Iznenada pa mu je postalo slabo in se je zgrudii na tla. Nemudoma so mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico, a je že med potjo umrl. m Urite PRIMORSKI DNEVNIK Iz tržaških kinematografov Luigi Zampa: «Sodnik» - Henry King: «Moja zemljah Režiser Zampa se ne loteva lahkotnih, plehkih snovi za svoje filme. To potrjuje njegov zadnji film »Sodnik«, ki ga zdaj vrte tudi v Trstu. V filmu se razvijata tragični u-sodi dveh družin, ki jima sodnik neposredno prisostvuje in ki nanj vplivata tako močno, da sklene odreči se svojemu poklicu, toda potem sklep zopet spremeni. Mlad sodnik je prišel na sta. novanje in hrano k štiričlanski družini zavarovalnega a-genta Bonellija. Kmalu spozna, da je Bonelli eden izmed ljudi «po starem«; pošten ter pri tem popolnoma neiniciati-ven. Tako je seveda vse prepočasen pri svojih poslih kot zavarovalni agent in ugodne priložnosti se mu izmuznejo še zato, ker ne zna uporabljati tudi že kar neobhodnega sredstva; podkupovanja. In tako pada v vedno hujši položaj in njegovi dolgovi naraščajo, medtem ko so zahteve žene brez konca. Zena špekulira tudi s sedemnajletno hčerjo, katero skoraj poriva za odličnimi «partijami». Ko hčerka spozna žalosten položaj družine in sprevidi materine namene, se uda tej usodi, toda mater opozori, da odslej noče slišati več nikakih opominov ali očitanj, pa naj bi počela karkoli. V stiski je pa oče sprejel ponudbo nekega »prijatelja«, malopridneža nepoštenih poslov, ter stopil v njegovo službo. Toda malopridnežu ni zadostovalo Bonellijevo pošteno ime za kritje njegovih poslov, temveč mu je začel izkoriščati še hčer. Medtem ko oče tega ne more prenašati, se materi zdi stvar v redu. Sredi noči, ko žena in hči spita (sin je že prej zapustil domačo hišo), Bonelli izpusti v stanovanje plin, ki umori vse tri. Sodnik pa je v tem času od blizu spoznaval drugo tragedijo. Izvesti je moral preiskavo v primeru, kjer je mlad moški, že več let brezposeln, obtožen umora najemalca delavcev v pristanišču. Zaman je brezposelni čakal, da bi bil sprejet, kajti tudi tu je treba podkupnine, da lahko dobiš delo. Med brezposelnim in na-jemalcem pride do spopada, v katerem je najemalec hudo poškodovan, tako da poškodbam podleže. In dasi je sodnik prepričan, da je delavec le malo kriv — nihče od najetih delavcev noče v njegovo korist potrditi, da si je moral spre- inifiiiimiiMiiiiifiiiiiiHHiiiiiHHiii-iiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Huda prometna nesreča na trgu na Katinari Vozač skuterja je bil na mestu mrtev . Še en mladenič v bolnišnici s prebito lobanjo Skoraj na trgu sredi Katina-re se je v nedeljo v prvih popoldanskih urah pripetila huda prometna nesreča, zaradi katere je 40-letni Ferruccio Su-ber iz Ul. Campanelle izgubil življenje, medtem ko se je njegov sopotnik precej resno ranil. Bilo je okoli 14. ure, ko je motorno kolo, ki ga je vozil Suber in na katerem se je peljal tudi 26-letni Mario Zulia iz Rocola, treščilo v ustavljen skuter nedaleč od hiše št. 50. na Katinari. Takoj zatem se je motorno kolo odbilo od cementnega stebra, ki je nedaleč od vhoda v omenjeno hišo in se skupno z vozačem in potnikom zvrnilo na tla. Suber, ki je imel resne notranje in zunanje poškodbe, je izdihnil na kraju nesreče, njegovega prijatelja pa so mora- li nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi raznih zlomov sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Pokojnik zapušča ženo in dve hčerki. Na avtocesti, in sicer nad Montebelom, se je v nedeljo malo pred 16. uro, pripetila druga resna nezgoda. 25-letni uradnik Umberto Culiat iz Ul. del Pozzo je izgubil oblast nad motorjem, ki se je zvrnil na tla. S Culiatom se je tedaj peljala tudi njegova 18-letna zaročenka Marisa Fermo iz Ul. Montecucco. Culiata so potem morali zaradi verietne-ga prebitja lobanje in dlrugih poškodb sprejeti s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku, medtem ko je dekle po nudeni prvi pomoči zapustila bolnišnico. Ali imajo tržaški Slovenci pravico uporabljati svoj materin jezik v uradih javne uprave? In če imajo pravico, kako je to v praksi? Naše uredništvo je v tej zvezi izvedlo anketo, in sicer z namenom, da ugotovi, če v javnih uradih 2najo slovensko. Zato so naši u-redniki in dopisniki obiskali nekaj javnih uradov ter dosledno v slovenščini vpraševali za pojasnila, ali pa če je v uradu kdo, ki slovenščino obvlada. Rezultat naše. ankete je naslednji; Sreda, 21. oktobra 1959 ob 8.45 na tržaški postaji. Pri prvem okencu, kjer prodajajo vozne listke, je naš urednik vprašal: »Koliko stane vozni listek do Dunaja preko Ljubljane...«. »Nrente capire*, je bil odgovor, medtem ko je uradnik pokazal z roko proti drugemu okencu. «Hvala za prijaznost», je odvrnil naš urednik in stopil k pokazenemu okencu. »Dober dan, koliko stane Vozni listek...n. »Ne razumo*. »Interprete?* «No, sloveno no! Sprechen sie deutsch? Enpltsh? Nien-te? Spiacente...*. Tudi na nasprotni strani, kjer nad nekim okencem piše «lnformazioni*, ni bilo bolje. Uradnica je razumela sicer besedo Ljubljana, za Dunaj pa že ni več vedela, kaj pomeni. In tako naš urednik ni dobil zaželene informacije. * e # Sreda, 21. okotbra 1959. Ob 16.10 je ngš urednik pozvonil na vrata karabinjerske postaje v Bazovici. Cez nekaj trenutkov so se vrata odprla in naš urednik je karabinjerja nagovoril: «Dober dan, ali govorite slovensko?« «Come?» »Ge govorite slovensko?» «Non capisco!« »Niente interprete?*, je Slovenščina v vprašal naš urednik. uNiente interprete... Ah, si! Interprete in centro paese... Altra polizia!* In tako je naš urednik stopil še na »drugo policijo«, in sicer na stalno postajo komisariata javne varnosti. V sobi za dežurne je bil le en civilni policist, dvogovor pa je tako potekal: »Dober dan, ali govorite slovensko?» »No«. «Ali nimate nikogar tu pri vas, ki bi znal kaj slovenščin e?« »No«. «Ce nimate nikogar, se pač ne morem pomeniti. Hvala lepa!« je prišel tolmač, ki je dobro govoril slovenski. Z njim se ;e naš urednik pomenil, in tolmač mu je zelo prijazno dal vsa zahtevana pojasnila. Tudi uradnik, ki ni znal slovenski, je bil zelo prijazen. Sreda, 21. oktobra 1959. Ob 17.50 je naš urednik prišel v urad že javne obrate na glavni kvesturi, v sobo št. 107 B. Pri mizi sedečega uradnika je vprašal po slovensko, ali govori slovenski, ker da bi rad vprašal za neka pojasnila. »Prego?* »Prosim, če govorite slovenski, ker bi rad nekaj vprašal». «Non capisco...* «Ali ne zna nihče tu od njih slovenski*, je vprašal naš urednik in z glavo označil dva uradnika pri drugih dveh mizah. Uradnik je z glavo odkimal. »Interprete?* je tedaj vprašal naš urednik. Uradnik je vprašal ostala dva, v katerem uradu bi dobil kakega tolmača in ugotovili «0, da je v uradu za propustnice. Poklical je omenjeni urad po telefonu in vprašal inšpektorja, naj mu pošlje tolmača za slovenščino, ker je neki gospod, ki govori samo slovenski. Cez osem ali devet minut Sreda, 21, oktobra 1959. Ob 18.25 v poštnem uradu pri Sv. Jakobu (vogal Ul. Giuliani in Ul. Rivalto). Pri okencu je ena sama uradnica, ki jo je naš urednik nagovoril: «Dober večer, ali bi lahko dobil poštno položnico za...« Uradnica ga gleda in od-kimuje z glavo. »Kaj ne razumete slovensko?* Uradnica odkimava naprej. »Kaj pa .interprete?'* vprašuje naš urednik. «Non piti. Spiacente*. «Hvala lepa, pa brez zamere!* • • « Četrtek, 22. oktobra 1959 ob 11.40 na glavni pošti. Naš urednik je stopil k okencu št. 27 in v slovenščini zahteval pojasnilo o... «Niente capire. Sportello N. 32», je uradnica z roko pokazala proti zadnjemu o-kencu. Urednik je stopil do okenca št. 31 in spet v slovenščini vprašal, a ga je uradnik takoj prijazno napoti! do sosednega okenca, kjer je’ dobil zaželeno pojasnilo v slovenščini. » • * Četrtek, 22. oktobra 1959 ob 11.20 na matičnem uradu tržaškega občinskega ana-grafskega urada. V predsobo je stopila naša sotrudnica in vprašala vratarja: »Oprostite, prosim, kdo bi mi lahko dal pojasnila, kakšne listine so potrebne za poroko?* Vratar je debelo pogledal in vprašanje je bilo še enkrat ponovljeno. Tedaj se je vratar domislil in poklical nekega gospoda, ki je čakal v predsobi, ceš naj tolmači. Naša sotrudnica je spet ponovila vprašanje a gospod, za katerega se je izkazalo, da govori hrvatsko, je vprašanje slabo prevedel. Vratar je nato oba poslal v sobo št. 49. Po nekaj neuspelih poskusih prevajanja iz italijanščine v hrvaščino oziroma iz slovenščine preko nekoga, ki je znal hrvaško, v italijanščino, je uradnik dejal, seveda v italijanščini: «Gospodična, tu pri nas nimamo nikogar, ki bi znal slovensko. Vaš zaročenec je Tržačan. Najbolje bo, da pridete jutri z Vašim zaročencem in tako bomo z njegovo pomočjo zvedeli, kaj želite*. Tudi to je priložnostni »tolmač* prevedel in spremil našo sotrudnico do stopnišča. • * * Četrtek, 22. oktobra 1959 ob 11.45 v mestni davkariji v Ul. Nordio. Naš dopisnik je stopil k pultu na desni strani prostorne dvorane, kjer plačujemo davke, in vprašal uradnika po slaven sito: »Oprostite, hotel bi vedeti, kaj moram storiti, da plačam davke po sistemu...* «Come? Non capisco!* »Rad bi vedel...* «Non capisco!« »Ali nimate nobenega tolmača v vašem uradu?* »Non capisco!« »Hvala!* * * * Četrtek, 22. oktobra 1959 ob 11.40; Naš urednik pride na Urad za javna dela vlad- nega generalnega komisariata, in sicer v oddelek za ceste. Ko ga na vhodu v oddelek vratar vpraša, kaj želi, ga naš urednik ogovori po slovensko in mu prav tako po slovensko pove, da bi želel nekaj pojasnil v zvezi... Vratar je nekoliko v zadregi, toda da razumeti, da bo takoj urejeno. Nato stopi po hodniku in zapored odpira vrata, skozi katera nekaj vprašuje. Spet se vrne, se ponovno oprosti in odhiti v nasprotno smer hodnika, od koder se nato vrne s prošnjo, da je treba nekaj počakati, da pa bo vse urejeno. Nato našega urednika povabi, naj sede v čakalnico pred pisarno dr. Maciocea, kjer naš urednik čaka deset minut. Tedaj se vrata pisarne dr. Maciocea, odpro in sam, v družbi tolmača, povabi našega urednika v urad, kjer se. o zadevi delj časa pogovarjajo, nakar dr. Macioce našega urednika napoti za natančnejša pojasnila dr. Vorii na prefekturi, katerega da je že obvestil o prihodu našega urednika. Na prefekturi ob 12.13: Naš urednik: »Rad bi govoril z dr. Vorio*. Vratar: »?* Urednik: »Dr. sim*. Vratar: »Ne razumete ta-lianski?» Urednik: »Dr. Vorio, prosim*. Vratar: »Si tratta forse di investimenti di capitali esteri?* Urednik; »Hočem dr. Vorio in nič drugega*. Vratar: »Interprete? Interprete?« Urednik: »Dobro, inter- prete*. Nato vratar — seveda vedno v italijanščini, našega urednika povabi naj sede in počaka. Tri do štiri minute pozneje ga povabijo v bližnjo pisarno dr. Vorie, kjer je mlada gospodična državnemu funkcionarju služila kot tolmač, Vorio, p ro- jem na delo kupiti — mora le preiskavo zaključiti tako, da bo moral delavec pred sodiščem odgovarjati zaradi umora. In vendar ni sam kriv u-mora, temveč tisti, ki so ga — poštenjaka, ki se hoče poročiti z dekletom in vzeti nase skrb še za ostale njene družinske člane — prisilili v hudo dejanje. In če bi n. pr,. Bonelli po naključju ostal živ, bi moral prav tako odgovarjati kot morilec, čeprav ni bil le sam kriv nesreče svoje družine. SodniKa to razmišljanje tako potre, da sklene podati o-stavko kot sodnik. Prepričevanje osivelega predstojnika, češ tudi jaz sem hotel v mladih letih obsoditi ves človeški rod, ga ne odvrne od sklepa. Ko pa na hodniku sreča dekle, ki ga prosi za formalno ureditev' vsega, kar je potrebno, da se poroči z delavcem, ki ga čaka kdove kako dolg zapor — to naj mu da poguma, da bo laže prenašal leta zapora — tedaj se sodnik premisli in raztrga pismo z odpovedjo, ki mu ga je predstojnik še vrnil, češ naj si premisli še 24 ur. Vsaka od obeh zgodb bi lahko bila že zase film. V obeh je namreč dovolj «snovi» in Zampa bi znal narediti iz ene in druge dostojen film. Toda tudi tako je nastal dober film, ki je z odkritostjo posegel v boleče probleme družbe. Toda preko te iskrenosti Zampa pravzaprav ni prišel. Bonellijevo družino je ugonobil plin, toda zaradi tega se nikomur ne bo skrivil las. Brezposelni, ki je iskal samo skromno delo, s katerim bi pomogel bolj drugim kot sebi, bo moral v ječo, ker je v trenutni jezi zaradi žalitev nato pa že v silobranu ubil malopridneža. (Res je, če bi mogel in znal Zampa dajati za vse take primere zadovoljive rešitve, bi postal eden največjih dobrotnikov človeštva). Ostane pa skoraj uganka ravnanje sodnika na koncu. Da ga ne more prepričati konservativno rezoniranje starega predstojnika, je razumljivo. Toda ali je lahko toliko na njegovo odločitev, da ovrže svoj prvotni sklep, vplival pogum dekleta, ki se hoče poročiti z delavcem, ki ga čaka obsodba? Ali je mogoče v tem trenutku spoznal svoj pravi poklic; pomagati ljudem tudi v okviru zakonov, ki jih je še pred nekaj trenutki imenoval krivične, kar obenem pomeni dati vendarle prav staremu predstojniku, ki trdi, da so zakoni dobri, če jih sodnik prav uporablja. Sredi kodeksov in pravne navlake je vendar sodnikova osebnost, ki odloča o pravici: to je hotel poudariti režiser, ko je v zadnji sceni pokazal mladega sodnika, kot bi stal s svojo mogočno osebnostjo na visokem odru. Po igri prednjači v filmu Jacqueline Sassard kot Bonel-lijeva hči. Med moškimi je najboljši Francois Perier kot Bonelli, medtem ko je sodnika diskretno predstavil Jose Suarez. Nastopili so še Mas-simo Serato, Ana Mariscal, Maurizio Arena, Claudia Car-dinale in drugi. # # * Film, ki je bil precej časa na sporedu v dveh premierskih kinematografih in ki bo gotovo imel svoje občinstvo še tudi v cenejših dvoranah, je Kingova »Moja zemlja«. Postavljen še v dobo prohibicije kaže zgodbo francoskega naseljenca v Ameriki, ki si je pridobil ogromno vinogradniško imetje. Toda zanj ima veljavo le grozdje ne pa vino, ki je po zakonu prepovedano in on se hoče zakonov zvesto držati. Vino, ki ga ima v kleteh na stotine hektolitrov, je zanj samo predmet eksperimentov. Toda njegov vnuk je pa že toliko amerikaniziran, da uvidi, da bi se lahko grozdje prodajalo mnogo ugodneje — gangsterjem, ki bi ga porabili za izdelavo vina. Toda kaj se njega tiče, kaj bi kupec z grozdjem. Tu pa prideta ded in vnuk do spora. Okrog tega vprašanja se vrti vrsta drugih dogodkov, tudi ljubavnih seveda, in mladi ter podjetni vnuk postane tudi žrtev strela ljubosumnega Mehikanca. Ko za silo ozdravi — pomagati si mora še s palico — se z vnemo pionirja loti obnove vinograda, ki mu ga je zapustil ded in ki ga je on sam zažgal, ko je v razburjenosti odvrgel ogorek cigarete, ki je povzročil požar. Pri delu mu pomaga sorodnica, ki mu je medtem postala nevesta. Vsa zgodba filma (v barvah) je dovolj razgibana, da se gledalcu ni treba dolgočasiti. V glavnih vlogah nastopajo Rock Hudson (vnuk), Claude Rains (ded) ln Jean Simmons. —«»------- KONCERTI v petek 00 v Avditoriju zadnji simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Claudio Abbado, in s sodelovanjem pianista Joaquina Achucarra. Na sporedu so skladbe Brahmsa, Schumanna, Hindemitha in Čajkovskega. — Danes začetek prodaje vstopnic v centralni blagajni. Na ulici mu je postalo slabo iti je obležal mrtev Sredi popoldneva so pripeljali tudi 49-letnega Pietra Strazzabosca jz Ul. delTAgro že mrtvega v bolnišnico. Dr. Svaghel, ki je moža spremil z rešilnim avtom v bolnišnico, je izjavil, da je možu na vogalu Ul. Battisti z Ul. Pale-strina postalo slabo in je padel na tla. V žepu je imel 9 tablet, katere bodo morali šele analizirati. Valute Trst Milan Zlati funt —, 3750,— Marengo —.— 4275,— Dolar . . 619.80 618 — Frank franc. 124.65 123,— Frank švic. 142.80 142.75 Sterling 1741.25 1725.— Dinar 72 — 73.— Stllng 23.98 23.70 Zlato .... 702,— Zah. n, marka 148.58 148 c- TEATRO NUOVO _Na zahtevo številnih oseb so se ponovno začeli sprejemati abonmaji za šest predstav, ki so v programu, in sicer od 10. do 13. ure ter od 16.30 do 19.30 pfj_bla-gajnl gledališča; IZLETI IZLETI SPDT meseca novembra Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredi izlet na Javornik nad ' Crmrn vrhom predvidoma dne 8. novembra Na Lig (Marijino Celje) nad Kanalom ln preko Korade v go-riška Brda pa v drugi polovici meseca, po vremenskih prilikah. tis, F. Buscaghone in M Garibaldi 16.30 silnež«, Peter Cushlnž Morell. ., ,mai Ideale 16.00 «Velika mn Wayne, A. Quinn-Impero 16.30 «Natakance( gnazzi, G. Ralh Italija 15.00 Tecruvicolor. Mladim dano. .... .1®, Moderno 16.00 Rev>i’il(1 jih r.e kaze«, J- ®llv Nikitsch. h n>J Marco 16.00 »St1 stom«, M. Fiore, “ Savona 16.00 «P°t v Presley in C- Jones Via'e 16.00 «Kapitan Barker, R. Rory. ; Vittorio Veneto 16.“[ ,0 Brigitte Bardot,, Anton'" Prep. mladoletnim-Marconi 16.00 »Cudovt nost«, Y. Wyman, R-Massimo 16.00 »Evropa ^ ' b; Teehnicolor. Mladi™ e . dano. T/oif0 mTovo cine 16.00 banko», M. Rooney, # c KINO Excelsior 15.00, 17.00, 19.45 , 22.10 «Nekomu ugaja toplo«, M. Monroe, T. Curlis. Fenice 15.00 ((Prekleto zapletena zadeva«, C. Cardinale, F. Fa-brizzi, E. Rossi Drago. Arcobaleno 16.00 «Modri angel«, Mav Britt, Curd Jurgens. Prepovedano mladoletnim. Supercinema 16.00 «Midva sva ubežnika«, Viannello-Tognazzi, Magali Noel, Maurizio Arena FUodrammatico 15.00 «Moja zemlja«, R Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemasc. Techn Grattacielo 16.00 «Sodni uradnik«, M. Arena, C. Cardinale, F. Perier J. Sassard. Cnstallo 16.00 »Moralist«, A. Sor-di, V. De Sica, F. Valeri. Prep. mladini. Capitol 15.30 «1 magliari«, A. Sor-di, B. Lee. Mladini prepovedano. Astra Roiano 16.00 «Off limits«, J. Lemmon in K. Grant. Mladini prepovedano. Alabarda 16.00 «Dva obraza generala sence«, Jack Havvkins, Gia Scala. Aldebaran 16.00 ((Čudovita dogodivščina«. Švedski dokumentarni film. Ariston 16 00 »Eksperiment dr. K.», Al Hedison, P. Ovvens. Mladini prepovedano. Aurora 16.30 «Dečki juke-boxa», T. Dallara) E. Sommer, B. Cur- lillHIIIIIIIIMIilMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll Ob VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra 1959 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 76-letna Francesca Vascotto vd. Galio. 50-letni Giordano Casagrande, 54-letn! Antonio Vragnaz, 84-letna Maria Vor-deregger vd. Bezovnick, 62-letni Ermanno Emersi, 73-Jetna Cate-rina Orel vd. Fabretti, 61-letna Elizabeta Puntar por. Starc, 70-letna Anna Sapel vd. Mersi, 66-letni Antonio Tuirchino, 78-letni Gugl elmo Andrigo, 70-let.ni Kar. lo Kern, 75-letni Giovanni Cec-coni, 82-letna Clementina Miceu vd. Gherzina, 59-letni Nicola De-lise. It.V /.NA OltVKKTII.A PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO SKAMi-ERLE« vabi člane na občni zbor, ki bo 28. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. * * # V spomin 10, obletnice smrti Mirka Pavloviča, Slovensko planinsko društvo priredi dne 6. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ut. Roma 15 planinski večer. Razen spominskega sporeda z malo slikovno razstavo, Je na sporedu tudi predvajanje filmov letošnjih planinskih izletov. * # * V torek 27. t. m. ob 20 url bo v dvorani kulturnega krožka »Tomažič« v Ul. Settefontane govoril prof. dr. inž. Atto Braun o temi: »Sputnik - Lunik . Orbit, nik, veliko napredovanje sovjetskega znanstva«. Predavanje priredi združenje Italija-ZSSR. Vstop prost. IJlinNHA PROSVKTA PROSVETNO DRUŠTVO »ZAR. JA V SVOBODI« v Sempolaju vabi na zdravstveno predavanje o nalezljivih boleznih in njihovi obrambi, ki ga bo imela gospa dr. Sonja Mašera v četrtek 29. oktobra t. I. ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva v Sempolaju. -—«»— S. Odeon 16.00 «To moje S. Hayward. milje Europa «Mala ItalU2*^^, Verdi ((Priznajte, or- Pri TOREK RADIO THSf 7.00 Jutranja gl*** ij t dar; 11.30 Brezobve*%| od vsepovsod in— , j# « od vsepovsod m— 73 r> , obzornik zanamivosti^jj)!, « | spodinje«; 12.10 kaj; 12.45 V svetu ■ Orkester Helmut ZaCP” Glasba po željah; la 18 00 Radijska »rj, nami; 18.00 RadiJSK« .“jp---.,, Tone’ Penko: Zanimivi ^j|| ^ ione 18.1»4 -Ha dvoživke tujih d€j&tra ^ kap; fondčni koncert or^f4t Mg (, ske filharmonije; "j,F, ‘ ski mladinski zbor; . vzgoja; 19.20 Pest,rah!I1i r 'lltj is.zu rw- - • ^ Šport; 20.30 t , 21.00 Ilustrirano Pr^ to Ritmi in pestnl; , rost in življenje bi nosi in Življenj-Cvetko: «LjubljanSk» Philharmonicorum«,^ „ slovanski skladatelji ,t M ^ Osterc«, sestavil ‘ (ffi ... 22.45 Poje Maurice toB:'. «)o 23.00 Orkester Stan n r>tj Glasba za lahko noc. THS’ .itStMij 11.30 Komorna ‘5,^* Tretja stran; 12-3® v šf bum; 17.05 Eno uro j » 18.00 Franco VillorC | ansambel: 18.15 SSavC<3 ^ cert; 19.45 Glas <*'*. ^ Mali glasbeni v?r „ Si stava posadke A r v h. dijska igra. „ , A II .'HOCHA^ 10.00 Zeleni d'sljj oO ! It, pol danska oddaja. • L.' in tretji; 16.00 Tretja »Tuttototo«, pestim. .J gff mini; 2100 Skrml1"’^ igra, oddajo vodi ^ gicrno. 1 Poročila v -------- 17 15. 19.15 22-30. ,. f * 1 oročila v sl°T" I5.no 5.00-6,15 Prenos " Prenos RL; 7.15 G jutro; 7.40 Glasbai za 11.00 Otroški kot':Vv Berlioz: «Romeo m ^ 17; 12.00 Glasba P®„ l?. Glasba po željah*)d| St It ^;J1?mvečiV^e^| Minili tuiivt«. — . j« obdelovalne zeIT'Hn I lomki iz oper; V™ ljenje: S pionirji jo ™ «Mehanotehnika»; ,^ j medigra; 15.20 t j plesi iz raznih ^ P*r| je; 15.40-17.00 Pr«£ Igra ansambel ®°l»oOe- Filmska glasba: riinioKa k i u-ai-č** • *|v1j jugoslovanskega 3 \K\ Simfonični koncNVjjoJk,j «Four Freshmen*! nos RL; 22.15 H?rJ ji? Club de France«. i« tf. za lahko noč. m. slove^V c 327.1 m Poročila: 5.00,. 10.00, 13.n 1500 non’ 22.55 . lif 5 5.00 Dobro JU'^’ IK k nična matineja: l« leta; 9.35 Veliki ?'HN mjeve »Turandot«. jj.00 , bi :zbavnih zvokov, Vj zabavnih zvoku*- n|rju i m Danila Švare, Rr . ll”a .Itd, in L. M. Skerjan^ieS <1 v* nfrrvlčP- 12 00 P,u4fi I' zt otroke; 12 00 Jfthgi "j valčki; 12 15 Kih**,. Ug! Dr. Albina ščit no In razpofV živine; 12.25. P«‘JeK, K,ae ^ Sedfj-vniL > zi viuc, «... i/encc popevk; 12.40 V pfStn, narodnih; 13-30 , pf naroanin, 'J--;,. opernih arij; 14.„j| 25. t. m. zapustila nas Elizabeta Pogreb neP 6 u^jj. bo danes ob losti na Kont Kont o vel. S;. ZA«' Globoko g r Iflij, na katerikoli ^ spomin naš® • - , , Andreja % v ,M 1 * bivšega sl r“JJnC ^5 ki je umrl * Trst - H dnevnik 3 — 27. ofcoLra 1959 .um 1431 nekateri hite zagotavljati, da ni bes... riali e mn dolarja grozi nevarnost? j« več in (udi gledišča s« različna - Demokratska večina v W s* glede (ega diametralno loči od Eisenhowerjeve politike konec okto- Ato „"eprestano, rekli “rani ®.Udarjenje z u' |j ' ua VrpHnrvcf r?/-\. ^ajanL, * tu ali tam začelo tj, ‘rditev. in to ■' nekateri finanč- ^DA napove. - vrednost do- bi zadošča- , A Dkovnjaki 5 rtJakl j f* Wirf 26 predlaga3° We®ike116 preosnove-'l!5 'tmerisVv3 povečujejo t Ih . lb funkcionar- PJ L tvw rebltne špekula-) «1 a. 2 razširjenim i fekno?0 ZDA Pred 3r° tajinj J? .lr“flacije, mo-k maJati zaupanje u, 1 'pit NeWs and World 1 ftozi' *Ameriškemu .> 1 tem nevarnost». V 0 t p,.ert ®avaja sledeče verna letoma ®jarde a , znašale j 1|,7 mii- ^V' danes iaUltevki ^arde dolarjev. >, Ji • ptEtl Po ameriškem ' i#i tnii-dvema letoma K fce dolari m i^ri>CvDri-ne pr'teka v itiP. 'ttjev 400 milijo-8.1'j *k« „ * ‘ato, iz zda ‘ji ^itaU acega> ameri- i.o7sJ'V na leto. - Suj/ 0rni> časopis 4 moči 2, naraščanjem »M | Piše-1Ug d ■deŽ,!1 Ac^ Ja*tnilri * j tf^eJans-ko 15 i ^tj : dolarjev v 1 'C/ZVati v ZDA -ne1 ?1 Po ,iZ anostavnimi 5 S toStu- d0 kate- 11'9'ftiiii2aaatevki povi' ifti 1 it tup dolarjev. dol‘aPiePv0vpre6no 4,5 sOC.Tti- ia ^vlco. Rezultat K k naša dežela m ^ljiv ,Sa je smatral ^tli' anate1ber fi»a^ne ft ^ ^1 v oslabel, k ' %StiSkuša ne- N»t JI}1 2 nekakš- '!l' ^ fifian<.eru2ni ukrepi«. w Anderson je T. iaun je Jd kN ie v drug‘h Bri- A V »*„. °dno Nem. 4 s???!,****de- p S ££*» 2veze- K^7,elež za p°: d Jttijo 0m avam ter f i NkifcSJrtve glede “Vrt^*" za po-u-lijo Jrzavam ter * -HS^kih ejltve glede Sf iZdelkov n, r*<>n , a.n^ni mi-llk/^oat H latočasno 2»?Sviti u da bi ZDA t „ —“oanoevroi«. 4 Si. v°jaške stro- 5 .. Sem/Vtaknile bUo — ? ?gu na ^>n;‘D aadoščeno ‘v % >Wud)e. ki so A l^ljo ? fi^ančne ii:da ________ f/ sS»m u* Je pro' 0 O AorafOV-imo, "'t ^ ‘n J v v rai v celoti SCi.H ake-smislu k «;.Sost . *ie i ^ (»S- Dil-,do katere VKl v, '*U» v‘Ja, t.„, . 'N ‘talija in b 1 „ "elik» _ m ce 1 JSlj« tanii ge dežele &M i^Potoča SKlada /a "Poizkusen J!nega sklad, }■ tfiiK Vreti ' ranje in dClp ,>ikov*r.*Kanje cen. anija, dru k*vitev Ta.nižo «-Nle 7, Ip to bi k doseči tudi V5e^api, o ka-V Vlia. se Javnosti 1(9 ta 0rnejitVBmaniai° * 1 Sebnegl u I2V02a 5 ^ i > tun aP'tala, i J*V( riev c V vi^m S L^rale ?da bi i^rizadeti LS,>Ve,K^t»cije, r.ašajo v tujino. Kot drugi tovrsten ukrep se nakazuje celo devalvacija dolarja. Čeprav so ZDA svoj dolar devalvirale že pred petindvajsetimi leti, ko j“ bila cena zlatu povečana, se v Washingtonu z ut-adne plati obe gornji mož. nesti kategorično izključujeta Namesto tega se pripisuje velik pomen sedanji vladni politiki, ki teži za tem, da omeji svobodno razpolaganje s krediti. Uradni ameriški krogi brez pomišljanja poudarjajo, da je to cena, ki jo mora ameriško gospodarstvo plačati na račun visoke življenjske ravni. Vzporedno tem skuša vlada doseči, da bi se povečale obrestne mere s čimer bi se privabil kapital iz tujine, hkrati pa bi se zmanjšali zahtevki tujih lastnikom dolarskih vrednosti ame riškega zlata v tujino. V samih ZDA pa naj bi bil rezul tat vsega tega v stimuliranju bančnih vlog in štednje. Z druge strani pa se v istih krogih boje, da bi strah pred inflacijo vplival tako, da bi Američani štedili še manj, da bi se stroški povišali, da bi se do posojila težje prišlo in to kljub večjim sredstvom, ki bi na tak način dotekali v denarne zavode. Posledica tega bi bila, da bi cene skočile do tako imenovanega plafona inflacije. Kritike demokratske večine v ameriškem kongresu proti vladni finančni politiki so v bistvu uperjene vprav proti tistim ukrepom Eisenhowerje, ve vlade, ki naj inflacijo preprečijo. Tu gresta demokratična večina kongresa in ameriška republikanska vlada po vsem narazen, vsak svojo pot. Demokratski prvaki v kongresu kritizirajo politiko omejevanja kredita in pritiskajo na zvezni rezervni* sklad, naj ne bo tako ozkosrčen. In vtem ko vlada namerava ali skuša dvigniti obrestno mero, zahte vajo demokrati, naj se obrestna mera celo zniža. Njihova teza je, da bi s tako strogo politiko, kakršno zagovarja vlada, dosegli obraten učinek ir« sicer — stagnacijo gospodarstva. To nasprotje med demokratsko večino v kongresu in vlado je prišlo do izraza, ko je kongres odklonil ministrstvu financ pristanek na povišanje obrestne mere od 4,25 na že prej izdane državne ob-veznostne papirje. Na ta odgovor večine kongresa je vlada odgovorila s tem, da je izdala nove obveznice z ob-%estno mero od 5 odst. Vlada je torej ubrala drugo pot in tako visoke obrestne mere glede državnih obveznic niso v ZDA prakticirali že polnih 30 let K tem potezam se je vlada zatekla zato, ker so se zahteve po kreditu povečale nad običajno mero in daleč prekosile ponudbo. To se »opravičuje« z dejstvom, da je vlada preteklem proračunu zabeležila deficit 12,5 milijard dolarjev. Tisti, ki se sedaj ukvarjajo s sestavljanjem pro. računa, skušajo sestaviti proračun državnih dohodkov in izdatkov vsaj z nekakim ravnovesjem, po možnosti pa celo s pozitivno bilanco. Ta proračun bi finančnemu ministru omogočil povečati obtok denarja s postopnim odplačevanjem državnih dolgov, ki znašajo v ZDA 285 milijard dolarjev. Ameriški funkcionarji priznavajo, da so kritike kongresa upravičene, v kolikor bi se glede štednje preveč togo držali navodil. Predstavniki vlade zato poudarjajo, da se bodo skušali ravnati tudi po obveznostih, ki jih imajo na- sproti gospodarstvu. Kolikor bi ukrepi glede štednje bili preveč ostri, so pripravljeni jih ublažiti, podobno kot so storili v dobi zadnje recesije v letih 1957-1958. Eisenhower-jeva vlada pri tem predvideva izboljšanje finančnih razmer. Prepričana je, da ne bo treba poseči v razmere z drastičnimi ukrepi, toda tudi pred recesijo se je veliko govorilo, da ni potrebno to niti ono, ker da so razmere povoljne... nenadoma pa so bili plat zvona, ki je izzvenela v recesiji. L. M. Novi »Fiat 1500» Kcabriolet« si morete ogledati tudi na londonski avtomobilski razstavi, ki bo odprta do konca t. m. V «urejeni» Danski so začeli pravno urejati prostitucijo Na sodišču sta dve osebi: 22-letna ženska in 25-letni moški. Ona je po poklicu zasebnica, on pa mizar. Sta zakonski par. Ona je tožitelj, on pa toženec. Sodišču ga je prijavila, ker jo je prisilil v prostitucijo. Kazalo bi, da je ta prizor izpred sodišča v kakem južnem italijanskem mestu, nekje v Grčiji, zgoditi bi se mogel tudi v kakem drugem zaostalem predelu. Toda zgodba se je pripetila pred sodi ščem v — Kopenhagnu na Danskem. Navedli bomo še nekaj podatkov; 25-letni toženec je le pred kratkim prišel iz zapora, kamor so ga vtaknili zaradi zvodništva. Komaj tri dni po vrnitvi pa je svojo ženo ponovno pognal po »goste« v lokale, od koder naj jih zvabi domov. V prvih pe- iiiimiiiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniitMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RIMSKO VELEMESTO POD SAVSKIM BLATOM Attdautoma ■ prednik Zagreba Z gotovostjo so ugotovili, da se je rimska Andautonia nahajala ob Savi, 8 km južnovzhodno od današnjega Zagreba - V III. stoletju pred našim štetjem je imela 20.000 prebivalcev, kar je za tedanje čase veliko Dijak, ki je iz zgodovine dobil dobro oceno, vam bo na vprašanje, koliko je star Zagreb, nedvomno odgovoril kakor iz puške: «Nekako okrog tisoč let.« Tako stoji v učnih knjigah, pa tudi v Baedekerju. Ali je to točno? Ce se bodo izkazale za točne neke najnovejše teorije (in za to obstajajo dejansko tehtni razlogi), bo treba povsem spremeniti do sedaj sprejeto mnenje o nastanku in starosti Zagreba. »Mladi« Zagreb se bo čez noč spremenil v zelo staro mesto. Vedno bolj se namreč u-veljavlja mnenje, da začetek današnjega Zagreba ni srednjeveški Gradec, ampak da je njegova preteklost mnogo starejšega datuma in da je povezan celo z dobo, ko so se po teh krajih premikale rimske legije in ko so predniki bodočih meščanov plemenitega in kraljevskega mesta na «Griških goricah« še vojskovali z lokom in puščicami tam nekje na oni strani daljnih Karpatov. Po tej najnovejši teoriji je iskati začetek današnjega glavnega mesta ljudske republike Hrvatske v starorimski Andautoniji, velikem mestu, katerega središče se je nahajalo o-krog osem kilometrov južnovzhodno od sedanjega Zagreba. Andautonijo se razmeroma pogosto omenja v starih dokumentih, pa tudi v novejših znanstvenih publikacijah, toda dolgo časa ni bilo moč določiti mesta, kjer se je dejansko nahajala. Vedelo se je, da je bila ustanovljena okrog petega stoletja pred našim štetjem in da je že v drugi polovici 3. stoletja imela nad 20.000 prebivalcev, kar je za tedanje čase precejšnje število. Ze v začetku našega stoletja so na področju današnje zagrebške komune večkrat odkrili posamezne kamnite plošče z rimskimi napisi in ostanke klasičnih zgradb, ki So nedvomno izvirale iz rimske Andautoni-je. 2e leta 1934 so našli rimski obcestni kamen, na katerem je pisalo, da je An-dautonija oddaljena točno 27 rimskih milj od Siscije (današnjega Siska) in so jo skušali poiskati v vseh smereh okrog Siska. Najbolj logična domneva je bila, da je bilo središče Andautonir je tam, kjer je moč najti največ predmetov iz te dobe. Toda podobnih predmetov so našli na zelo različnih krajih. Vendar je večina bila mnenja, da je središče Andautonije bilo nekje zapadno od Zagreba. Podlaga za tako mnenje sta bila dva napisa na kamnu, ki so ju našli v Stejevcu, zlasti pa oni, ki nosi ime Herenie Etrurcije, žene cesarja Decija (od 249. do 291. ieta po našem štetju), in ki se nahajata v budim-peštanskem muzeju. Toda ob priliki kopanja temeljev za nove zgradbe, so ostanke rimskih zgradb našli tudi v južnem delu Zagreba. Tako so končno u-gotovili, da je središče nekoč bogate in lepe Andautonije bilo dejansko na juž-novzhodni strani Zagreba, na desni obali Save, to je na kraju, kjer se danes na haja vas Sčitarjevo. To so ugotovili na več 1 !i “Ve.«:'..““ije, |! KS lt/']e ame- i , ^ tak“Pltala. ki fl V ak° 2adi od- ■'Ji ,,,nii„1| l>>l|ti|iiiiiiill,iillllllllllllllllllll|llllllllt(ill,li,„llfllliiill,il, m,,,!,,,m,umu,,,imuni, um,,iiiiiii,nin,mlini,m,i,i,iiiiiiiiiiiiiimiiiiii,iiiiiiiiimM,iiiiiH,riii,in„„n,imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,m,im VAS SCITAHJEVO PHI ZAGREBU: puščica kaže novi gasilski dom, pod katerim so odkrili ostanke rimske opekarne; v desnem krogu nekaj ostankov rimskih spomenikov iz stare Andautonije, ki so jih našli šolski otroci il| PST*.» K,J°p°tnoma j 4 Iepa l n. ** in k mor^a \ <, be,e kra-> //i panrani- Od JC1« Zrrnenja N i ki' L f urla»' j tak° Dve osmin ki t, "“r je“5' čeprav 'i, >u5„p°‘a poe- r poe-* ob,omGrad<«e 2‘u 'S CLdola' ««»S*«ih ' noj deset c kntse- D° kakor po tavHe avt°l>us KS k/, * PO- V %lui P« naj | '1 obi*ka- •«!. '■otona . ’1(>! Pot, etn p k?. •> Sil ’Calf0r °b s Z"' '• ,, f »!> 0 H,\i ne > Olcdal jd ©No * »Atijem f */nu P2a- >j v-.*« ' Pl ti- °r rau“° ctla r“m« atle- S07' pr"» to, z grozdjem, in koliko grozdja, in kakšni grozdi! Kakor tisti, ki sta jih dva moža prinesla na drogu pokazat Izraelcem, ko so se približevali obljubljeni deželi. Začetka praznika nisem videl, ker sem ob 9.20 odpotoval z avtobusom v Ceplo in Plešivo. Do sedla med obema gorama v ozadju Krmina nisem opazil nič posebnega. Sedlo leži 90 metrov nad morjem, vrh desne gore 153 m, leve pa 274 m. Na sedlu zgubiS kmalu izpred oči Furlansko ravnino in takoj nato zagledaš pred seboj prelepo malo dolino, nekako krminsko Zagorje. In vse, kar vidiš okoli sebe, ti priča, da si že v naročju goriških Brd. Ko si že zapustil sedlo in se voziš polagoma navzdol proti dolini, zagledaš na vrhu pred seboj slikovito briško vas, ki sedi tam gori, kakor kraljica na prestolu. Katera vas je to? sem vprašal sopotnika. Medana. Kaj že Medana, tako blizu? Zdi se, da bi jo lahko kar z roko prijel. Gledal sem okoli sebe in užival vinorodna breška Brda, ki obkrožajo rodovitno ravnino, kjer kraljuje predvsem koruza. Vož- nja pa je šla prehitro, da bi se mogel vsega dodobra nagledati. Razen Medane na vrhu ni bilo videti nobene druge pasi, samo posamezne kmečke domačije v bujno zelenih vzornih vinogradih. A-ko sem gledal na desno, nisem videl ničesar na levi, in obratno. Spredaj pa so mi zapirala razgled štiri dekleta, ki so stala za šoferjem in se z njim pogovarjala, menda po slovensko. Avtobus se je ustavil. Smo že prišli, me je opozoril šofer, ko je videl, da mirno sedim. Kam? Saj to je vendar Ceglo. Bilo je le nekaj hiš, morda pet vsega skupaj. Pozneje sem zvedel, da so bile to zadnje hiše Cegla, vse druge, ki so raztresene po brdih okoli doline, sestavljajo Ceglo in Plešivo. Sel sem do medanskega bloka in potem nazaj do tja, kjer me je prej pustil na cedilu avtobus. O-zračje popolnoma slovensko, briško. Ali je tukaj kakšna gostilna? sem vprašal moža, ki je nekaj delal na dvorišču. Ne, gostiln nimamo, ali tam, kjer moli veja iz hiše, je os-mica. Se bolje, bom vsaj videl, kakšno vino ste pridela- li. Mladi gospodar mi je prinesel o šminko izvrstne rebule. Bila je tako dobra, da sem proti svoji navadi popil še drugo osminko. In, kar zveni za meščana kakor pravljica, pa 120 lir liter. Na debelo jim plačujejo to «zlato vinsko kapljico» po 55 in celo 50 lir liter. «Ponujal sem ga v Trstu osebno gostilničarjem, ali zaman. In tako sem bil primoran, da zdaj ob trgatvi odprem osmico,« mi je potožil gospodar. Da bi druga osmin ka laže tekla, sem poprosil, da mi ocvrejo vsaj eno jajce. sNe gre, je prepovedano.» Kokoši so se sprehajale okoli mene — sedeli smo na dvorišču, nad vinogradi, med stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji — in jaz ne morem dobiti jajca. Človek bi skoraj zaklel, pa tudi to je prepovedano. Ali do jajca sem vendarle prišel. Zatekel sem se k sosedu, kjer mi ga je gospodinja skuhala na mehko. Zanimivo je, da so v Ceglem, kakor tudi v drugih briških vaseh opustili pridelovanje črneča vina. Nekdaj so točili v Gorici povsod samo črno briško Pino; beli Vi- pavec in črni bric, to je bilo pravilo. Danes je črni bric redkost, jaz ga zadnja leta nisem sploh nikjer našel. Trdijo, da gostje ne marajo več črnega vina, kar pa ne drži. Bolj verjetno je, da so Brici opustili pridelovanje črnega vina, kajti če ni dovolj moč no se v poletnih vročih me secih rado skisa. Vino bo letos dobro, le manj ga bo kot lani Kmet, ki ga je lani pridelal 100 hi, mi je rekel, da ga bo letos komaj 60 hi, kar pa je goto- vo pretirano. Tudi živinoreja je v Ceglem in Plešivem do bro razvita: v enem samem hlevu sem naštel deset glav goveje živine. Mleko prodaja jo po 40 lir liter. Krme ima jo dovolj, samo pašniki jim manjkajo, ker je vsa zemlja uporabljena deloma za vinograde in deloma za koruzo in druge pridelke za domačo prehrano. Ker prodajajo kmetje v o-menjenih naseljih svoje izvozne pridelke (Ano in mleko) tako pod ceno, bi se dalo iz tega sklepati, da ne živijo preveč dobro, toda temu ni tako; pač pa sem tam zapazil precejšnje blagostanje in optimizem. Zaradi pomanjkanja prostora pa moram pojasnilo o tem, o slovenski šoli in druge zanimivosti prihranit' za naslednji članek načinov. Vsekakor je naj- I mnogo starejši od tega, ka- DRAGO GODINA j sa neprehodne bolj zanimivo dejstvo, da je med poletno sušo moč iz letala videti s prostim o-česom obrise šesterokotne utrdbe, temelje posameznih hiš, pa tudi celo ulice, ker je trava na teh mestih temnejša in bolj ožgana. Toda zgodovina Andautonije, kar pomeni tudi najstarejšo zgodovino Zagreba, še davno ni zadostno osvetljena. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še niso izvršili sistematičnega izkopavanja in raziskovanja. Stara Andautonija potrpežljivo čaka na dan, ko bodo odstranili vse ono, kar je Sava naplavila skozi dolga stoletja. To je pa hkrati tudi dobra stran te zadeve, ker je tako Sava ohranila prastaro središče plemena Andautoncev, po katerem so mu Rimljani dali ime. Da tega ni bilo, bi — sodeč po tem, kar se je dogajalo s pristopnimi ostanki Andautonije — od tega verjetno ne ostalo nič več. Prebivalci Sčitarjeva in o-kolice so že davno razumeli, da imajo ti, zanje povsem nepomembni predmeti, za nekatere ljudi vendarle neko vrednost, in so jih zato prodajali. S časom se je ta trgovina vedno bolj razvijala, pa so celo tudi nekateri predmeti velike vrednosti odhajali po različnih kanalih v inozemstvo. Značilen je primer s prekrasnim svinčenim sarkofagom, ki ga je pred vojno našel neki kmet v bližnji vasi Babču, za katerim je pozneje izginila vsaka sled. Mogli bi napisati celo poglavje o trgovini s starim denarjem, da niti ne govorimo o tistih predmetih ki so jih v teku let uničili in katerih ostanke je moč najti po kotih kmečkih dvorišč, Sele v poslednjem času je pristojnim ustanovam uspelo občutno zmanjšati obseg take «trgovine». Pri tem gre zlasti zasluga učitelju osnovne šole v Sčitar-jevu in akciji ki jo je izvršil s pomočjo šolskih o-trok in pod strokovnim nadzorstvom konservatorja profesorja Ladoviča. Ustanovil je velik šolski muzej, v katerem zbira vse one predmete rimske 'n kasnejše kulture, ki so danes raztreseni po Sčitarjevu in okoliških vaseh. Ko so, ob priliki kopanja temeljev za nov gasilski dom, prebivalci Sčitarjeva odkrili bele rimske opekarne, so ponovno vse pokrili z zemljo, ne da bi uporabili že izgotovljeno rimsko opeko. Ni nobenega dvoma, da bodo odkrili mnoge zanimive podatke, ko bo končno prišlo do izkopavanja Andautonije. Povsem gotovo pa je, da bo to obsežno delo dalo dokončen odgovor na vprašanje, ali je Zagrab iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitinmiitimiiiiiuii Spopad mravelj do zadnjega «moža» Te dni sta se dve vrsti velikih mravelj spopadli na bur-mansko-kitajski meji, v bližini kraja Monk Khapar. Ta spopad ne bi zbudil pozornosti, če bojišče ne bi bilo široko celih 7 km. Boj je trajal do zadnjega «moža». Boj je bil okruten in pravilo je bilo, da je zmagovalec premagancu odgriznil glavo in jo kot trofejo vlekel za seboj. Za prebivalce iz okolice so bile ceste in poti nekaj ča- kor se je do sedaj uradno mislilo. Obstaja velika verjetnost, da se bo potrdila domneva, po kateri je Andautonija propadla zaradi navala barbarskih plemen za časa velikega preseljevanja narodov, prebivalci pa, ki so se čutili ogroženi na ravnem terenu, so se umaknili nekoliko kilomeirov severneje in živeli na kraju današnjega Kaptola in stare Vlaške ulice najprej povsem samostojno, kasneje pa so se v vedno večji meri pomešali z novimi slovanskimi priseljenci. Na ta način je moč tudi pojasniti ime Vlaške ulice, ki ima svoje ime še iz teh pradavnih časov. tih dneh je mlada žena »zaslužila« 500 kron. Mož ji je obljubil, da jo bo pustil pri miru, ko mu bo »zaslužila« 4500 kron, kolikor potrebuje za ureditev stanovanja. Ko pa je ženska opazila, da mož njen «zaslužek» troši za svojo zabavo, ga je prijavila sodišču... Ce bi to bil edini primer, bi mogli reči, da se je tudi nekje v «urejeni» Danski našel brezvesten človek, toda podobnih primerov je veliko, le da ženske ali dekleta nimajo poguma osvoboditi se svojega takšnega moža ali »prijatelja«. Policijski inšpektor Jersild je na pr. izjavil, da je pred kratkim prišel v stik z mlado žensko, ki je zgubila oko. Rekla mu je, da je v nekem lokalu padla in z očesom udarila v steklenico. Ko pa je inšpektor stvar proučil, je ugotovil, da jo je oslepil «prijatelj«. Zenska tega ni hotela priznati, ker se je bala svojega «prijatelja», ki jim v Italiji pravijo «magnaccia Kako čudni so ti odnosi med prostitutkami in «prijatelji» nam bo povedalo dejstvo, da so danski policijski organi morali izpustiti na svobodo že veliko takih ljudi, ker so se njih žrtve — ženske — bale povedati resnico. Ker je pojav tovrstnega izkoriščanja žensk na Danskem dokaj razširjen, je izšel poseben zakon, po katerem se policiji poverja naloga, ali bolje pravica, da sama išče dokaze za to in krivca obdolži in obsodi tudi brez tožbe zainteresirane osebe. Zvodništvo pa ima na Danskem tudi drugo obliko. Lastniki hotelov morejo svojim gostom včasih «postreči» tudi z »dekleti za zabavo«. Lastnik nekega hotela si je pred kratkim omislil, kako bi svojim gostom »krajšal ure«. Ko je med gosti povprašal, če si želijo «družbe», je svojega šoferja poslal v predmestne lokale, od koder je ta pripeljal v hotel kar celo druščino »deklet«. Ker se je to začelo ponavljati, je zadeva prišla kmalu na dan in vanjo se je vmešala tudi policija, ki pa mu ni mogla nič, kajti ni mu mogla dokazati, da je od tega imel neposredno korist. Novi zakon, ki je prišel pred kratkim v veljavo in katerega namen je, «zatirati izkoriščanje prostitucije in status prostitutk pravno uredi- ■■••j: FARAH DIBA, bodoča iranska cesarica, je prispela v Francijo, da bi si omislila poročno obleko. Tako je splošno mnenje, ker jo je na letališču sprejel iranski veleposlanik v spremstvu drugih iranskih funkcionarjev iiiilliiiiiiiniiiiiiiNinniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiii,,, NOVI FILM KALATOZOVA »NEODPOSLAN« PISMO ti«, pa je za naše pojme kaj čudna zadeva. Zakon dopu* šča kot doslej izvajanje prostitucije, le da. skuša nekaterim njenim pojavom ali ekscesom dati določeno mejo. I-ma pa veliko prednost pred podobnimi zakoni drugod v svetu, ker temelji, na zdravi osnovi, da prostitucije ne preganja kot take, pač pa skuša rešiti njene žrtve in tiste, ki bi bile na poti v prostitucijo. Policija sme — v tem čudnem odnosu razmer — slediti dekletu tudi tedne. More biti povsem gotova, da se dekle ukvarja s prostitucijo, toda vse to policiji ne pomaga, ker je prostitucija dovoljena. Policija more nastopiti kot policija le, ko se opazi ali bolje dokaže izkoriščanje prostitucije. To se pravi tedaj, ko je dekle že v rokah nekoga drugega, ki njen »posel« «izkori-šča« zase. V nasprotnem primeru pa more policija dekle le zaščititi. V zakonu pa je vendarle člen, ki pravi, da sme policija zapreti nekoga, ki kaže »željo po lagodnem življenju«. S pomočjo tega člena, ki j« zares zelo «širok», policija more spraviti v zapor marsikatero dekle, ki pa jo mora kmalu spet izpustiti. Po navadi policija tako dekle nato napoti v »posvetovalnico za mlade žene«, kjer ji bodo ponudili pomoč. Toda le redka je tista ženska s ceste, ki se tega drži. In tedaj policiji ne preostane drugega, kot žensko ponovno pripreti in jo nato spet izpustiti, tako da se to »poslovanje« more ponavljati v — neskončnost. Pa še ena posebnost, ki velja omembe. Deklet, ki se u-kvarjajo s prostitucijo in ki še nimajo 21 let, policija ne more spraviti .v zapor ali pri-por, pač pa jih more poslati v posebne domove, kjer jih bodo prevzgojili. Starejše prostitutke pa iz zapora pošljejo v tovarne, v kolikor imajo poklic. Ce ga pa nimajo, jih morejo poslati v tečaje, kjer se bodo poklica izučile. Da pa bi to ne bilo preveč blago, tem ženskam prepovejo bivanje v določenih »nevarnih« naseljih in jih imajo pod kontrolo. Kot vidimo, se na Danskem tega problema lotevajo dokaj «v rokavicah«. Kar pa ni nič čudnega. Zakon na sebi prostitucije ne prepoveduje, pač pa prepoveduje izkoriščanje tega žalostnega poklica. Z dru. ge strani pa se oblasti trudijo «nevarne elemente« potegniti iz nevarnosti, da bi v tem poklicu okrnele. HOROSKOP ZA DAN » Vsi tisti, ki še niso pozabi , Zanimivo je, da Kalatozov li filma «2erjavi lete«, teh j ni mlad režiser, marveč člo- pa prav gotovo ni malo, zdaj radovedno upirajo oči v Ka-latozova, ki nekje v neskončnih sibirskih tajgah snema zadnje zunanje posnetke svojega novega filma »Neodposlano pismo«. Spričo uspeha tega sovjetskega režiserja pred dvema letoma v Cannesu že zdaj pričakujejo »Neodposlano pismo« kot nekak/no senzacijo te vrste. V filmu nastopajo samo štirje junaki: trije moški in ženska. Gre za skupino geologov, ki išče diamante v težko prehodnih delih Sibirije in doživlja razne peripetije. Na koncu se jim posreči najti veliko nahajališče, toda človeško tragični finale postane zaključni akord filma... Dekle igra, kot je bilo tudi pričakovati, Tatjana Samojlo-va. Toda to je docela drugačna vloga od tiste v »Žerjavih«. Tokrat je odločno mlado dekle — geologinja. Ostali igralci so Inokentij Smoktu-novski, Vasilij Ivanov in Evgenije Urbanski, znan po izvrstni igri v filmu »Komunist«. Snemalec je Sergej Urošev-ski, mož, ki je posnel »Žerjave«. vek, ki je šele v šestem desetletju svojega življenja doživel prvo zmagoslavje z «2erjavi». Vse dotlej so ga i-meli za drugo — in celo tretjerazrednega filmskega delav. ca. Sele po triumfu v Cannesu je dobil priznanje kot «e-den izmed najboljših sovjetskih in svetovnih režiserjev«. Morda se bo na pomlad spet predstavil v Cannesu. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)! Dober dan, če morate prevzemati večje naloge. Iščite novih stikov. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaupanje, ki ga bodo pokazali vaši predpostavljeni v vas, vas bo ravedlo k še večji vnemi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne bodite preveč zahtevni nasproti prijateljem, predvsem ne nasproti svojim najbližjim. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ko sklepate večje posle, se držite pravila, da je bolje i-meti vrabca v roki kot goloba na strehi. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pomujajte se, kajti obeta se vam zelo uspešen dan, ki ga skušajte izkoristiti do zadnje minute. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite na preveč drzne predloge, v katerih se krije nekaj, kar ni preveč pošteno. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Neko osebo ste ocenjevali, da vam ni naklonjena. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Delo vam bo šlo od rok in s tem boste izpeljali nalogo, ki bo odločilnega pomena za daljšo dobo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce se vam ponudi priložnost, da dokažete svojo sposobnost, ne držite križem rok. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Imeli boste zadoščenje, da boste popravili napako, ki so jo storili drugi. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Izredno zaupanje, ki vam ga bodo izkazali, bo dokaz, da veliko več veljate kot mislite. RIBI (od 20. 2. do 20. 8.); Vsi pogoji, da bi posel šel dobro, so tu. Odvisno ie od vas, če jih boste izkoristili cs Kakšno presenečenje! Nisem vedela, da voziš/ Gori§ho-bene§ki dnevnik V nedeljo v Prosvetni dvorani Otvoritev gledališke sezone s predstavama ^Desetega brata » Obakrat je bila dvorana nabita do zadnjega kotička V nedeljo 15. novembra ponovitvi Preteklo nedeljo smo imeli v Gorici otvoritveno gostovanje narodnega gledališča iz Trsta za letošnjo zimsko sezono. Reči moramo da je imelo vodstvo srečno roko pri izbiri prvega dela, ki ga je letos pri. kazalo našemu občinstvu, saj je »Deseti brata znan širokemu krogu našega gledališkega občinstva že kot povest in je bil pozneje tudi na programu naših podeželskih odrov in v Ljudskem domu v Gorici v povojnih letih. Zato je bila Prosvetna dvorana v Gorici napolnjena do zadnjega kotička pri obeh predstavah in marsikdo, ki je prišel po vstopnico v zadnjem trenutku, je moral praznih rok oditi. Priredba znanega Jurčičevega ljudskega romana kot o-drsko delo v 12 slikah, ki so se vrstile s skoraj filmsko naglico, je občinstvu ugajala. Za popoln uspeh je prispevala še originalna kuliserija in predvsem igralci, ki so s svojo nadvse karakterno igro znali pričakati preu občinstvo v v vsej njihovi naravni svežini tiste ljudske tipe naše Dolenjske, ki jih je tako mojstrsko opisal Josip Jurč.č. Gotovo bo ostal vsem v spominu Jožko Lukeš kot Krjavelj, ali Balohov Deseti brat, ki sta bi la poleg Lovreta Kvasa, ki ga je lepo podal Stane Starešinič. nosilca glavnih vlog. Spričo tako velikega uspeha, ki ga lahko primerjano z naj. bolj uspelimi (vsaj kar se o-biska tiče) predstavami lanskega leta, bo prišlo SNG z Desetim bratom ponovno v Gorico, in sicer v nedeljo 15 novembra. Takrat bodo dali zopet dve predstavi, in sicer ob 10.30 matinejo za mladino po znižanih cenah, ter drugo ob 16.30 za bližnjo okolico in podeželje, ki je bilo v nedeljo najštevilneje zastopano pri obeh predstavah. forme in za vključitev vedno večjega števila delavcev v vodstvo države. Resolucija na koncu izraža solidarnost z borbo delavcev CRDA za o-brambo delovnih mest. V novem izvršnem sekcij-skem odboru so naslednji čla-Ferruccio Fantini, Vincen-zo Pontini, Tullio Zorzenon, Alfredo Olivi, Antonino Con-tino, Oscar Blasini in Carlo Dorni. Iz sodnih dvoran Zapeljiva ura 11. julija lanskega leta je sonce prijetno pripekalo Igi-no Corubolo je hotel izkoristiti lepo popoldne in se je zato šel v Gradež kopat. Preden je šel v vodo je pustil na klopi slačilnice v kopališču »Terme marine« neko knjigo in ročno uro znamke Damos, ki je bila vredna 12.000 lir. Ko se je vrnil v slačilnico, je doživel prav neprijetno presenečenje. Ure ni bilo več. Med njegovo odsotnostjo je ura izginila. Medtem ko je bil Corubolo odsoten, je isto slačilnico uporabil 29-letni Giuseppe Drusin iz Cervinjana, Ul. Garibaldi št. 13. Tudi on je hotel izkoristiti lep dan .n se je prišel v Gradež kopat v spremstvu zaročenke m njene sestre, Ker so Corubolovo uro iskali, so vprašali tudi njega, če jo je mogoče videl, ko je je bil v slačilnici. Mladenič je seveda zanikal. Izjavil pa je, da je pred njim bil v slačilnici neki mladi fant, ki bi ga on gotovo spoznal, če bi ga videl. O celi zadevi so obvestili policijo. Službujočima stražnikoma se je vse skupaj zdelo čudno in ko je Drusin okoli 7. ure zvečer odhajal iz kopališča, sta ga ustavila in preiskala. Pri njem sta res našla iskano uro. Seveda so ga takoj zaprli. Pri preiskavi je izjavil, da mu je žal. da je uro ukradel, To je naredil samo zato, ker se mu je zdela Corubolova ura lepša in boljša kot pa je bila njegova. Obtožen je bil tatvine z obteže-valno okoliščino, da se ni prvič prekršil. Obsojen je bil na & mesecev in 10 dni zapora in na plačilo 4000 lir kazni. Zaradi amnestije mu je kazen odpuščena. Sodišču je predsedoval dr. Suich, sodnika dr. Fabiani in dr. Vizzini, javni tožilec dr. Mancuso in zapisnikar Omeri. Velika tihotapska akcija S področja prostega pristanišča so odpeljali 290 ton sladkorja Preiskovalni organi so odkrili tihotapsko skupino in aretirali nekaj oseb Slabost ga je obšla Na Korzu Verdi je včeraj ob 13.45 obšla nenadna slabost 67-letnega Angela Kjančiča iz Čedada. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. TEMPERATURA včeraj Najvišja temperatura 16 stopinj ob 10. uri, najnižja 8 stopinj ob 3.30. Vlage 75 odstotkov. Ze mesec dni so organi finančne straže na delu da odkrijejo vse niti tihotapske sku. pine, ki je počasi spravila veliko količino sladkorja iz območja prostega pristanišča. Začetek preiskave je bil nekako v začetku tega meseca, ko so ugotovili, da manjka v skladišču št. 72 nič manj kot 290 ton sladkorja. Preiskava je pri nekaterih vzbudila preplah in 50-letni Filippo Stella iz Ul. F. Severo 100, na katerega je bil vpisan vskladišče-ni sladkor, je kratko malo izginil brez sledu. Pred dnevi pa se je vrnil iz Švice. Ker je bil bolan, se je šel zdravit v tržaški sanatorij v Ul. Ros-setti. Preiskovalnim organom je poslal pismo, s katerim se je stavil na razpolago za nadaljnjo preiskavo, a poveljstvo je že prej izvedelo da je iiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitniiiiiitii Iz koprskega okraja Tomos ne bo gradila avtomobilov v zdravilišču in je nemudoma poslalo stražo. V nedeljo je bil Stella zaslišan, vendar ni znano, kaj je izjavil. Baje je predložil nekaj dokumentov, katere organi finančne straže še proučujejo. Dejansko je Stella aretiran, kar se je pri petilo tudi 41-letnemu Rafaelu Passanteju iz Ul. Giuliani in 40-letnemu Antoniju Ficheri iz Ul. Venier. Slednja sta v zaporu na razpolago sodnim oblastem. Ni znana točna obtožba proti njima; govori pa se, da so, vsaj do sedaj aretirane osebe, obtožene tihotapstva in združenja za kriminalno delovanje. Govori se, da so doslej zaslišali preko 20 oseb. Tako se je izvedelo, da so sladkor po malem skrivali v tovornikih, ki so nato zapuščali pristaniško področje. To tihotapsko delovanje je trajalo od aprila pa vse do zadnjih dni septembra, ko so ga finančni organi odkrili. Preiskava se nadaljuje. niiiiiimiiiiiHiiitniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiititfiiiiiHiintiiMiMii Razglednica ob prvem občinskem prazniku v Piranu Srečanje Tartinija z Glennom Millerjem... DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Korzo Italia, tel. 24-43. umu ........................................................................... MIHIH...n Na poziv organizacij FIOM in UILM v Tržiču Pred kratkim smo poročali, da tovarna motornih koles •Tomos* v Kopru namerava v bližnji prihodnosti izdelovati tudi avtomobile znamke »Citroen*, 'toda te dni je prišla vest, da je izvršni odbor Zveze proizvajalcev motornih vozil odbil prošnjo tovarne »Tomos*. Omenjeni odbor utemeljuje svojo odločitev z ugotovitvijo, da je naloga »Tomosa* graditi predvsem motorna kolesa in kolibrije. Nove pobude za izdelovanje avtomobilov bi škodovale drugim dosedanjim tovarnam. Jugoslaviji za sedaj zadostuje tovarna »Crvena zastava* v Kragujevcu. Poleg tega, pravi omenjeni odbor, je treba misliti tudi na vprašanje tipizacije avtomobilskega parka v državi, ki je že itak preveč pisan, zaradi česar je vzdrževanje avtomobilov še tako drago. To je bilo minulo soboto: Tartini v svoji mečev alsko-vio-linistični drži, lok v eni in godalo, vnemamo naslonjeno na bok, v drugi roki. Nad njim in nad vegastim Piranom v jesenski noči pa pirotehnična iluminacija, ki' je spominjala na barcelonske karnevale v ilustriranih revijah. Ali na mali Pariz. Pred pomolom, morda pet sto metrov daleč, še je na nočnem ozadju kazala osvetljena silhueta največje jugoslovanske trgovske ladje «Piran». Nosilnost — 16.000 BrtT, napravljena pa je bila po naročilu »Splošne plovbe* na Japonskem. Za realista: močna, trpežna čezoceanka. Za formalista: moderna linija, arhitektonska rešitev prav za naš čas. Za avanturista: ma-dona, s tem bi se pa vozil čez lužo. Za poeta: kakor lastovka, glej, in ta pon Osna drža, ta jeklena neodjenljivost... Za nas; čudovit eksemplar japonskega ladjedelništva, ki bo realiziral prvo trgovsko-potniško linijo z Ameriko. Njen komandant, kapitan Sarenič — seveda Dalmatinec — je na javni oddaji RTV Ljubljana uMorje in pomorščaki* odgo- Pred spomenikom v tovarni cementa v Anhovem / To gostovanje je zopet pokazalo, da si naši ljudje želijo predvsem takih del, ki so jim blizu in jih razumejo ter jim nudijo predvsem razvedrilo po trudapolnem celotedenskem delu. Sekfijski kongres FSD1 v Gorici Povorka in zborovanje suspendiranih delavcev Delavci CRDA bodo nosili napise s podatki o skromnih prejemkih, ki jih dobivajo v dopolnilni blagajni V nedeljo dopoldne je bil kongres goriške sekci’e FSDI. na kateri je sekretar Fantini podal pol tično poročilo ter pregled krajevnega položaja, potem pa so kongresusti razpravljali o treh ki imajo v državnem merilu naslednje predstavnike; Sara-gat — levica, Simonini — desnica, Preti — obnova in sindikalisti. Po obsežni diskusiji v katero so posegli Zuccalli, Pontini, Fantini, Devetag in drugi, so izglasovali kraievno resolucijo, v kateri poudarjajo nujnost centristično-levičarske politike v državi, ker je štiri-stranska formula, do katere je prišlo v času, ko je bilo treba učvrstiti demokratične inštitucije, zastarela ;n nepri-kladna. Stranka naj se zavzema za zelo široke socialne re- Ze na zborovanju delavcev CRDA v Tržiču je sindikalni voditelj Bergomas napovedal za jutri organizacijo povorke in zborovanja suspendiranih delavcev ladjedelnice, da bi z napisi, ki iih bodo nosili v povorki, obvestili javnost o skromnih prejemkih, ki jih prejemajo, odkar so v dopolnilni blagajni in zahtevali od oblasti razumevanja za re olucuah. I njjh0v položaj in s tem za razmere vseh delavcev CRDA. Odbor UILM in FIOM v Tržiču je izdal proglas, v katerem navaja urnik številnih konferenc suspendiranih delavcev po vseh krajih tržiške-ga okraja. Danes dopoldne ob 9.30 se bodo vsi suspendirani delavci zbrali na trgu pred ladjedelnico, od koder bodo v povorki odšli na Trg republike, kjer bo zborovanje na katerem bodo govorili p , dstavniki obeh sindikalnih organizacij. Zborovanje bo ob 10.30. Organizaciji pozivata vse delavce, naj sodelujejo v tej akciji, kajti še vedno je čas, da se popravi škoda, ki so jo utrpeli obrati CRDA in tem vsi delavci, predvsem pa delavci, ki so v dopolnilni blagajni. Njihovo pravično borbo podpirajo vse plasti prebivalstva. Kino v Gorici CORSO: 17.00; »Nekomu uga ja toplo«. M. Monroe, T. Curtis. VERDI: 17.00; «Džungla vohunov«. G. Barry. VITTORIA: 14.30: »Beli vrag — Hadži Murat«. S. Revees. G. Moll, cinemascope in v barvah. CENTRALE: 17.00; »Izgubljena življenja«. V. Lisi, Y. Sernas. MODERNO: 17.00; »Nebo gori«. —«»— : ceste Rupi Avtomobil s ceste v V nedeljo okrog 15 ure je na cesti, ki pelje v Trst, in sicer v bližini Rupe, avtomobil fiat 600 zašel s ceste zaradi trenutne raztresenosti šo- ............................................................................................................................ MMIIMIM ferja. Avtomobil je potem ko je podrl obcestni kamen, zapeljal s ceste. Šofer avtomobila in spremljevalec sta morala zaradi ran v bolnišnico. Ponesrečenca sta 42-letm krojač Ugo De Lucio ter 24-letni Sergio Pausig, oba iz Trsta. Po prejeti zdravniški pomoči so ju poslali domov. varjal na vprašanja. To je bil kajpada intervju, iz katerega po spominu povzemamo le detajl, da je «Piranova» brzina 13 morskih milj na uro. Lepa hitrost. Kronika bo ob tem piranskem prazniku zapisala še nešteto drobnih stvari-, športne prireditve, slavnostne govore in zborovanja, izvlečke, bankete in še tisoč drugih detajlov. Nas je pritegnilo simbolično srečanje še vedno mladega Tartinija, violinista, skladatelja, ljubimca in mečevalca z Glennom Millerjem, poetom moderne zabavne glasbe, ki nam ga je predstavil v Ljudskem domu Bojan Adamič svojimi saxofoni in trobentami in pozavnami, bobni, kontrabasi in tako naprej. Tartinijev eV raž ji trilček* v ritmu moderne plesne glasbe! Zakaj pa ne! Mladi ljudje nimajo predsodkov in z enakim zadovoljstvom sprejemajo Tartinija, tistega na piranskem trgu in njegove violinistične vragolije, pa Millerja iz filma eThe Glenn Miller story». Oba sta po svoje zapela v soboto zvečer, ko je Piran praznoval svoj prvi občinski praznik. Skupina mladincev iz Pevme in Oslavja pred vodnjakom v Kan*10 Prvi mladinski izlet V soboto ob 18. uri Je bila v Mali galeriji koprskega muzeja otvoritev razstave slikarja Lea Vilharja iz Postojne, ki bo v petek praznoval 60-letnico svojega rojstva. Na razstavi, ki bo odprta do 10. novembra, je 28 olj. Na sliki tovariš Skrabar, ki Je otvoril razstavo, poleg njega slikar, ki je upravnik notranjskega muzeja v Postojni, in upravnik koprskega muzeja m minila m miiiii m milimi i um iiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiigiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiaai Državna in občinska javna dela V kratkem bodo začeli graditi krožno železniško progo v predoru Gradnja pomola VII. je še stvar bodočnosti - Začetek gradnje molih kopališč na barkovljanski obali 800 milijonov lir za občinska dela v naselju S. Sergio Sovodenjski in atandreSki nogomet DVE ZMAGI MLADIH Lupvli novodenjskih diletantov nad Lovnikom ter poras ju ven/inčev v tekmi 8 Pro Romansom Rezultati 4. dne: Pro Gorizia - Olivi 4-0 Juventina - Pro IsOnzo 2-0 S. Lorenzo - Lueinico 1-0 Sovodnje - Moša 3 1 LESTVICA S. Lorenzo 4 4 0 0 11 Sovodnje Juventina Olivi Pro Gorizia Ločnik Moša Pro Isonzo 4 2 2 0 13 4 12 14 4 12 16 2 110 5 3 111 f 3 0 0 3 4 0 0 4 0 8 4 6 8 4 6 9 4 5 1 3 ' 3 3 3 7 0 1 15 0 Četrta nedelja nogometnega prvenstva juniorjev je bila naklonjena predvsem tistim e-kipam, ki so igrale na tujih igriščih; Sovodnjam, S Lorenzu in Juventini, medtem ko je od vseh ostalih ekip zmagala doma samo Pro Gorizia nad Olivijem. Na prvem mestu lestvice je S. Lorenzo s 4 zmagami (moštvo doslej še ni prejelo nobenega gola), z dvema točkama razlike sledijo Sovodnje, potem pa Olivi in Juventina. Veliko nevarnost predstavlja Pro Gorizia z dvema še ne odigranima tekmama. SOVODNJE - MOSA 3:1 Čeprav so Sovodnje v Mosi zmagale, s svojo igro niso pre-pričple. Mladi napadalci so se preveč izgubljali v osebnih akcijah in s tem olajšali delo nasprotnikovi obrambi. Ce bi imeli v zaključnih akcijah nekoliko več sreče, bi bila razlika v golih lahko večja. Prvi gol so zabili domačini v 9. minuti ; šele v 22. minuti je Mar-son rezultat izenačil. 3 minute kasneje je Di Lenardo zadel prečko. V 32. minuti je Marson zabil svoj drugi gol, 5 minut kasneje pa je Di Lenardo prednost še bolj utrdil. Omenimo naj še lepo Ferfoljevo parato, ko je v 28. minuti drugega polčasa ubranil enajstmetrovko. Sovodnje: Ferfolja; Deve- tak, Kovic, Di Lenardo, Devetaki Tomšič; Pelicon, Cej, Marson, Vižintin in Ferfolja II SOVODNJE - LOCN1K 2:1 Obe moštvi sta igrali zelo dostojno. Skupaj bosta igrali v prvenstvu diletantov 2. kategorije, ki se bo pričelo 8. novembra. Najlepše akcije so bile iz obeh strani v prvem polčasu, ko sta hoteli izsiliti prednost. V 35. minuti je z nenadnim golom Anselmi povedel Sovodnje v vodstvo. Nekaj poprej pa je Podgornik zastreljal 11-metrovko, čeprav je bil Ločnik v drugi polovici igre nekoliko boljši, so Sovodnje > Ferfoljo še bolj poveča- le razliko golov v svojo korist. Deset minut pred koncem je Ločnik oskrunil Marsonovo svetišče, ki ga je toliko časa uspešno čuval z res lepimi skoki. Sovodnje: Marson, Devetak, Hmeljak, Petejan I., Cijak, Pe' ric, Plesničar, Podgornik, Anselmi, Ferfolja in Petejan II. JUVENTINA (seniorji) -PRO ROMANS 0:2 Številni navijači, ki so v nedeljo na štandreškem igrišču prisostvovali tekmi Juventina-Pro Romans so z zadovoljstvom zapustili igrišče, čeprav rezultat ni bil tak, kakršnega so si želeli; odšli so zadovoljni, ker so prisostvovali zares lepi in dostojni igri. Ju-ventinski napadalci pri streljanju niso pokazali zaželene točnosti. Krivda ni toliko na njihovi strani, kolikor je k temu pripomogla nasprotnikova o-bramba. šele v drugem polčasu so gostje prešli v vodstvo zaradi nesporazuma med Pa-sculinom in Pizzijem. Pro Romans je povečal naskok ' z uspešnim kazenskim strelom napadalca Godeasa. Juventina: Pizzi, Puia, Mozetič, Bandelj, Pasculin, Ta-baj, Dario, Re, Grava Cocco, , Petejan, Kot kaže se bodo končno e pričela nekatera javna de-a ki so v načrtu. Tako so razpisali dražbo za prvi obrok del krožne železniške proge v predoru, ki bo nadomestila sedanjo progo med obema postajama po nabrežju, ki precej moti promet z vozili in tudi običajne sprehajalce ob obali in na pomolu ter kvari zunanji mestni videz. Predor bo dolg 7 km in se bo pričel prt ladjedelnici Sv. Marka, bo potekal pod Sv. Jakobom, ve-lesejemskim razstaviščem, področjem vila Giulia, Rojanom, Greto in Trslenikom. Ta proga bo imela dva priključka, in sicer zahodnega na tržiško progo z ustrezno zvezo s tržaško postajo ter vzhodnega pri Sv. Marku na progo, ki pelje v Zavije in v novo pristanišče. V kratkem bi se morala tudi začeti dela. Funkcionarji železniškega ravnateljstva so si že ogledali prostor, ki bi bil najbolj primeren za priključek na tržiško progo in so določili, da se bo nova proga priključila na staro kakih 800 metrov zahodno od nadvoza na Miramarskem orevoredu. Ta dela pri izhodu bodočega predora bodo stala U6o milijonov lir. Zatem pa pride na vrsto tudi začetek del pri vzhodnem izhodu pre c’ora in priključku. Računajo da bodo za ta dela potrošili okrog 1 milijardo lir. S tem bodo začeli kopati predor cbeh strani. Tretji obrok del sc bo pričel približno na pol poti predora, in sicer na Trgu Volontari Giuliani. Ce se torej načrt o gradnj podzemske železniške proge približuje k uresničenju, pa še nič ne kaže, da bodo kaj kmalu začeli graditi znani po mol št. VII, za katerega predvidevajo kar 12 milijard iz- datkov. Razpisana je sicer bila javna dražba in priglasilo se je veliko število gradbenih podjetij iz vse države. Pri nas je v ta namen ustanovil poseben konzorcij, v katerega je vključilo 10 tržaških jodjetij, ki s0 tudi postavile s\ojo ponudbo Sedaj ministr-tvo javnih del te ponudbe proučuje, kar pa se nekam preveč vleče. Seveda bi moral meti prednost pri dodelitvi del tržaški konzorcij, saj b: od tega imel Trst precej dohodkov. ker bodo velika dela trajala celih pet let in hi dobila naročila tudi manjša pcdjetja ter bi se zaposlila predvsem domača delovna la. Nedavno od tega smo pisali tudi o javnih delih tržaške okrajine, ki so že v teku, ali pa ki zanje pripravljajo šele načrte. Kar se tiče občinskih del, naj omenimo gradnjo osmih novih kopališč vrste »Topolino« med sedanjim če-daskim kopališčem in porti-čem, s čimer naj bi se tudi izboljšal položaj glede kopališč v Trstu »nloh. Občina Je 10. t. m. izročila ta dela podjetju, ki se ukvarja z obmorskimi deli. Za ta dela kodo potrošili 80 milijonov lir *er nadaljnjih 19 milijoncv za gradnjo kopališča za moške pri Cedasu na kraju de.a kopališča, ki ga je svoj čas uničila morska vihra. Med zadnja občinska dela je treba prišteti tudi dela naselju S. Sergio pri Domju okviru žaveljskega industrj skega pristanišča. Za ta dela bo potrošila občina okrog 800 milijonov lir. Delno finansira dela vladni generalni komisariat, delno pa je občina cajela posojila na podlagi za kona št. 645, po katerem pri speva država za delno plačilo obresti. V načrtu so gradnja osnovne šole za 120 milijonov tca za 45 m Ljonov, občin .-ke izpostave (30 piilijonov) trga (15 milijonov). Za gradnjo postranskih poti in pri ključkov, za kanalizacijo, za pripravljalna dela z-; bodoči stadion ter za priključka vo de, plina in elektrike je pred viden izdatek 355 milijonov lir. Za sedaj so dodelili prvi obrok del v znesku 27 milijonov lir. Veselje, smeh, dobra volja, prijeten program, zanimiv o-gled tovarne, toplo sonce... tako bi lahko v telegrafskem stilu orisali prvi skupni nedeljski* izlet mladine iz Trste in Gorice v Anhovo. Vendar je treba takoj poudariti, da je izlet pomenil nekaj več kot priliko za zabavo, saj je to bila prva organizirana prilika za snidenje tržaške in goriške mladine. To pa je nedvomno zelo važno, ker je nesmiseln obstoj razlik, nekake pregraje med tržaškim in goriškim področjem. Prav tako pa je tudi pomembno dejstvo, da je šla na izlet skupno delavska, kmečka in srednješolska mladina, med katero ni bilo nobenih razlik. Iz Trsta so se odpeljali ob . uri zjutraj točno po predvidenem programu štirje avtobusi, katerim se je v Gorici pridružil še avtobus tamkajšnjih mladincev in mladink. Skupno rekordno število: preko 20Q mladincev in mladink! Po zajtrku v hotelu Sabotin sledil ogled tovarne cementa v Anhovem. Predsednik mladine in tajnik tovarne sta pred spomenikom v narodnoosvobodilni vojni padlih tovarniških delavcev pozdravila mladince, nakar so veliko skupino razdelili v manjše, da so tehniki lahko obrazložili proizvodni postopek. Z zadovoljstvom so mladinci med drugim čuli, da bodo v prihodnjih letih popolnoma obnovili vse naprave in da b0 iz ozračja izginil beli prah. Osrednji del popoldanskega programa pa je tvorila kulturna prireditev v novi, krasno urejeni dvorani kulturnega doma v Anhovem. Najprej kratka in prisrčna pozdravna govora predsednika mladine n tajnika okraja in nato odzdravi: mladinca-delavca iz Trsta, Goričana, srednješolca. Dvignil se je zastor in dramska skupina iz Sovodenj je v veseli burki povedala «Kdo je nor«. Burno ploskanje je pozdravilo plesalce tržaške folklorne skupine, ki se je pretvorilo v prave orkane kli- cov «Se enkrat«, žvižgov in ropotanje, ko sta na odru odpela postavna dolinska fanta Dario in Darko ob spremljavi tria s talentiranim Bordonom. Omeniti moramo še tri fante iz Bilj, ki so ob spremljavi kitare zapeli več modernih popevk. S klici «Rezka!» je dvorana zahtevala, da pride na vrsto na koncu tudi' ta priljubljena popevka. Dario in Darko sta jo vžgala tako da je dvorana — nekaj stotin mladih krepkih grl — zapela v zboru. Izlet se je končal v hotelu Sabotinu ob zvokih vesele glasbe in plesu. Nekaj čez de. veto uro pa se je bilo treba posloviti od ljubeznivih Novogoričanov, se vsesti na avtobuse in se vrniti domov. V srcih pa je ostal prijeten občutek in želja: Kmalu na svidenje! Strokovnjak razlaga, kako se Dario in Darko vedno žanje** v' i#' EM Burno ploskanje je pozdravilo ples: aic* Skupščina PSI 'Mm Tiskovni urad tržaške federacije PlSI sporoča, da se nadaljujejo skupščine sekcij za proučevanje politične linije stranke, dejavnosti federacije in rezultatov pristopa MUIS. Juiie na predvaja danes 27 t. m. z začetkom ob II. uri Columbia film; VLOMILEC Igrajo: DAN DURYA, JAYNE MANSFIELD, MARTHA VICKERS c,. . iJ Mk m.1 ■■■vd kv< * Pogled na nabito polno dvorano kulturnega 5®* DNEVNIK — S — 27. oktobra 1959 Ingres KD s 1. strani) ^ S.j.f'balisti od «Obnove» t 0li ral Storti danes Pa-locoj ki Je posla- fvoditpi- S svoJeSa glav-Ihv-n • Granellija. Nje-r^e W-1 nu-d tistimi, *L.peslušali z največjo > (rvi .Lovori »dorotej-Mi a0 a- Humorja, ki ragBorotejeo. m drugih) 1 k razčiščeni u po- ve,^a za bo,j r! "J ačsmčarske govor- ^Ploštio se lahko reče, s >;e ,na kongresu za- r Prik-rV lčen^em’ bo’J al* teS n c .osebnimi ob-foii a®’6°vanji na stolč- ’»»oJvtVenih. organih in i.i.1 «a nočni seji je ne- keni^, J zazr‘imi — tudi il ^ub°vitostmi — v* smeha, na neko govoril* neresen, pa smlV ‘Smejem se ln », ker imam čiste lo *lis«V?nih namigovanj od drugih Stilno 36 Za k°n' JSseJ^,treba še odgo-jitav r; a Gronchija na .Pošla); s° mu ga kongre- S. vel J -n]em omenja j .V0llo m KD kot od-i 'v državi. Oboje je is j ®gella Pergola«. ^ VstoK sklenili P° ne" , eh. predložiti kan- Jdidatov *zk')učno svojih ' Pa p° Poznejših ve- . °d 20 kandidatov 1 itiesta ®orehitne zavezni-hdlnsii- di scelbovci bo- Uožil; riar„ svo)o lastno listo fctarcev in 1Q ne-ido v ev- Bonomijevci koteipr3etno sporazumeli L. tudi ?' Sv°Jo listo bo 'ha, ^ndreottijeva «Pri-Idj se bstaja pa mož-esnp„ VSe te centristične ‘ |eboie?trist.ifne skupine t tesneje jutri pove- 1 iista b0 skup- 'V ai“niJovcev in sin-. 4j> “ ®Ubnove». Levi-'Vedai m" še čakajo, kaj 'ele jufantahi, ki bo go-tri, če ne pojutriš- i-no^r posledic pa je a de c^gresa obtožba reis., efaTlicha, ki je Je hJC? ®eSnijevo vla-ti ^ uti? pripravljena ..adu n8‘1J° i“ Francijo “ 0 trditev Segni ie 1 ^ j* X zamkal in po-Ogv. altianska dele-"oti t,.. , dni nato glasoval Le Stefanich . ‘lavo sprejeti na S. R. ■ r y ■ ■■r 11 'J1'--' *;šr&7 V laboratoriju atomskega centra v Kaliforniji. Nobelova nagrajenca Emilio Segre in Or-wen Chamberlain sta na levi odnosno na desni, v sredini pa je CIyde Wiegand Nobelova nagrajenca za fiziko Emilio Segre in O. Chamberlaine za kemijo pa Ce Fizika sta odkrila antiprotone, češki znanstvenik pa je poznan zaradi raziskav o polarografiji STOCKHOLM, 2«. 7- Na popoldanski svečanosti je akademija za znanost podelila Nobelovo nagrado za fiziko ita-lo-ameriškemu fiziku Emiliju Segreju in Američanu Owenu Chamberlainu. Poleg tega so za kemijo podelili nagrado češkoslovaškemu znanstveniku Jaroslavu Heyrovskemu ravnatelju polarografskega inštituta akademije znanosti Prof. Emilio Segre se je rodil v Rimu 1. februarja 1905 in je moral zapustiti Italijo 1938- leta zaradi rasističnih zakonov. Segre je dolgo delal skupaj z znanim fizikom Fer- mijem, med vojno pa5" je bil v Kaliforniji, kjer je kmalu postal ravnatelj ..'tamkajšnjega laboratorija za , izžarevapja. 1954, leta je odkril cikrotone in končno skupno , s prof. Chamberlainov 1955. leta antf-protone. Owen Chamberlain se je rodil v San Franciscu pred 39 leti. Delal je v raznih znanstvenih inštitutih in je v zadnjem času na univerzi v Kaliforniji skupaj z italijanskim znanstvenikom delal pri odkritju antiprotonov. Je poročen in ima štiri otroke. Jaroslav Heyrovski se je ro- dil v Pragi 20. septembra 1890. Diplomiral je v kemiji 1922. leta in je bil takoj imenovan za izrednega profesorja ter ravnatelja inštituta za kemijo K Pragi. V svetu je postal znan olcrog leta 1930" zaradi svojih številnih pomembnih znanstvenih del. Svetovno slavo pa je dosegel 1936. leta z delom o polarografiji. 1950, leta je vlada CSR ustanovila posebni inštitut za ta raziskavanja in znanstvenik je bil imenovan za ravnatelja tega inštituta. Letos znaša Nobelova nagrada 220.700 švedskih kron, odnosno 42.400 dolarjev. ................ 1...................................................................... m..... Ponovno streli pri Palermu Fant Kdo 11 hit. trije liudo ho nadzoroval ranjeni ^ozd ? Dolgotrajno in zapleteno sovraštvo polno ranjenih in ubitih V ozadju spor za nadzorstvo zemljišča PALERMO, 26. — V Godra-noni je prišlo do pravega pokola. Dve ali štiri zakrinkane osebe so namreč ob 17.30 pričele streljati s lovskimi puškami in samokresi proti domu kmeta Angela Francesca Peco-rara. Vrata hiše so bila odprta in napgdalei so takoj ranili 10-letnega sina Antonija in 19-letnega Vincenza Pecorara. Poleg tega so težko ranili tudi 35-letnega Demetria Pecorina, ki je bil prijatelj družine Pe-coraro. Pri streljanju je bil takoj ubit 19-letni Vincerazo, stanje vseh ostalih ranjencev pa je zelo resno. Deček je v smrtni nevarnosti, ker ima hude rane po trupu, oče ima razbito levo roko in prestreljene noge ter rame, končno je tudi stanje Pecorina resno, ker je izgubil preveč krvi med prevozom v bolnišnico. Streljanje je opazovala mati ubitega fanta Francesca Bar-bacaia, kf je tudi povedala, ,r°n, ■'b"’ na^P£*Vnik Posestva poujadističnega poslanca Ministri 1 streljal z brzostrelko proti avtomobilu a- Na sliki Abel zapušča policijske prostor« da so morilci Salvatore in Francesco Maggio, Francesco Miceli in Paolo Barbaccia. Karabinjerji in policija je te strelce takoj pričela iskati, vendar neuspešno, ker so izginili. Zločin spada v vrsto bitk med dvema skupinama družin, in ne gre za prve ranjene ter mrtve. Obe skupini bi hoteli nadzorovati gozd Ficuzza in pašnike, ki so okoli. Ranjeni 35.1etni Demetrio Pecorino je že bil kaznovan in so ga predlagali, da ga posebej nadzorujejo in je nečak istoimenskega Demetria Pecorina, katerega so lani ubili na področju Godrana. Gassman ne bo pel oper RIM, 26. — Vittorio Gassman, Olga Villi, Franco Ca-puana, Luciano Lucignani in scenograf Scandella so imeli včeraj tiskovno konferenco v nekem rimskem hotelu. Gassman je zanikal vesti, da namerava postati operni pevec in je povedal, da bo nastopil kot igralec in da bo režiral Arthurja Honeggerja «Giovan-na D’Arco al rogo» v gledališču Bellini v Cataniji, glavno vlogo pa bo igrala Olga Villi. Zadnjič so to delo predvajali v Italiji v režiji Rosselli-nija, igrala pa je Ingrid Bergman. Predstave se bodo pričele 11. februarja in nekaj dni kasneje pa se bodo pričele predstave v »Italijanskem ljudskem gledališču«, že sedaj famoznem «cirkusu», ki bo nameščen najprvo ▼ Rimu in od tam ga bodo premestili v aprilu na Sicilijo. Maja pa bo Gassman sodeloval v Sirakuzi na tradicionalmen festivalu klasičnih avtorjev. «»------ Pet otrok zastrupljenih CHELISEJA, 26. — Pet 0-trok in oče so se zastrupili s plinom, ko se je ugasnil 0-genj in je iz plinskega štedilnika še nadalje uhajal plin. Matere ni bilo doma, kjer je bila v bolnišnici na zdravljenju, šesta hčerka :— stara tri mesece — pa je bila pri sorodnikih. Volkovi na Poljskem VARŠAVA, 26. — Volkovi so se ponovno pojavili v Polj- ski in v velikem številu v vasi Cigani, kjer so raztrgali nekaj ovnov. Vaščani si ne upajo niti iz hiš in so oblasti organizirale pravi pohod proti volkovom, ki povzročajo veliko škodo na živini in divjačini. Po mnenju kmetov bg letošnja zima zelo huda ker so se že sedaj pojavile prve tolpe volkov. Podola se pričenja spominjati LONDON, 26. — «Daly Ex-press« je objavil vest, da se je Fritz Guenther Podola, ki so ga obsodili na smrt, ker je ubil policaja in katerega usmrtitev je predvidena 5. novem-brav ponovno pričel spominjati List objavlja pismo, ki ga je Podola poslal Ronaldu Star-keyu in v katerem pravi, da ni on krivec temveč neki Bob. Podola je nemškega izvora in piše v čudni angleščini tako, da pričenja vsako frazo s «se spominjam«. Med drugim «se spominja«, da je bil v trenutku, ko je bil ubit policaj, zelo daleč in pravi, da mu je Bob zelo podoben, kar je tudi povzročilo zamenjavo. Podola na procesu ni hotel govoriti, češ da je izgubil spomin, kar je izkoristil njegov odvetnik za posebno vrsto 0-brambe. Pri tem je značilno, da še do sedaj ni uradno pojasnjeno, kje je dobil Podola težje rane po glavi, odnosno se policiji ni uspelo oprati obtožb, da je morilca po aretaciji pretepla. in da ptavi, da je nedolžen iiiiMHniliiililiiiiliiiitillMiiililmlimiiiHHHniMiltmnlMinrtitMfiimMiiiiiiiiiililiiHHiimi« V Palermu nemškega Ubil je svojo 15 let staro ljubimko Skrivnostni trikotnik PALERMO, 26 — Dr. Gambi-no načelnik letečega oddelka je zvečer sporočil predstavnikom tiska, na kakšen način so prijeli nemškega zločinca Hansa Fleckena. Povedal je, da so zvedeli slučajno za nekega sumljivega Nemca, ki pa je imel italijanski potni list na ime nekega Bertolina. Takoj po aretaciji so iz Bonna sporočili podrobnosti zločinskega delovanja, ki še vedno ni povsem pojasnjeno, in v katerega je vpleten Flecken. Flecken ima 42 let in je spoznal 15-letno Margarette Ruh-rig, ki je postala njegova ljubica. Dekle je nato predstavil še svojemu prijatelju 25-letne-mu Heinzu Monshausenu. Oba pajdaša sta dekle pripravila, da je ukradla svojemu delodajalcu 15.000 mark (okoli dva milijona lir), nakar je trojica izginila in bila nekaj časa v majhnem hotelu v Koloniji. V noči 8. oktobra so agenti našli na avtocesti v bližini Opladena Fleckenov avtomobil in v njem dekletovo torbico, kovček, okrvavljeni mo- ški plašč in lopato umazano z zemljo in krvjo. Istega dne je policija lahko ugotovila, da je Margarete telefonirala Monshausenu in zahtevala od njega denar. Flecken pa je telefoniral svoji ženi in ji sporočil, da mora izginiti, ker naj bi Monshausen napravil nekaj groznega. 10. oktobra je Monshausen napravil samomor v sumljivih okoliščinah. 12. oktobra pa je policija prejela samomorilčevo pismo, v katerem obtožuje Fleckena, da je ubil Margere-to. Končno so 13. oktobra našli na travniku poleg avtoceste Leverkusen - Wuppertal zakopano truplo mladega dekleta in ugotovili, da je bila ubita 8. oktobra. Flecken je imel v žepu še dva potna lista in dve prometni izkaznici. Policija sedaj raziskuje, kjer je dob i ubijalec te dokumente i:t kdo so italijanski državljani, katerih naslove so mu našli v žepa. Kaže, da se je Fleckan mislil preseliti najprej v Tunis in nato v Libijo. Zakonski osnutek za ureditev gledališč Scala je v dveh letih porabila skoro štiri milijarde lir, zaslužila pa le eno milijardo in pol RIM, 26. — Poslanec Vizzihi je pripravil zakonski osnutek, na osnovi katerega naj bi povsem preuredili delovanje o-pernih gledališč v okviru avtonomnih ustanov. Po njegovem predlogu, naj bi država odobrila v korist omenjenih ustanov naslednje dohodke: 1. 15. odstot. državnih dohodkov od vseh predstav ter stav. 2. 15 odst. od radijske naročnine in televizijske naročnine, 25 odstot. od naročnine države RAI. V poročilu, ki ga je poslanec priložil v zakonskem osnutku so navedeni nekateri zanimivi podatki, in sicer da je milanska Scala v razdobju 1957-58 imela eno milijardo 596 milijonov inkasa, stroškov pa eno milijardo 922 milijonov lir za predstave ter eno milijardo 941 milijonov lir za osebje. Rimska Opera je imela 756 milijonov inkasa in je uporabila eno milijardo 9 milijonov ter eno milijardo 605 milijonov itd. «# ----- Izjave Marshalla o atomski bombi WASHINGTON, 26. — ZDA so imele samo dve atomski bombi, ko so sprožili napad na Japonsko v drugi svetovni vojni. To je ena izmed zanimivih izjav generala Marshalla, ki jih je objavila neka ameriška revija. Izjave je dal general že 1954. in 1955. leta, vendar s pogoji, da jih bodo objavili šele ko bo umrl. General je tudi obširno govoril o različnih razpravah, kako naj bi atomsko bombo uporabili v vojni z Japonsko. Marshall je nato mgd intervjujem povedal, da niso hoteli, da bi postali poveljniki operacijskih področij preveliki optimisti in da jim zato niso povedali o novem orožju ničesar razen zadnje minute. Prepričani so bili, da se bo dva milijona Japoncev borilo do zadnjega, kot so to napravili na številnih otokih. Vojaški načrti so predvidevali, da bodo pričeli z invazijo Japonske 23. septembra 1945 in da bodo odvrgli dve atomski bombi kot pripravo za napad vsake izmed treh armad. Nadaljne tri bombe pa so nameravali uporabiti za u-ničenje rezerv, ki bi jih Japonci gotovo osredotočili. V tem razdobju se niso zavedali resnične uničevalne moči a-tomske bombe in so menili, da bo skupno potrebnih 9 atomskih bomb, ki pa ne bodo *- pognile volje za borbo tako, da so mislili, da bodo imeli pri invaziji pol milijona izgub. Vsa ta predvidevanja je stvarnost demantirala, saj je Japonska kapitulirala po eksploziji druge atomske bombe. Tolpa ponarejevalcev v Damasku DAMASK, 26. — Časopis «Alayay» sporoča, da so odkrili tolpo ponarejevalcev denarja, ki je imela svoje oddelke v Libanonu, Turčiji, Jordaniji, Italiji, Švici, ZDA in Veliki Britaniji. Ponarejevalci so se specializirali za tiskanje bankovcev, in sicer: 500 turških lir, 100 libanonskih lir, 10 iraških dinarjev, 100 ameriških dolarjev in 10 šterlingov. Stroje je policija zaplenila. Arheološko odkritje BARI, 26. — V naselju Ca- ne della Battaglia, kjer izvršujejo obsežna arheološka raziskavanja, da bi dokončno u-redili Hanibalovo pokopališče, so odkrili staro naselje na najvišjem delu igrišča Fontanel-le. Za sedaj še niso mogli točneje ugotoviti iz katere dobe izvira naselje, ugotovili pa so, da gre za obširnejše naselje. Našli so tudi kose vaz v črni barvi, nedvomno rimskega izvora ter majhen grob z okraski, ki izvirajo iz 4. ali 5. stoletja pred našim štetjem. Na južnem delu naselja so zidovi močnejši in odlično zgrajeni. Tloris naselja je geometričen, na osnovi česar predvidevajo, da ne gre za kmečko vas. V zadnjih dneh so odkrili številne grobove iz Hanibalovega razdobja tako, da se lahko zaključi, da je Hanibal uničil to naselje zato, da je lahko napravil grobove svojim padlim vojakom. «»------- Skrivnostno človeško okostje PARIZ, 26. — Človeško okostje so našli orožniki med pepelom bale slame, ki je zgorela skupaj z drugimi balami v majhni vasi imenovani Gon-dreville. Okostje je našel trgovec s slamo Rene Durant, ki je povedal, da je v sredo zažgal slamo in da je nato hotel razmetati pepel, pri čemer pa je zadel v nekaj trdega. Na vile se mu je nabodla kovinska škatica s parom očal. Nato je našel vžigalnik, številne kosti in končno kos lobanje. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo in so ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za žensko okostje in da je bila ta ženska skrita v balo slame že 1958. leta. ■•V) ' : ''V.jv Učitelj pravi, da ne sme v šolo tako napravljena In zlasti s kot svinčnik tankimi skoro deset cm visokimi čevlji. Deklica Wendy Hide ima komaj štirinajst let, vendar bitka okoli čevljev ni končana, ker jo starši še nadalje pošiljajo na isti način oblečeno v šolo. Njen učitelj pa meni, da ni mogoče dovoliti neprimeren način oblačenja Kri shranjena 3 leta V laboratorijih iLin-de» družbe aUnion Carbide Corporation* s< je posrečilo shraniti zmrznjeno človeško kri za dobo treh let. Do sedaj niso mogli kri za transfuzijo shraniti dlje od 21 dni. Po novem postopku shladijo kri na približno 20« stopinj pod ničlo. Proglasitev za . debi rjrk slul za moža mehkega in najblažjega sem t^egovega dvora. obdanega s senčnatim r’ han eb, us veze- Ondi pri vhodu je slonel berač, jh. p-t vre(Jen. Nekdo pa je prav grdo kričal uMtopiv? ’ k* si upa lenariti in beračiti pri poštenih 5* je sh 1 sem videl, da je bil ta kričač gospod sam. h.W,eJ>bi ,u *davšiU1 Po deželi za moža najdobrotljivejšega srca! * v dobr,\nSe prestraši, potem pa ročno dene obraz flaJ^ede Ulve gube in proti kuhinji usmiljenja kipeč 'to?1' Za Nežika! Nežika! Ubožček je tukaj, daj mu m, ,lle, daj mu obilo daru! zon« Je nase življenje! V*W,iz Ck'™ stopal na strani krasne gospe. Sonce % 0 tm Srcb pL,- 041 in spomlad se je cvetoče razprostirala V0tas*', vak, Bundszak, ^jj,eri. S ^ dor, Goeroecs, J Szimcsak. , „ iPj e- odlično .fr Sodil je (sz). Jm Lestvica za po>l ja je naslednja: kol Madžarska Češkoslovaška H J 1 10 4 jlR Ni 10 3,3 S 712 '• 9 0 2 Avstrija Jugoslavija Italija Švica 71 i.-jPiS ACCRA, 26. ~' ^;1(I 'J magala Nigerijo , , , povratni kvalifj*" ., v, 1 za olimpijski inf ^ tekmi je zmagala 3:1. « * * f v GLASGOW. 2«. ^iK £ bra bo Škotska n' v« «1,Ja a bo SkotsKd ’ sta»v j i, ' .. Walesu z isto P etna-.I tero je nedavno o j e Belfastu Severno a 8 Vf.) Samo poškodovanj la bo zamenial h * * * p li ROTTERDAM. ni finala pokate,*^’ vakov je Sparta g jj ma premagala * borga s 3:1 (2:0). O VIDEM, 26dni M nese so dobili tzI jjge v Za ra V njo nedeljo. Me« „tar v ra*3 „i acel trenirati 10, ki je bil °Pe,;jtek i .ti nu. Dodaten P jeljo a Giacomini. V n®j.ate! nese odigrala Pr mo v Mestrah. *’ p0*S O TAJNIŠTVO' SKE ZVEZE 'sKi ZVEZE ZA H * s t: sporoča, da se 5 ' p začne vpisovanj j p športne aktivno*1 - 1960 d*J‘ fl Informacije na sedežu ^ 0j št. 8-1. soba a.«,,. ------ "Z* 4 Smrtna kosa Van — ( 020IA r med prev vozom no -C. Va gar S' K K S r K'- fr M K vzgojni >^an “A |V an Zandt. sta«j, f{ , h>: zdravstven ^ a v c r zaravsi ^ . zadnjem času ,eP rf salo, je bil nan?^,j» / k ga morali Star je bil 44 1*'’ p ^ bil atletski trej# ^ jj jari je danes^jte f črnski boksar j,ot,c t katerega je v s K- °- v, L prvuk peteim^icOj^V S se Becerra ju so Ingranlb(y|fii*V prepeljali •film so "mu "izvedli na možganih ’ • meh le malo ,| kreval. č* . Ingram Je U>1 ki je letos j ni t(O pAi cami boksa. Pr5, fl] iv legli poškodba«^/ V letanta Lytin ,er 9 mond Lyons y^li. letant Leslie Odgovor''1 «1 OOgu«“- y n-,] STANIČ ..g Tiska Tiskarski