Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., začetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdicija, Semeniške ulice št. 2.
Xaziiauila (inscrati) se sprejemajo in velja tristopa petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se fiena primerno zmanjša. Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
^tev. lOO.
V Ljubljani, v četrtek 24. julija 1884.
Letnili XII.
Televlasti na morji in na suhem.
Ne spominjamo se, da bi bil kak človek kedaj večjo pozornost vzbudil, kakor oni v liberalno-radi-kalnem Londonskem polmesečniku „Fortnightly Ee-view''. Po tvrdki „G" so sploh sodili, da je pisatelj onega članka gotovo angleški minister, Gladstone, posebno zato, ker iz sestavka odsevajo vse njegove solnčne in senčne strani, kakor žije in bije.
Gladstone in njegovi tovariši v ministerstvu sicer odločno trdijo, da s člankom niso v nikaki zvezi: a ko bi bil Gladstone hotel razkriti svoje načrte o prihodnji angleški politiki, ne za las bi se njegov članek od onega ne ločil. Mogoče, da so roke Ezavove, a glas pa je Jakobov.
In kaj pravi članek? Jedro je to-le: Anglija, Francija, Eusija so velevlasti na morji, po svoji naravi se morajo sprijazniti; Nemčija, Avstrija in Italija so velevlasti na suhem, tudi te se naj zbogajo in poslušajo Bismareka, dokler jim drago. Anglija želi na suhem le miru, in v tem oziru hoče podpirati države na suhem; neevropska vprašanja pa naj bi reševale le one tri gori imenovane svetovne velevlasti na morji. Članek končsl: „Ako zabranimo razprtije edino le med onima narodoma, s kterima živimo v vedni dotiki, moramo gledati malomarno ^ gibanja diplomatov in vojskovodij na suhem". Kaj naj sodimo o tem ? Reči moramo, da je bil ves krik proti članku prav nepotreben. Razloček med vlastmi na morji in suhem je vendar naraven; to je posledica preteklih stoletij in v prvi meri pa velikanskega razvoja novejšega časa.
Ali ni Bismarck pri Berolinskem shodu Francozom prigovarjal, da naj pozabijo na Elzacijo in Loreno in naj se odškodujejo s Tunisom? Anglija, Francija, Rusija morejo razširjevati svoje ozemlje, ne da bi rušile kako evropsko pogodbo. In da te vlade čutijo svojo ekspanzivno moč, o tem nas poduči najnovejša zgodovina. Kraljica angleška nosi tudi indijsko cesarsko krono; Francija si je prilastila cesarstvo Anam, in Rusija že preži na Perzijo ter obdaja Indijo. Države na suhem pa so navezane na svoje meje, ktere morejo razširiti le na stroške
druzih enakopravnih držav. Pričele so se „kon-glomeracije", o kterih je prerokoval že minister tretjega Napoleona, a končale se še le bodo.
Kontinentalni razvoj provzročil je že mnogo krvavih bojev, in danes stoje vse te države o orožji od glave do pet. A tudi Rusija, Anglija in Francija se morda še trčijo na širnih prostorih paganskih dežel v jugu in vzhodu.
Francija je delala kisel obraz proti članku „6", akoravno se je pisatelj dobrikal francoskemu narodu, častital je Francozom, da imajo vendar enkrat ministra, ki si je narisal določene načrte. Opomnil je, da je Palmerston dolgo sovražil Francijo kot naravnega sovražnika; leta 1851 pa se je sprijaznil s to državo in jej ostal prijatelj do svoje smrti. Sporaz-umljenje s Francijo, s ktero je Anglija v dotiki v Neufoundlandu in na Madagaskarji, v tihem in indijskem morji, potrebno je tudi sedaj. „Braneč svoje koristi v Egiptu, hočemo se spominjati, da ima tudi Francija svoje koristi ob Nilu, kterih važnost in pravica bodete rastli vsled razširjajoče se kolo-nijalne francoske oblasti. Razširjanju te države nam ni treba biti sovražnim, dokler se ne godi na naše stroške."
Kaj žele Francozi še več? Ali Francozom se zde vsa angleška zatrjevanja neodkritosrčna; to so čutili nedavno v Tonkinu, in kdo v^ kaj bi se bilo zgodilo, ko ne bi bili v Pekingu spoznali angleške zadruge v Egiptu. Vzrok francoske nevolje je pa gotovo še drugi, kterega posebno v Berolinu dobro poznajo. Dan „plačila" Francozom ne gre iz spomina, in angleške želje, da se na kontinentu ohrani mir, jim niso prijetne. „G" piše: Angležem veleva previdnost, „da odkritosrčno podpirajo Nemčijo pri vtrjevanji miru, in da vedno povzdigujejo svoj glas, kedar se ponudi priložnost, da priporočajo mir". In zakaj veleva to previdnost? „G" pravi: „Ker je Nemčija sedaj to, kar je bila nekdaj Francija: posrednica Evrope". Z drugimi besedami, ker je od Nemčije odvisen evropski mir, ki ga želi Anglija.
O Bismarcku govori „6" manj laškovo. Očita mu namreč, da je Anglijo v Egiptu speljal na led.
Res je, da je Bismarck zadržal pravočasno posredovanje zapadnih držav v Egiptu. Posledica je bila, da je Aleksandrija ležala v razvalinah. Res je tudi, da je zabranil skupno vojevanje Anglije in Francije. Anglija je toraj sama pričela delo v Egiptu. Ko bi bila srečna, kakor sprva, bila bi hvaležna nemškemu kanclerju. A ker jej gre vse narobe, kriv je le Gladstone.
Kaj pa Rusija? Sklenila je ad hoc tricarsko zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Je pa li ta vez trdna, ne bomo sodili, povdarjamo pa, da je vada, ki jo Anglija stavi Rusiji, zelo zapeljiva. „0" piše: „Več ko 40 let je bila Rusija naš naravni sovražnik. Pobijali smo jo 30 let; gojili smo očitno sočutje do njenih sovražnikov 23 let, in ko je zmagovala, skušali smo naravnost ogreniti užitek njene zmage. Kaj nam je oboje koristilo? Posledica krimske vojske je bila vstaja v Indiji; posledica rusko-turške vojske je bila afganistanska vojska. Pred četrtino stoletja je bilo naše sovraštvo proti Rusiji v vzhodnji Evropi razumljivo; mnogo naših državnikov je bilo prepričanih, da pot v Indijo pelje skoz Turčijo, in da je ozmansko carstvo trdnjava naše Indije proti prodi-rajočemu Moskovičanu. Le še nekaj bojazljivcev si sedaj domišljuje, da bi utegnilo prodiranje Rusov proti Carigradu spodkopati naše stališče v Hindostanu. Anglija bi gotovo raje videla Carigrad v ruskih rokah, kakor kterega-koli naroda."
Čudno! Skriti Anglež govori sedaj tako, kakor je govoril pred 31 leti car Nikolaj proti angleškemu poslaniku: „Jaz in Anglija, Anglija in jaz, za drugo se ne brigam". Stari car je tačas še dostavil: „Vzemite si Egipet in Kandijo; jaz v«m, da Vam ugaja". Danes bi bila Anglija z Egip om zadovoljna !
Ko je 22. februvarija 1853 sir Seymour Nikolaja spomnil na Avstrijo, ta odgovori: „0! vedeti morate: če govorim o Rusiji, mislim gotovo tudi na Avstrijo kar se enemu prileže, prileže se tudi drugemu", O Prusiji dolgo časa niti govora ni bilo. Sedaj pa je Nemčija zaščitnica Turčije in vodi Evropo.
Članek „G" je toraj nekak program, kako naj bi se rešilo veliko vprašanje sedanjega veka mirnim
LISTEK.
Opis Krškega okrajnega glavarstva.
(Odgovor na kritiko v 1G3. štev. „Slovenca".) *) Na prvi pogled sem vesel kritike; mislil sera si: Glejte, celo v obširnem „listku" se nekdo spominja drobne knjižice, ki je prva te vrste na Slovenskem. Morebiti kritikar z dobrohotnim namenom omenja knjižice, o kteri mu je znano, da je stalo pisatelja dosti truda, da je le težko boli dan zagledala, ker so se ji v materijalnem obziru, zlasti za-stran založbe stavile ovire. Založil sem 250 iztisov te knjižice, kar me stane čez 60 gold., (cena posameznemu iztisu je pa 30 kr.) — prodal sem pa do zdaj še le 2 iz tisa; enega je vzel neki č. gosp. kaplan v St. Jerneji, druzega pa gospodična učiteljica v Krškem, od ktere si jo je moral tudi kritikar, g. Ravnikar, učitelj na ljudski šoli v Krškem, izposoditi, da je mogel kritiko o nji napisati. In kakor njegova kritika priča, knjižica ni bila zanj
*) Naj boljšo bi bilo, ko bi kritika in odgovor nikoli no bila svitloiie sveta zagledala; a ker tako hočeta, bodi si, pa samo za sedaj.	Vredn.
30 kr. vredna, da bi si jo bil sam omislil. Obsega pa vendar 64 strani in 2 zemljevida.
G. kritikar presoja in obsojuje knjižico že radi tega, ker sem že popred spisal več knjig, o kterih „veljavi se je do zdaj le malo slišalo". Potem se pa kar hvali, da bode „njegova ocena pravična in da s svojo sodbo ne bode osamljen". Poglejmo toraj, kako sodi. Najprvo trdi, da sem pisal (kje?): »kronika je zgodovina". Potem očita, da so moji sodelavci, šolski voditelji v okraji, pri svojih opisih preveč šolskih dobrotnikov navedli. Ali bi jih mar ne smeli navajati? Ali bi mar ne smel imenovati še g. Hočevarja ne, ki jo preskrbel šolskim otrokom lepo šolo in tudi njemu lepo brezplačno stanovanje?! Tudi mu ni po volji, da so pri opisih šol imenujejo učitelji ali pri opisu cerkvii pa zvonovi! Č. g. Orožen, ki štajarske cerkve tako obširno opisuje, naj bi šel toraj vprašat g. Ravnikarja, ali sme zvonov pri svojih cerkvenih zgodovinah omenjiti. Ta gospod me hoče tudi podučiti s tem, koliko učcncev imam na svoji šoli, trdi, da jih vsako leto hodi samo 40—50, nikdar več. Naj pogleda v letno poročilo od lanskega leta, pa jih bo naštel: 38 + 11 + 9 = 58.
Potem se pa spravi na učenjaški stol in dvomi, da Keltov v „Neviodunum"-u — tako piše največ učenjakov, tudi preč. g. Jarc, redko pa „Noviodunum" — ni bilo. Kdo pa je bil v „N." in okolici? Morebiti je g. kritikar tak korenjak-učenjak, da bode dokazal, da so bili Slovenci v N. in okolici o Kristusovih časih. Jaz rajše verjamem g. Dimitzu, ki „Neviodunum" imenuje „ursprilnglich ein kelti-scher Ort". G. R. pravi, da so imeli Rimljani Kranjsko že pred Kr. rojstvom v svoji oblasti. „Norik" seveda I. 13. pred Kr.; „Panonijo" pa so dobili v last v 1. 6—9 po Kr. Zdaj pa vprašam g. R., kam je Dolenjska takrat spadala? O Valva-zorji mi očita, da sem v svoji drobni knjižici povedal, da je v Krškem umrl. Jaz sem se držal Radiča (v predgovoru k novi izdaji [Krajčevi| Valvazorja), ko pravi: „Ganz verarmt verlebte Val-vazor in einem kleinen Hiluschen in Gurkfeld in Unterkrain, das er von dem Rathsbiirger Vodnik einem Vorfahren des der Zeit nach ersten hervor-ragenden slovenischen Dichters Valentin Vodnik (geb. 1758) im Februar 1693 gekauft hatte, seine letzten Tage, ja wohl buchstiiblich Tage, denn schon am 19. September 1693 starb er daselbst
potom. Kako daleč pa bode segla angleška »malomarnost nasproti gibanju diplomatov in vojskovodij na kontinenta", o tem molči „0". Belgija bi bila T nevarnosti, Holandija še v večji. Ali bi bilo avstrijsko pomikanje proti Solunu tudi „malovredno pomikanje?"
To vse spada še k polju „konglomeracij".
H-t-b-r.
Poglavje iz fizike.
VIII.
Lepa prilika se mi ponuja, da spregovorim na tem mestu nekaj besedi o popularnem ali poljudnem znanstvenem slovstvu. Nekdaj so se učeni možje skoro bali, da ne bi znanstvo zašlo tudi med ljudstvo. Pa naj nihče ne pravi, da to je bilo le v temnem srednjem veku. Nikakor ne, ampak najbolj v starem paganskem veku in tudi še v začetku novega veka. Kakor so pa nekteri možje s svojo čudno nerazumljivo pisavo (n. pr. Hamann, Kant) zakrivali se v skrivnostno meglo, tako so drugi v sedanjem stoletji skušali vso vednost, da tako rečem, podoma-čiti, t. j. spraviti jo v lahkoumevno obliko in po gladki prijetni poti poslati jo med širni svet. Ved-nostni spisi te vrste so jako umevni, zraven tega pa tudi zanimivi, celo zabavni. Na ta način širiti znanost se pravi: znanost popularizovati, t. j. znanost narediti poljudno. Sploh se sme reči, da se dandanes najbolj dela za razširjenje znanosti, mnogo bolj, nego za napredovanje. To ima mnogo slabih nasledkov, a časa ni mogoče vstavljati. Tu velja edino le načelo: klin s klinom. Podomačimo znanost tudi mi, širimo jo tudi mi, in sicer pravo znanost in na pravi način. V prvi vrsti pa one znanosti ali bolje: ono znanje, ki je najbolj potrebno in to se kaže v tako imenovanih dnevnih prašanjih. Nemci, Francozi, Lahi in drugi omikani narodi da-vajo na svetlo na tisočere brošur ali knjižic, ki se pečajo s takimi prašanji, in lahko bi se dokazalo s statistiko, koliko vspeha da imajo. Nektera knjižica postane prav zgodovinska, ako je pisatelj vdihnil ji pravega duha in ga vlil v pravo obliko.
Tudi med Slovenci zagleda včasih beli dan knjižica, kakor sem jo popisal. Videli bomo, koliko vspeha bode imela nedavno izišla Filip Hader-lapova za volitve na Koroškem. Eeči pa le smem, da zavedni verni Slovenci na tem polji zelo malo premalo storimo. Koliko prašanj je, ki zanimajo dandanes že našega kmeta in nikjer ne dobi pojasnila! Časopisov večina kmetov še ne čita, ker se jim zde predragi ali pa nerazumljivi. Tudi se v časopisih važne zadeve večidel tako razpravljajo, da ne more umeti nepodučen kmet dotičnih sostavkov, še manj pa pride do lastne sodbe. Knjižice so pa kakor za nalašč za ta namen. Zaradi majhne cene jih vsakdo lahko kupi; ker imajo le malo strani, se jih nikdo ne ustraši, in ako so primerno pisane, podučijo ter zanimajo toliko bralca, da je pridobljen.
Posvetoval sem se že z nekterimi veljavnimi in izvedenimi možmi, ali bi ne kazalo, da se lotimo resnobno dela in priskrbimo slovenskemu ljudstvu potrebnih knjižic ali brošuric. Vsakdo, kterega sem prašal, je priznaval, da bi bilo tako početje zelo
koristno. Zdi se mi toraj, da manjka sedaj samo pravega zanimanja za to zadevo; treba je, da se ta misel kolikor mogoče razširi. V dopisu iz Celovca (»Slovenec" št. 150, 151) se kaže zelo enaka želja. Gotovo jo bode rodoljubni dopisnik skušal vzbuditi še v marsikomu drugemu.
Da se ta misel izvrši, priskrbeti si moramo troje pomočkov: 1. denarja, 2. pisateljev, 3. prodajalcev ali kupčevalcev. Denarja zato, da ne bode cena posameznim knjižicam previsoka. Ako se v ta namen vstanovi odbor in ako si pridobi z nekterimi izvrstnimi proizvodi zaupanje, pridobil si bode gotovo tudi denarnih pripomočkov. Pisateljev pač ne bi manjkalo za plačilo, ali upati je, da bodo tudi brez tega radi dali narodu kak cvet svojega navdušenja za narodno prosveto. — Posebno pozornost pa bi morali obračati na razpečavanje knjižic. O tem so tudi nekteri že pisali, ali zboljšalo se pri nas dosedaj ni dosti. Kolikor mi je znano, razprodajajo se po trgih in sem-njih molitvene knjige, izmed zabavnih kak „Pavliha" ali „Lažnjivi kljukec", kaj drugega ni videti. Skrbeti bi morali zato, da bi se knjižice prodajale, kakor drugo kramarsko blago. Naj bi imeli prekupci precej dobička, pa bi radi sprejemali med svojo zalogo take knjige. Glavna stvar pri vsem je toraj le denar, kar je že Celovški dopisnik povdarjal. Naš kmet bere rad, kar dobi zastonj ali vsaj za neznatno ceno. Sicer mu je pa kozarec vina mnogo več vreden, kakor majhna knjiga. In temu se ni čuditi: vsakdo to ljubi, kar pozna. Ako kmet ne pozni vrednosti knjig, kako moreš pričakovati, da jih bode rad kupoval ?
Upam in goreče želim, da bi se ta misel vres-ničila kmalu. V takih knjižicah bomo nakopičili sila veliko moči, ki bodo delovale za pravo in za dobro. Seveda pretiravati to potrebo bi bilo enako nespametno, kakor ne ozirati se na-njo. Pisati moramo le to, kar je res dobro in ljudem potrebno. Ako kakega „pisca" samo prsti srbe in ima papirja odveč, takrat ni še ravno nujne sile. Drugače je, kadar začno ljudje posmehovati se pridigarjem, stepavati se s koli, naUvati v želodec peklenske pijače — takrat bi pa že utegnila majhna potrebica biti, da se ljudje navadijo rabiti svojo zdravo pamet.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. julija.
IKTotranje dežele.
Kakor „Soča" vč, je vsled poslednjega pritiska na Slovence od zgoraj, slovenski jezik na Goriškem mnogo pridobil. Učiti so se ga jeli ljudje, ki so se poprej le malo zanj zmenili.
Na (deškem v nemškem mestu Gabloncu razširila se je misel, da bi bilo dobro za ondi živeče Čehe napraviti češko šolo. Na to se pa „Gablonzer Ztg." razšopiri in zagrozi: „V interesu tukaj živečih Čehov, ki si pri nas svoj kruh služijo, nadjamo se da misel o vstanovi češke šole tukaj za zmiraj le misel ostane. Kar nič se bomo obotavljali imena tistih Čehov ojaviti, kteri bi prošnjo podpisali, da bodo pri nas zarad tega ob kruh in zaslužek prišli! Nemško mesto Gablonz ne mara za veliko češke nazore in zabraniti se bodemo znali proti vsakemu
napadu. — Slovenci, glejte, tako se postopa med Nemci proti Slovanom! In mi? Mi želimo z vsemi v miru živeti in nikomur škodovati, a naše srdite nasprotnike podpirati bolj znabiti še kakor domače, nas nobena zapoved ne veže, bila bi le bedarija.
V avstrijski konjiči vrše se zopet velikanske spremembe glede vojne službe. Do sedaj je imela konjiča nalogo sovražnika opazovati in poročila prenašati. Grof Pejačevič, ki je za generala konjiškega nadzornika, je pa sprevidel, da bi bilo dobro, ako bi se konjiki in pa jahajoče baterije topničarjev spojili v vojskinem času v skupino, ki bi bila zmožna boj tudi na svojo roko pričeti in manjše praske dovršiti. Vsled tega se bodo letos po Ogerskem vse konjiške vaje v tem smislu vršile. V vojnem mini-sterstvu izdeluje se pa nov službeni pravilnik.
Za fforenje-avatrijskega deželnega glavarja namenjen je, kakor „Politik" poroča, Krems-miinsterski prelat Bernhard Achleuthner.
GaliSIci deželni odhor je izročil cesarskemu namestniku Zaleskemu spomenico o škodi, ki jo je poslednja povodenj po Galiciji napravila. Za velike ceste in mostove potrebovalo se bode 100.000; za napravo okrajnih in občinskih cest pa še posebej 275.000 gold. Ker deželni zaklad, kterega prebivalci dopolnujejo, ne bodo toliko svote zmagal, prosi se vlada, da pripomore deželi na pomoč s kako večjo svoto, ktere bi ne bilo treba vračati.
Velik poboj med jmli in kristjani napravil se je bil miuolo soboto v Borislavu blizo Drogobiča na Gališkem. Ko je bilo izplačevanje delavcev, kteri ondi nafto kopljejo, dokončano, so jih nekteri protižidovski uradniki podšuntali, da so šli Židom okna pobijat, kar se je tudi takoj zgodilo. Toda to ni bilo še vse. Vlomili so tudi v sinagogo, kjer so toro (Židom sveto darilo pri službi božji) na drobne kosce raztrgali in po tleh razmetali. Sedaj je pa tudi judom kri zavrela, kajti Žid, kakor je sicer malopriden in goljufiji in slepariji podvržen, svoje vere in vsega kar k nji pripada, se pa vedno trdno drži. Prav v pravem pomenu besede so se jeli klati in pobijati, tako da so mrtvi in ranjeni na mestu obležali. Miru ni bilo mogoče poprej napraviti, dokler ni bilo žandarjev, ki so morali orožje rabiti, proden so razburjeno sosede saksebi spravili. Pri tej priložnosti so tudi dva ubili. Razburjenost je neki silna.
Ogerskim Slovanom pričeli se bodo lepši dnevi, za to nam daje upanje presrčni sprejem Ma-djarov, ki so se pripeljali v severoslovansko prestolnico, zlato Prago, češko narodno gledišče občudovat. Vsi večji in veljavniši Ogerski listi pečajo se s tem obiskovanjem, ki je bil še pred nekej leti, nemogoč. Kar bi tedaj tudi naj bolj premeteni politiki ne bili skupaj zvarili, napravilo se je sedaj samo po sebi. Čehi in Madjari so si podali roke v zlati Pragi; sad te prijaznosti vžili bodo pa prej ali slej ^ Čehom sorodni Slovaki in Srbi živeči pod krono sv. Štefana. Ogri dobro spoznajo važno nalogo, ki jo ima dan danes češka dežela v Avstriji in „Pesti Naplo" piše v tem smislu: „Da se Češka okrepča, ji Ogerska iz srca želi, kajti češka stoji na straži z ognjenim mečem, ki^ brani ponemčevanju pot proti iztoku. Ako bi padla Češka, pride na vrsto Ogerska! Ko bi bilo to potovanje zadostno naznanjeno in pripravljeno, vdeležilo bi se ga bilo več madjarskih politikov, ki bi bili prišli občudovat bogastva narodnega češkega zaklada; Čehi imajo svojo univerzo, svoje gledališče, svoj muzej in svoje društvo učenjakov. Mi Madjari najbolj razumemo, kaj to pomeni. T a je vstajenje češkega naroda! In prav so storili tisti naših bratov, ki so šH Cehe pozdravljat v zlato Prago. Zahvaljujemo se Čehom za čast, da so v madjarskem jeziku nagovorili našince in pač ne vemo zakaj bi se sovražili!" Kakor vse kaže, postale bodo medsebojne razmere med Madjari in Slovani vedno boljše, kajti kakor se čiije, ponudili bodo Čehi Madjarom kmalo priložnost, da zopet pridejo v zlato Prago in
an seinem alten Leiden, der Kranl^heit grosser Miinner, dem Podagra".
Ako g. kritikarja tako boli, da sem omenjal, da je bila v »Radečah" morebiti ladijestaja Rimljanov, naj se zarad tega znese zopet nad zgodovinarjem Dimitz-em, ki to omenja. Da je pa še med Krškim in Radečem še kaka druga ladijestaja bila, kakor g. kritikar želi, to je seveda res, namreč pri Sevnici na Štajarskem.
(t. Ravnikar mi očita nedoslednost v pisavi. No, T tej zadevi me to tolaži, da tako očitanje zadene skoro vse pisatelje slovenske, samo g. Ravnikarja ne, ki tako redko kaj med svet pošlje, da človek v »kvaliteti" niti v »kvantite" njihovih spisov nedoslednosti najti ne more, ravna se pač po pregovoru: »da molčeči ostane modrijan". Pa s svojo kritiko se je izdal, da ni taka luč. Pod besedo »Hunnengrilber" ume namreč samo grobove Huncev, mož je vzel besedo „ad verbum", pa se je spekel, kajti no ve, da so stari pisatelji z besedo »Hunnen" celo sodrgo starih narodov od 1. 400—900 tako na-zivali. Potem pa je tako naiven, da misli, kakor bi jaz sodil o Huncih, da so se bili ti divjaki kdaj pri nas naselili. — Za mojo knjižico, ki je name-
njena največ ljudskim učiteljem ali odrasli mladini, kliče na dalje vse zgodovinarje na pomoč, naj bi v nji neresnic iskali in meni dokazali, kako sem s to knjižico »milemu narodu škodoval" in „sebe osmešil". Strašno!
Dosledni g. kritikar pravi v začetku svoje »pravične" sodbe, v kteri mimogrede omenja, da bi bil slehern boljšo tako knjižico spisal (Kolumbovo jajce!), da sem bil preobširen pri opisih posameznih občin; proti koncu pa je pozabil na to svojo trditev in očita, zakaj sem zgodovino nekterih krajev samo z dvema vrsticama omenjal. Naj pa na pr. gosp. Ravnikar obširno zgodovino fare Sv. Duha opiše; č. g. župnik Vesel (menda učenejša glava od g. R.) mi ni vedel o sv. Duha fari nič več povedati, kakor je v knjižici na str. 29. s tremi vrsticami povedano. Pa še vse polno plev bi g. R, rad v moji knjižici našel. Nektere številke in pisava imen so res ne vjemajo z najnovejšim »imenikom" c. kr. Statistične komisije; a tega jaz nisem kriv. Ko se je knjižica tiskala, tega »imenika" še ni bilo. Toraj sem se moral zanesti na poročila g. učiteljev. Da pa kritikar knjižico na vseh straneh še videl ni in le pokukalpovršno vanjo, kaže to, ker se je v kritiki
debelo zlagal, ko pravi, da sem jaz Tržiše med Radeški okraj uvrstil. G. Ravnikar, poglejte le v knjižico, in če najdete, da je v nji Tržiše
uvrsteno pod Radeče, plačam naj prvo Vam
5 0 gold.; g. Milic me bo že počakal za enak dolg, ki ga imam pri njem zavoljo te pregrešne knjižice.
Največa moja predrznost je pa po g. E. »pravični" sodbi ta, da se lotim spisovanja »politične in kulturne zgodovine štajarskih Slovencev", »ko sem že svojo »nesposobnost" pri tako lahkemu delu dokazal". Oprostite, g. Ravnikar, to se je zgodilo brez Vašega milostnega dovoljenja! Kedar se bora prihodnjič še kakega dela lotil, ne bom tega pozabil. Zdaj pa je prišel Vaš svet (dobrohoten ! seveda!) že prepozno! Rokopis je že od februvarija v tiskarni. To je seveda tisti rokopis, kterega je »Slovenska Matica" zavrgla. Vi že morate vedeti, kajti ste učenjak v ozki zvezi z »Matico". Pa če mi dokažete, da je oni rokopis »Matica" kdaj zavrgla, plačam Vam lepo nagrado od obile naročnine, ki sem jo že dobil od štajarskih Slovencev, ki so tako kratkovidni, da zaupajo takemu malo-vrodnemu človeku, kakor sem jaz! Kaj pa misUte, štajarski Slovenci?! Informirajte se pred pri gosp.
tedaj nadjajo se, da jim bo mogoče ondi pozdraviti velikaše in mogotce ogrskega naroda, na kar se bodo pa zopet učenjaki in voditelji češkega naroda ob priložnosti otvorjenja kraljeve opere v Budapeštu tjekaj podali, kjer jim bodo Madjari gostoljubnost povrnili.
Hrvaška vlada ni zadovoljna z vspehom, ki ga je akademični senat pri rovarskih dijakih dosegel s tem, da jih je petorico izključil, temveč zahteva še strogo daljšo preiskavo, dokler se ne izvesta ona dva, kterih eden je oklic spisal, drugi pa, ki ga je čital. Dokler to ne pride na svitlobo, je vlada na obeh svetovnih fakultetah ustavila preskušnje.' Eektor Sorkovič se je pa vsled tega svojemu dostojanstvu odpovedal.
Vnanje države.
Velikanska je preiskava, ki se je v VarSovi zarad nakanjenega umora cara Aleksandra III. pričela. Že 96 ljudi, večinoma Eusov, Srbov in Bolgarov so spravili pod ključ. Car svojega prihoda v Varšovo ni odpovedal. Inženirji in žandarji skrbno preiskujejo železnico, ceste, mostove in hiše povsod, koder se bo car peljal. Po gradovih, kjer bo prebival, in kjer so toliko dinamita pripravljenega dobili, se delajo najskrbneje priprave z največjo pazljivostjo. Dolgo časa so mirovali nihilisti, kar se tiče cesarjeve osebe, za to so se pa sedaj tim bolj pomenljivo oglasili v osebah visokih sodnijskih uradnikov. Velika sreča za občinstvo je to, da imajo nihilisti kakor tudi anarhisti povsod svojega Judeža, ki večidel zarote še o pravem času ojavi in prepreči.
Preobrat na BoUfarskem ruskim listom, ki se strogo narodnega ruskega načela drže, ni nič kaj po volji. Stranka, ki je v Sofiji sedaj na državnem krmilu, zdi se jim vse premalo Eusiji vdana, zato pa vse preveč Avstriji prijazna, kajti zveza radikalcev (Karavelova) in pa konservativcev (knezu prijaznih) nikakor ne more Eusiji všeč biti, ker se premalo na njo in njenega diplomata ozira in preveč v avstrijskem smislu in na svojo roko politiko vganja. Vsled tega se bodo morda na Bolgarskem reči tako zasukale, kakor bi Eusiji ne bile več všeč, ker bi se z iztočno politiko rusko križati začele. Zatoraj morajo ruski zastopniki, hote ali nehote skrbno paziti na vse kaj se okoli njih godi. Dalje dotični listi pravijo, da bi bil sedaj le ugoden čas združenja Bolgarije in iztočne Eumelije; Eusija bi se temu koraku gotovo ne protivila. Avstrija je Eusijo v Srbiji že prehitela, v Bolgariji se to ne sme zgoditi; kar je pa prav lahko, ako se bo sedanja vlada na Bolgarskem dolgo časa ohranila.
Na ŠpanjsJtem se že zopet nič dobrega ne kaže. Minulo nedeljo žvižgali in sikali so kralju in kraljici v trenutku, ko sta stopila v areni, kjer so imeli boje z biki, v ložo. Pravijo, da je bilo to za demostracijo, ker je kralj podpisal smrtno obsodbo tistih dveh častnikov, ki so jih potem v Geroni vstrelili. Eavno tisti dan, ko so vstre-lili omenjena dva častnika, imeli so pa v Madridu zopet bikovske boje, kterih se pa kralj in kraljica nista vdeležila in tudi poznejših ne. Ne ve se toraj ali je demostracija bila namenjena kraljevi družini zarad tega, ker se večkrat zapored nista vdeležila narodnega običaja, ali pa zarad usmrtenih častnikov. Iz Barcelone je več častnikov zginilo in nihče ne ve kam. Boj^ se, da se zopet nekje nova vstaja kuha.
V Marseille imeli so delavci svoj shod, na kterem so 6 osob prijeli in zaprU; med temi je tudi meščan Buisson, ki si je nabral četo 30 mož, ter si je ž njo k županu, kamor ga policijski komisar ni pustil, uhod prisiliti hotel; množica njegova je pa za jedno vpila: „Dela zahtevamo in kruha". Pozno zvečer so se zbrali v mestni zbornici prefekt, geueralprokurator in vsi redarski načelniki, pred zbornico pa blizo 3000 ljudi, ki so se pa vsi prav mirno zadržali. Eavno tedaj zasliševali so pa zaprte, ktere
Jarneji Eavnikarju, on je učitelj na ljudski šoli v Krškem, pridna, učena glava, pisatelj slovenski itd. „Slovenska Matica" in „družba sv. Mohora" in slovenski časopisi so priobčili toliko njegovih spisov, da je groza. — Zato je tako ponosen. — Ne, ne, ne smem še šaliti — vsaj nasproti č. občinstvu ne. Eesnico moram povedati: kot meni podložni učitelj se je ta mož hotel na ta način in pri tej priliki nad menoj znositi, zato, ker ga v šolsko-uradnih zadevah nisem mogel pripoznati za višjo avtoriteto 1
Slavno občinstvo pa si dovoHm opomniti, da so se do zdaj razni časniki toliko povoljno izraževali o mojem slovstvenem delovanji, da smem misliti, da sem v resnici pomagal ljudskemu šolstvu našemu.
Vse znanje latinščine, s kterim razpolaga g. Eavnikar, in ki ga postavlja prav ničemurno na glavo svoje „pravične" kritike, pridobil si je svoje dni od dveh strastnih n e m š k u t a r j e v, ki sta mene na enak način obirala.
V Krškem, 18. julija 1884.
I. L a p a j n e.
je generalprokurator (državni pravdnik) tožil zavolj punta in da so se nepostavno skup shajali. Ljudje so se mirno razšli.
FraHa in anavMati sklenili so prijateljstvo za živo in mrtvo. Londonska policija je prišla anarhistom na sled, da se vadijo v metanji raznesljivih bomb na fračo. Bombe te vrste so torpedom podobni podolgasti stožci, ki imajo na osti steklen cilinder z netilom, ki je v zvezi s pikrinokislem kalijem, po kterem se z dinamitom napolnjena bomba vžg6 in razleti. Londonska policija še sama ne ve za gotovo, ali se te najnovejše raznesline na Angleškem izdelujejo ali pa iz Amerike tjekaj dohajajo. Ker so anarhisti sklenili vpliv te najnovejše iznajdbe za po-končavanje človeškega rodu nad poslopjem Dunajskega policijskega ravnateljstva poskusiti, se je Londonski policiji umestno zdelo, o ti strašni nakani anarhistov Dunajske policiste opozoriti. Na Dunaji opomina iz Londona tudi niso za prazen in neslan dovtip imeli in so že vse preskrbeli, kar si je le človeška bistroumnost zmisliti zamogla, da preprečijo pretečo jim nevarnost. Ako je razglašena novica resnična, potem bi bil pač skrajni čas, da bi vse države po celem olikanem svetu brez milosti medsebojno na to delale, da se rod anarhistov potrebi iz površja naše zemlje, ali vsaj na varen kraj spravi.
Angleška armada v Egiptu dobila je novega verhovnega generala, Stephensona, ki je 14. t. m., to je ravno tisti ponedeljek v Aleksandrijo prišel, ko so v Parizu nemško zastavo trgali in po-žigali. Dalje pa ondi tudi še pričakujejo minis'tra kralja Janeza Abesinskega, ki bo tje po opravku prišel.
Poročila iz Afrike o Egiptu in Sudanu vsak dan prihajajo, toda dva dni zapored si niso enaka. Danes tako, jutri zopet ravno narobe. Kakor menda ondi veter potegne, tako raco pa prinese semkaj čez morje. Toda poročila naj si že bodo taka ali taka, resnica je, ktere ne more nihče vtajiti, da Angleži z Mahdijem ali pa narobe Mahdi z Angleži ni še računa naredil in zarad tega po Sudanu ni še miru in ga tudi poprej ne bo, da bo ena iz med obeh strank popolnoma in do dobrega tepena in se bo taka ali vničila ali pa iz Sudana in Egipta skidala. Priprave od Mahdijeve strani se že na to delajo. „Tr. Tagbl." ima poročilo iz Aleksandrije, da se ondi neki po celem Egiptu boje Mahdijevega lajte-nanta, ki se za Saleh Ago piše. Pravijo, da je ta Mahdijev častnik poleg Osmana Digne najbolj zmožen vodja v ustaški vojski in ta je sedaj na poti proti Koroški. Prebrisan je pa tudi, da ne kmalo kdo toliko. Naznanil je namreč egiptovski vladi v Kahiri, da ga je misel podvreči se ji, ako mu pošlje zadosti streljiva in orožja, da se mu ne bo treba Mahdija in njegovih bati. V Kahiri so si pa mi-slili: „Ne boš Aga! Osel gre le enkrat na led! Dongolski paša nas je speljal na led zahtevajoč od nas proti Mahdiju orožja, streljiva in denarja. Ko smo mu vsega tega poslali, nam je pa lige pokazal in se je Mahdiju na vrat obesil. Ta-le Saleh Aga bi nam ravno tako naredil, ker je še bolj prebrisan, kakor pa Dongolski paša, ki nas je tako nabrisal, da se sedaj z našim orožjem in z našimi novci proti nam bojuje." Saleh Aga se pa kljubu temu vedno bliže proti Koroškemu pomika in kolikor bližej tisti deželi prihaja, toliko tesneje je Egipčanom in Angležem pri srcu; kajti angleški major Kitchener, ki je v Koroškem za zapovednika, nabral si je za gotove in drage novce petsto Beduinov, ki ga vsak mesec v okroglem številu gotovih 36.000 goldinarjev veljajo. Za te najemnike se Kitchener silno boji, da bi mu ne ušli vsi do poslednjega pavca in ne prestopili k Saleh Agi, kedar se bo tisti v Koroškem pokazal.
Izvirni dopisi.
Iz Zaliloga, 23. julija. (Varujte se tatov.) Ob soprazniku Marijinega obiskovanja so v Zalilogu tatje farno cerkev in podružnico v Suši napadli. V farni cerkvi so popoludne ob 4. uri, ko ravno ljudi ni bilo v cerkvi, kupo pri velikem altarji odtrgali in jo v žagrad nad zakristijo prenesli, da bi jo tam odprli in okradili. K sreči je prišla ob tem času neka oseba v cerkev molit, ktere so se zbali in pobegnili. Drugi dan smo našli kupo z denarjem in malo že poškodovano v žagradu. Eavno tisti dan po noči so vlomili v cerkev v Suši. Pri kupi, ktera je pri velikih vratih, so okno popolnoma razbili, taške od kupe potrgali in skušali železni pokrov vzdigniti, kar se jim pa ni posrečilo, ker je kupa tudi od znotraj dobro zaprta. Poskušali so velike vrata vlomiti, pa tudi to ni šlo, ker so bile premočne, poškodovali so jih precej močno. Zadnjič-so poskušali tudi pri zakristiji nakrižje in okno ven vreči, kar jim tudi ni šlo spod rok. Pri nas so že večkrat denar iz kupe z liman-cami jemali, zdaj pa to ni več mogoče, ker je v kupi prenarejeno. Da bi prazni ne odšli, so hotli s silo v cerkev predreti, kar jim pa za zdaj ni ratalo, vendar so škode jako velike naredili. Slišal sem, da 80 tudi v Sevcah podružnico v Lajšah pri sv. Je-
derti okradli. Pa tudi od druzih krajev se sliši, kaka tatovi cerkve napadajo in ropajo. Kterih ti nepovabljeni gosti še niso obiskali, naj jim bo to v opomin, da bodo pazni na tatove, kterih je v današnjih liberalnih ter tudi nevernih časih vse polno.
S Primorskega, 23. julija. Pisal sem nedavno: ako se Nemčur, Madjaron in Lahon le spomni na Eusa, se že stresne na celem životu ter se mu kri stavi. Druzega pridelka ne znajo ti sovragi zakleti, kakor le, da imenujejo Euse barbare in tako jih imenujejo ne le svetovni možje, temveč tudi duhovni, poznajoči Ense prav tako malo, kakor ruske vasi. No, kaki barbari so pa sami, hočem reči: Lahoni, so pokazali zadnjikrat, ko se imela blagosloviti zastava podpornega društva v Gorici. To je res barbarstvo! Nemčurji, Madjaroni in Lahoni, vsi skupaj pojdite v Nižji-Novgorod in v druga ruska mesta, in bodete videli, da ni tako res, kakor vi mislite. Barbari ste in barbari ostanete toliko časa, dokler ostanete takošnji tirani, dokler še ne veste, kaj je človekoljubje, kaj je humaniteta. Samo to vprašanje Goriškemu listu: Kaj porečejo ruski judje v Eusiji, ako zvedo, da goriški „Corriere" tako piše tudi zoper lastne brate v Eusiji? Iz tega sledi: Jud ne sme pisati zoper nobeno narodnost, kajti Jud nima pravice več do narodnosti; sicer ne sme pisati nobeden, ali Jud najmanj. Vsakemu svoje, to je pravično načelo.
Da ponovim: taki in enaki junaki znanstva in morale kvasijo kar naravnost, rekoč: Boljše bi bilo, da bi Turek premagal, kakor Eus, — tako so kvasili za časa poslednje vojske, — kajti ako Eus premaga, gorje nam in katoliški veri! Najžalostnejše je pa še le to, da so žebrali tako tudi nekteri Slovani plitve glave, potegnivši s sovragi po enem in istem tiru. Bog odpusti vsem!
Da pa bodete vsi spoznali kakošnjih misli so ruski metropoliti v odnošaju do kat. cerkve, navedem vam samo en nagovor kijerskega metropolita, Platona po imenu, kterega je imel pri kanoniški svoji vizi-taciji v Korostošivu do katoličanov in do pravoslavnih. Govoril je, kako nam poročajo „Moskovskija cerkov. Vjedomosti" od dne julija št. 27. t. 1. blizo tako-le:
„Gospod naš Jezus Kristus, prihodivši na zemljo zaradi našega odrešenja in zaradi prinesitve miru na zemljo, nas uči po svojih apostolih, da bi mi, kristjani, enodušni in enomodri, uči nas, da bi živeH med seboj v ljubezni in v soglasju, uči nas, da bi ne imeli med seboj sovraštva in razdorov. Takošnji so bili v začetku kristjani, „bili so eno srce in ena duša", kakor nam poroča pisatelj apost. Dj. Žalibože, da ni bilo dolgo časa tako, kajti precej potem, kakor nam poroča znana prilika, začel je sovražni človek ljuliko sejati na Kr. njivo, preizvodivši razne mislije med kristjani; in od tega je proizšlo na konec to, da se je edina cerkev Kristusova razdelila na dve: na zapadno katoliško in na vzhodnjo in od žadnje je proizšla naša pravoslavna ruska cerkev. Te dve cerkvi ste bili rodni sestri, kteri nisti sicer soglasni med seboj v nekterih mnenjih, ali v bistvu, v glavnih verskih resnicah izpovedujeti ene in iste nauke Kristove. Vsi resnični in pravi kristjani, ktere vodi Jezusov duh, duh miroljubiven, vsi žele, da bi se enkrat pomirili; no, kedar se sorodniki sprejo, kako teško se zopet pomirijo, in ravno zato se zapadna in vzhodna cerkev nahajati še do zdaj v razkolu. Do kdaj pa bode še razkol trpel, to ve sam Bog; no, mi bratje in sestre, katoliki in pravoslavni, dolžni smo ohraniti med seboj mir in edinost duha, ne glede na razkol naših cerkva, kajti vzajemna ljubezen, zapovedana od našega Gospoda Jezusa K. je glavna podlaga, je glavno znamenje resničnih uče-nikov Jezusovih in ta zapoved ljubezni je taka čednost, brez ktere po besedah sv. Pavla apostola še sama vera ni nič.
Zdaj pa sodite, kaj so Eusi. *)
DomaČe novice.
{Dvema Ljubljančanoma) podelil je presvitli cesar spraznjeni ustanovski mesti v Terezijanišči na Dunaji, ki se izplačujete iz Schellenburgove ustanove in sicer eno Kvgenu vitezu Gariboldiju, drugo pa Antonu baronu Oodelliju.
*) llcs lepa izjava metropolita Tlatona! A da popolno resnico Hpoznaino, taki niso vsi metropoliti ijtocme cerkve. Opomnimo le na izjave metropolita Sarajevskega. Nasproti je pa tudi res, da drugi narodi večidel Euse krivično sodijo.
Vredn.
(Občina Bled) imenovala je častnim občanom deželnega glavarja kranjskega, grofa Thurna. Do-tični diplom izročila mu je častna deputacija včeraj; na čelu so ji bili: preč. g. dekan Kazboršek, gg. župan Anton Vester in odbornika PVanc Vovk in Jan. Mallner.
(Potno predavanje o trtni uši) imel bode 27. julija dopoludne v Čatežu, popoludne t Veliki Dolini na Dolenjskem potovalni učitelj g. Gustav Pire.
(„SlovensJci Narod") je bil zopet zaplenjen včeraj zarad razprave o „Sokolu!" — kakor se nam poroča.
{Danes popohidne) svira pod Tivoli c. kr. vojaška godba po naslednjem sporedu: 1. Koračnica. 2. .Slavjanka", ouvertura Tittlova. 3. „Wo Lust und Freude ^vohnen", valček Straussov. 4. Duet iz opere „Ciganka", Balfejev. 5. „Pappacoda'' francoska polka Straussova. 6. ..Entffeder-Oder" brza polka Straussova.
{Zlati Jcrišee s krono) za zasluge dobil je, kakor se poroča „Slov. Nar." č. g. Anton Ukmar, kurat pri Kanalu, za mnogoletno zaslužno delovanje. Ad multos annos!
(Buhovske spremembe v TržaSki škofiji.) čast. g. Andrej Mikiša je bil imenovan za upravitelja Brseške župnije.
(Vročina) pritiskala je kakor povsod tako tudi neznosno po Trstu. Konec minulega tedna kazal je toplomer od 36—40 stopinj po E. V nedeljo sta se pa nebo in zemlja zdatno ohladila po blagodejnem dežji, ki je rano zjutraj začel iti. Sedaj imajo ondi neki jako prijetno in ugodno vreme.
(Prometnega vrhovnega urada) za državne železnice v Ljubljani ne bo! Vsaj sedaj še ni bilo mogoče, da bi ga bili tukaj napravili, kakor piše gosp. trgovinski minister baron Fino, rekoč: „Oziraje se na ulogo od 21. decembra 1883, št. 19.788, predložene 31. januvarija t. L, obžalujem, da moram častitemu mestnemu zboru razodeti, da mi pri sedanjih okoliščinah ni bilo mogoče, vstreči vaši želji, da bi bil vstanovil v Ljubljani ravnateljstvo prometnega urada za državne železnice." Na dalje razlaga minister, da so za vstanovitev takih uradov edino mero-dajne železnične okoliščine in od teh zavisni taki kraji, ki kolikor mogoče v središči omenjenih prog leže, ne pa na koncu njihovem. Iz tega vzroka se ni volil ne Celovec in ne Ljubljana, temveč Beljak.
{Srbski kralj Milan) odlikoval je kapelnika g. Šerenceljna v slovenskem c. kr. pešpolku št. 97 s kr. srbskim Takovskim redom.
(Diurnista) išče c. kr. okrajna sodnija v Senožečah, ki bi umel lepo, pravilno in urno pisati. Ea-bil se bo pri zemljiščni knjigi in dobi plače na mesec po 30 gld. Prošnje do 4. avgusta na c. kr. okr. sodnijo v Senožečah.
Razne reči.
—	Lansko leto se je prodalo na Ceskem smodk za 9 milijonov in 3'97.639 gold., cigaret za 260.423 gold., tobaka za kadenje in nosljanje za 8 milijonov 909.199 gold. Tobačen davek je tedaj samo na Češkem v jednem letu presegel 18 milijonov.
—	Kolera se po južnem Francoskem od dne do dne razširja in so se že zdravniki izrekli, da se bo prej ko ne tako razširila, kakor se je bila leta 1865, ko je na dan po 100 in še več ljudi pobrala. Posebno otroke je začela hudo pobirati. Hudo pa tudi razsaja med reveži, ki brezplačno hrano v ljudskih kuhinjah dobivajo. Da so v tem slučaji ljudske kuhinje javnemu zdravstvu na kvar, je oči-vidno, kajti reveži in postopači hodijo po vseh krajih, pa tudi od vseh krajev tjekaj pritiskajo in tako kužno bolezen raznašajo. Jetnikov, ki imajo le še malo časa sedeti, spustilo se bo blizo 340, in kogar zaprejo, spravijo ga za deset dni v nekako kvaranteno, da bi tako zatrošenje kolere po ječah zabranili. V poslednjem času se je kolera pokazala tudi v K i a u s u in je silno huda, ljudje pa na vso moč prestrašeni in zbegani.
—	Na Kitajskem se je cesarska vlada za to odločila, da se bodo ondi po celi državi železnice vpeljale, kjer se bo za-nje potreba dokazala.
—	Šolstvo na Angleškem. Na Angleškem in v Wallisu je 18.540 šol, v kterih ima 4.670.000 otrok prostora; vpisanih jih je 4.273.000, šolo obiskovalo jih je pa počez 3.127.000, toraj 73 odstotkov. Šolski stroški za lansko leto so znašali 3.016.167 liber šterlingov. V 15 letih so se šolski stroški v Angliji in v Wallisu povišali za 318 od.stotkov, na
Škotskem pa za 296. L. 1869 je bilo tu vpisanih otrok 1.797.388, letos pa 4.842.549.
— Sad že zori. Kar je mlada Italija zadnja desetletja sejala to zdaj zori; prevratni duh dobiva vedno več tal in je že v vojski pognal močne korenine, ki ne morejo tudi prevratni vladi sami obuditi dobrih upov. Oni dan, ko je bil obešen vojak Misdea, bil je v Palermi ustreljen častnik Scanazi, ki je svojega podložnika z revolverjem umoril. Ko je pa bilo vojaštvo na vajah na Oampi d' Annibale pri Eimu, pripetil se je v taborji Eoccadi di Papa dogodek, ki je vzbudil v laškem časnikarstvu največo bojazen. Ko so šli častniki k podpolkovniku po povelje, jeli so vojaki jednega oddelka tako razsajati, da so se morali častniki naglo vrniti in red napraviti. Najbolj je razsajal zastavonosec v osebi podčastnika, ki jo na svarjenje častnikovo naglo odgovoril: „Čas je že, da neha to tiranstvo; jaz vržem proč ta prapor, ki je tako onečasten, kakor Italija sama." Na to je plunil na zastavo; neki korporal je pa zavpil: „Naj živi republika." Vojaki so bili razburjeni, da se je častnikom komaj posrečilo jih pomiriti. „Gaz. de Italia" je nad tem dogodkom tako razdražena, da pozivlje vlado, naj prevraten duh, če treba, z ognjem in mečem iz vojske prežene. Pa, kakor se kaže, bo vlada, ki odlikuje roparje z redovi in svetinjami, in jim daje za plačilo mestne službe, ki proglaša zavratne morilce postavnih vladarjev za mučenike, težko tako srečna, da bi uporne nazore v vojski zatrla. Eevolucija ta je kazen za vlado, ki je vso vero iz vojske odstranila, vojaške duhovnike odvrgla, odpravila obligatne vojaške pridige in sv. mašo. Na velikonoč in božični dan imajo laški vojaki ravno tako svoje vaje in ropotajo po vojašnicah, kakor dan pozneje. Da, vojakom še mogoče ni te dni k maši iti, tudi ko bi sami hotli. Ta prevraten duh je sama vlada spravila v vojsko, zdaj ji pa preseda. Ko bi vojake na verski podlagi vzgojevala, bi ti ne imenovali vojaške dolžnosti torturo in nadzorstvo tiranstvo: Kakor so sejali, tako bodo želi.
Teleg:raiiii.
Celje, 24. julija. Včeraj smo sijajno zmagali, danes propadli za štii-i glase.
Kotar, 23. julija. Koparstvo se ob črno-gorsko-avstrijski meji zopet množi. Vsak dan bijejo se orožniki z roparji. Ob črnogorski meji sprijeli so se vojaki in roparji; pri ti priložnosti ubili so lajtnanta Kulinoviča. Roparji pobrisali so jo na Grnogoro.
Rim, 24. julija. Na Isohiji se zopet čutijo močni potresi. Do sedaj ni bilo še nobene škode.
Pariz, 23. julija. Panamski prekop med osrednjo in južno Ameriko dodelal se bo še le leta 1888.
Touioti, 23. julija. Na 21. t. m. je bilo med 45 mrliči 39 mrtvih za kolero.
Marseille, 23. julija. Na 24 ur pomrjejih od 21. t. m. po 120, med temi jih pade po 65 za kolero.
London, 23. julija. Včeraj trčila sta španj-ski poštni parnik „Gijon" in pa angleški par-nik „Neham". Oba sta se potopila. 56 popotnikov iz obeh skupaj se je rešilo.
Tujci.
22. in 23. julija.
Pri Mallči: Vebesz, Koelbl, Plank in Polak, trg. poto-valci, z Dunaja. — Frane Honigmann, jurist, z Dunaja. — Franc Dimmer, trgovec, z družino, iz Trsta. — Kari Ernst, trgovoc, z Dunaja. — .Josip Ledercr, trgovec, iz Prage. — Josip SeliS, c. k. profesor, iz M. Triibaua. — Janez Pavee, profesor, iz Varaždina. — Helena in Marija Grmovnik, zascb-nice, iz Trsta.
Pri Slonu: Gustav Wiister, fabrikant, iz Porenjske Pru-sije. — .Janez pl. Podhagskj", inženir, z Dunaja. — Dr. A. Lueardelli, odvetnik, iz Trata. — Anton Blagne, graščinski oskrbnik. — Elija Popist, c. k. top. častnik, z Dunaja. — Roeder in Nenning, trgovca, z Dunaja. — A. Dragutinovič, trgovec, iz Mitrovice. — E. D. Pollak, trgovec, iz Požege. — Dr. Rudolf Trzobicky, iz Krakova. — Janez Skvarča, duhovnik, iz Budanj. — Cruden in Bennet, zasebnika, iz Jjondona. — Gould, Inez in Tassel, zasebniki, iz Filadelfije. — Dr. Jj0wry Hackensak, zasebnik, iz Novega Jorka. — Fitsch, zasebnik, iz Gincinata. — Kellog in Day. zasebnika, iz čikaga.
Pri Tavčarji: Feid. Brodbek, stavbar, iz Reke. — Jurij Siiiimič. daear, iz Karlobaje. — Ferd. Herbich, zasebnik, iz Dincheima.
Pri Juinem. kolodvoru; A. Zanetti, trgovec, iz Trsta. — Dr. Peter de Favento, zdravnik, iz Gorice. — Dr. Pavel Frapporti, odvetnik, iz Gorice. — Frane Sire, zasebnik, iz Reke. — Ernst Prcisseoker, dijak, iz Celja. — Jos. Lipp in Alojzij Kolilberger, dijaka, iz Gradca.
Pri AvittrijHkem cesarji: Janez Moser, duhovnik, z Dunaja. — Janez Sirnik, župnik, iz Gradca. — Kari Bohra, s soprogo, iz Št. Jurja. — Josip Sterbene, s soprogo, iz Železnikov.
Pri Itavarnkem dvoru: Ilitz in Spilmann, trgovca, z Dunaja. — Jos. Mosettig, s soprogo, iz Liebaua.
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 58 gl., Eio 49, St. Domingo 60, Portorico 86, biserna 98, Cejlon 74—120, Java 64, Mokka 97—106.
Sladkor po 21.50—30 gld.
Dišave: poper 88 gl., žbice 63—100.
Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 10, iz Smirne 18, rozine 10, pomoranče 5, limone 3 za vsak zaboj, rožiči 5, mandeljni 85.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 43, angleško 34.50, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl, albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 76, indiški 48.
Ježice po 11—25 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 55, ogerska 62, špeh 57.
Žito: pšenica ruska 9.25—10.—, laška 10.25, koruza 6.50, rž 7, oves 7.50, fižol 11—12, grah 13—15, riž laški 18.75, indiški 12.— goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
]>unaj8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 85	kr.
Sreberna „ „ .......81	„	65	„
»vstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	30	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	—	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	303	„	80	„
London.......121	„	75	„
Srebro.........^	_	^
Ces. cekini.......5	„	75	„
Francoski napoleond......9	„	67	„'
Nemške marke......59	„	55	„
Od 28. julija.
Ogerska zlata renta 6% ....	122	gl.	25	kr.
„ ....	91	„	65	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	85	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	108	„	75	„
„ Liinderbanke.....101	„	50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	542	„	—	„
„ državne železnice ....	317	„	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	213	„	75	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	—	„
4* ........ 1860 . 500 „	135	„	20	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„	75	„
„ „ 1864 . . 50 „	168	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108	„	40	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
Oznanilo.
Zaradi oddaje stavbe nove šole v Dobličeh vršila se bode od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta Crnomeljskega dne 21. avgusta 1884 ob 10. uri zjutraj zmanjševalna dražba v Dobličeh. Cena jo naslednja:
1.	Vsa mojsterska dela skupaj 3239 gld. 66 kr.
2.	Ves materijal skupaj . 1468 „ 52 „
3.	Vožnja in ročna tlaka . 1437 „ 66 „
Mojsterska dela z materijalora vred oddala se
bodo skupaj enemu podvzetniku, vožnja in ročna tlaka pa se bode posebej licitirala in oddala.
Stavbeni načrti, proračun stroškov, cenilni izkaz in dražbeni pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v črnomlji na pregled. Kdor hoče licitirati, položiti mora 10®/,, cenilnega zneska kot vadij in sicer v gotovini ali v hranilničnih bukvicah ali pa tudi v državnih obligacijah, ki se prevzema v tedanji veljavnosti. Sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe (offerti), ako dospd do dražbenega dne 10. ure zjutraj zapečatene in poštnine proste v roke c. kr. okrajnega šolskega sveta in ako je priložen tudi določeni vadij s kolekom 50 kr. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca, kakor tudi najnižja cena so številkami in besedami razločno zapisana, ter mora biti tudi dostavljeno, da se ponu-jalec vsem splošnim iu posebnim pogojem brez pridržka podvrže. Potrjenje licitacije pridrži si c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji.
C. kp. okrajni šolski svet v Črnomlji,
dne 17. julija 1884.
kojlojiat
za leto 1885
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bode do 200 strani z ilustriranimi humoreskami, šaljivim berilom in inserati od zadej, kteri se bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bodo prve dni decembra 1.1., cena mu bode samo 50 kr. Naročnina naj se pošilja vredništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(1)