Punto )C EneI TRST-Trg G.Verdi 2 (galerija Tergesteo) od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15.00 ob petkih od 8.30 do 12.30 Znanje, poštenost in strokovnost v korist Tvojemu domu in Tvoji poslovni dejavnosti ¿9 Primorski Št. 96 (20.724) leto LXIX. Novi mandatar na tankem ledu Dušan Udovič Enrico Letta je bilo eno izmed pričakovanih imen, ki jih je imel predsednik republike na zalogi za mandatarja. Za italijanske pojme mlad, a politik s solidnimi izkušnjami, je poznan kot sposoben in potrpežljiv tkalec odnosov, tudi med različnimi političnimi dušami. Nemara je bila ravno ta lastnost tista, zaradi katere mu je Napolitano dal prednost pred prefinjenim mojstrom kompromisa, a obenem bistveno starejšim Giulianom Amatom, ki morda preveč spominja na čase t.i. prve republike. Tretji na seznamu, tako se je šušljalo, je bil Matteo Ren-zi, lider z velikim konsenzom in obetajočo prihodnostjo, a najbrž preveč petelinček v razmerah, ki terjajo zlasti potrpljenje in sposobnost dogovarjanja. Ni slučaj, da je komaj imenovani mandatar takoj dal roke naprej. Jasno je, da je njegova naloga izjemno zahtevna in ni rečeno, da se mu bo posrečilo. Sestaviti verodostojno vlado širokega koncepta v razmerah maksimalno napetih odnosov je prava loterija, a druge poti res ni, kot poudarja Napolitano. Letta mora pri izbirah ministrov z enim očesom motriti razburkane vode v Demokratski stranki, ker je razkol tako rekoč pred vrati. Berlusconi pa je po svojih predstavnikih tudi že izstavil račun: hoče vsa najpomembnejša ministrstva, da bo uresničen program desnice. Edini, ki se smeje, je Grillo, v svojem destruktivnem prepričanju, da je vsakršen poskus dogovarjanja voda na njegov mlin. Trda bo, Letta je na tankem ledu. ljubljana Predstavniki PD pri ministrici Tini Komel LJUBLJANA - Predstavništvo Primorskega dnevnika, ki so ga sestavljali predsednik Zadruge Jure Kufersin, predsednik upravnega sveta založbe DZP-PRAE in odgovorni urednik Dušan Udovič, se je včeraj na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sestalo z ministrico Tino Komel in državnim sekretarjem Borisom Jesi-hom. Predstavniki dnevnika so ministrico in državnega sekretarja podrobno informirali o položaju časopisa, ki že dolgo doživlja krizno obdobje. Na 2. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 25. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Predsednik Napolitano se je naposled odločil za podtajnika Demokratske stranke Mandat za sestavo vlade prejel Letta trst - 60-letnica Slavje inštituta za zgodovino odporništva TRST - Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK (IRSML FVG) je 20. aprila letos dosegel pomemben mejnik - 60. obletnico delovanja. Častitljivi jubilej so svečano obeležili včeraj v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer sta predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in župan Roberto Cosolini pohvalila razvejano in neprecenljivo dejavnost Inštituta. Zgodovinsko, kulturno in raziskovalno organizacijo je podrobneje predstavil predsednik Inštituta Gian Carlo Bertuzzi. Spomnil se je ustanoviteljev inštituta in številnih sodelavcev, izpostavil dragoceno delo razkrivanja kriminalnih dejanj v Rižarni, publicistično dejavnost, sodelovanje s sorodnima ustanovama v Sloveniji in Rovinju in še marsikaj. Na 5. strani trst - Včeraj popoldne nezgoda Eksplozija in požar v škedenjski železarni RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je mandat za sestavo nove vlade včeraj poveril podtajniku Demokratske stranke Enricu Letti. Letta je mandat sprejel s pridržkom. »Ta vlada ne bo nastala za vsako ceno, ampak le, če bodo za to izpolnjeni ustrezni pogoji,« je po imenovanju dejal Letta. Mandatar se bo danes posvetoval s predstavniki vseh strank, zelo verjetno pa bodo vladno koalicijo sestavljali Demokratska stranka, Ljudstvo svobode in sredinci dosedanjega premierja Maria Montija. Ljudstvo svobode je medtem dvignilo ceno za sodelovanje v vladi, bodisi kar zadeva program bodisi kar zadeva svojo zastopanost v njej. V Demokratski stranki pa je marsikdo v zadregi zaradi napovedujočega se »pretesnega« sodelovanja s Silviom Berlusconijem. Na 11. strani Trst: višji davek IMU na drugo stanovanje Na 4. strani Predstavili priročnik o grozodejstvih v Rižarni Na 6. strani Ponovno akcija Primorci beremo Na 8. strani Za Panthero se v Nemčiji prerivajo Na 12. strani V Gorici bodo razpravljali o banditih Na 13. strani tržič - Zaposleni v trgovskem središču Danes bodo delali le za tri evre več 9771124666007 2 Četrtek, 25. aprila 2013 ALPE-JADRAN ljubljana - Predstavniki časopisa pri ministrici za Slovence po svetu Tini Komel Primorskemu dnevniku zagotoviti trdno prihodnost LJUBLJANA - Predstavništvo Primorskega dnevnika, ki so ga sestavljali predsednik Zadruge Jure Kufersin, predsednik upravnega sveta založbe DZP-PRAE in odgovorni urednik Dušan Udovič, se je včeraj na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sestalo z ministrico Tino Komel in državnim sekretarjem Borisom Jesihom. Predstavniki dnevnika so ministrico in državnega sekretarja podrobno informirali o položaju časopisa, ki že dolgo doživlja krizno obdobje. Kot je znano kriza posledica klestenja vladnih sredstev, ki so dodeljena časopisom po italijanskem zakonu o zeložništvu. Poleg tega je glede časopisa v teku preverjanje, ki treja že poldrugo leto, kar je povzročilo zastoj pri rednem dotoku finančnih dotacij. Ministrica in državni sekretar sta poudarila, da je Primorski dnevnik ustanova temeljnega pomena za Na fotografiji z leve Boris Jesih, Jure Kufersin, Tina Komel, Rado Race in Dušan Udovič življenje Slovencev v Italiji, tako da si manjšina njegove izgube ne more privoščiti. Poudarila sta, da bo tu- di republika Slovenija, tako kot doslej, po svojih močeh in pristojnostih naredila vse potrebne korake, da se položaj Primorskega dnevnika reši in da se časopisu zagotovi prihodnost. / Tu pa tam je še kaj smučarije LJUBLJANA - Čeprav je zadostna količina snega še pred dnevi nakazovala, da bo smučanje na Rogli možno še v času prvomajskih počitnic, so včeraj iz podjetja Unior Turizem sporočili, da je smučarska sezona končana. Je pa do petka dopoldansko smučanje še možno na Krvavcu, na Golteh pa naj bi smučarske naprave še zadnjič zagnali za prvomajske praznike. Kot so včeraj sporočili iz podjetja Unior Turizem, je zaradi visokih temperatur nemogoče zagotavljati pogoje za kvalitetno in varno smuko na Rogli. Na Krvavcu pa se smučarji še lahko smučajo v dopoldanskem času do petka, odločitev glede prvomajskih praznikov pa naj bi bila kmalu znana, so STA včeraj povedali na RTC Krvavec. Zimsko-letni turistični center Golte pa bo v času prvomajskih praznikov še zadnjič v tej sezoni znova zagnal smučarske naprave, se pa sicer tudi tam že pripravljajo na poletno sezono, so v ponedeljek sporočili iz Premogovnika Velenje. Iztekajoča se smučarska sezona je bila za večino slovenskih smučišč uspešna. Žičničarji so našteli 1,3 milijona smučarjev, kar je za 11 odstotkov več kot lansko sezono, skupno pa so opravili okoli 2200 obratovalnih dni, kar je 15 odstotkov več kot lani. po volitvah - Posvetovanja za čimprejšnjo sestavo deželnih organov V teku dvajsetih dni prvi sklic novega deželnega sveta Debora Serracchiani pospešeno pripravlja deželni odbor Sergio Bolzonello Franco Iacop Mauro Travanut Vincenzo Martines Franco Codega Franco Rotelli Stefano Ukmar Sara Vito Debora Serracchiani TRST - Novoizvoljena predsednica Dežele Furlanije - Julijske krajine Debora Serracchiani se je dva dni po zmagi na nedeljskih in ponedeljkovih v že lotila sestavljanja nove deželne vlade. V dveh dneh bo tudi formalno potrjen njen položaj predsednice, medtem ko mora biti prva seja novoizvoljenega Deželnega sveta sklicana v roku dvajsetih dni. Prvi seji sveta bo predsedoval kot najstarejši predsedoval svetnik Demokratske stranke Franco Rotelli. Poprvih informacijah naj bi se Ser-racchianijeva orientirala v sestavo odbora z enakom številom kot doslej in naj bi štel štiri odbornike iz vrst deželnih svetnikov, štirje pa naj bi bili zunanji odborniki. Podpredsednik deželne vlade naj bi po izredni volilni uveljavitvi postal nekdanji porde-nonski župan, svetnik Demokratske stranke Sergio Bolzonello, ki naj bi vodil odbor-ništvo za proračun in gospodarske dejavnosti. Kar zadeva pomembni resor zdravstva je govor o nekdanjem Illyjevem odborniku Eziu Beltrameju, vendar naj bi bil v igri tudi menedžer s področja zdravstva Paolo Bordon. Kmetijski resor naj bi po nekaterih govoricah prevzel predsednik stanovske organizacije Coldiretti Dario Ermacora. Med drugimi, ki bi lahko prevzeli odborniška mesta, je govor o nekdanjem deželnem svetniku Pieru Colussiju, omenjata se Alberto Bergamin in Michela Del Piero, ki je bila že odbornica za proračun v Illyjevi upravi. V dobrem startnem položaju za odborniško mesto naj bi bil tudi goriški deželni svetnik Sel Stefano Pustetto. Med pristaši Demokratske stranke pa je govor o goriški svetnici Sari Vito, omenja pa se tudi videmski podžupan Vincenzo Martines, ki je pravkar zaključil svoj mandat v furlanski prestolnici. Diego Moretti Cristiano Shaurli Vittorino Boem Silvana Cremaschi Enio Agnola Enzo Marsilio Daniele Gerolin ■■ O» Uá4 Stefano Nazzi JBlik b k mk 1 Renzo Liva Renata Bagatin Chiara De Giau Giulio Lauri Alessio Gratton Stefano Pustetto Emiliano Edera Pietro Paviotti s y IN A t i Gino Gregoris Igor Gabrovec Renzo Tondo Riccardo Riccardi Luca Ciriani Bruno Marini Roberto Novelli Roberto Ziberna > 1 j C r4 < Alessandro Colautti Paride Cargnelutti Elio De Anna Michela Gasparutti Roberto Revelant Valter Santarossa Roberto Dipiazza Stefano Mazzolini Mara Piccin Claudio Violino Maurizio Salvador Eleonora Frattolin Andrea Ussai Ilaria Dal Zovo Cristian Sergo Elena Bianchi / ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Četrtek, 25. aprila 2013 3 občni zbor - V torek v Prosvetnem domu na Opčinah Skrb za Primorski Odvetnik Race prepričan, da se bo preiskava pozitivno zaključila - Izvolili nov odbor TRST - Usoda Primorskega dnevnika ni samo »slovenski problem«, ampak vzbuja skrb tudi v širši deželni skupnosti, saj gre za časopis, ki opravlja pomembno javno vlogo in zagotavlja Slovencem pravico do dnevnega informiranja v materinem jeziku. Časopisu je zato treba zagotoviti potrebna sredstva, ki naj mu omogočijo nadaljnji razvoj in samostojnost. Tako je na občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik podčrtal eden izmed njenih »posebnih« članov, tržaški župan Roberto Cosolini. Redni občni zbor, ki je potekal v torek v Prosvetnem domu na Op-činah, je namreč sovpadal s hudo krizo, ki jo doživlja naš časopis: težave so zato bile v središču večine posegov. Občni zbor je uvedel predsednik zadruge Giorgio-Jure Kufersin in v svojem poročilu spomnil na preiskavo, v središču katere se je pred časom znašla zadruga. »Po prvem pregledu ni bilo za nas nobene posledice, za razliko od naše nadzorovane družbe DZP-PRAE, ki je bila deležna nadaljnjih kontrol, ki so bile namenjene iskanju eventualne neposredne tesnejše povezave z Zadrugo Novi Matajur, ki je dejansko ni, če izvzamemo normalne poslovno-komercialne odnose.« Postopek je kot znano še v teku, državni prispevki so zamrznjeni: Kufersin je dejal, da je upravni svet zadruge v tesnem sodelovanju z upravnim odborom založniške hiše DZP-PRAE (zadruga je kot znano njen stoodstotni lastnik) naredil »vse korake, ki so bili možni in potrebni, da se zadeva premakne z mrtve točke, kar upamo, da se bo dogodilo v najkrajšem času«. Predsednik se je med drugim zahvalil senatorki Tamari Blažina, ki je bila neprecenljiva vez z Rimom, visokim predstav- nikom Republike Slovenije, odgovornemu uredniku, novinarjem in ostalim zaposlenim, ki so kljub težavam »uspeli vsakodnevno izdelati kakovostno sprejemljiv proizvod«. O preiskavi agencije za konkurenco AGCOM je podrobneje spregovoril predsednik DZP-PRAE Rado Race. Uvedli so jo, da bi preverili, kakšne povezave obstajajo med Primorskim dnevnikom in Novim Matajurjem; zakon 250/90 namreč prepoveduje javno financiranje povezanih podjetij. Finančna straža je tako v Trstu kot v Čedadu pregledala ogromno dokumentov in pripravila poročili, v katerih je bila po Ra-cetovi oceni vrsta netočnosti (časopisa naj bi na primer imela sedež v isti stavbi), edino povezavo pa predstavlja 9 članov Zadruge Novi Matajur, ki so istočasno tudi člani Zadruge Primorski dnevnik: upravitelji DZP-PRAE so zato pripravili spomenico s svojimi popravki-ugovori in sedaj čakajo na rimsko odločitev. S to pa zavlačujejo, tudi zato, ker je država brez vlade in so torej ministrski funkcionarji prepuščeni sami sebi. Upam si trditi, da je naše podjetje najboljše upravljano podjetje v zamejstvu, je Občnega zbora se je udeležilo 134 članov zadruge, med njimi tudi tržaški župan Roberto Cosolini (levo med nagovorom) kroma dejal Race: predpostavk za povezavo ni, preiskava se lahko zaključi samo pozitivno. Podjetje ima sicer likvidnostne težave, ekonomsko gledano pa je zdravo, tudi zato, ker mu je s pomočjo solidarnostne pogodbe in nekaterih predčasnih upokojitev uspelo zmanjšati izdatke: računamo, da izgube ne bo, je dejal Race. Odgovorni urednik Dušan Udovič-je poudaril, da je Primorski dnevnik doživel široko podporo tako pri institucijah (podprl ga je na primer ves tržaški občinski svet) kot pri bralcih, za katere je zadruga priredila deset teritorialnih srečanj. Situacija v uredništvu pa ostaja krizna, delovni pogoji so težki. O teh je podrobneje spregovoril sindikalni predstavnik novinark in novinarjev Aljoša Fonda. Zaradi solidarnostne pogodbe mora vsak novinar ostati vsak mesec sedem dni doma: že večkrat se je zgodilo, da je časopis, ki izhaja povečini na 20 straneh, ustvarilo od 6 do 8 novinarjev. Pomanjkanje kontinuitete zaradi odsotnosti kolegov sili v improviziranje, programiranja je malo ali nič. Največje težave imajo v goriški redakciji, številni sodelavci, ki že več mesecev niso honorirani, prav tako fotografi in tiskarji podjetja Edigraf. Fonda je opozoril, da je v uredništvu veliko mladih novinarjev, ki bi radi kljub krizi razmišljali o osebnem in časopisnem razvoju. Na lanskem občnem zboru so za- to zadrugi predstavili vrsto predlogov, kako priti do novih bralcev in članov, občutek pa imajo, da niso bili upoštevani. Tudi hvalevredna srečanja po teritoriju so obšla pričakovanja novinarjev, ki so o časopisu želeli spregovoriti predvsem v okoljih, kjer ni prisoten, na primer v krogih, ki so blizu Svetu slovenskih organizacij in Slovenski skupnosti, v mladih družinah, na šolah ... To nalogo so vsaj deloma prevzeli sami in organizirali novinarsko delavnico na lice-ju Prešeren, pisali predsednikoma republike Italije in Slovenije, specifiko Primorskega dnevnika zagovarjali v Bruslju ... Sledila je debata, v kateri je bilo slišati izjave solidarnosti z osebjem Primorskega dnevnika in tudi nekatere predloge. Senatorka Tamara Blažina je na primer opozorila, da naj bi leta 2014 zakon za založništvo dokončno ukinili, zato je treba čim prej poiskati ustrezno rešitev (na primer preko ministrskega omizja za slovensko manjšino), odločneje promovirati širšo vlogo dnevnika in bolj razmišljati o njegovi prihodnosti. Silvij Tavčar je upravitelje pozval, naj preučijo, ali v sklopu založništva obstajajo možnosti za ustanovitev dobičkonosnih dejavnosti (v preteklosti je ZTT ravno s temi - na primer s podjetjem Di-striest - financiral izdajanje Primorskega dnevnika). Podčrtal je tudi, da bi morala biti stavba v Ulici Montecchi last časopisa. V letu 2012 je upravni odbor sprejel v zadrugo 81 novih članov, tako da je na koncu leta zadruga štela 2.387 članov. Med novimi člani je ob tržaškem županu in predsednici Pokrajine Trst Marii Teresi Bassi Poropat (na občnem zboru jo je zastopal podpredsednik Igor Dolenc) tudi deželni predsednik novinarskega sindikata Assostampa Carlo Mus-catello. Ravno sindikat je bil lani pobudnik akcije Primorski je tudi moj, v sklopu katere so se v zadrugo včlanili nekateri javni upravitelji in italijanski novinarji. Muscatello je obžaloval, da ni akcija doživela večje podpore pri vodstvu časopisa in povabil k izoblikovanju skupne strategije, ki naj Primorskemu dnevniku zagotovi tudi dotok alternativnih sredstev (seveda ob zagotovitvi rednega javnega financiranja, brez katerega časopis ne more preživeti). Torkovega občnega zbora se je osebno ali preko pooblastil udeležilo 134 članov, ki so z veliko večino glasov odobrili obračun za leto 2012 (končni neto dobiček znaša nekaj več kot 6.000 evrov) in izvolili nov upravni odbor. Tega sestavljajo Alessandro Coradetti, Alessandro Corva, Jelka Danev Cvelbar, Pierina Furlan, Matej Iscra, Giorgio-Jure Kufersin, Sergio Mahnič, Andrej Vogrič in Ales-sandro-Aleš Waltritsch. (pd) ¿1 S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... iEbÄ Sklad I Fondazione OBRAZEC 130-1 ifevwct.- ÄSSESSSÄBSSaa«5!äHBiiE™ JV..... .......... -.1.' r.itW ■ .- ^JNi h-IWEI Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. tOWTRIIigi. Nil -inUlKlt | SItC ."Sli. Fi /tjev. J FHOJiwa-jf^^ j^jjir '■ ..... KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Cicerone 8 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 ŠPORT Četrtek, 25. aprila 2013 412 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Obeta se zvišanje količnika davka IMU na drugo stanovanje Od 9J na 10,6 od tisoč - Za prvo stanovanje brez sprememb - Dodatna racionalizacija stroškov? Lastniki drugega stanovanja oz. zgradbe ali zazidljivega zemljišča v tržaški občini utegnejo v prihodnje globlje seči v žep. Tržaški občinski odbor je namreč v ponedeljek sklenil predlagati zvišanje količnika davka na nepremičnine IMU na drugo stanovanje od sedanjih 9,7 na 10,6 od tisoč. O predlogu bo občinski svet razpravljal prihodnjega 6. maja. Do odločitve o povišanju količnika je prišlo zaradi manjšega priliva sredstev iz državne in deželnih blagajn občinam, pri čemer je Občina Trst prejela šestnajst milijonov evrov manj kot lani, nam je včeraj povedal občinski odbornik za proračun Matteo Montesano. Manjši priliv sredstev pomeni tudi manjšo možnost porabe denarja v proračunu, ki je »težek« okoli tristo milijonov evrov, pri tem pa bodo morali tržaški občinski upravitelji tudi zapolniti »luknjo«, ki jo predstavlja pomanjkanje približno desetih milijonov evrov, in s tem uravnovesiti proračun. Od tod predlog o povišanju količnika davka IMU na drugo stanovanje od 9,7 na 10,6 od tisoč. To pomeni, pravi odbornik Montesano, da če je npr. lastnik drugega stanovanja, ki je vredno okoli sto tisoč evrov, doslej plačeval 970 evrov, bo po novem plačal 1060 evrov, kar pomeni 90 evrov več oz. 0,9 odstotka več kot prej, tako bo povišek manj kot desetodstoten in zato po prepričanju občinskih upraviteljev znosen. Zvišanje količnika pa ne bo prizadelo vseh lastnikov drugega stanovanja, zgradbe ali zazidljivega zemljišča, saj bo dosedanji količnik ostal nespremenjen npr. v primeru ljudskih stanovanj podjetja Ater, dalje stanovanj, za katera velja olajšana najemnina, pa tudi v primeru trgovin. Kar pa je najpomembnejše, nespremenjen ostaja količnik davka na prvo oz. glavno stanovanje, ki bo še naprej 3,9 od tisoč. S prilivom sredstev, ki jih bodo pridobili s povišanjem količnika, računajo, da bo v občinsko blagajno prišlo približno pet milijonov evrov, pri tem pa ostaja odprto vprašanje, kje bo občinska uprava dobila še preostale štiri ali pet milijonov evrov. To se še ne ve, občinske službe preverjajo možnosti, nam je povedal odbornik Mon-tesano, ki vsekakor omenja možnost dodatne racionalizacije stroškov. (iž) Za ljudska stanovanja Ater (na arhivskem posnetku poslopje v Ul. Orlandini) zvišanja količnika ne bo arhiv kroma area science Odobritev bilance za leto 2012 Upravni odbor znanstvenega konzorcija Area Science Park je včeraj odobril bilanco za lansko leto 2012. Rezultat je bil pozitiven, saj je konzorcij poslovno leto zaključil z 1,2 milijona evrov dobička. Sicer pa je podatek v primerjavi z letom 2011 krepko nižji: takrat so namreč zabeležili kar 3 milijonski dobiček. Prihodki so se LANI zmanjšali za 1,5 milijona (-6,6%), medtem ko so se stroški dvignili za 1,3%. Razlika med prihodki in izdatki je v glavnem posledica predujmov za projekte, ki jih je konzorcij ubral lani. Glede investicij velja zabeležiti, da so se slednje dvignile z 2,1 na 5,5 milijona evrov, predvsem zaradi izbire novih energetsko varčnih tehnoloških pripomočkov, nujnih vzdrževalnih posegov in širitve t.i. Techno območja v Gorici. Predsednik Adriano De Maio je v svojem posegu poudaril, da si vodstvo prizadeva, da bi varčevalo na stroških, vendar na tak način, da ne bi pri tem oškodovalo razvoja. škedenj - Včeraj popoldne malo pred 14. uro Eksplozija in požar v železarni Do nezgode je prišlo pri ponovnem zagonu naprave za filtriranje plina - Nihče ni bil ranjen - Prodani (G5z): Takoj ukrepati za zagotovitev varnosti Šipe vrat in oken hiš v Škednju, pa tudi v nekaterih drugih mestnih predelih, so se včeraj malo pred 14. uro zatresle. Vzrok za to je bila močna eksplozija, do katere je prišlo v škedenjski železarni na območju koksarne in posledica katere je bil požar, proti kateremu so se številne ekipe gasilcev borile nekaj ur, na koncu pa so plamene pogasili (na sliki KROMA). Močan pok v skladišču katrana je zaradi odpovedi varnostnega ventila povzročila eksplozija naprave za filtriranje plina, ki ga proizvaja koksarna. K sreči ni bil nihče ranjen, čeprav je eksplozija razumljivo povzročila gmotno škodo, na prizorišče so prišli tudi izvedenci jedrsko-biološko-kemijsko-radiološkega oddelka gasilcev z nalogo, da preverijo uhajanje morebitnih nevarnih oz. za zdravje škodljivih snovi. V zvezi z nezgodo je lastnica železarne, družba Lucchini, v krajšem sporočilu za javnost pojasnila, da je do eksplozije prišlo med ponovnim zagonom naprave za čiščenje plina, potem ko so opravili vzdrževanje, pri čemer se je takoj aktiviral varnostni sistem. Na včerajšnjo nezgodo se je odzval tržaški poslanec Gibanja Petih zvezd Aris Prodani, ki od družbe Lucchini zahteva takojšnje ukrepanje za zagotovitev varnosti delavcev in prebivalstva, v nasprotnem primeru bodo morali krajevni upravitelji odločno ukrepati, da se take stvari ne ponovijo. Še bolj kot problem varstva okolja se tu postavlja vprašanje varnosti, meni Prodani, ki želi vedeti, ali so potrdila o varnosti zapadla ali ne. trst - Včeraj izredna čistilna akcija na Velikem trgu ¿IV V • VIV V • Čiščenje po čiščenju Veliki trg je včeraj doživel nenavadno čistilno akcijo, ki je bila posledica -čiščenja. Zgodilo se je namreč, da je čistilno vozilo začelo izgubljati olje in je tako umazalo tlak, ki so ga prekrivali oljni madeži, ki so jih morali odstraniti s pomočjo visokotlačnih brizgalk. kroma Točni podatki o preferencah kandidatov SSk na deželnih volitvah leta 2008 v tržaškem okrožju Tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik nas je opozoril, da podatki o preferencah kandidatov SSk v tržaškem okrožju na deželnih volitvah leta 2008, ki smo jih objavili v včerajšnji številki, niso točni. S prošnjo za objavo nam je posredoval takratne točne podatke tržaškega okrožja, ki so sledeči: Igor Gabrovec 758 preferenc, Peter Močnik 632, Andrej Berdon 509, Marco Milkovič 476, Boris Pahor 310, Tomaž Špacapan 117, Bogdan Kralj 79, Barbara Lapornik in Tamara Ražem 43, Ivica Švab 34, Niko Pertot 24, Eva Fičur 10. Tako na volitvah leta 2008 kot na letošnjih je stranka določila, da nima glavnega kandidata liste. Avto se je prevrnil V torek je na cesti med Božjim poljem in Križem prišlo do slikovite nesreče. Pro-seški karabinjerji, ki so na podlagi klica na prizorišče dospeli skupaj z reševalci službe 118, so se znašli pred prevrnjenim avtomobilom. Vozniku so reševalci nudili prvo pomoč, a vse kaže, da ni utrpel hujših poškodb, karabinjerji pa so poskrbeli, da nesreča ni preveč ovirala prometa, prevrnjeni avtomobil pa so kmalu odstranili. Ul. Pollaiuolo od jutri spet odprta Občina Trst sporoča, da so končali z deli za ureditev Ul. Pollaiuolo, ki bo z jutrišnjim dnem spet odprta. Na željo krajanov bo po novem enosmerna (smer Ul. Set-tefontane proti Drev. Ippodromo, kjer bo obvezen zavoj v desno), pridobili pa so tudi pas za varen prehod pešcev. / TRST Četrtek, 25. aprila 2013 5 inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v fjk - Obeležili 60 let delovanja Zvesti vrednotam demokracije Predsednik Bertuzzi orisal razvejano dejavnost v prid poznavanju polpretekle zgodovine - Nagovora I. Furlaniča in župana Cosolinija Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK (IRSML FVG) je 20. aprila letos dosegel pomemben mejnik - 60. obletnico delovanja. Inštitut je v vseh teh letih omogočal pogled v preteklost in dogodke, ki so poročevalci časa, v katerem so nastali. Častitljivi jubilej so svečano obeležili včeraj dopoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer sta številno občinstvo nagovorila predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in župan Roberto Cosolini. Furlanič je po uvodnem pozdravu dejal, da se počuti, kot da bi bil v domačem okolju, saj je po izobrazbi zgodovinar. Župan Cosolini pa je v nagovoru izpostavil pomen in vlogo, ki jo je v šestih desetletjih odigral Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ob tem pa je pohvalil njegovo razvejano in neprecenljivo dejavnost. Izpostavil je tudi, da ima ta krajša slovesnost ob 60-letnici inštituta tudi simbolni pomen, saj želi izpostaviti številne vrednote, ki jih danes spoštujemo, in ki izhajajo prav iz odporniškega gibanja. Župan je tudi apeliral na občane in državljane, naj se ne distancirajo od politike in demokracije na sploh, izognil pa se ni niti omembi današnje gospodarske krize, ki bi lahko, kot je ugotavljal župan, prispevala tudi k povečanju nestrpnosti, ta pa bi lahko privedla tudi do organiziranega gibanja. Zahvalil se je inštitutu, ki je v vseh teh letih širil demokratične vrednote, ki so v današnjih časih še kako dobrodošle in zelo aktualne. Predsednik Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK Gian Carlo Bertuzzi je na svečanem srečanju v dvorani občinskega sveta obnovil dosedanje delo in današnjo vlogo ustanove kroma Zgodovinsko, kulturno in raziskovalno organizacijo je podrobneje predstavil predsednik Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK Gian Carlo Bertuzzi, ki je poudaril, da je njihov inštitut zakladnica pisanih, tiskanih, fotografiranih, na film ali video posnetih in kako drugače zapisanih dokumentov, ki so poročevalci časa, v katerem so nastali. Slavnostni govornik se je spomnil ustanoviteljev inštituta, med katerimi je naštel Carla Schiffrerja, Alberta Ber-tija, Antonia Fondo Savia in druge. Pri naštevanju imen pa se je predsednik ustavil tudi pri sodelavcih, kot so Marta Verginella, Milan Pahor, Nevenka Troha in številni lokalni zgodovinarji, ki so s svojimi raziskavami gradili osnovo za razumevanje sedanjosti. Slišali smo tudi, kakšno vlogo je inštitut imel v šestdesetih letih, ko so potekale preiskave o kriminalnih dejanjih v Rižarni. Naloga inštituta je takrat bila, da je izdelal seznam preživelih prič in pripravil dokumente, ki bi pomagali pri preiskavi, je razložil Bertuzzi in izpostavil tudi sodelovanje s sorodnima inštitutoma, kot sta denimo Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani in Center za zgodovinske raziskave v Rovinju. Govornik je omenil tudi vlogo, ki jo je njihov inštitut odigral v deželnem šolskem sistemu. Območje delovanja inštituta se je z leti širilo na širšo regijo, je tudi povedal predsednik ter opisal bogato publicistično dejavnost, med katero sodi tudi revija Qualestoria. Pozabil pa ni omeniti niti bogate knjižnice, v kateri hranijo skoraj 30 tisoč knjig, s poudarkom na regionalni, italijanski in mednarodni sodobni zgodovini. Obširno analizo dela zgodovinskega inštituta je Gian Carlo Bertuz-zi zaključil z željo, da bi inštitut še naprej ohranjal svoje poslanstvo in da bi kljub finančnim rezom, katerim se tudi oni niso izognili, nadaljeval s svojim raziskovalnim in znanstvenim delom. (sč) Most z Egiptom Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi se je odzvala na povabilo Federacije arabskih pristanišč in se v Alek-sandriji v Egiptu udeležila njene skupščine. Kot edina predstavnica evropskih pristanišč, je Monassijeva med drugim spodbudila krepitev prometa med Italijo in Egiptom, hkrati pa skušala uveljaviti vlogo tržaškega pristanišča kot partnerja v zelenjadnem sektorju. Diego spet predsednik konservatorija Tartini Odvetnik Mario Diego je bil potrjen na čelu tržaškega konservatorija G. Tarti-ni. Diego bo predsedoval konservato-riju še tri leta do leta 2016, prvi mandat pa je začel leta 2010. Njegovo ime je podprl minister za izobraževanje Francesco Profumo. Muzeji danes odprti Tržaška občina sporoča, da bodo danes in 1. maja vsi pomembnejši muzeji in kulturni spomeniki odprti obiskovalcem. Danes bosta Rižarna in grad sv. Justa odprta od 9. do 19. ure, prav tako nekateri muzeji z izjemo orientalskega muzeja in muzeja Mor-purgo, ki bosta zaprta. Znanstveni muzeji (muzej morja in akvarij, botanični vrt, naravoslovni muzej) bodo odprti med 10. in 18. uro. Vabljiva znanost Znanstveni imaginarij v Grljanu, ki sicer deluje ob nedeljah, bo zaradi prazničnega dne odprt tudi danes od 10. do 20. ure. Ob znanstvenih igricah ponujajo razstavo Altromare - podvodno križarjenje na 7 velikih ekranih in obisk planetarija. ob dnevu osvoboditve - Osrednja slovesnost v Rižarni V hvaležen poklon V Rižarni bo danes ob 11. uri potekala tradicionalna svečanost ob dnevu osvoboditve, dnevu zmage nad nacifašizmom. Po običajnem polaganju vencev in verskih obredih (katoliškem, judovskem, grško-pravo-slavnem, srbsko-pravoslavnem in evangeličanskem), bosta za mikrofon stopila tržaški župan Roberto Cosolini (njegov govor bo preveden tudi v slovenščino) in njegov zgoniški kolega Mirko Sardoč. Prisotni bodo lahko tudi prisluhnili branju pričevanja Iolande Marchesic, ki je preživela taborišči Auschwitz in Hirtenberg (Mauthausen), ter izkušnjam udeležencev projekta Vlak spomina, ki so pred nedavnim obiskali Auschwitz. Ob koncu uradne slovesnosti se bodo vsem žrtvam nacifašističnega terorja s pesmijo poklonili pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob prazniku osvoboditve danes ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornika bosta Adriano Du-gulin, predsednik Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca in Renato Kneipp, sindikalist CGIL. Sodelujejo tudi Marjetka Po-povski in Moški pevski zbor Lopar pod vodstvom Vlada Korošca. Padle za svobodo bo danes, ob 68-le-tnici osvoboditve, počastila tudi delegacija krožka Kras - Altipiano »Giuliano Goat« Stranke Komunistične Prenove. Vence bo položila k spomenikom padlim za svobodo proti nacifašizmu, ki so postavljeni na vzhodnem delu Krasa s sledečim urnikom: ob 8.30 na Opčinah (v sodelovanju z VZPI-ANPI), ob 8.45 v Trebčah (v sodelovanju z VZPI-AN-PI), ob 9. uri na Padričah (v sodelovanju s kulturnimi društvi Skala in Slovan), ob 9.15 v Gropadi (v sodelovanju s kulturnimi društvi Skala in Slovan), ob 9.30 v Bazovici. Miljska občinska uprava bo svoje padle počastila danes na Trgu Marconi. Ob 8.45 bo položila venec k spomeniku Luigija Frausina (v dvorani občinskega sveta), ob 9. uri pa je predvidena krajša slovesnost s pozdravom miljskega župana Neria Nesladka ter Flavie Demarchi, Nadie Chelli in Jurija Vo-dopivca. Sprevod bo nato krenil proti milj-skemu spomeniku padlim v NOB; ob zaključku slovesnosti bosta zbor Jadran in zbor Aida zapela nekaj priložnostnih pesmi. Sekcija VZPI-ANPI Dolina Mačko-lje Prebeneg in Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik prirejata spominsko svečanost ob 68. obletnici osvoboditve danes ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Osrednja govora bosta podala istrski književnik in publicist Milan Rakovac ter tržaška časnikarka in zgodovinarka Claudia Cernigoi. Sodelovali bodo Pihalni orkester Breg pod vodstvom Edvina Križmančiča, Moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič, tabornice in taborniki Rodu Modrega vala ter fantovska in dekliška dolinske Majence. Devinsko-nabrežinska občinska uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI bo danes polagala vence k spomenikom padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 pri nabrežinskem županstvu, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.05 v Vižovljah, ob 8.10 v Ce-rovljah, ob 8.15 v Mavhinjah, ob 8.25 v Preč-niku, ob 8.40 v Trnovci, ob 8.45 v Prapro-tu, ob 8.55 v Šempolaju, ob 9.10 v Križu in ob 9.15 spet v Nabrežini. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na na-brežinskem trgu krajša spominska svečanost, pri kateri bodo sodelovali nabrežinska godba na pihala, slavnostni govor pa bo podal novinar Dušan Kalc. Slovesnost se bo zaključila s skupnim zborovskim nastopom pod vodstvom Janka Bana in spet z melodijo nabrežinskih godbenikov. Kriška sekcija VZPI-ANPI vabi v okviru proslave ob dnevu osvoboditve na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče« jutri ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Pri slovesnosti bo sodeloval harmonikar Miha Grmek Seražin. V Ljudskem domu na Pončani bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Il fuoco del-la rivolta. Torce umane dal Maghreb all'Eu-ropa« avtorice Annamarie Rivera. Občina Trst in mestni muzeji vabijo v jutri ob 17.30 v Rižarno na odprtje razstave Projekt evtanazija:pokončajte invalide!, ki jo je postavil Giovanni De Martis iz združenja Olokaustos. Razstava osvetljuje nacistično evgenetsko politiko, ki je težila k ustvarjanju »čiste« rase in k odpravi »nenormalnih« oseb. Na fotografijah v smeri urnega kazalca: malčki OŠ Finžgar na pokopališču v Barkovljah, polaganje venca združenj VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA k obeležje v Ulici Ghega, kjer so nacisti leta 1944 obesili 51 nedolžnih, ter delegacija občin Trst in Milje ob spomeniku miljske partizanke Alme Vivoda v Ul. Pindemonte (FOTO KROMA) 6 Četrtek, 25. aprila 2013 TRST / rižarna - Napisal in predstavil ga je Tristano Matta Priročnik za spoznavanje mnogim neznanih grozodejstev Rižarna pri Sveti Soboti ostaja še vedno kočljiva vsebina v zgodovinarskih krogih. V povojnem času vse tja do končne obtožnice v procesu iz leta 1976 so bili grozodejstva in poboji znotraj njenih zidov dalj časa zamolčani in potisnjeni v skoraj popolno pozabo. Zgodovinarji so nato, predvsem po zaslugi dokumentacije iz takratnega procesa, poskrbeli za izdajo številnih del, ki pa so širši publiki težko dostopna, včasih pa tudi težko berljiva. Takega mnenja je predvsem Tristano Matta, avtor knjige Il lager di San Sabba - Dall'ocupazione nazista al processo di Trieste (Koncentracijsko taborišče pri Sveti Soboti -Od nacistične okupacije do tržaškega procesa). Zgodovinar in raziskovalec pri Deželnem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Fur-laniji-Julijski krajini, je v torkovem predstavitvenem srečanju publikacije v Rižarni poudaril potrebo po čim lažjem in dostopnem razumevanju tedanjih dogodkov. Delo je v svojem uvodnem nagovoru pohvalil tudi zgodovinar Fabio Todero, ki je med drugim poudaril, da zgodovinska literatura naših krajev potrebuje več podobnih in lažje berljiv del, kjer bi lahko bralec bolje razumel, zakaj so se v Trstu nacistični vrhovi odločili za delovanje takega uničevalnega in zločinskega aparata. Matta pa svojo knjigo, ki je izšla pri založbi Beit, pojmu- je tudi kot dragoceno orodje ozaveš-čanja. To se ob ideoloških predsodkih in negacionističnih tezah zoperstavlja tudi ekonomskem udaru, ki hromi založnike in posledično izdajanje nujne in potrebne strokovne literature. Predstavitvi Mattove knjige je sledil še voden ogled fotografske razstave v priredbi Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK, Zgodovinskega odseka NŠK, tržaškega Združenja bivših deportirancev in tamkajšnjega muzeja o pričah, sodnikih in gledalcih procesa iz leta 1976. Ogled je vodila zgodovinarka in hkrati kustosinja razstave Dunja Na-nut, za katero je razstava enkraten način ovrednotenja celotnega fotografskega gradiva o Rižarni. Tu dobijo obraz tudi glavna obtoženca procesa: August Dietrich Allers in Joseph Oberhauser. Nacistična zločinca nista nikdar odslužila predvidene zaporne kazni. Dietrich je umrl že pred procesom, Oberhauserja pa Nemčija ves čas po procesu do njegove smrti leta 1979 ni izročila italijanskim oblastem. Poleg Allersa in Dietricha so na ogled tudi portreti in pričevanja ključnih prič pravnega postopka. Med njimi sta tudi sodnik Sergio Serbo in Albin Bubnič, novinar Primorskega dnevnika, ki je veliko prispeval pri zbiranju pričevanj preživelih, kot so bili Paolo Sereni, Maria del Monte, Franc Širčelj ter mnogo drugih. Ogled razstave bo možen vse do 2. junija. (mar) Levo srečanje ob predstavitvi nove publikacije, zgoraj ogled dokumentarne razstave kroma Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 25. aprila 2013 MARKO, DAN OSVOBODITVE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 18.43 in zatone ob 5.02 Jutri, PETEK, 26. aprila 2013 MARCELIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. [13 Lekarne Četrtek, 25. aprila 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. Od petka, 26., do sobote, 27. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Trst — ^annbeim — Trst Na tržaškem konservatoriju Giuseppa Tartinija je v soboto, 20. aprila, diplomirala iz zborovskega dirigiranja in kompozicije 5Tfira ^abjan Z dirigiranjem mešanega zbora Furlanije - Julijske krajine je prepričala komisijo in navdušila prisotne. Veliko takih uspehov ji želijo vsi domači H Čestitke Ob pomembnem življenjskem jubileju iskreno čestitajo RINALDU ČAČU in mu želijo še mnogo lepega Zadruga Lonjer Katinara, KK Adria, SKD Lonjer Katinara. V Repnu se Lana veseli, ker bratca ARINA v naročju drži. Čestitamo staršema Katji in Markotu, novorojenčku pa želimo vso srečo. Teta Elena in stric Silvano. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nel-la casa«. CINECITY - 15.10, 17.30, 19.45, 22.10 »Attacco al potere«; 15.35, 17.40, 20.00, 22.10 »Scary Movie«; 15.40, 17.45 »I Croods«; 15.50, 18.40, 21.40 »Oblivion«; 16.00, 17.45, 18.50, 20.40, 21.40 »Iron Man 3«; 15.20, 18.10, 21.00 »Iron Man 3 3D«; 20.00, 22.10 »Le streghe di Salem«; 15.40 »Le avventure di Taddeo Jones«; 19.00, 21.20 »The Rolling Stones: Crossfire Hurricane«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Kiki consegne a domicilio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco al po-tere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcuno da amare«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 21.10 »Film, da te kap 5«; 20.25 »G.I. Joe 2«; 16.00, 18.40, 21.15 »Iron Man 3«; 17.55, 20.30 »Iron Man 3 3D«; 15.35, 18.10, 20.45 »Pozaba«; 16.15, 18.20 »Srečen za umret«; 16.05 »Zambezia 3D«; 18.50, 20.20 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Oblivion«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »Scary Movie«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »I Croods«; 19.15 »Passione sinistra«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le streghe di Salem«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Attacco al potere -Olympus has fallen«; Dvorana 3: 16.15, 18.45, 21.30 »Iron Man 3 -3D«; Dvorana 4: 18.15, 22.00 »Scary Movie 5«; 14.45, 16.30, 20.00 »Kiki consegne a domicilio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Viaggio da sola«; 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dija-ski.it). 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO različnih intonacij prodam. Tel. 3355387249. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb in kot gospodinjska pomočnica. Tel. št. 3387349701 (po 14. uri). IŠČEM sodobnejši traktor z varnostnim lokom, max 40 konjev in dodatno orodje. Tel. 348-8277935. OPREMLJENO STANOVANJE, 55 kv.m., v zasebni hiši nad Dolino, v bližini državne meje, dajemo v najem. Tel. št.: 333-4467226. POLETNE GUME znamke yokohama, 205-45 R16 in platišča iz aluminija, znamke OZ racing, prodam. Tel. 348-2693442. PRODAJAM čistokrvne mladiče pasme border collie stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. št.: 345-3331141. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM izvrstno domače ekstrade-viško oljčno olje iz dolinskega Brega. Tel. 339-1539753. PRODAM malo rabljen motor znamke moto guzzi v11, rosso mandello, po ugodni ceni. Tel. št.: 335-8168889 (ob uri obedov). STANOVANJE veliko 85 kv.m, delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-220729. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA CORETTI je odprla osmi-co v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Giorgio Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhi-njah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. št.: 040-200613. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Zi-gon. Tel. št.: 040-229198. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715. SiVince Tutto24 aprila 2013 Super Enalotto Št. 16 22 43 52 56 63 81 Nagradni sklad 1.093.850,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 42 dobitnikov s 4 točkami 5.083,79 € 1.241 dobitnikov s 3 točkami 443,35 € 17.808 dobitnikov z 2 točkama 18,53 € / TRST Četrtek, 7. aprila 2013 5 Sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg in Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik vabita na proslavo 25. aprila •b 17.00 v Dolini na Taborju slavnostna govornika: MILAN RAKOVAC CLAUDIA CERNIGOI sodelujejo: Ma|enca, Pihalni orkester Breg, Mešld pevski zbor Valentin Vodnik in taborniki RMV S Izleti 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040-327135. IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM - Združenja staršev Openskega ravnateljstva organizirajo v soboto, 4. maja, celodnevni izlet s parno lokomotivo po Bohinjski progi do Bleda s kosilom in animacijo (projekt Welfare Dežele FJK). Kdor bi si želel na izlet lahko pokliče na tel. št. 347-0473606 (Tamara) in 349-3595560 (Roberta). Ugodna cena. Še nekaj prostih mest! LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). Ü3 Obvestila TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. aprila, ob 12. uri nastop v Ri-žarni; v petek, 26. aprila, ob 20.30 pevska vaja na Padričah; v soboto, 27. aprila, ob 8.30 iz Padrič odhod avtobusov za nastop v Stožicah (za pevce), ob 11.00 iz Sežane (za tabornike in starše). Za gledalce pa bo odhod ob 14.45 iz Bazovice - pri Kalu, ob 15.00 iz Op-čin - parkirišče na križišču, ob 15.10 izpred Daneva (Opčine); v sredo, 1. maja, ob 17. uri koncert na Opčinah. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 26. aprila: ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem potopisno predavanje »Aotearoa« (Nova Zelandija), pripravil dr. Zvone Zigon; ob 20. uri izpred bara nočni tradicionalen pohod na Nanos ob polni luni, ki je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližje polni luni, po potopisnem predavanju. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi v petek, 26. aprila zaprti. KRU.T obvešča, da v petek, 26. aprila, bodo društveni prostori zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo v petek, 26. aprila, zaprta. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da vadba Pi-latesa v petek, 26. in v torek, 30. aprila, odpade. Naslednja vadba bo v petek, 3. maja, s poletnim urnikom od 19. ure dalje. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo 26. aprila, ob 18.00 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v petek, 26. aprila, tržaški urad zaprt. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 27. aprila, od 15. do 18. ure delavnici: »Ogrlice in zapestnice« v Briščikih št.77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Tridimenzijske sličice« v Naselju Sv. Mavra št. 124 (Se-sljan). Prost vstop. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.00 v kulturnem domu na Pro-seku. AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 347-4742793. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 18. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN vabi na delavnici Makramejčkanja, ki bosta potekali v Nabrežini v petek, 3. maja, od 17. do 19. ure in v soboto, 4. maja, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih (soba S. Radoviča). Vodila bo Elda Jercog. Info in vpis: +386 (0)40546600 (Elda) ali +39 349-6483822 (Mileva). SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgoniku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vinoteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi degustacije različnih vrst vin. Info in prijave do srede, 5. maja (največ 25 udeležencev), na: jes.sto-ka@live.com ali 349-0645406. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monru-pino.regione.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 3477423305 (Manuela), 340-1653533 (Valentina). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 0 Prireditve DANES, 25. APRILA, ob 18. uri v Kosovelovemu domu v Sežani prireja Združenje borcev za vrednote NOB Sežana osrednjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Program slavnostne prireditve, ki je namenjena vsem štirim občinam Krasa in Brkinov, bodo oblikovali člani Pihalni orkester Divača in Mešani pevski zbor Divača. Slavnostni govornik bo Milan Gorjanc, član predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije. Vstop prost. DANES, 25. APRILA, ob priliki 68. obletnice Osvoboditve, bo delegacija krožka Kras - Altipiano »Giuliano Goat« Stranke Komunistične Prenove položila venec, na spomenike padlim za svobodo proti nacifašizmu, ki so postavljeni na vzhodnem delu Krasa s sledečim urnikom: ob 8.30 na Opčinah (v sodelovanju z VZPI-ANPI); ob 8.45 v Trebčah (v sodelovanju z VZPI-ANPI); ob 9. uri na Padričah (v sodelovanju s kulturnimi društvi Skala in Slovan); ob 9.15 v Gropadi (v sodelovanju s kulturnimi društvi Skala in Slovan); ob 9.30 v Bazovici. Vabimo vaščane, da se množično udeležijo. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, bo danes, 25. aprila, polagala vence pred spomenike padlim. Urniki: 7.30 Županstvo; 7.40 Sli-vno; 7.50 Medja vas; 8.00 Devin; 8.05 Vižovlje; 8.10 Cerovlje; 8.15 Mavhinje; 8.25 Prečnik; 8.40 Trnovca; 8.45 Praprot; 8.55 Šempolaj; 9.10 Križ; 9.15 Na-brežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost: nastop nabrežinske godbe; pozdrav župana; priložnostni govor (Dušan Kalc); skupni zborovski nastop pod vodstvom Janka Bana; zaključni nastop na-brežinske godbe. LJUDSKI DOM v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24, vabi danes, 25. aprila, od 13. ure dalje na tradicionalni praznik ob Dnevu osvoboditve. SEKCIJA ANPI - VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg in SKD Valentin Vodnik prirejata spominsko svečanost ob 68. obletnici Osvoboditve danes, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku Padlim v NOB na Taborju v Dolini. Slavnostna govornika: Milan Rakovac in Claudia Cernigoi. Sodelujejo: Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV in Majenca Dolina. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ vabi danes, 25. aprila, ob 12. uri na tradicionalni koncert v Rižarno. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo danes, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB« iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob prazniku Osvoboditve danes, 25. aprila, ob 10.00 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca (Istrska ul. 192). Slavnostna govornika: Adriano Dugulin, predsednik Združenja in Renato Kneipp, sindikalist CGIL. Sodelujejo Marjetka in MPZ »Lopar« pod vodstvom Vlada Korošca. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI, v okviru proslave osvoboditve, vabi na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče« v petek, 26. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu. Sodeluje harmonikar Miha Grmek Seražin. Razstava bo na ogled v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do vključno srede med 18. in 20. uro. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu na Adriatici, Ul. S. Lazzaro 13, v petek, 26. aprila, 9.00-18.00 in v soboto, 27. aprila, 10.00-12.30. PARTIZANSKI POHOD V soboto, 27. aprila, bo potekal partizanski pohod v Avberju. Zbor ob 9.uri na turistični kmetiji Francinovi, ob 10.uri izpred cerkve odhod na 15 km dolgo pot z vmesnimi postanki v Kazljah in na Grahovem Brdu (zakuska, poku-šina dobrot in partizanski miting). Zaključek v Avberju s partizanskim golažem in ogledom dokumentarnega filma Kraška dediščina Marjana Miklavca. Prijave in informacije o ceni po e-mail: edi.fabjan@gmail.com ali po tel. 041-660561 in tel. 041-724 907 (Vasja Birsa). BOLJUNSKA ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM - Boljunec prirejata v nedeljo, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Mladinskega Doma, potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni. PRVOMAJSKI PRAZNIK POD ŠOTOROM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: v nedeljo, 28. aprila, ob 15.00 odprtje kioskov in razprava »Je Italija še na delu osnovana demokratična republika?«, ob 17.00 koncert glasbene skupine - Delavk iz riževih polj »Le mondine di Novi«, sledi ples s skupino Nebojsega; v sredo, 1. maja, ob 14.00 odprtje kioskov, ob 16.00 prvomajski pozdrav, ob 17.00 koncert TPPZ P. Tomažič, Dirty fingers in Kraških ovčarjev. SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina - vabi na premiero igre Mojca Po-krajculja (režija Nicole Starc, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 28. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013: v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorgani-zaciji SKD Igo Gruden. BDS SLOVENIJA IN SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine, vabita na otvoritev fotografske razstave o Palestini »Tu ostanemo« v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 prirejata v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri otvoritev fotografske razstave »Mario Ma-gajna - fotograf svojega časa« in ogled filma o liku nepozabnega fotografa. Vabljeni. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ - vaške organizacije iz Bazovice vljudno vabijo na pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Ob 21.00 pri Kalu, prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak pohodnik prejme novo priložnostno izkaznico z žigom. Ob 21.30 štart pohoda z vodičem. Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Nato, vsi vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala Prvomajska Tur-bolfolk fešta. GLAS HARMONIKE - KD Fran Ventu-rini vabi godce in vse, ki ljubijo ljudsko in narodno-zabavno glasbo, na Mednarodno ne-tekmovalno revijo godcev na diatonično harmoniko. V sredo, 1. maja, ob 15.00 v centru A. Uk-mar - Miro pri Domju. PRVOMAJSKI PRAZNIK v Podlonjer-ju v sredo, 1. maja: ob 13. uri tradicionalno prvomajsko kosilo, zvečer ples s skupino The Bob O'Lones, govor pokrajinskih tajnikov SKP in SIK. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju z Odborom za postavitev spomenika padlim v Gabrovcu, krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi, vabi v soboto, 4. maja, ob 19. uri na spominski pohod iz Zgonika v Gabrovec, kjer bo ob 21.00 nastopil MePZ Rdeča zvezda; v nedeljo, 5. maja, svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-le-tnice postavitve spomenika v Gabrov-cu. Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno, ob 17.00 osrednja proslava pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, Godbeno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 4. maja, celovečerni koncert Primorskega Akademskega zbora Vinko Vodopi-vec ob 60-letnici delovanja. Dirigent Primož Malavašič. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob strica Angela Carlija daruje Suzana z družino 75,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na dragega prijatelja Angela Carlija daruje Berta Carli 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče. Namesto cvetja na grob Angela Carli-ja daruje Aldo Ban 25,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče. Namesto cvetja na grob Angela Carli-ja darujejo Orlanda, Damjan in Davor 15,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Angela Carlija daruje Eda 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na drago Majo Kokorovec darujejo Dolenčevi iz Devinščine 50,00 evrov za športno društvo Polet. V spomin na svakinjo in teto Julko Mi-lič vd. Škabar darujejo Žigonovi 50,00 evrov za osnovno šolo Alojza Gradnika na Repentabru. V spomin na Milko Žagar, Alojza Kal-ca in Stanka Grgiča darujeta Slavica in Karlo 70,00 evrov za obnovitev večnamenskega sedeža Gozdne zadruge na Padričah. V spomin na Bianko Čok darujeta Anu-ča in Uči 20,00 evrov za ŠKC v Lo-njerju. V spomin na Mirandota Giacominija daruje Ada Pečar 20,00 evrov za MoPZ V. Vodnik. V spomin na drago teto Marto Brecel-li darujejo Marisa, Ketty in Sandra z družinami 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. + Zapustil nas je Miro Giovannini Žalostno vest sporočajo Claudia, Dani z Livio, svakinji Silvana in Laila ter vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 26. aprila, ob 12.30 v kapeli v Ul. Costalunga. Trst, 25. aprila 2013 Za dragim stricem Mirotom žalujejo Tanja, Maura in Manuela z družinami Ciao, stric Miro Marko Zadnji pozdrav Mirotu Erika, Sandro in Adi Zapustil nas je naš dragi Sergij Ota Žalostno vest sporočajo žena Ada, sin Pavel, vnuka Gabrijel in Milan ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 26. aprila, od 10.30 do 12. ure v ulici Co-stalunga. Žarni pogreb bo v petek, 10. maja, ob 12. uri na pokopališču v Dolini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 25. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Četrtek, 25. aprila 2013 TRST / kava s knjigo - Predstavili novo izvedbo priljubljene bralne akcije ssg - Srečanje z Lelo B. Njatin Primorci spet beremo Pravljice in kipi | Nenavadno razstavo so postavili ob Svetovnem dnevu knjige Predvčerajšnjim so po vsem svetu obeležili svetovni dan knjige, ki je med drugim posvečen opominjanju na upoštevanje avtorskega prava v povezavi s knjigami. Tega dne pa se je začela tudi akcija Primorci beremo, ki letos poteka že sedmo leto zapored v primorskih knjižnicah, v Trstu in Gorici pa bodo projekt izvedli četrto leto zapored. Projekt je namenjen promociji branja slovenskih avtorjev, spodbujali pa ga bodo do 11. novembra. V tem času bodo obiskovalci različnih primorskih knjižnic izbirali med 60 leposlovnimi deli. Več o tržaškem in goriškem delu projekta so zvesti obiskovalci literarnih matinej v Tržaški knjigarni lahko slišali na včerajšnjem srečanju Na kavi s knjigo. Knjižničarka Narodne in študijske knjižnice Trst Ksenija Majovski je zbranim razložila, da se je lanskoletne akcije pri nas udeležilo 66 bralcev, bralno značko pa je uspešno opravilo 44 bralcev. Te številke pričajo o uspešnosti akcije, saj je odziv vsako leto večji. Letos bodo bralci lahko izbirali med 52 proznimi naslovi in 9 pesniškimi zbirkami slovenskih sodobnih avtorjev in klasikov. Na včerajšnjem srečanju je knjižničarka izpostavila nekaj zanimivejših naslovov, ki jih je razdelila v več sklopov. V prvi skop je Ksenija Majovski uvrstila avtorje in knjige, ki v tem letu obeležujejo kak jubilej. Pred 50-imi leti je umrl Bogomir Magajna, ki je napisal knjigo Oživeti obrazi. Stoletnico bo kmalu praznoval Boris Pahor, v ožji izbor pa so knjižničarke uvrstile njegovo knjigo Mesto v zalivu. V tem letu poteka tudi 150-letnica rojstva Ivana Trinka, ki je na- klasični licej f. prešerna Dijaki so spoznavali tudi moderno grščino V petek, 19. aprila 2013, smo na Liceju Franceta Prešerna obeležili zaključek že tradicionalnega tečaja moderne grščine. Za dijakinje drugega letnika klasične vzporednice oziroma 5. višje gimnazije smo namreč tudi letos organizirali deseturni tečaj za začetnike; dijaki in dijakinje tretjega in četrtega letnika oziroma 1. in 2. klasičnega li-ceja, ki so z učenjem moderne grščine začeli že lani, pa so sledili deseturnemu tečaju za nadaljevalce. Za finančno kritje pobude je poskrbela tržaška grška skupnost, ki skrbi za širjenje grške kulture v našem mestu, da bi ohranila spomin na svojo prisotnost. Med tečajem so se začetniki naučili marsikaj koristnega in vadili osnovne sporazumevalne vzorce: predstavitev, kupovanje v trgovini, naročanje v restavraciji, preživljanje prostega časa itd. Nadaljevalci so svoje znanje nadgradili in poglabljali ter uzaveščali grške izraze, ki so se povsem udomačili v italijanščini oziroma slovenščini in jih torej podoživljamo kot povsem "naše" (bodisi tiste iz vsakdanjika kot tehnično izrazje). Pogovor je stekel tudi o "mediteranski koine" oziroma o tistih izrazih, ki so v moderno grščino zašli iz latinščine, italijanščine, beneškega narečja, arabščine in iz drugih sredozemskih jezikov. Ure je lektorica prof. Anastasia Kouveli popestrila s krasnimi melodijami iz grške tradicije in nam razkrila marsikatero zanimivost o sodobni grški družbi in kulturi (izvedeli smo na primer, da so lastna imena, ki izhajajo iz antične mitološke zakladnice, še vedno zelo priljubljena, tako da na atenski aveniji ni težko srečati Afrodito ali Aresa). Ob zaključku srečanj so vsi dijaki uspešno opravili izpit in v petek na zaključni prireditvi prejeli diplomo o opravljenem tečaju. Ob tej priložnosti smo se ravnateljica zavoda prof. Loredana Guštin in profesorice, ki smo sodelovale pri pobudi, prisrčno zahvalile lektorici prof. Kouveli in predstavnici grške skupnosti v Trstu prof. Marii Kassotaki za trud, strokovno znanje in navdušenje, ki jih vlagata v svoje delo. Prof. Kassotaki je v svojem nagovoru poudarila pomen tako imenovanih "manjših" jezikov, to je tistih, ki jih govori razmeroma majhno število govorcev. Prav ti jeziki, med katere sodi seveda tudi slovenščina, nas ne samo utrdijo v nacionalni zavesti, ampak nam tudi odpirajo pot v svet dela, saj so v Evropski uniji enakopravni, a jih pozna in obvlada le malo izvedencev. Za dijake klasične vzporednice je seveda učenje moderne grščine še posebno zanimivo, saj imajo možnost, da sledijo razvoju jezika v teku stoletij in praktično uporabijo svoje znanje stare grščine, brez katerega je učenje moderne precej težavnejše. Srečanje se je zaključilo z zakusko, saj sta naši učiteljici za nas pripravili več slastnih grških jedi, nazadnje pa smo se še zavrteli v ritmu tradicionalnih melodij iz različnih grških pokrajin ter seveda slovitega sirtakija. pisal delo Zamejski viharnik. 300-letnice tolminskega punta pa se bodo bralci lahko spomnili s pomočjo knjige Ivana Preglja Tol-minci. Okrogel jubilej letos praznuje tudi pesnik Marko Kravos, ki se bo v akciji Primorci beremo predstavljal z zbirko poezij Sol na jezik, mineva pa tudi 100-letnica rojstva pesnika in pisatelja Mateja Bora, ki se je podpisal pod zbirko Pesmi. Zanimanje za branje slovenskih avtorjev bodo knjižničarke spodbujale tudi z žanrskimi romani, še posebej s kriminal-kami, ki jih v zadnjem času slovenski avtorji zelo radi pišejo. Iz seznama je Ksenija Ma-jovski izpostavila kriminalki Obsedenost v času krize Avgusta Demšarja in Truplo ob progi Toneta Freliha. Za ljubitelje biografskih del bo ravno pravšnja čudovita knjiga Vesne Milek, ki je v delu Cavazza opisala življenje in delo slovenskega gledališkega in filmskega igralca, ki ni klonil niti pred najhujšimi osebnimi tragedijami. Na seznamu sta se znašli še dve zanimivi knjigi; Samo Ru-gelj je napisal delo Delaj, teci, živi, Zoran Predin pa knjigo Druga žena v haremu. Bralci bodo lahko brali še druge zanimive zgodbe, na seznamu knjig pa so se znašla tudi dela številnih sodobnih avtorjev, med katerimi naj omenimo Janjo Vidmar, Gorana Vojnoviča ... Tudi letos bodo v akciji lahko sodelovali vsi, ki so starejši od 15 let. Do konca bo projekt pripeljal tisti, ki bo prebral in oddal bralna znamenja za vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko. (sč) Lahko samo likovna dela ilustrirajo književnost? V našem vsakdanu smo vajeni na tovrstno razmerje, razstava cikla pravljic Življenjski krog slovenske pisateljice Lele B. Njatin v Foyerju Slovenskega stalnega gledališča, ki so jo odprli v torek zvečer ob priložnosti Svetovnega dneva knjige, pa postavlja na glavo to ustaljeno gledanje. Po uvodnem pozdravu umetniške vodje SSG Diane Koloini je na torkovem večeru Lela B. Njatin sama spregovorila o sebi, razstavljenih delih in o tem, kako je zamisel sploh nastala. V Kočevju, na Trgu sv. Jerneja, stoji nasproti hiše, kjer se je rodila, kip Deklica s piščalko Stanislava Jarma. Kar je še dodatno zanimivo za nas in naše kraje, je dejstvo, da si lahko na trgu v Boljuncu ogledamo kopijo Deklice s piščalko, saj jo je umetnik osebno podaril Občini Dolina. Žal pa kipe doleti večkrat ne ravno rožnata usoda: z minevanjem let padejo polagoma v pozabo, ljudje hodijo mimo njih, kot da sploh ne bi obstajali, enostavno jih prezrejo. Lela B. Njatin se je hotela tako na ustvarjalen in oseben način pokloniti poleg Deklici s piščalko tudi še dvema drugima modernističnima skulptu-rama, ki so zaznamovale njeno življenje, in sicer kipu Prometej Stojana Batiča na Tartinijevem trgu v Piranu in vodnjaku Jožeta Plečnika ob Rož-novenski cerkvi v Kranju. Ob vsakem izmed omenjenih je tako za krajši čas stala pripadajoča pravljica: Deklica s piščalko, Prometej ter Umetnik in ptič. Ljudje so se spet ustavljali pri skulpturah in imeli možnost jih opazovati z novimi očmi. Hkrati pa so razstavljena dela dokaz, kako se lahko literarna in likovna umetnost prepletata na mnogoteri zanimiv in inovativen način. Ni torej nujno, da literatura obstaja le znotraj knjig, lahko zaživi še v številnih drugih oblikah. To je tudi razlog zakaj Lela B. Njatin pravljic ne namerava objaviti v tiskani obliki. Posvečene so kipom in to je njihov glavni namen. Kako je avtorici uspelo vzbuditi zanimanje za vse to, pa lahko razberemo tudi iz anekdote, ki jo je povedala navzočim. Ko so v jutranjih urah razstavo predstavili otrokom, jih je Lela B. Njatin vprašala, zakaj po njihovem mnenju deklica v pravljici nima obleke? Otroci pa so odgovorili, da ni oblečena, ker je svobodna. To pa je ravno bistvo ustvarjalne sporočilnosti: umetnost je svoboda! (vpa) dolina - Osnovna šola Prežihovega Voranca Učenci hvaležni Zadružni kraški banki za majčke z metuljčkom Predstavnik ZKB Adriano Kovačič med učenci dolinske šole Učenci in učitelji osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline smo se na prireditvi, ki se je ob prisotnosti staršev in didaktične ravnateljice Fiorelle Benčič odvijala v šolskih prostorih pred velikonočnimi prazniki, gostili gospoda Adriana Ko-vačiča, predstavnika Zadružne kraške banke. Šolski zbor je pozdravil vse navzoče z ubranim petjem, prvošolci pa so se predstavili s kratkim in prisrčnim prizorčkom. Na srečanju smo se gospodu Kovačiču zahvalili, da se je Zadružna kraška banka odzvala prošnji in s prispevkom omogočila šoli nakup majčk s svojim razpoznavnim znakom - metuljček na šmarnici, ki je simbol Prežihovcev. V teh letih so vsi učenci, ki so obiskovali in še obiskujejo dolinsko šolo, prejeli majčko tako z dolgimi kot s kratkimi rokavi. Oblečejo jo ob vsaki šolski prireditvi, ekskurzijah, tekmovanjih in nastopih. V začetku vsakega šolskega leta na šoli načrtujemo dejavnosti, ki presegajo okvire učno-vzgojnega dela znotraj šole. Takih oblik dela pa ne zmoremo samo z lastnimi sredstvi, zato smo pogosto prisiljeni, da iščemo pomoč pri zunanjih ustanovah kot je Zadružna kraška banka. Zahvaljujemo se upravnemu odboru, da je razumel naše potrebe in nam tudi tokrat priskočil na pomoč. Učenci in učitelji OŠ P.Voranc / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. aprila 2013 9 GLOSA Gordijski vozel je presekal Napolitano JoZe Pirejevec_ Ni mogoče reči, da bi bil prejšnji konec tedna v Italiji dolgočasen. Volitve novega predsednika republike so se prelevile v psih-odramo, da ti je jemalo sapo. Z vso zgovornostjo je udarila na dan notranja razbitost Demokratske stranke, nezmožnost Gibanja 5 zvezd, da se iz protestnega fenomena prelevi v konstruktiven politični dejavnik, in trdoživost italijanske desnice. Njen gospodar, Silvio Berlusconi, je še enkrat dokazal, da ima kot pristni maček sedem življenj. Še pred kratkim sem slišal, da ima v svojih rezidencah vedno pripravljen helikopter, ki naj ga popelje na varno v primeru možnega aresta. Danes triumfira v italijanski politični areni. Gordijski vozel je bil tako zapleten, da ga je moral presekati Giorgio Napolitano z odločitvijo, da kandidira še za en mandat. Ko je v soboto prišla novica o tem, se mi je stari gospod resnično zasmilil. Že dolgo je bilo jasno, da komaj čaka oditi iz kvirinalske palače in se posvetiti vnukom. Toda, da reši domovino pred propadom, je sprejel žrtev in se sprijaznil z idejo, da ostane v zlati kletki in nadaljuje z napornim delom krmarja v nevihti. Upam, da se bodo razmere v naslednjih mesecih toliko uredile, da bo lahko odstopil še pred koncem sedemletnega mandata. Če to lahko stori papež, lahko tudi predsednik republike. Ko sem poslušal Napolitanov govor, s katerim je napovedal svojo ponovno kandidaturo, sem pomislil, kako zmotna je teza, da posameznik v zgodovinskem dogajanju ni pomemben, češ da vse pogojujejo globalni družbeni odnosi in procesi. V resnici gre za interakcijo obeh omenjenih dejavnikov, pri čemer je pogosto prav osebnost tega ali onega politika tista vzmet, ki daje razvoju, v katerega smo vpeti, pozitiven ali negativen zagon. Prej negativen, saj se na politični sceni ne- redko pojavijo ljudje s patološkimi in celo kriminalnimi potezami. Pomislimo samo na Hitlerja, Mussolinija in na Stalina. Ali, čeprav v milejši obliki in z ne tako usodnimi posledicami, konservativci, kot na primer Margaret Thatcher, Robert Reagan in George W. Bush. Včasih pa se vendarle zgodi, da v krizni situaciji pride na oblast človek z vrednotami, ki jih je zmožen tudi udejanjiti. Takšen je bil na primer Franklin Delano Roosevelt, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja rešil Ameriko iz gospodarske krize s svojim »new dea-lom« , in takšen je Giorgio Napolitano. "New deala" sicer nima v rokavu, morda pa bo s svojo avtoriteto vendar prisilil prepirljive italijanske parlamentarce, da sprejmejo vsaj najpotrebnejše reforme, v prvi vrsti spremenijo sedanji "svinjski" volilni zakon. Do Napolitana sem imel v preteklosti nekajkrat kritičen odnos. Zaradi svoje kar-dinalske uglajenosti in kurijalne govorice se mi je zdel atipičen komunist, obenem pa me je pred leti neprijetno presenetil z znamenitim govorom ob dnevu spomina na istrske begunce in fojbe, ki je bil nenavadno nacionalistično ubran. Treba je seveda priznati, da je v naslednjih letih zaigral na drugačne strune in da je z bivšim slovenskim predsednikom Danilom Türkom vzpostavil prijateljski dialog, ki je brez dvoma prispeval k izboljšanju odnosov med našim in italijanskim narodom. Ta zmožnost spremeniti svoja stališča in jih revidirati v luči novih spoznanj, se mi zdi značilna za Giorgia Napolitana. Svojo politično kariero je začel kot član fašističnega mladinskega gibanja, se nato prelevil v komunista Togliattijevega kova in končno v socialdemokrata. Skratka, je človek, ki zna prisluhniti zahtevam trenuka in govorici zgodovine. S ponovno kandidaturo je to lastnost še enkrat dokazal. VREME OB KONCU TEDNA Z južnimi tokovi bolj vlažen zrak Darko Bradassi Od jutrišnjega večera se bo začela udejanjati nova vremenska sprememba, ki bo deloma podobna tisti ob koncu preteklega tedna, za katero so sicer nekateri iz muhe delali slona. Teoretični izgledi so res bili nekoliko zavajujoči, vendar ne gre prezreti dejstva, da v pomladnih mesecih vremenska spremenljivost včasih izneveri še najbolj točne matematične izračune, kar smo med drugim deloma pričakovali in napisali. Vpliv hladnega višinskega jedra, ki se je spustilo nad Tirensko morje in nato nad osrednje predele italijanskega polotoka, je bil v soboto in nedeljo za naše kraje le obroben, medtem ko se je nekoliko povečal v ponedeljek, ko se je vreme občutneje poslabšalo. Tokrat gre od zahoda za novo popuščanje zračnega tlaka ob spuščanju atlantske višinske doline nad zahodno Sredozemlje. Nad Pirenejskim polotokom se bo višinska dolina poglabljala in bo z južnimi tokovi od petka izpodrivala proti nam povečini bolj vlažen sredozemski zrak. Glavnina dogajanja bo tudi tokrat zahodno od nas, kajti višinska dolina se ne bo uspela v celoti prebiti do naših krajev, ker jo bo na vzhodu v glavnem uspel zaustavljati višji zračni tlak nad Balkanom. Njen vpliv bo zato pri nas le obroben in bo le prehodno - verjetno zlasti v sobotnih večernih urah in v noči na nedeljo - nekoliko bolj občuten. Južna vremenska slika pa nam bo prinesla precejšnjo spremenljivost. Najbolj neugodna bo za severne predalpske in alpske predele, kjer se bodo ob vznožju Alp kopičili oblaki in bodo padavine pogostejše, manj neugodna pa bo za južne predele in obmorski pas, kjer bo pihal okrepljen jugo, ki bo povzročal večjo spremenljivost. Če bi sodili le po matematičnih izračunih, padavin ne bi smelo manjkati, toda je tudi tokrat možno, zlasti za južnejše predele, da je pričakovana padavinska slika trenutno precenjena. Pretekle izkušnje dokazujejo, da je bilo ob tovrstnih vremenskih stanjih, ob siceršnji spremenljivosti in občasnih padavinah, zlasti ob morju tudi vsaj nekaj sončnega vremena in da je bilo dejansko poslabšanje nekoliko manjše od pričakovanj. Danes bo prevladovalo sončno in za ta čas toplo vreme, jutri čez dan pa se bo oblačnost že nekoliko povečala. Jutri zvečer bodo ponekod možne krajevne padavine, deloma lahko tudi v obliki posameznih ploh ali neviht. V soboto kaže na spremenljivo oblačnost z občasnimi krajevnimi padavinami, zlasti plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše v alpskih in predalpskih predelih. Ob morju bo lahko tudi nekaj jasnine. Zvečer bodo padavine verjetnejše in pogostejše ter močnejše. Nastajale bodo plohe in nevihte, kakšna izmed njih bo lahko tudi močna. V nedeljo zjutraj kaže na podobno vreme, že dopoldne pa na večjo spremenljivost in na postopne obseznejše razjasnitve. V nedeljo čez dan bo, kot kaže, prevladovalo precej jasno ali spremenljivo vreme. Tudi v soboto in nedeljo bo toplo, pihali pa bodo južni vetrovi. V ponedeljek in torek kaže na precej sončnega vremena, vendar ob občasni spremenljivosti. Zelo toplo bo. Na sliki: nad nami se še zadržuje anticiklon postojna - Pohod v Črno jamo V spomin na partizanski požig okupatorjeve zaloge bencina POSTOJNA - Predsednica krajevne borčevske organizacije Postojna Bruna Olenik je organizirala dva pohoda v Črno jamo, koder so šli v noči 22. na 23. april 1944 diverzanti Vojkove brigade zažgat sovražnikovo skladišče dragocenega bencina. Prvi pohod je bil organiziran v Postojnsko jamo, kjer so prodali 288 vstopnic za vlakec in nato so obiskovalci šli peš iz jame po stopnicah v Črno jamo. Udeleženci drugega pohoda pa so se podali s Titovega trga po Postojni do spomenika v Črni jami, kjer se je odvijala proslava v počastitev po- guma mladih partizanov. Slovesnosti je prisostvoval tudi še živeči partizanski diverzant Srečko Tu-šar. V lepem sončnem vremenu so lovci družine Črna jama udeležence pohoda postregli z odličnim divjačinskim golažem. Janez Posega je na slovesnosti med drugim povedal, da ima njihova lovska družina ime po tej akciji v Postojnski jami Črna jama, ki simbolizira pogumno dejanje mladih partizanov Vojkove brigade. Na praporu imajo zu-belj ognja, ki je švigal iz vhoda Postojnske jame. Na fotografiji z leve govornik Janez Posega, partizanski diverzant Srečko Tušar, predsednica ZZB Postojna Bruna Olenik ok Člani okteta Prijatelji iz Kočevja so ob himni zapeli še nekaj partizanskih pesmi. Organizatorji so pogrešali predstavnike občine, ki naj bi bili prisotni ob svojem občinskem prazniku. Občinski praznik si je Občina Postojna izbrala prav 23. april - dan, ko je minerski vod 31. divizije leta 1944 s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami. Obenem pa organizatorji pričakujejo, da se bodo prihodnje leto ob 70 letnici dogodkov ponovno zbrali še večjem številu. Olga Knez ljubljana - Po predpisih Evropske unije Slovenija in Hrvaška nista uspeli doseči dogovora o zaščiti kranjske klobase LJUBLJANA -Slovenija glede zaščite kranjske klobase s sosednjo Hrvaško ni uspela doseči dogovora, ga pa je dosegla z Avstrijo in Nemčijo. »Ministrstvo mora do 24. maja o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki se bo ponovno opredelila,« je dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Zidan. Meni, da bomo doživeli zaščito kranjske klobase.Zidan je mnenja, da so argumenti na strani Slovenije. V uradnem listu EU je bil februarja lani objavljen povzetek slovenske vloge za zaščito geografskega porekla kranjske klobase. »Potem smo dobili ugovor Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Ministrstvo je s strokovnimi službami uspelo doseči dogovor z Avstrijo in Nemčijo,« je danes ob robu izjave za javnost o srečanju z zadružniki v Ljubljani pojasnil minister. Slovenija in Avstrija sta dosegli predhodni dogovor o kranjski klobasi, ki bo zagotovil ustrezno zaščito tega mesnega izdelka na ravni EU, obenem pa omogočil proizvajalcem v Avstriji, da ob upoštevanju določenih pogojev lahko nadaljujejo s proizvodnjo njihovih proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo »kranjski. Avstrija bo lahko še naprej uporabljala tradicionalne nazive za tipe klobas Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer. Za te so na omenjenem gospodarskem združenju ocenili, da ni nevarnosti, da bi jih potrošniki zamenjevali za kranjsko klobaso. Za uporabo imena Krainer pa je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri proizvodnji mesnih izdelkov. Poleg tega je pomembno tudi, da se navedena imena ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščiteno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo. S tem je po navedbah ministrstva zagotovljeno, da se avstrijski proizvod Käsekrainer v Sloveniji ne more prodajati pod nazivom kranjska klobasa s sirom, kar bi lahko zavedlo potrošnika. Nasprotno pa bodo imeli slovenski proizvajalci možnost ime kranjska klobasa prevajati v vse jezike, vključno tudi v »Krai-ner Wurst« v nemško govorečih državah. (STA) 1 G Četrtek, 25. aprila 2013 KULTURA / tppz pinko tomažič - Pogovor z dirigentko Pio Cah pred sobotnim koncertom V Stožice ... Za svobodo, za kruh! V ljubljanski športni areni bodo s številnimi glasbeniki nastopili ob 18. uri - Pred nastopom bodo prejeli državno odlikovanje , al Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič se odpravlja v ljubljansko areno Stožice, kjer bo v soboto, 27. aprila, na dan 72. obletnice ustanovitve OF, ob 18. uri izvedel koncertni dogodek z naslovom Za svobodo, za kruh. Za tehnične zahteve mu bo v oporo servis metal skupine Rammstein, po številu prodanih vstopnic (nad 7000, še vedno pa so na voljo na spletni strani www.eventim.si oz. Petrolovih črpalkah) pa se lahko primerja s koncerti Madonne ali Stinga in pričakovanje za nov podvig jubilejnega programa obeta nepozabna doživetja. Dogodek sicer ni bil predviden v izvirnem načrtu, a je nastal na valu nepričakovanega odziva, ki ga je koncert ob 40-le-tnici ustanovitve zbora doživel v slovenski prestolnici. Partizanski zbor je s praznovanji ob pomembni obletnici ciljal visoko, izreden uspeh pa ga je upravičeno spodbudil, da je na osnovi povpraševanja začel ciljati še višje. V novo dogodivščino ga bodo pospremili vsi prijatelji, ki so z njim delili to izjemno koncertno in življenjsko izkušnjo, se pravi Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice zbora Kombinat, Jani Kovačič, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, duo Bakalina, Gojmir Lešnjak Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak-waves, Zaklonišče prepeva, taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica, Darko Nikolov-ski, Buldogi in Ksenija Jus. Zborovodkinja Pia Cah se z običaj -nim zanosom pripravljate na izkušnjo najbolj množičnega koncerta v celotnem nizu nastopov z mislijo na navdušujoče izkušnje zadnjih mesecev. Naši koncerti na tej strani meje in na Primorskem so bili vedno zelo uspešni, zato nismo imeli dvomov, da nam bo zvesta publika blizu tudi ob tej praznični priložnosti. Kar pa še zdaleč nismo pričakovali, je bila dvakratna ponovitev ljubljanskega ter- mina v Cankarjevem domu. Ko smo se dogovarjali za nastop v najpomembnejši koncertni dvorani slovenske prestolnice, smo pravzaprav upali, da jo bomo vsaj dostojno napolnili s publiko. Vest, da je bil prvi ljubljanski koncert takoj razprodan, je bila prava strela z jasnega; ko pa smo morali poskrbeti še za dodaten termin, so ravno tako pošle vse vstopnice. Zaradi povpraševanja so nam predlagali še tretji koncert, a se mi je v tistem trenutku zdelo res pretirano za pevce in sodelavce, ki so že vložili toliko časa in energij v ta velik projekt, seveda brez koncertnega "treninga" ki ga lahko ima profesionalec. Čemu pripisujete tak uspeh v Ljubljani? Prepričana sem, da je šlo za splet okoliščin. Politična situacija je bila v tistih dneh precej napeta, mi pa smo v goste prihajali s koncertom, ki govori o brezčasnih idealih in vrednotah, o uporu za boljšo prihodnost, o pravicah delavcev. Po našem koncertu so se začele javne demonstracije in protesti. Koncert v Stožicah zahteva »roc-kovsko« energijo ... Dokazali smo, da imamo kljub starostnemu razponu naše pevske zasedbe nek skupni, »rockovski« značaj, ki pride do izraza tudi v sodelovanjih, ki smo jih imeli z raznimi bendi. Ravno ta naša žanrska eklektičnost je na začetku nekoliko presenetila tako naše člane kot sorodne skupine, na koncu pa se je izkazalo, da so se vsi navdušili za ritme in zvoke, ki aktualizirajo pesmi osvobodilnega boja in jim dajejo nov lesk, sporočilo pa ostaja itak nedotaknjeno. Kakšni so občutki pred nastopom? Dirigentka TPPZ Pinko Tomažič Pia Cah na januarskem imenovanju Osebnosti Primorske 2012 kroma Adrenalin narašča iz dneva v dan! Upam, da bomo koncert izpeljali čim boljše, da ne bo tehničnih zapletov, da bomo vsi zdravi ... Počutim se kot mati pred rojstvom otroka! Ko sem na odru, pa pozabim na vse to, saj: mi smo tu ...vsi v borbo ... za svobodo, za kruh! Rossana Paliaga TPPZ-ju najvišje državno odlikovanje Zlati red za zasluge Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo v soboto, 27. aprila, ob 10.30, sprejel člane Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič (na fotografiji KROMA) v predsedniški palači v Ljubljani. Ob tej priložnosti jim bo na uradni prireditvi ob dnevu upora proti okupatorju vročil odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemen prispevek k utrjevanju slovenske nacionalne zaveti v zamejstvu, za ohranjanje izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture. To je Pahorjeva prva odločitev o podelitvi odlikovanja od začetka mandata. Po radiu in TV ... Na frekvencah Radia Trst A bo danes ob 8.30 na sporedu prvi del drugega koncerta ob 40-letnici TPPZ v Ljubljani z dne 1. decembra 2012; drugi del koncerta pa bo na sporedu 1. maja, ob isti uri. Na ta dan bo na TV mreži RAI3bis dokumentarec "Mi smo tu", ki ga je pred meseci posnela Špela Lenardič. književnost - Tržaški pisatelj med desetimi nominiranci Sosič v izboru za kresnika Pet velikih finalistov bo znanih 23. maja - V teh dneh na literarnem gostovanju v Španiji Roman Marka Sosiča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je bil uvrščen v ožji izbor desetih del, ki se bodo potegovala za nagrado kresnik. Nagrado od leta 1991 podeljuje časopisna hiša Delo, namenjena pa je najboljšemu romanu leta. Čez mesec dni bo žirija razglasila izbor petih finalistov, slavnostna razglasitev zmagovalca pa bo, kot že vrsto let, 23. junija - na kresno noč - na ljubljanskem Rožniku. Nagrajenec bo prižgal kresni ogenj in prejel nagrado v vrednosti 5.000 evrov. 55-letni tržaški pisatelj ni prvič med nominiranci za nagrado kresnik. Z obema svojima prejšnjima romanoma, Balerina, balerina (1998) in Tito, amor mijo (2006), se je namreč uvrstil celo v MLw MT :Marko Sosic XI Oif daieč jfriftajai peterico finalistov. Ali mu bo to uspelo tudi z romanom o tržaškem profesorju Ivanu Slokarju, romanom, ki je lani izšel pri ljubljanski Študentski založbi, bo znano 23. maja. Žiriji Delove nagrade za roman leta predseduje Miran Hladnik. Letos so člani žirije izbirali med 130 prispelimi deli; po Hladnikovih besedah, ki so jih objavili v včerajšnji izdaji dnevnika Delo, so bili žiranti soglasni, da devetdeset odstotkov le teh ne sodi v ožji izbor. Izbrana deseterica pa izstopa iz povprečja in prinaša nabor kakovostne literature: poleg So-sičevega romana jo sestavljajo še Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnoviča, Zahod jame Petra Rezmana, Sodba v imenu ljudstva Toma Podstenška, Da me je strah? nedavno preminule Maruše Krese, Trojke Milna Kleča, Igranje Stanke Hrastelj, Raclette Boruta Goloba, Mojstrovka Emila Filipčiča ter Sušna doba Gabrijele Babnik. Novica o Sosičevi uvrstitvi med nominirance je prišla v javnost ravno v dneh, ko se tržaški pisatelj mudi v Španiji. Na gostovanju, ki poteka v organizaciji Študentske založbe, raznih španskih kulturnih centrov in slovenskega veleposlaništva v Madridu, sodelujeta tudi pisateljica Mojca Kumerdej in pesnik Tomaž Šalamun. Ob svetovnem dnevu knjige so se (ali se še bodo) španskemu občinstvu predstavili v Madridu, Valencii in mestu Getafe. Gostovanje je uvedel torkov slovenski literarni večer v madridskem kulturnem centru Circulo de bellas artes, kjer vsako leto v tem obdobju poteka pestro literarno dogajanje, ki se ga udele- ži več tisoč ljudi. V njem izstopa neprekinjeno branje Cervantesovega Don Ki-hota v različnih svetovnih jezikih, ki se mu bodo pridružili tudi slovenski bralci in ga je letos uvedlo odprtje razstave grafik slovenskega ilustratorja Nikolaja Pirnata (1903-1948), ki so izšle v prvem celotnem slovenskem prevodu Cervan-tesovega romana Don Kihot, bistroumni plemič iz La Manče. Slovenski literati so gostovanje včeraj nadaljevali v Valencii, sklepni večer pa bo danes oblikoval Tomaž Šalamun s samostojnim pesniškim branjem v Centru poezije Jose Hierro Getafe v istoimenskem mestu Getafe. Šalamunova poezija je španskim bralcem že poznana, saj so njegove zbirke izšle že pri več španskih založbah. Mojca Kumerdej ima v španščino prevedene kratke zgodbe Materia oscura, ki so v prevodu Florencie Ferre leta 2012 izšle pri mehiški založbi Arlequin. Marko Sosič pa se bo predstavil z odlomkom iz romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, ki ga je v španščino prevedla Marjeta Drobnič. (pd) filmi@primorski.eu GREMO V KINO Razza bastarda Italija 2012 Režija: Alessandro Gassmann Igrajo: Alessandro Gassmann, Giovanni Anzaldo, Manrico Gammarota, Michele Placido in Nadia Ri-naldi Ocena: ★★★ Cilj očeta Romana je predvsem ta, da zagotovi sinu Niku boljši vsakdan. Vsaj boljši od tistega, ki ga doživlja sam, s tem da preprodaja mamila, dela za kriminal in mu je nasilje še preveč domač pojem. Roman je prispel pred leti iz Romunije in se ustavil v Latini. Mogoče najgršem italijanskem mestu, pravi režiser Alessandro Gassmann, tako grdem, da se mu je zdelo perfektno kot kulisa te turobne zgodbe. Sin Niku bi zelo rad bil tak kot njegovi prijatelji in kljub temu, da ima očeta zelo rad, o njem, njegovem delu in življenju noče govoriti z nikomer. Razza bastarda je filmski prvenec igralca Alessandra Gassmanna. V resnici se je sin slovitega Vittoria že preizkusil s sedmo umetnostjo, a od takrat so minila tri desetletja. Tisti film, Di padre in figlio, je bil dokumentarec in je pripovedoval prav o odnosu med njim, sinom Alessandrom in njegovim velikim očetom Vittoriom. Tokrat se njegova pripoved loteva podobnega odnosa, a seveda v povsem drugačnem okviru. Nadvse surova zgodba, ki ji pa ne manjka ironije, je črnobeli portret italijanskega predmestja in okolja, v katerem živijo priseljenci. Nekakšni geti moderne dobe, iz katerih je zelo težko oditi. Protagonist, Roman je prav Alessandro, ki si je za ta lik izposodil tudi rumunski naglas. Akcent, kot je sam obrazložil, ki se ga je naučil od nekaterih sodelavcev. Scenarij filma je povzet po gledališkem delu, ki ga je Gassmann režiral za Beneško stalno gledališče in z njim v prejšnjih dveh sezonah, zelo uspešno gostoval po vsej Italiji. Gassmannova filmska režija je obogatena s sliko Federica Shlatterja, ki načrtno pušča v polsenci vse obraze igralcev, tako, da se zdi, kot da gledamo črnobeli strip. / ITALIJA, SVET Četrtek, 25. aprila 2013 italija - Ljudstvo svobode dviga ceno, v Demokratski stranki marsikdo v dvomih Mandatar Letta: Vlada ne bo nastala za vsako ceno 11 RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je mandat za sestavo nove vlade včeraj poveril podtajniku Demokratske stranke Enricu Letti. Letta je mandat sprejel s pridržkom. »Ta vlada ne bo nastala za vsako ceno, ampak le, če bodo za to izpolnjeni ustrezni pogoji,« je po imenovanju dejal Letta. »Dal bom vse od sebe, da bi se to zgodilo, saj Italijani ne morejo več prenašati političnih igric,« je poudaril in obljubil, da se bo k predsedniku po posvetovanju s strankami o morebitni podpori vladi vrnil, »kakor hitro bo mogoče«. Danes se bo Letta, kot je napovedal, posvetoval z vsemi strankami, najprej pa se bo srečal z Ljudstvom svobode nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. Sicer pa se bo Letta kot premier osredotočil na spopad z visoko stopnjo brezposelnosti, boj proti revščini ter na institucionalne reforme. Poudaril pa je še, da si bo močno prizadeval za spremembo usmeritve na ravni EU. Evropske politike so namreč po njegovi oceni »preveč osredotočene na varčevanje, kar ne zadošča več«. Letta po italijanskih standardih pripada »mlademu rodu«, a je že pridobil »pomembne izkušnje«, je svojo izbiro pojasnil Napolitano. »Pot do vlade, ki jo država nujno potrebuje, je odprta,« je še poudaril 87-letni predsednik ter stranke znova pozval, naj pozabijo na ideološke delitve in v interesu države najdejo pot do sodelovanja. 46-letni Letta ima precej izkušenj z delom v vladi in velja za zmernega politika, ki bi lahko pripeljal skupaj stranke, da bi Italija dva meseca po volitvah le dobila vlado. V več italijanskih vladah je opravljal ministrsko funkcijo, med drugim je bil minister za evropske zadeve in za industrijo, od leta 2004 do 2006 pa je bil član Evropskega parlamenta. Letta, ki ga ocenjujejo za evrofila in predstavnika nove generacije v italijanski politiki, bo po pričakovanjih poskusil sestaviti veliko koalicijo med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode, ki naj bi ji bil naklonjen tudi predsednik Napolitano. V vladi naj bi sodeloval tudi sredinski blok pod vodstvom odhajajočega premiera Maria Montija. Da bodo ostali v opoziciji, so že napovedali v stranki Levica, eko- logija in svoboda ter v Gibanju petih zvezd Beppa Grilla, Severna liga pa je sporočila, da bo dokončno stališče do snujoče se vlade zavzela po srečanju z mandatarjem. Ljudstvo svobode je medtem dvignilo ceno za sodelovanje v vladi. »Levica ima predsednika republike, predsednika obeh vej parlamenta in zdaj še mandatarja za sestavo vlade. Zdaj je vrsta na nas. V vlado bomo stopili le, če bodo sprejete vse naše temeljne programske točke in če bo v njej naša stran močno zastopana,« je dejal vodja skupine v poslanski zbornici Renato Brunetta. Imenovanje Lette za mandatarja so pozdravili najvidnejši predstavniki Demokratske stranke, začenši s tajnikom v odstopu Pier Luigijem Bersanijem, a v resnici je veliko vprašanje, kolikšno podporo bo stranka zagotovila snujoči se vladi v parlamentu. Marsikateri demokrat bo pač težko prebavil »pretesno« sodelovanje s Silviom Berlusconijem. Mandatar Enrico Letta se je k predsedniku republike na Kvirinal pripeljal s svojim osebnim avtomobilom; gre za fiat ulysse ansa italija - Osumljen je davčne utaje Na ministra Grillija letijo obtožbe zaradi računov v tujini RIM - Odhajajoči minister za gospodarstvo Vittorio Grilli (na sliki) se je znašel v središču pozornosti italijanske javnosti, potem ko je časnik Il Sole 24 Ore poročal, da ima na bankah v tujini odprtih pet bančnih računov. Enega naj bi uporabil tudi za nakup luksuznega stanovanja v Rimu pod tržno ceno. Obtožbe proti ministru je sprožila njegova nekdanja žena Lisa Lowenstein, ki se z nekdanjim možem pravda zaradi imetja. Lowen-steinova trdi, da je Grilli z denarjem z enega od računov v tujini plačal tudi nakup stanovanja v luksuznem delu Rima, za katerega naj bi odštel 2,2 milijona evrov. Nekdanja žena ima menda tudi dokumente, ki dokazujejo, da je Grilli skoraj polovico obnovitvenih del v stanovanju plačal v gotovini in se s tem izognil plačilu davka na dodano vrednost. Obnova je bila sicer vredna okoli 642.000 evrov. Grilli bančnih računov v tujini ne zanika, poudarja pa, da je vse prijavil davčnemu uradu. Vztraja tudi, da je obnovitvena dela plačal na podlagi računov. »Nimam pa niti najmanjše ideje, kaj bi lahko počela moja žena,« je dodal. V zvezi s spornim stanovanjem je Grilli menda v registru prijavil, da ga je kupil za milijon evrov, čeprav si je za njegov nakup zagotovil hipotekarno posojilo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Ko je decembra ta škandal razkril Bloomberg, je Grilli zanikal izmikanje plačevanju davkov, premier Mario Monti pa ga je podprl. italija - Sinu Bossija kupil jahto Aretirali nekdanjega blagajnika Severne lige Francesca Belsita RIM - Finančni stražniki so priprli Francesca Belsita (na sliki), nekdanjega blagajnika stranke Severna liga, ki jo je lani aprila pretresel škandal poneverjanja denarja. Milansko tožilstvo ga obtožuje, da si je prilaščal denar, ki ga je stranka prejela od države kot povračilo volilnih stroškov. Z velikim delom tega denarja naj bi se okoriščali člani družine nekdanjega vodje Severne lige Umberta Bossija. Tako naj bi kupil jahto v vrednosti 2,5 milijona lir za Bossijevega sina Riccarda. Poleg Belsita so aretirali tudi njegovega zaupnika, dve osebi pa policija še išče, so včeraj sporočili milanski preiskovalci. Po izbruhu afere, pri kateri je šlo za nakupovanje diamantov in zlata, plačevanja najemnine nekdanjemu ministru stranke, sporne investicije v Tanzaniji in na Cipru ter za financiranje razkošnega življenja predsednika stranke Umberta Bossija, je slednji lani odstopil, Belsita pa so iz stranke izključili. francija - Po sprejetju v parlamentu Protesti proti zakonu o istospolnih porokah PARIZ - V Parizu so v torek zvečer, potem ko je parlament sprejel zakon o legalizaciji istospolnih porok, izbruhnile demonstracije nasprotnikov zakona. Posredovati je morala celo policija, ki je protestnike razgnala s solzivcem. Demonstranti so proti policistom metali petarde in steklenice, v odgovor pa je policija, ki je protestnike označila za zelo nasilne, uporabila solzivec. En policist je bil poškodovan, ko mu je v glavo priletela granitna kocka. Policija je pridržala 12 ljudi. Demonstranti so napadli tudi nekatere novinarje, ki so jih zmerjali s "kolaboracionisti". Demonstracije so bile tudi v nekaterih drugih francoskih mestih, za 26. maj pa je previden velik nacionalni protest proti zakonu. Francoski parlament je v torek dokončno sprejel zakon, ki legalizira poroke istospolnih partnerjev ter jim odpira pot za posvojitve otrok. Zakon mora podpisati še predsednik Francois Hollande in po pričakovanjih se bodo prvi istospolni pari lahko v Franciji poročili letos poleti. Že to soboto pa bo v Parizu prvi gejevski poročni sejem. Opozicija zakon spodbija pred ustav- nim svetom. Takoj po sprejetju v parlamentu so se namreč pritožili zaradi načina sprejemanja zakona po hitrem postopku. Ustavni svet bo imel za preučitev mesec dni časa, lahko pa se ta čas tudi skrajša na le en teden, če bo to od sveta zahtevala vlada. Hollande je dejal, da bo zakon podpisal takoj, ko ga bo potrdil ustavni svet. "Dotlej pa vse pozivam, naj bodo mirni, razumevajoči in spoštljivi, saj morajo zdaj vse sile usmeriti v to, kar je ključno, to pa sta gospodarski uspeh države in narodna enotnost," je dejal. Hollande je še poudaril, da je zakon v skladu z razvojem francoske družbe, ter dodal, da je prepričan, da bodo sčasoma nanj ponosni, saj je korak k več enakosti in svobode. V Franciji okoli 200.000 oseb pravi, da živijo v paru s partnerjem istega spola, kar je 0,6 odstotka vseh parov v državi. Eden od desetih parov pa živi tudi z otrokom. Medtem ko je bila v začetku postopka sprejemanja zakona večina Fran-cozovov naklonjena zakonu, zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je javnost razdeljena. (STA) V nasilju v Xinjangu na Kitajskem več mrtvih PEKING - V nasilju v nemirni kitajski pokrajini Xinjiang je življenje izgubilo 21 ljudi, med njimi 15 policistov in socialnih delavcev, so sporočile tamkajšnje oblasti. Do torkovega strelskega spopada je prišlo v okrožju Barc-huk, potem ko je policija zaradi suma posedovanja nedovoljenih nožev izvedla hišno preiskavo, poročajo državni mediji. Po navedbah tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunyinga je med žrtvami deset pripadnikov turško govoreče manjšine Uj-gurov, še dva pa sta bila v spopadih ranjena. Po prvih informacijah naj bi za nasilje bila odgovorna tolpa, ki je načrtovala izvedbo terorističnih napadov, je dejal Hua. S surovinami bogata provinca Xinjiang je pogosto prizorišče napetosti med devetmilijonsko turško govorečo manjšino Ujgurov in pripadniki kitajskega večinskega naroda Han. Kitajske oblasti odgovornost za nemire pripisujejo "teroristom", toda mnogi strokovnjaki trdijo, da kitajska vlada nima prepričljivih dokazov o terorističnih grožnjah, nasilje pa po njihovem izvira iz dolgotrajnega nezadovoljstva lokalnega prebivalstva. V območju evra omilitev posojilnih pogojev FRANKFURT - Le nekaj bank iz območja evra pričakuje, da bodo v prihodnjih mesecih zaostrile pogoje za kreditiranje, saj se njihov lasten dostop do sredstev izboljšuje, kaže raziskava Evropske centralne banke (ECB). V raziskavi, v kateri je sodelovalo 135 bank iz območja evra, jih le sedem odstotkov pričakuje zaostrovanje posojilnih pogojev. V prvem četrtletju je sicer pogoje kreditiranja zaostrilo sedem odstotkov bank, kar je manj kot v lanskem zadnjem četrtletju, ko je pogoje zaostrilo 13 odstotkov bank. Kot so pojasnili v ECB, omilitev kreditnih pogojev odraža nekoliko manjše zaznavanje tveganja, kot tudi stroškov bank. "Ne glede na manjše zaznavanje tveganja posojilodajalcev pa makroekonomska negotovost ostaja glavna skrb bank iz območja evra pri določanju njihove posojilne politike," so zapisali. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 35.234,43 € +352,86 SOD NAFTE (159 litrov) 100,31 $ +0,12 EVRO 1,3006 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. aprila 2013 valute evro (povprečni tečaj) 24.4 23.4 ameriški dolar 1,3006 1,2990 japonski jen 129,46 128,56 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,909 25,909 danska krona 7,4553 7,4541 britanski funt 0,85250 0,85165 madžarski forint 299,55 299,45 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7001 0,7005 poljski zlot 4,1367 4,1342 romunski lev 4,3495 4,3498 švedska krona 8,5885 8,5926 švicarski frank 1,2302 1,2219 norveška krona 7,6780 7,6775 hrvaška kuna 7,6065 7,6055 ruski rubel 40,9583 41,2270 turška lira 2,3476 2,3478 avstralski dolar 1,2659 1,2676 braziljski real 2,6318 2,6266 kanadski dolar 1,3345 1,3350 kitajski juan 8,0352 8,0267 indijska rupija 70,5190 70,6070 južnoafriški rand 11,9395 12,0034 ŠPORT Četrtek, 25. aprila 2013 420 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu tržič - Sindikat CGIL opozarja na stisko zaposlenih v trgovskih središčih Za praznični delovni dan bodo prejeli le tri evre več Sindikat CGIL je pred dnevi pred trgovskim središčem Emisfero v Tržiču priredil protestni shod, s katerim so opozarjali na slabšanje delovnih pogojev za zaposlene v trgovskem sektorju. Glavna tarča kritik so bila praznična odprtja trgovin, ki se jim je po odloku o liberalizaciji urnikov odprtja odrekla edino zadruga Coop Consumatori Nordest. Zaradi tega bodo danes, 1. maja, 2. junija, za božič, sv. Štefan, veliko noč, velikonočni ponedeljek in veliki šmaren marketi zadruge Coop Consumatori Nordest zaprti, kar pa ne velja za trgovska središča drugih družb. Med njim sta tudi tržiški Emisfero, ki bo danes odprt z običajnim urnikom, in ronški Bennet, ki bo predvidoma odprt celo 1. maja. Zaposleni so zato seveda povsem upravičeno nezadovoljni, saj opozarjajo, da bodo danes cel dan daleč od svojih družin, čeprav bo trgovski sektor obiskalo zelo malo ljudi. »Kdor dela na nedeljo ali praznični dan, prejme le tri evre več plače, kar je malenkost, če pomislimo, da ga bo njegova družina pogrešala cel dan,« poudarja ena izmed zaposlenih v trgovini s konfekcijo iz Emisfera in opozarja, da imajo še toliko več težav zaposleni v malih prodajalnah. »Kdor dela v marketu, lahko računa na sodelavce in je zato včasih ob praznikih doma. Kdor dela v malih trgovinah, te sreče na žalost nima,« še opozarja sogovornica in poudar- ja, da je najhuje poleti, ko zaradi dopustov sodelavcev nekateri zaposleni delajo cel teden brez prostih dni, čeprav ob vikendih trgovsko središče večinoma sameva. Da prinašajo nedeljska odprtja cel kup težav tudi trgovcem samim, dokazuje nedavno zaprtje štirih trgovin v centru Emisfero, saj naj bi se lastnikom povečali stroški ravno zaradi plačevanja nedeljskega dela. V prejšnjih dneh naj bi tri trgovine celo obiskali uslužbenci inšpektorata za delo, ki so preverjali, ali trgovci spoštujejo vsa zakonska določila glede nedeljskega in prazničnega dela ter prostih dni. Z nedeljskimi in prazničnimi odprtji trgovskih središč se ne strinja niti tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki izraža solidarnost delavcem in sindikalistom CGIL-FILCAMS. »Znano je, da zaposleni v trgovskem sektorju za svoje nedeljsko delo nimajo istih dodatkov na plači, do kakršnih imajo pravico zaposleni v zdravstvu in pripadniki sil javnega reda. Sploh se mi ne zdi, da zagotavljajo trgovska središča ob nedeljah osnovne storitve, ki bi se jim ljudje ne mogli odpovedati,« poudarja Mor-solinova in opozarja, da v Avstriji za-pirejo trgovine ob sobotah ob 18. uri, potem pa njihove rolete spet dvignejo komaj ob ponedeljkih. »Se mi ne zdi, da so avstrijski trgovci zaradi tega oškodovani,« poudarja Cristiana Morsolin. gorica - »Let's GO! Shopping and Wine« Odprte trgovine z vinom v izložbah V Gorici bodo danes kljub prazničnemu dnevu odprte trgovine, ki bodo imele v izložbah tudi vina krajevnih proizvajalcev. Pobudo so poimenovali »Let's GO! Shopping and Wine« in bo trajala do vključno nedelje, 28. aprila; stekla bo v priredbi združenj In corso in Nuovevie ter ob podpori goriške občine, krajevne sekcije združenja trgovcev Confcommercio in nekaterih bančnih zavodov. Odločilno je še sodelovanje konzorcija za zaščito vin Brd in Krasa. V okviru pobude bo tako od danes do nedelje v 32 goriških trgovinah mogoče kupiti izdelke - oblačila, obutev, je-stvine, usnjene izdelke, knjige in pisarniške potrebščine - po ugodni ceni, prav tako pa bodo obiskovalci v njihovih izložbah lahko spoznavali vina proizvajalcev iz Brd, Furlanije in s Krasa. Poleg tega bo od danes do 4. maja potekala tudi kulinarična pobuda z naslovom Gorica na mizi. Nekateri krajevni gostinci so namreč združili moči in bodo v teh dneh ponujali kosila oz. večerje v znamenju krajevnih kakovostnih pridelkov in proizvodov (posebno mesto bodo tu imela zelišča, ki se jih po navadi ne uporablja v kuhinji). Za kosilo oz. večerjo v eni od osmih goriških gostiln in restavracij, ki so pristopile k pobudi, bo treba odšteti od 25 do 35 evrov. Danes bodo poseben jedilnik pripravili v gostilni Rosenbar, jutri bo na vrsti gostilna Primožič Na Vialu, v so- Vino v izložbi bumbaca boto, 27. aprila, pa gostilni Sapori Dell'Impero in Majda. V nedeljo, 28. aprila, bo goriške specialitete mogoče okusiti v gostilnah Alla Luna in Saboti-no, v petek, 3. maja, bo na vrsti štan-dreški Turri, v nedeljo, 4. maja, pa gostilna Pri Mirkotu v Grojni. Podrobnejše informacije o obeh pobudah je mogoče dobiti na spletnih straneh www.confcommerciogorizia.it in lets-go.gorizia.it. Trgovsko središče Emisfero je bilo odprto tudi na velikonočni ponedeljek fotokb gorica Prošnje zbirajo do 30. aprila Fundacija Goriške hranilnice, osrednja podporna ustanova na Goriškem, je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta; na voljo so na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. aprila, nato pa imajo prosilci še deset dni časa, da oddajo v uradih Fundacije ali pošljejo preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce, ki jih je mogoče dobiti na spletu. Prosilci, ki ne bodo do predvidenega roka predstavili pisnega potrdila prošnje, poslane po elektronski pošti, ne bodo vključeni na lestvice za izbiro prejemnikov prispevkov. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2013; izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Nepopolnih prošenj ali takšnih, pri katerih bo spremna dokumentacija pomanjkljiva, ne bodo vzeli v poštev. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 28. junija. Pri določanju prejemnikov finančne podpore bodo imeli prednost projekti, pri pripravi katerih je sodelovalo več partnerjev, saj želijo pri Fundaciji Goriške hranilnice spodbuditi sodelovanje med posameznimi ustanovami, združenji in društvi. Za vsako informacijo ali pojasnilo je urad Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici odprt od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. Na voljo je tudi telefonska številka 0481-537111. goriška - V Nemčiji veliko zanimanje za novo Pipistrelovo letalo Za Panthero se prerivajo Boscarol: »Niti v sanjah nismo pričakovali, da bo odziv tako velik in da je trg tako neučakan za nov koncept letala« Včeraj so v nemškem Friedrichshafnu odprli sejem Aero, ki se uvršča med vodilne evropske strokovne sejme s področja letalske industrije. Med slovenskimi podjetji, ki se na njem predstavljajo, je tudi ajdovski Pi-pistrel, ki s svojim štirisedežnim električnim letalom Panthera žanje ogromno zanimanja. Panthera je prvič poletela v začetku aprila in uspešno prestala tudi nadaljnje teste v zraku. Tokrat je letalo prvič prešlo mejo. »Ko smo na spletni strani objavili novico, da je nova Panthera preletela Alpe in po zraku prišla na sejem, so štiri vodilne letalske revije na naslovnici takoj to tudi objavile,« je včeraj z zadovoljstvom povedal prvi mož Pipistrela, direktor in ustanovitelj Ivo Boscarol. »Pričakovanja okrog Panthere so neverjetna, niti v sanjah nismo pričakovali, da bo odziv tako velik in da je trg tako neučakan za nov koncept letala. Zadovoljen pa sem, ker je za ostali naš program odziv vsaj prvega dne sejma zanimiv. Tudi nekaj novih zastopnikov se nam ponuja. Mislim, da bomo odprli nekaj novih azijskih trgov, kjer še nismo prisotni. Pričakujem, da se bomo s sejma vrnili zelo zadovoljni,« napoveduje Bos-carol, ki se veseli tudi siceršnje dobre zastopanosti slovenskih podjetij na omenjenem sejmu. Po njegovih podatkih jih je okoli 15. Skupinsko predstavitev slovenskih podjetij na tem sejmu organizira javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - Spirit. Pipstrel ima letos na voljo dva velika notranja razstavna prostora v izmeri skoraj Panthera med vzletom 800 kvadratnih metrov in 300 kvadratnih metrov zunanjega razstavnega prostora, kjer je razstavljena Panthera. »Zanimanja je toliko, da je do nje skoraj težko priti,« opisuje dogajanje na sejmišču Boscarol, ki se zaveda, da dandanes ni pomemben le dober in inovativen produkt, temveč tudi inovativen način prodaje. »Mi na sejem prihajamo z ino-vativnim pristopo. Sem smo povabili vse naše zastopnike. Tako da ne glede na to, iz katere države prihaja kupec, v Friedrichshafen prihajajo kupci z vsega sveta, ga lahko napotimo do njegovega zastopnika. Teh imamo tu trenutno 16, ki svoje storitve ponujajo v 14 različnih jezikih: od ruskega, arabskega, kitajskega, portugalskega, finskega... Ta je ena izmed naših večjih prednosti - da kupcu lahko pravo informacijo ponudimo na pravi način,« pravi Boscarol. Podjetje Pipi-strel bo za proizvodnjo Panthere zgradilo tovarno na goriškem letališču, ki bo predvidoma dograjena leta 2016.(km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. aprila 2013 13 gorica - Od 24. do 26. maja bo mesto poživil festival eStoria Od Jezusovega križanja do sardinskih banditov Camillo Ruini Med osrednjimi gosti bo kardinal Camillo Ruini; spregovorili bodo tudi o tolminskih puntarjih, partizanih, mafijaših in kriminalcih, pojasnili bodo, kdo je bil Pancho Villa, kako se je Rommel boril med prvo svetovno vojno na Kolovratu, zakaj se terorizem širi v arabskem svetu. Na goriškem županstvu so včeraj predstavili program zgodovinskega festivala eStoria, ki bo med 24. in 26. majem v Ljudskem vrtu v Gorici doživel svojo deveto izvedbo. Udeleženci bodo med tridnevno kulturno prireditvijo prisluhnili zgodbam o banditih; govora bo o kriminalcih, ki so kršili zakone in živeli ob robu družbe, in o preprostih ljudeh, ki so se uprli krivicam, da bi zaživeli v svobodi. »Gorica mora iz gospodarskega in razvojnega vidika na novo premisliti svojo vlogo, potem ko sta propadla tako industrija kot cela vrsta dejavnosti, ki so bile povezane z mejo. Pri tem iskanju novih poti lahko predstavlja razvojno priložnost tudi kulturni turizem, ki seveda ne bo rešil vseh težav, vsekakor pa bo lahko pripomogel k uspehu novih podjetniških zamisli,« je poudaril goriški župan Ettore Romoli med vče- Graziano Mesina rajšnjo predstavitvijo prireditve, med katero so opozorili na vse tesnejše vezi s festivalom Pordenonelegge in s fundacijo Luc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Tri prireditve skušajo med sabo povezati in na ta način povečati njihovo vlogo in odmevnost na državni ravni. »V zadnjih letih smo v Gorici gostili vse najvažnejše zgodovinarje zadnje generacije, zaradi česar je naš festival poznan po vsej Italiji in tudi izven nje,« poudarja Adriano Ossola v imenu prirediteljev in napoveduje, da bodo od 24. do 26. maja o najrazličnejših zgodovinskih vprašanjih spregovorili David Abulafia, Marc Augè, Irene Fo-si, Massimo Carlotto, Enzo Ciconte, Anton Blok, Alejandro De Quesada, Mimmo Franzinelli, Nicola Tranfaglia, Friedrich Edelmayer, Nic Fields, Misha GlennyAles-sandro Barbero, Giordano Bruno Guerri, Gilles Kepel, Edward Luttwak, Sean McLac-hlan, Giampaolo Pansa, Pierluigi Pirandello, Luci Riall, Barry Strauss, David Wall, William Ward in Ian Kershew, eden izmed največjih raziskovalcev nacizma, ki mu bodo podelili letošnjo nagrado èStoria. Ossola je med partnerji prireditve omenil tudi Kine-max in KB center ter opozoril, da so vzpostavili sodelovanje še z nekaterimi drugimi slovenskimi združenji in ustanovami. Med osrednjimi gosti bo kardinal Camillo Rui-ni, ki se bo v soboto, 25. maja, ob 16. uri pogovarjal z Armandom Tornom o Jezusu in njegovem križanju med dvema tatovoma. V okviru festivala bo tudi srečanje ob 300-letnici Tolminskega punta, ki ga bodo oblikovali Silvano Cavazza, Remigio Gabellini in Vincenzo Compagnone. V sodelovanju s furlanskim inštitutom za zgodovino od-porništva in skladom Dorče Sardoč pa prirejajo okroglo mizo o Sloveniji med drugo svetovno vojno, na kateri bodo spregovorili Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Ne- venka Troha. Nedvomno bo zanimivo tudi srečanje s pravim sardinskim banditom, ki je za svoja kriminalna dejanja presedel dolgo zaporno kazen. O svojem razburkanem življenju bo spregovoril 71-letni Gra-ziano Mesina, ki je leta 1992 sodeloval s silami javnega reda pri aretaciji ugrabiteljev sedemletnega Farouka Kassama. Mesina je bil obsojen za več kriminalnih dejanj, od umora do ugrabitve, nato pa je kar desetkrat zbežal iz zapora; potem ko ga je leta 2004 takratni predsednik republike Azeglio Ciampi pomilostil, se je vrnil v rojstno vas Orgosolo, kjer je odprl turistično agencijo. Zdaj vodi obiskovalce po sardinskih hribih, kjer se je skrival pred karabinjerji in policisti, ko je bil res pravi bandit. (dr) Spacalova dela Pri Miljotu V Gostilni Pri Miljotu pri Devetakih bo jutri, 26. aprila, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Lojzeta Spacala. Skupno štirinajst del, med katerimi bodo grafike, slike in ena tapiserija, bo predstavil umetnikov vnuk Martin Spacal. Udeležencem razstave bodo ob zaključku predstavitve teran in teranov liker Spacal. Razstava bo na ogled do 15. junija. Iz gostilne pojasnjujejo, da se bo do konca leta vsaka dva meseca zvrstila nova razstava. Soča brez meja »Soča brez meja - Isonzo senza confini« je naslov likovne razstave, ki je bila do minule sobote na ogled v galeriji Dora Bas-si v deželnem avditoriju v Gorici. Gre za projekt, ki sta si ga zamislili društvi Giuseppe Mazzini ENDAS iz Tržiča in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči, njegova gonilna sila pa je Goričanka Maria Grazia Persolja. Skupno štirideset likovnih del so na ogled postavili člani društva ENDAS iz Tržiča Flavia Delise, Edes Freattalone, Alessio Gregori, Marta Malni, Emilija Mask in Armando Pizzi-gnach in članice likovnega odseka kulturnega društva Svoboda iz Deskel Van-da Colja, Lidija Jerončič, Marta Kodelja in Mirjam Morenčič. Razstava o Soči je potujočega značaja. Najprej so jo marcu postavili v stavbi Palazzetto Veneto v Tržiču, v aprilu je bila na ogled Goriča-nom, v maju pa jo bo gostila Galerija Rika Debenjaka v Kanalu. (vip) Pokrajinski muzeji so odprti Pokrajinski muzeji v Gorici bodo danes odprti po običajnem urniku; zbirke v Grajskem naselju (Muzej mode in umetne obrti, Muzej prve svetovne vojne, arheološka zbirka) bodo na ogled od 9. do 19. ure, pinakoteka in razstava »Oriz-zonti aperti a Gorizia-Odprta obzorja v Gorici« v palači Attems Petzenstein pa med 10. in 17. uro. Obvestilo izletnikom Prijavljeni izletniki na Aurorini potovanji v London in k jezero Maggiore so na-prošeni, da poravnajo zadnji obrok potovanja, kot domenjeno, v Gorici. Za potovanje v Milan, k jezero Maggiore in v Brescio je na razpolago še nekaj mest. štandrež - Učni projekt v vrtcu Pika Nogavička Spoznavajmo prostovoljno delo in spoštujmo različnost Kaj je prostovoljno delo? Prostovoljno socialno delo je delo, ki ga opraviš za dobro drugih. Ni plačano z denarjem, poplačano je z mnogimi bolj vrednimi stvarmi, z občutkom, da opravljaš koristno delo, z zavestjo, da te potrebujejo. Prostovoljno delo nudi priložnost za kreativno in solidarnostno sodelovanje, v katerem odgovarjamo na potrebe drugih in pri tem tudi osebnostno rastemo. To so spoznali v letošnjem šolskem letu otroci iz vrtca Pika Nogavička iz Štan-dreža. Vzgojiteljice iz vrtca so v sodelovanju z Združenjem staršev pripravile in iz- peljale projekt »Prostovoljno delo z otroki«. Njihov glavni namen je bil otroke seznaniti s socialnimi temami in jim konkretno predočiti, kako postati aktivni pripadniki skupnosti, v kateri živimo. V prvi vrsti se je ta vzgojni proces začel odvijati že v vrtcu, tako da so vzgojiteljice stalno spodbujale malčke k medsebojni pomoči in spoštovanju do različnosti. Korak za korakom so doumeli, da nismo vsi sposobni opravljati zahtevanih nalog na isti način, to pa je potrebno sprejeti in nikakor ne zaničevati. Če nekdo ima težave pri usvajanju pojmov, pri učenju, pri Štandreški otroci v centru CISI (levo); Rdeči noski v vrtcu (desno) fotos.g. izvajanju vaj pri gibalni vzgoji ali se znajde v situacijah neugodja, mu je treba pomagati. Vzgojiteljice so otroke učile, da sta pomembna tako dejanje darovanja kot delitev predmetov in stvari s socialno ogroženimi in šibkejšimi vrstniki. Skozi celotno šolsko leto so jim nudile priložnosti za razmišljanje o temah socialne pravičnosti in aktivnega sodelovanja v družbi, tako da so bili tudi sami vpleteni v tovrstne pobude. Spoznali so krvodajalsko društvo in z njim izpeljali ekološko akcijo. V vrtcu so zbirali plastične zamaške plastenk za recikliranje in odkup. Zbrano denarno vsoto pa bodo izročili onkološkemu centru CRO iz Aviana. Otroci pa so se zelo pozitivno odzvali na sodelovanje s centrom CISI. Zvrstila so se tri srečanja, ki so se izkazala kot zelo vzgojna in ustvarjalna. Nekaterim otrokom absolutno ni bilo lahko sprejeti različne realnosti, obratno, težko jim je bilo, a že drugo srečanje je bilo lažje in bolj sproščeno. Varovance centra CISI so začeli sprejemati, s tem so podirali mentalne pregrade in vzpostavljati pristne človeške vezi. Najlepše je bilo, ko so skupaj izdelovali recikliran papir, se ob tem veliko naučili in zabavali. Nastal je prav lep, vzor-čast papir, s katerim so ročno oblikovali razne izdelke in bili prav ponosni nanje. Med letom so sodelovali tudi z združenjem klovnov Rdeči noski. Povabili so jih v vrtec, da jim ti predstavijo svoje poslanstvo. Rdeči noski so znali vzpostaviti tako pozitivno in veselo vzdušje, da je bil pravi praznik. Mali ci-cibančki so se z njimi zares zabavali, saj so plesali, peli, poslušali pravljico, barvali klovna in si šminkali Rdeče noske. Toda, ko je bilo veselja konec, so se otroci iz vrtca vrnili domov. Bolnim otrokom, ki jih Rdeči noski redno obiskujejo, pa je to onemogočeno, saj morajo ostati v bolnici. In prav to sporočilo so v vrtcu povsem dojeli. Razumeli so, da so oni srečnejši od tistih, ki morajo cele dneve in noči prebiti v bolnici in upati v čim hitrejšo ozdravitev. Ob koncu srečanja je bilo vsem jasno, kako pomembno vlogo imajo Rdeči noski, ki delajo prostovoljno in nosijo delček sreče ter radosti otrokom, ki so v bolnici in ne doma. Tako vzgojiteljice kot otroci se iskreno zahvaljujejo Rdečim noskom, ki so jim podarili svoj dragoceni čas, pa tudi staršem, ki so poskrbeli za to, da je lahko vrtec izročil Rdečim noskom prostovoljni prispevek. Projekt je bil povsem koristen; otroci in starši so bili nad njim zadovoljni, saj so bile vse izvršene dejavnosti tako iz vzgojnega, družbenega, solidarnostnega in emocijskega vidika nadvse poučne. Vse opravljeno delo je natančno dokumentirano, vrstila se je že projekcija fotografij, v pripravi pa je tudi DVD. S tem projektom želijo tako vzgojiteljice kot Združenje staršev poudariti, da je boj proti socialni izključitvi pomemben, z njim pa je treba začeti čim prej. Projekt se bo nadaljeval tudi prihodnje leto, ko bo vrtec sodeloval še z drugimi združenji in ustanovami. (sg) 1 4 Četrtek, 25. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Narašča število okužb tudi na Goriškem Da majhen klop ne postane velika težava S toplim vremenom se v naravi pojavijo tudi klopi, ki prenašajo tri za človeka nevarna obolenja: klopni me-ningoencefalitis (KME), lymsko bore-liozo in humano granulocitno ana-plazmozo. »V Sloveniji je med 5 in 6000 bolnikov z boreliozo, med 250 in 350 bolnikov s KME in 5 z dokazano humano granulocitno anaplazmozo,« pojasnjuje Franc Sterle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra. Najbolj ogroženi sta Koroška in Gorenjska, porast okužb pa je zaznati tudi na Goriškem. »Kljub visoki verjetnosti okužbe je v Sloveniji še vedno cepljenih premalo ljudi, okrog 12 odstotkov,«dodaja Sterle. Za KME je znano, da zanjo ne obstajajo zdravila, zdravniki lahko bolnikom le lajšajo stanje, posledice so lahko blage težave ali pa resna in dolgotrajna, če ne celo trajna obolenja. Je pa proti KME na voljo učinkovito cepivo, ki prinaša približno 97-odstotno zaščito. Proti boreliozi ni na voljo cepiva, so pa zanjo učinkovita zdravila. V Sloveniji je bilo leta 2011 prijavljenih 247 primerov KME. Na Goriškem so jih istega leta skupno zabeležili 8: tri primere na ajdovskem, tri na novogoriškem in dva na tolminskem območju. Natančnega podatka, na katerem območju se nahajajo klopi, okuženi z boreliozo ali KME, ni. Velja pa, da je v Sloveniji okužena tretjina do polovica klopov ter da je Goriška glede stopnje obolevnosti za bo- Klop prenaša tri bolezni reliozo na drugem mestu med slovenskimi regijami, takoj za Kranjsko. »En odstotek bolnikov s KME v Evropi umre, 5 odstotkov ohromi, tretjina jih ima t.i. postencefalitni sindrom: glavobole, motnje sluha, bolniki so utrujeni, nemirni, težko se zberejo,« opozarja Sterle. Strokovnjaki poleg cepljenja priporočajo še naslednje ukrepe: pri gibanju v naravi se držimo poti, ne zahajamo v travo, oblečemo se v svetla oblačila z dolgimi hlačnicami in rokavi, uporabljamo ustrezne repelente. Glede slednjih strokovnjaki sicer svarijo pred nepravilno uporabo, ki ima lahko tudi škodljive stranske učinke. Takoj ko je mogoče, se po sprehodu v naravi pregledamo in morebitne klope čim prej pravilno odstranimo. Sled- nje je pomembno predvsem pri preprečevanju borelioze, saj se okužba s klopa na človeka prenese šele po nekaj urah, medtem ko se KME že po nekaj minutah. »Klopa najbolje odstranimo s posebnimi pincetami, kakršne so na prodaj v lekarnah. Druge metode, kot so mazanje z oljem, žganjem in podobno, niso priporočljive, saj lahko pride klop v stres in odstranitev lahko prinese tveganje za prenos nalezljivih bolezni. Odstranitev klopa mora biti popolna, če ga v telesu ostane delček, si lahko pomagate s kakšno iglico, da klopa čim prej varno odstranite v celoti,« pojasnjuje Mario Fa-fangel iz novogoriškega Zavoda za zdravstveno varstvo. Če se ljudje odločijo za cepljenje proti KME, so potrebni trije zaporedni odmerki cepiva, nato pa še poživit-veni odmerek po treh letih, naslednji odmerki pa na tri do pet let. Med aprilom in junijem poteka na novogori-škem Zavodu za zdravstveno varstvo akcija, za posamezno cepljenje je treba odšteti 27 evrov, redna cena je sicer 33 evrov. »Vsake toliko prihajajo k nam na cepljenje tudi italijanski državljani. Po mojih podatkih je cepljenje proti KME trenutno pri nas cenejše kot v Italiji. V teh treh mesecih do junija, se ni treba predhodno naročiti,« dodaja Fafangel. Po besedah pediatrinje Eve Brecelj se v Sloveniji otroke proti KME cepi od dopolnjenega leta starosti dalje. (km) brda - Izbrali par za Briško poroko Vzela se bosta Rok in Jožica Dokazala sta največ spretnosti pri domačih opravilih - Dogodek bo potekal v slogu tridesetih let prejšnjega stoletja Med petimi pari, ki so se minuli konec tedna v finalu potegovali za letošnji par Briške poroke, sta največ spretnosti pri domačih opravilih pokazala Jožica Belej in Rok Valenčič iz Sežane. Nagrada za njun trud bo poroka, ki jo bodo v Goriških Brdih organizirali drugič zapored. Lanska ženin in nevesta sta se poročila v oblačilih, ki so bila na Goriškem v modi pred petdesetimi leti. Tokratni dogodek bo potekal v slogu tridesetih let minulega stoletja. »Plesalo se bo charleston, na oblekah pa ne bo manjkalo perja, biserov...« našteva Mateja Drnovšček iz briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport. Za zmago se je v finalu potegovalo pet parov: Stanka in Matej, Mateja in Gianluca, Jožica in Rok, Petra in Zdravko ter Andreja in Andrej. Pari so se na finalu, ki je potekal v sklopu prireditve Brda in vino, pomerili v treh igrah s časovno omejitvijo: dekleta v mrvenju koruze, fantje v natančnem točenju vina iz 'kjantarc' v različne kozarce, v zadnji igri pa so morali na svoj, izviren način v treh minutah predstaviti Brda. Seštevek točk vseh treh iger je zmago prinesel Jožici Belej in Roku Valenčiču iz Sežane. Zmagovalni ček in darilo občine Brda, umetniško skulpturo briške keramičarke Tanje Rusjan, jima je izročila direktorica ZTKMŠ Brda Ariana B. Su-hadolnik, poleg brezplačne poroke bosta mladoporočenca prejela še bogate nagrade različnih sponzorjev. Na finalu pa ni manjkalo niti solza ganjenosti, Rok je namreč vse prisotne, še najbolj pa svojo izvoljenko, presenetil tako, da jo je javno zaprosil za roko. Jožica in Rok že imata trimesečno hčerkico, s poroko, ki se bo 1. junija odvijala v sklopu briškega praznika češenj, pa se bo njuno partnerstvo še uradno potrdilo. »Namen poroke je obuditi in približati kulturno in et- nološko dediščino mlajšim generacijam. In predstaviti Brda kot eno najlepših turističnih poročnih destinacij,« pojasnjuje Drnovščkova. »Letos bomo obudili spomin na 30. leta prejšnjega stoletja, torej se ne omejujemo le na briško izročilo,« dodaja sogovornica pojasnilo, kako se charleston vklaplja v tradicionalne briške šege in navade. Letos na razpis za briško poroko prijavilo več kot 20 parov iz vse Slovenije. Ker pa letos pogoj za prijavo ni bilo le slovensko, temveč evropsko državljanstvo, so se lahko prijavljali tudi pari od drugod. Letos so organizatorji imeli en takšen primer: boljša polovica para, ki se je prijavil, je Novogoričanka, njen izvoljenec pa prihaja iz Italije. (km) Rok in Jožica foto d. v. števerjan - V soboto odprejo razstavo Pogledi uvajajo v praznovanje V okviru letošnjih prvomajskih praznikov bodo na Bukovju v Šte-verjanu postavili na ogled tudi fotografsko razstavo, ki jo bo pripravil goriški slovenski fotoklub Skupi-na75. Zelo prizadevno in delavno fotografsko društvo si je omislilo prikaz fotografskih del, ki jih je za to priložnost pripravilo pet mlajših fotografov. Razstava na Bukovju ima naslov »Pogledi«, ljubiteljem umetniške fotografije pa se bodo predstavili Rebeka Bernetič iz Gorice z nizom fotografij »Njena zemlja«, Ilenija Brajnik iz Gorice z nizom »Benetke«, Debora Brugnera iz Tre-visa s serijo »Masovna osamljenost«, Shana Carrara iz Trevisa z nizom »Razkrita duša« in Stane Lokar iz Ajdovščine, ki se bo predstavil s fotografijami na temo »Še nedolgo tega«. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela Kristina Frandolič in Mattia Fumolo. Odprtje razstave bo v soboto, 27. aprila, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju. (vip) 25. april - Danes vrhunec svečanosti Osvoboditeljem so se poklonili šolarji in delavci Včerajšnja svečanost v Doberdobu bumbaca Na Goriškem so se včeraj začele prve slovesnosti ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom. V Doberdobu so se padlih s pesmijo in recitacijami spomnili osnovnošolci in nižješolci, ki jim je o plemenitih vrednotah enakopravnosti, bratstva in svobode spregovoril Mario La-vrenčič iz pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI. Spominska svečanost je potekala tudi pred tržiško ladjedelnico, pred katero je postavljen dvojezični spomenik, ki je posvečen padlim v narodnoosvobodilnem boju. Osvoboditeljem so se poklonili delavci, sindikalisti in predstavniki krajevnih uprav. Vrhunec spominskih svečanosti bo danes. VZPI-ANPI, AVL, SKGZ in združenje Krajevna skupnost Pevma, Oslavje in Štmaver bodo polagali vence danes ob 8. uri pred ploščo priprtim antifašistom v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici, ob 8.30 pred ploščo ustreljenim v grajskem naselju, ob 9. uri pred ploščo padlim in spomenikom taboriščnikom pred železniško postajo, ob 9.15 v Pevmi, ob 10. uri v Podgori, ob 11. uri v Koprivnem, ob 11.15 v Štandrežu, ob 12. uri pa pri obeh spomenikih na glavnem pokopališču v Gorici. Ob 10. uri bo na Travniku svečanost v organizaciji prefekture in brigade Pozzuolo. Ob 11. uri bo v Ločniku maša, ob 11.45 bodo polagali vence pred spomenik mrtvim partizanom na ločni-škem pokopališču. Niz svečanosti prirejajo tudi v občini Sovodnje. Sinoči so se poklonili padlim v Gabrjah, danes ob 8.50 pa bodo polagali vence na Vrhu (zbrali se bodo pred centrom Danica), ob 9.30 na Peči, ob 9.45 v Rupi, ob 10.10 v Sovodnjah, kjer bo spregovorila županja Alenka Florenin. Osrednja slovesnost ob 25. aprilu v doberdobski občini bo v Jamljah, kjer bo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje uradno odprla svoj novi sedež. Današnji niz svečanosti se bo začel ob 10. uri z mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, zatem bodo položili venc pred spomenike v Doberdobu (10.45), na Poljanah (10.55) in na Palkišču (11.05); ob 11.15 bo osrednja slovesnost ob spomeniku padlim v Jamljah, govoril bo zgodovinar Jože Pirjevec. Sodelovali bodo orkester Kras, mešani pevski zbor Hrast in kulturno društvo Kremenjak. Po svečanosti se bodo udeleženci odpravili do ja-meljskega večnamenskega središča, kjer je v zgornjih prostorih sekcija VZPI-AN-PI Dol-Jamlje uredila svoj novi sedež. Za odprtje so pripravili razstavo o zgodovini odporništva v Dolu in Jamljah in o delovanju sekcije. V Pevmi bo danes ob 9.15 svečanost, ki jo bo uvedel recital osnovnošolcev, zapel bo moški pevski zbor Štmaver; govornica bo ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob, sicer domačinka, Sonja Klanjšček. Podgorska sekcija VZPI-AN-PI in kulturno društvo Paglavec prirejata svečanost danes ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB v Podgori. Borčevske organizacije in krajevna društva bodo polagali vence, govoril bo zgodovinar Štefan Čok, svečanost bodo popestrili nastopi pevskih zborov iz Šempetra in Podgore ter recitacije. Štandreška sekcija VZPI-ANPI in kulturno društvo Oton Župančič prirejata svečanost danes ob 11.15 pred spomenikom na trgu v Štandrežu. Govornik bo Aleš Wal-tritsch, sodelovali bodo taborniki, pela bo vokalna skupina Sraka, prebrali bodo tudi odlomke na temo vlaka spomina. V Ronkah bo danes ob 9. uri bo maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 pa svečanost na trgu pred občinsko knjižnico. Spregovorila bosta župan Roberto Fontanot in Ivan Portelli, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. V Tržiču bodo danes ob 9. uri polagali vence na Trgu Unita; ob 9.30 se bodo zbrali na Trgu Aldo Moro pred bolnišnico San Polo, nakar bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio. Nastopil bo moški zbor Jezero iz Doberdoba, spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI, borčevske organizacije iz Nove Gorice in županja Silvia Altran. V Štarancanu se bodo danes zbrali ob 9.30 na Trgu Republike, od koder bodo z godbo na pihala Kras iz Doberdoba in zborom Edi Forza na čelu sprevoda obšli spomenik v Ulici Martiri della Liberta, kostnico na pokopališču in spomenik na Trgu Dante Alighieri. Glavna slovesnost bo potekala v občinskem amfiteatru, govorili bodo Luca Moimas, predstavnik pobratene krajevne skupnosti Renče in župan Lorenzo Presot. V občinski dvorani v Krminu bodo danes ob 20.30 predvajali dokumentarec »Cercando le parole« Paola Comuzzija in Andree Tran-gonija. Prisotna bo tudi Paola Schiratti, predsednica odbora Donne Resistenti. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. aprila 2013 15 gorica - Moped Show v Kulturnem domu Poldruga ura smeha Satirična oddaja iz leta 1978 v posodobljeni obliki zabavna tudi na odrskih deskah V drugi predstavi letošnjerga Komigoja so se na odru Kulturnega doma v Gorici predstavili člani Moped Showa, znamenite kabaretne skupine, ki je nastala leta 1978 in je vrsto let oblikovala nepozabne radijske oddaje, občasno pa se je pojavljala tudi na odrskih deskah. Pred kakim letom so predstavo obnovili v različici »v živo«, to se pravi na odrskih deskah. Prijateljstvo z bivšim smučarskim asom Juretom Frankom, ki se je v zadnjih letih vključil v promocijo gledaliških predstav, je botrovalo prihodu Moped Showa tudi v Gorico. Med drugim naj povemo, da Juretova žena Simona Vodopivec nastopa v showu. Skupino Mopedšovovcev sestavljajo štirje igralci; ustanovitelj in gonilna sila prireditve Tone Fornezzi -Tof, že omenjena Simona Vodopivec, Roman Končar, ki je tudi režiser predstav, in univerzalni glasbenik Miran Juvan. Med predstavo smo tudi izvedeli, da je Tone Fornezzi - Tof pred nekaj dnevi praznoval častitljivih 79 let, ki pa se znanemu showmanu niti malo ne poznajo. Tudi v Gorici se je igralska, pevska, plesna in še kaj skupina izkazala za dobro uigran »orkester«, ki zna postreči s šalami, dovtipi, štosi in songi, ki so slej ko prej povezani z dnevno politiko in sploh na dogajanje, ki ga lahko spremljamo v vsakodnevnih novicah na radiu, TV-ekranih in časopisju. Prireditelji so se sicer nekoliko bali, da bo predstava preveč prepletena s slovensko oz. z ljubljansko problematiko, ki v zamejstvu ni vsem domača. Izkazalo pa se je, da so razni satirični vložki in dovtipi, zabeljeni z mastnimi »ocvirki«, zelo domači tudi našim ljudem, tako da so gledalci preživeli uro in pol res prijetnega showa. Ponekod so se gledalci tudi vključili v petje in ritmično ploskanje, kar je predstavi vtisnilo »super« pečat. V naslednji predstavi v okviru Komigoja 2013 bo nastopila italijanska igralka Marina De Juli z monologom z naslovom »Johanna Padana a la discoverta de le Americhe«. Igro je napisal Nobelov nagrajenec Dario Fo. Predstava bo na sporedu v četrtek, 9. maja, ob 20.30. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. fï Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na ogled razstave svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah; na ogled bo v soboto, 27. aprila in 4. maja, od 15. do 18. ure v nedeljo, 29. aprila in 5. maja, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure: za skupine po dogovoru po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič). V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Moj Kras. Poklon Scipiu Slataper-ju«. Svoje fotografije razstavljajo Carlo Alberto Andreasi, Luca Bel-locchi, Elisa Biagi, Primož Bizjak, Marco Covi, Paola di Bella, Marcus Gabriel, Elio Germani, Fabrizio Gi-raldi, Stefano Graziani, Roberto Ku-sterle, Laura Leita, Gianni Palcich, Roberto Pastrovicchio, Alessandro Ruzzier, Sergio Scabar, Mario, Silla-ni Djerrahian, Marco Spano, George Tatge; do 2. maja od ponedeljka do petka 10.30-18.40, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habi-tat med mikavnostjo in resničnostjo«; do 12. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / ORIZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 2. junija ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo do 30. junija, na ogled razstava z naslovom »Una novella patria dello spirito. Fi-renze e gli artisti delle Venezie nel primo Novecento. Opere dal gabinetto disegni e stampe degli Uffizi. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost. Vodeni ogledi razstave bodo potekali ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 17.30 ali po domeni (Cooperativa Musaeus, tel. 340-5738264); več na www.fondazionecarigo.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.00 »Le avventure di Taddeo 1'esploratore«; 16.30 - 18.50 »Iron Man 3« (digital 3D); 21.30 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Nella casa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Attacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 16.15 - 18.45 - 21.30 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 14.45 - 16.30 - 20.00 »Ki-ki consegne a domicilio«; 18.15 -22.00 »Scary Movie 5«. Dvorana 5: 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 17.40 - 20.00 -22.00 »Viaggio da sola«. M Izleti ~M Koncerti ODHOD AVTOBUSA (ŠE NEKAJ PROSTIH MEST) OB 15.30: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 15.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. KROŽEK KRUT obvešča zainteresirane za letovanje na Mali Lošinj, ki se niso še prijavili, naj pohitijo, saj se zaključuje vpisovanje. Tiste, ki pa so se že vpisali, prosijo, da v teku meseca aprila potrdijo njihov vpis z akontacijo na sedežu KRUT-a (Korzo Verdi 51/int. v Gorici) vsak torek od 9. do 12. ure. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). KD BRIŠKI GRIČ bo 1. maja priredilo puntarski pohod Tolmin-Števerjan. Start bo ob 5. uri iz Tolmina. Pot bo vodila skozi Most in po levem bregu Soče do Ajbe in v Ročinj, kjer se prvoudeležencem lahko pridružijo drugi pohodniki. Sledi pot skozi Aj-bo proti Gornjemu Nekovemu, kamor bodo pohodniki prispeli ob 11.30. Preko Liga in pod sv. Jakobom se bodo zatem po stezah usmerili na Korado, kamor bodo prispeli ob 13.30. Ob 14.30 je predviden odhod proti Števerjanu, kamor bodo prispeli med 17.15 in 17.30. Zaradi organizacije jutranjega prevoza iz Števerjana v Tolmin je obvezna prijava (najkasneje do 25. aprila) po tel. 0481-884226 (Silvan). Pohodniki, ki se nameravajo začetni skupini pridružiti v Ročinju ali na Ligu ali na Koradi, morajo sami poskrbeti za prevoz. SPDG obvešča udeležence izleta na Trdinov vrh, da bo odhod v soboto, 27. aprila, ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča udeležence izleta v sklopu kongresa krvodajalcev, ki bo 5. maja v Padovi, da bo odhod avtobusa ob 6.15 pred cerkvijo v Sovodnjah. □ Obvestila KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Pariz, da poravnajo zadnji obrok plačila za izlet v ponedeljek, 29. aprila, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici. PROSVETNO DRUŠTVO "RUPA-PEČ" ä D imi Četrtek, 25.4.2013 * Otroški pevski zbori in harmonikar * Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje Ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI Nedelja, 28.4.2013 * Plesna skupina AKŠD Vipava * Častni govornik: Andrej Černic Dramska skupina »Tik Tak Teater« Ples z ansamblom ARENA 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporočata, da bosta v petek, 26. aprila, zaprti. POSOŠKA JAMARSKA ŠOLA - Scuo-la di Speleologia Isontina organizira v sodelovanju z jamarskim klubom Kraških krtov tečaj speleologije za vse, ki jih zanimajo kraške jame, še zlasti tiste, ki niso dostopne vsakomur. Teoretični del tečaja, v obliki predavanj, bo potekal v Gorici, v Ul. Vitto-rio Veneto 7, na sedežu združenja Punto Giovani, vsak četrtek od 2. maja do 6. junija. Praktični del predvideva obisk kraških jam v naši okolici in uporabo jamarske opreme ob nedeljah od 5. maja do 2. junija; za informacije in vpisovanje jamarski klub Kraški krti (micheledelo@tiscali.it), tel. 333-1635865; več na www.scuo-laspeleoisontina.it. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi v soboto, 27. aprila, na tržnico, ki poteka vsako 4. soboto v mesecu na Travniku v Gorici. ZSŠDI obvešča, da bosta v petek, 26. aprila, urada zaprta. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 26. aprila, zaprta. 0 Prireditve V OBČINSKI DVORANI V KRMINU bodo ob dnevu osvoboditve danes, 25. aprila, ob 20.30 predvajali dokumentarec »Cercando le parole« Paola Comuzzija in Andree Tran-gonija. Prisotni bodo tudi režiserja in Paola Schiratti, predsednica odbora Donne Resistenti. V PEVMI danes, 25. aprila, ob 9.15 pripravili svečanost, ki jo bo uvedel recital osnovnošolcev, zapel bo moški pevski zbor Štmaver, letošnja govornica pa bo ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. V RONKAH bo ob dnevu osvoboditve danes, 25. aprila, na programu ob 9. uri maša v cerkvi Sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost na trgu pred občinsko knjižnico z nastopom filharmoničnega društva Giuseppe Verdi iz Ronk, govornika bosta župan Roberto Fontanot in Ivan Portelli, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba; ob slabem vremenu se bodo udeleženci preselili v ronški avditorij. Fotografska razstava z naslovom »Testimoni. Ritratti di resi-stenti di Ronchi« Luciana Maniaja v vili Vicentini Miniussi bo danes, 25. aprila, odprta med 10. in 12.30. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri laboratorij za otroke z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 25. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »Stoletni Bor: Ob stoti obletnici rojstva Mateja Bora«. Zanimivo dokumentirano monografijo pesnika Mateja Bora bo predstavil avtor Mihael Glavan. »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časnikarka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 29. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo zdravilne umetnosti. Vodila bo Lucia Gigante; vstop prost. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Giuseppe Raspatelli (iz splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Rosa Lovrecich vd. Perossa iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališču. JUTRI V MARIANU: 10.30, Giacomina Medeot vd. Vriz (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. ŠPORT Četrtek, 25. aprila 2013 424 APrimorski r dnevnik Po Romandiji: Luka Mezgec četrti LOZANA - Torkov sedemkilometrski prolog na dirki po Romandiji se je končal z zmagoslavjem Britanca Christopherja Frooma (Sky), zmagovalec včerajšnje uvodne preizkušnje med krajema St. Maurice in Renens v dolžini 176,4 km pa je Belgijec Gianni Me-ersman (Omega Pharma-Quick-Step). Izkazal se je Slovenec Luka Mezgec (Argos-Shimano), ki je zasedel četrto mesto. Pred 24-letnega nekdanjega kolesarja Radenske in Save sta se vrinila Gia-como Nizzolo (RadioShack) in Roberto Ferrari (Lampre-Merida). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ameriška vlada tožila Armstronga WASHINGTON - Ministrstvo za pravosodje pri ameriški vladi je vložilo tožbo zoper kolesarja Lancea Armstronga, saj meni, da je njegova dopinška goljufija močno škodovala državi in ugledu njene pošte, ki je dolgo časa denarno podpirala kolesarstvo. Pošta je v ekipo US Postal, katere član je bil Armstrong, vložila 40 milijonov dolarjev, od tega je Armstrong dobil 17 milijonov. Vlada naj bi od Armstronga zahtevala 150 milijonov dolarjev odškodnine. nogomet - Borussia Dortmund v polfinalu lige prvakov nasula Realu »poker« golov Nemčija - Španija 8:1 Poljski napadalec Borussie Robert Lewandowski (letnik 1988, doma iz Varšave) je proti Realu dosegel tri gole ansa Marc Gasol najboljši branilec v ligi NBA LOS ANGELES - Španec Marc Gasol je najboljši obrambni igralec severnoameriške lige NBA. Španski center, ki igra za Memphis, je v glasovanju 121 ameriških športnih novinarjev zbral 212 točk. Drugi je bil LeBron James iz Mia-mija (149), tretji pa Serge Ibaka iz Oklahoma Cityja (122). Lanski dobitnik tega priznanja Tyson Chandler iz New Yor-ka je bil 13. Gasol je ključni del Memp-hisove obrambe, ki tekmecem dovoli v povprečju 88,7 točke na tekmo ali najmanj v ligi. PLAY-OFF - Izidi, 1. krog: -vzhod: Miami Heat - Milwaukee Bucks 98:86 - Miami vodi v zmagah z 2:0; New York Knicks - Boston Celtics 87:71 - New York vodi v zmagah z 2:0; - zahod: Denver Nuggets - Golden State Warriors 117:131 - ekipi sta v zmagah izenačeni 1:1. Senzacija v Barceloni BARCELONA - Ruski teniški igralec Dmitrij Tursunov je pripravil prvovrstno presenečenje na turnirju ATP v Barceloni z nagradnim skladom 1,7 milijona evrov, saj je v drugem krogu izločil prvega nosilca in četrtega igralca na svetu - Španca Davida Ferrerja. Rus, sicer 66. igralec na lestvici ATP, je Ferrerja premagal s 7:5, 3:6 in 6:1. Navijači-nacisti v Sofiji SOFIJA - Bolgarski nogometni prvo-ligaš Levski iz Sofije bo moral v blagajno zveze plačati blizu »samo« 20.000 evrov, ker so njegovi navijači razobesili svastike in zastave Adolfa Hitlerja na eni od tekem. Ob tem so sicer pri zvezi klubu še naložili, naj izsledi navijače, ki so izobesili zastave, ter jim za dve leti prepove vstop na stadion. Na ligaški tekmi 20. aprila proti Litexu iz Loveča so navijači izobesili Hitlerjeve zastave in mu želeli vse najboljše - nemški nacist se je rodil na ta dan leta 1889. S točko zadovoljen ... Koper KRANJ - Izid zaostale tekme 23. kroga nogometne Prve lige Telekom Slovenije: Triglav - Domžale 0:0. Koper zaostaja za tretjeuvrščenimi Domžalami za dve točki. Poraz Kopitarjevih »kraljev« MINNEAPOLIS - Slovenski hokejist Anže Kopitar je v severnoameriški ligi NHL, kjer se še odloča o potnikih v končnico, z Los Angeles Kings gostoval v Saint Paulu. Domači hokejisti Minnesota Wild so slavili zmago z 2:1 in si s tem podaljšali upanje na nadaljevanje prvenstva. Kralji so si že pred tem zagotovili nastope v »play offu«. Borussia Dortmund - Real Madrid 4:1 (1:1) Strelca: 1:0 Lewandowski (8.), 1:1 Ronaldo (43.), 2:1 Lewandowski (50.), 3:1 Lewandowski (55.), 4:1 Lewandowski (67./11 m). Borussia Dortmund: Weidenfeller, Subotic, Hümmels, Piszczek (od 83. Grosskreutz), Schmelzer, Bender, Gündogan (od 90. Schieber), Götze, Reus, Blaszczy-kowski (od 82. Kehl), Lewandowski. Real Madrid: Lopez, Varane, Pepe, Ramos, Coentrao, Khedira, Özil, Xabi Alonso (od 80. Kaka), Modric (od 69. Di Maria), Ronaldo, Higuain (od 69. Benze-ma). DORTMUND - Nemško-španski obračun v polfinalu lige prvakov zaenkrat zanesljivo dobiva Nemčija. Potem ko je Bayern v torek nadigral Barcelono in zmagal kar s 4:0, je sinoči dortmundska Borussia v podobnem slogu opravila z madridskim Realom. Junak tekme je bil poljski napadalec Robert Lewandowski, ki je Madridčanom nasul štiri gole in svoji ekipi na široko odprl vrata do finala na Wem-bleyju. Domači so tekmo živahno odprli, prevzeli pobudo in imeli v sedmi minuti prvo priložnost, ko je po pravem «slalomu» pred Diega Lopeza prišel Marco Reus, a je bil španski vratar uspešnejši. Slednji pa je klonil le minuto pozneje, ko je Maribor Götze podal z leve strani pred gol, kjer je bil najspretnejši Robert Le-wandowski in iz bližine zadel za 1:0. Gosti so počasi začeli vzpostavljati ravnotežje, v 24. minuti pa je moral Roman Weidenfeller prvič posredovati, in sicer po prostem strelu Cristiana Ronalda. V 43. minuti so gosti izenačili. Napako je naredil domači branilec Mats Hummels. Žogo mu je odvzel Gonzalo Higuain, podal na levo do Cristiana Ronalda, ki je iz bližine žogo potisnil v prazno mrežo. Rumeno-črni so tudi drugi polčas začeli bolje, pritisnili proti vratom Reala, boljšo igro pa kronali v 50. minuti z novim zadetkom Lewandowskega, ki se je izognil prepovedanemu položaju in zadel Mačkoljani v miinchenski Allianz Areni so uživali Na prvi polfinalni tekmi lige prvakov v munchenski Allianz Areni so v torek zvečer obiskali tudi nekateri Bayernovi navijači iz Mačkolj. Iztok in Jan Smotlak (letos sta Bavarsko obiskala že večkrat), ki igra pri združeni ekipi najmlajših Krasa in obiskuje znanstveni licej Franceta Prešerna, sta po zmagi s 4:0 proti Barceloni res uživala. košarka - Pobuda »Ni igre brez drame« EuroBasket 2013 bo spodbujal bralno kulturo iz bližine po Reusovi podaji. Le pet minut pozneje je poljski napadalec, ki se po nekaterih (neuradnih) informacijah tako kot Mario Götze seli k Bayernu, znova zadel. Takrat se je v kazenskem prostoru lepo otresel Pepeja, nato pa žogo poslal pod prečko. V 58. minuti je na drugi strani streljal Luka Modric, ki pa ni povzročil preveč težav Weidenfellerju. Štiri minute pozneje je močno sprožil Ilkay Gündogan, znova se je izkazal vratar Reala Lopez. A ta je kmalu spet moral po žogo v mrežo. V 67. minuti je Xabi Alonso v kazenskem prostoru zrušil Reusa, sodniki so se odločili za najstrožjo kazen, ki jo je zanesljivo s strelom pod prečko izvedel Lewandow-ski. Povratna tekma v Madridu bo v torek. EVROPSKA LIGA - Polfinala: Basel - Chelsea; Fenerbahče Carigrad - Benfica Lizbona (obe tekmi ob 21.05). LJUBLJANA - Javna agencija za knjigo (JAK) in EuroBasket 2013 sta pripravila vseslovensko kampanjo za spodbujanje branja v povezavi s športom, zlasti med mladimi, imenovano Ni igre brez drame. Vodja promocije za EuroBasket 2013 Žana Vlaisavljevic je dejala, da tovrstne akcije pomenijo dodano vrednost za tako velik športni dogodek. Po besedah Vlaisavljeviceve Eurobasket kot največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije nosi odgovornost, da se aktivnosti ne odvijajo samo med 4. in 22. septembrom, ko prvenstvo poteka, ampak tudi prej in pozneje. »Pri EuroBasketu si ne želimo popularizirati samo športa, Maskota EuroBasketa Lipko, ki so ga oblikovali industrijski oblikovalec iz Štandreža Boris Lutman v sodelovanju s sodelavcema z Obale Mitjo Milkovičem in Zineto Milak, ter ambasador evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji Peter Vilfan KZS/WWW.ALESFEVZER.COM ampak tudi bralno kulturo. Ta kampanja se nam je zdela idealna priložnost, da Eurobasket uporabimo kot komunikacijsko orodje za približevanje branja mladim,« je poudarila. Podsekretarka za področje bralne kulture na JAK Tjaša Urankar je poudarila, da lahko knjige bralce motivirajo za uspehe v življenju. »Dokazano je, da tisti, ki veliko berejo ali so jim veliko brali v mladosti, tudi osebnostno hitreje rastejo,« je dejala. V sklopu kampanje bodo v juliju ali avgustu izdali tudi tematsko slikanico za otroke Lipko in KošoRok avtorja Primoža Suhodolčana in ilustratorja Gorazda Vahna. Poleg tega bo potekala akcija Vstopnica za knjigo, v sklopu katere bodo imetniki vstopnic za evropsko košarkarsko prvenstvo prejeli popust v višini enega evra pri nakupu knjig v številnih knjigarnah po Sloveniji. JAK in EuroBasket 2013 sta projekt pripravila v sodelovanju z Društvom slovenskih založnikov in Društvom slovenskih knjigotržcev. Podpredsednica Društva slovenskih knji-gotržcev Metka Zver je povedala, da so v društvu zelo veseli, da kampanja spodbuja tudi nakupovanje knjig, saj lahko le nakup knjige pomaga knjigarnam »v teh težkih trenutkih«. »Knjigarne so ključno mesto za preživetje slovenske knjige, saj skrbijo za raznolikost ponudbe,« je poudarila. Ambasador EuroBasketa 2013 Peter Vilfan upa, da bo kampanja pritegnila čim večje število mladih pa tudi starejših bralcev. (STA) ŠPORT Četrtek, 25. aprila 2013 17 JADRALCA ČUPE NISTA REGATIRALA »Višja sila, nimamo kaj,« je bil precej potrt trener Čupinih jadralcev Jaša Farne-tija in Simona Sivitza Košute Matjaž An-tonaz, ki je včeraj v francoskem Hyere-su tekal od lekarne do lekarne. »Jaš je zbolel in ima vročino, tako da fanta danes (včeraj op. ur.) nista tekmovala. Ne vem, kako bo jutri (danes). Bomo pač videli sproti,« je dejal Antonaz. V najslabšem primeru bosta torej Čupina jadralca predčasno končala regate svetovnega pokala v olimpijskem razredu 470. STVA odbojka - Ženska D-liga Šele po 5. setu V skupini za obstanek Govolley zmagal»le« s 3:2 Govolley - Pordenone 3:2 (25:27, 25:14, 19:25, 25:17, 15:13) Govolley: Bressan 24, Černic 4, Mania' 21, Povšič 5, Valentinsig 9, Za-vadlav 5, Panozzo 3, Humar (L); Paulin in Devetak n.v. Trener: Vogrič V skupini za obstanek ženske D-lige so odbojkarice Govolleyja le tesno premagale zadnjeuvrščeni Pordenone. Trener Andrej Vogrič je sicer imel težave s postavo. »Ključni je bil prvi set, ko smo stalno vodili, nato pa so nas gostje presenetile in zmagale,« je dejal Vogrič. V drugem in četrtem setu so domačinke igrale dobro. V tretjem pa je koncentracija znova padla. Go- volley je tako zmagal šele po petem se-tu. Vogričeve varovanke čaka v soboto pomembna, mogoče odločilna tekma v Vidmu proti Volleybasu. ZALET C NOCOJ - V skupini za obstanek v ženski C-ligi bo Zalet C danes ob 20.30 gostoval pri ekipi Maja-nese, ki ima 22 točk na lestvici. TUDI FINALE U16 - Odbojkarice Zaleta Dvigala Barich bodo danes v finalu pokrajinskega prvenstva under 16 ob 18. uri v telovadnici v Na-brežini igrale proti ekipi Eurovol-leyschool. Ob 16. uri bo tekma za 3. mesto, na kateri se bodo odbojkarice Zaleta plave pomerile z Olympio. košarka - Danes Pomembno za Bor Radensko Breg v gosteh V predzadnjem krogu rednega dela deželne C-lige bosta Bor Radenska in Breg igrala že danes. Bor (24 točk na lestvici) bo ob 18.30 na Stadionu 1. maja igral z Goriziano (26). Tekma je izjemno pomembna za Popovičeve fante, ki morajo skušati zmagati obe preostali srečanji (zadnje bo v soboto v gosteh proti Fagagni), če se želijo zanesljivo rešiti vseh skrbi o obstanku. Goriziana ima zelo izkušeno peterko, ki jo sestavljajo slovenska play-makerja Marcetič in Močnik, krilo Rosso in krilna centra Carcich ter Novogoričan Delpin. Breg (32 točk) bo gostoval v Fagagni (začetek ob 18.30). Domači Collinare Basket (20 točk) spada med slabše ekipe prvenstva. Letos na Cheerdance Cup v Trstu. Na sliki zgoraj Petra Križmančič kroma Kneipp osvojile 6. mesto. Dobre rezultate smo osvojili tudi na mednarodnih tekmah. Ali imate vtis, da je vaša dejavnost »pobrala« mlade drugim športnim panogam, »in primis« ženski odbojki? Z menoj ni nihče konkretno polemiziral. Prav je, da pri nas nudimo čim širšo paleto športnih disciplin, ki jih bodo nato otroci izbirali. Otroci se lahko ukvarjajo tudi z dvema disciplinama. Cheerdance dopolnjuje odbojko in nasprotno. Osebno sem namreč proti zgodnji specializaciji, ki si znova utira pot pri naših klubih. Kako pa vidiš vaše društvo čez deset let? Ne vem. Zelo težko vprašanje, saj se vse skupaj razvija zelo hitro. V prvih desetih letih smo imeli vzpone in padce. Društvo pa lahko dolgoročno preživi in se razvija le, če ima svoj trenerski kader. Mi ga imamo, ampak večina naših trenerjev je zelo mladih in imajo določene študijske in službene obveznosti. Če bi morali najeti trenerje iz Ljubljane, so to izjemno visoki finančni stroški, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali ste včlanjeni v italijansko federacijo? Nismo, ker je bilo v zadnjih letih malo kaosa z delovanjem federacije oziroma federacij. Bile sta tudi dve. V zadnjem času smo začeli znova sodelovati s federacijo iz Milana. Nismo pa včlanjeni. (jng) naš pogovor - Petra Križmančič (Cheerdance Millenium) H V« V • V ■■ »Za cim sirso ponudbo« »Proti zgodnji specializaciji, ki si znova utira pot pri naših klubih« Odbornica in trenerka Petra Križman-čič je bila pred desetimi leti med ustanoviteljicami društva Cheerdance Millenium. Pravzaprav je bila Gropajka, profesorica športne vzgoje, »duša« novega projekta in tega športa, ne samo pri nas, ampak tudi v Italiji nasploh. Pred desetimi leti ste začeli prav iz nič Temelje smo društvu postavile jaz, Ivi-ca Štok, ki je zdaj predsednica, pomagala pa nam je tudi predsednica kulturnega društva Skala Sonja Milkovič. V Gropadi so nam namreč omogočili, da treniramo. V Italiji ste kot prvi ustanovili navi-jaško-plesni klub in začeli s tem športom. Od kod ideja? Že od malih nog sem imela rad ples gimnastiko in ples. Pri nas pa tega nismo imeli. Zaradi tega sem začela s kotalkanjem, nato sem igrala odbojko in hkrati sem tudi plesala. Prevalov, stoj, koles, premetov in salt sem se samoučno naučila na šolskem travniku in domačem dvorišču. S prijateljico Dašo Grgič, ki je uspešna plesalka, sva v prostem času veliko vadile.Ustvarjale sva na njenem podstrešju. Obiskovale sva tudi tečaj jazz plesa v Bo-ljuncu. Plesu in gimnastiki sem se nato približala na Fakulteti za šport v Ljubljani. Nato sem spoznala cheerleading in odločila sem se, da bom v zamejstvu razširila športno ponudbo. V veliko pomoč mi je bil študij v Ljubljani, kjer sem spoznala določena pravila. Na začetku smo se ukvarjali tudi s plesom in gledališko dejavnostjo. Nato smo se osredotočili zgolj na športno dejavnost. Začeli ste tudi tekmovati. Tekmovanja so bila nujna, saj bi drugače ostali na ravni rekreacije. V Sloveniji se je ta šport razvil v devetdesetih letih. Medtem ko smo v Italiji s to športno panogo začeli prav mi. Katerih športnih uspehov se najraje spominjaš? Nastop na prvem evropskem prvenstvu leta 2003 v Manchestru, nastop v Moskvi in prva izvedba našega mednarodnega tekmovanja Cheerdance Cup v Trstu. Kateri pa so največji uspehi? Leta 2009 smo postali evropski podpr-vaki in nato leto kasneje v Združenih državah Amerike, kjer so Nikol Križmančič, Nastja Mi-lič, Kristina Žerjal, Tina Križmančič in Jasna Kazni za nogometaša Juventine in Gaje Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi četrtega rumenega kartona za en krog kaznovala nogometaša Juventine Sašu Gu-liča in Antonia Previtija. Za zadnji sobotni tekmi proti Poggiu pa zaradi kazni ne bosta igrala Pietro Cerkvenic in Pierpaolo Gargiuolo. Danes bo na sporedu celoten 31. krog elitne lige. Triestina bo igrala v gosteh proti ekipi Cjarlins Muzane. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bosta jutri, 26. aprila, urada zaprta. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovad nici OŠ Bevk na Opčinah. AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 20.00 uri in v drugem sklicanju v torek, 28. maja, ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan v Dolini. V torek se je končalo košarkarsko prvenstvo vzgojno zaposlitvenih centrov. Zadnji tekmi sta bili Medea -Mosaico in Medea - VZS Mitja Čuk. Sledilo je nagrajevanje. Zasluženo je zmagala ekipa Giuliano Schultz iz Medeje, VZS M. Čuk pa je bil četrti. Ekipa iz Mede-je je v prvem srečanju odpravila moštvo Il Mosaico (24:8), v drugem pa VZS M. Čuk (30:15), ki pa se je izkazal za požrtvovalnost vseh igralcev, od posameznikov pa je bil posebno uspešen Fragiacomo, ki je dal kar 10 točk. Nagrajevanje je vodil Sandi Stefančič, duša uspele košarkarske manifestacije. Nagrade in kolajne pa je podeljevala najstarejša igralka VZS M. Čuk, 60-letna Gabriella Destradi. PLANINSKI SVET Srečanje »Prijateljstvo brez meje« Neugodnim vremenskim napovedim v brk, je toplo nedeljsko jutro nakazovalo prijeten pomladni dan, ko so se, v nedeljo, 21. aprila, zbirali tržaški planinci: člani SPDT in Planinskega odseka ŠD Sloga - SK Devin, da bi se skupno podali na osmo srečanje slovenskih planincev, ki živimo v treh različnih državah ob Jadranu. Srečanje, poimenovano »Prijateljstvo brez meje«, združuje slovenske planince, ki živijo na Hrvaškem, točneje člane Planinske skupine K.P.D. Bazovica z Reke, v Sloveniji, člane PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in tržaške planince v Italiji. Po uvodnih pozdravih so se udeleženci razdelili v dve skupini. Bolj trenirani so se z avtobusom odpeljali proti Pašcu v zaledju Reke, kjer se je ob mostu čez Rječino začel pohodni del srečanja. Ob slikoviti strugi Rječine so se izletniki podali navkreber do kraja Grahovo. Z mosta, ki tu prečka Rječi-no, so se še enkrat zazrli v njeno strugo, in že se je na nasprotnem bregu začel strm vzpon na 432 m visoki reški Veli vrh. Na vrhu se je odprl čudovit razgled na bližnjo okolico, od zasneženih vrhov Snežnika, Snježnika, Plata-ka na eni pa do morja na drugi strani. Krajšemu postanku na vrhu je sledil spust, najprej po zgornjem grebenu, ki je posajen s številnimi bunkerji. Pohod se je nato nadaljeval mimo vodarne do Mihačeve drage in po mestnih ulicah do Slovenskega doma. Druga skupina pa se je odpeljala na Trsat, kjer si je pod strokovnim vodstvom ogledala marijansko svetišče in ostanke trsaškega gradu, se po strmem stopnišču, ki ga sestavlja 365 stopnic, spustila do morja, se sprehodila po nabrežju ter se po Korzu vrnila do Slovenskega doma. V Slovenskem domu se je nato druženje nadaljevalo ob kosilu in veselem razpoloženju ob zvokih harmonike. Gostitelji so ob tej priliki v prostorih Slovenskega doma pripravili tudi fotografsko razstavo posnetkov iz prejšnjih srečanj. Otvoritev je obogatil nastop Istrske klape. Sabotinske družne poti Tokrat na Veliki rob V znamenju prijateljstva in sodelovanja med planinci na Goriškem, je ob padcu meje med Slovenijo in Italijo nastala pobuda vsakoletnega skupnega izleta in srečanja pod imenom sa-botinske družne poti. Izlet letos prireja planinsko društvo Nova Gorica, sodelujejo pa člani SPDG, goriške sekcije CAI, planinskega društva Brda in planinskega društva Kanal. Pobudo bodo izvedli v nedeljo, 5. maja, ko se bodo povzpeli na Veliki rob, nad Vipavsko dolino, se zatem spustili na Seku-lak in mimo Vitovelj, po Napoleonovi poti, do prireditvenega prostora na Vi-tovljah. Pri planinskem društvu Nova Gorica bodo poskrbeli za avtobusni prevoz, obvezna pa je pravočasna prijava. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred železniške postaje v Novi Gorici, začetek pohoda pa bo v Krnici. Avtobus bo udeležence izleta pričakal v Šempasu, oziroma Vitovljah, v bližini turistične kmetije Malovševo. Skupn e hoje bo približno 4 ure; izlet jepriomeren za vse. Mladoletni se ga seveda udeležijo v spremstvu staršev. V slučaju slabega vremena, bodo potek izleta spremenili, oziroma skrajšali, tako da bo sestop potekal po Napoleonovi poti. Zaradi organizacije prevoza, je nujna predhodna prijava. K udeležbi na skupnem izletu goriških planincev - pot, ki jo bodo prehodili je opisana tudi v vodniku, ki so ga pri SPDG izdali ob stoletnici društva - vabijo goriški planinci. Podrobnejše informacije pri Dinotu Paulinu in Marku Lutmanu. Izlet v Tatre, na Poljsko in po sledeh spomina na prvo svetovno vojno Kakih dvesto kilometrov dolga gorska veriga Tatre ločuje Slovaško od Poljske, na vzhodu pa prehaja v ukrajinsko nižavje. Gorovje je grajeno iz granita, nekaj vrhov presega višino 2600 metrov. Tako na Slovaški strani, kakor na Poljski, so, zlasti po drugi svetovni vojni zaščitili velika naravna območja in uvedli kar nekaj parkov. Znano je zimskošportno središče Zakopane. Do prve svetovne vojne je bilo območje na južni strani Tater pod upravo Ogrske, na drugi strani so gospodarili Avstrijci. Področje, zlasti severno in severovzhodno, na meji z današnjo Ukrajino, je postalo zapisano v zgodovini zaradi krvavih bojev med prvo svetovno vojno, ki je, posebej tu in v prvih dveh letih zahtevala ogromno žrtev, posebej rojakov s Primorske, okolice Ljubljane in Celja. Te kraje, zanimive z naravoslovne strani in tudi zaradi polpretekle zgodovine, bodo od 1. do 8. julija letos obiskali goriški planinci. Povzpeli se bodo na nekaj vrhov, tudi na Krivan, ki je s približno 2500 metri nadmorske višine simbol Slovaške, obiskali bodo vrsto drugih turističnih in kulturnih zanimivosti, ki so prav tako povezane s polpreteklo zgodovino primorskih ljudi. Med te cilje zagotovo sodi obiska taborišča Osviecin (Auschwitz) nedaleč od Krakova. Tudi to starodavno mesto in prestolnico poljskih kraljev bodo obiskali med enotedenskim izletom. Z ozi-rom na bližajočo se stoletnico prve svetovne vojne, se bodoč poklonili - z obiskom enega ali več spominskih obeležij - tudi spominu med prvo svetovno vojno padlih vojakov. Samo na območju zahodne Galicije - pokrajina južno in jugovzhodno od Krakova je evidentiranih nad tisoč manjših ali večjih grobišč in v njih pokopanih okrog sto tisoč padlih avtroogrskih, ruskih, nemških in tudi turških vojakov. V dneh ko bodo »planinci« v hribih, si bodo »neplaninci« ogledovali turistične in druge zanimivosti krajev v dolini. Marš ruta, spremljal nas bo vodnik, predvideva tudi krajši ogled Bratislave, povratekpa bo preko Brna in Dunaja. Avtobus bo odpeljal, namestitev v dvoposteljnih hotelskih sobah. Trenutno je na razpolago še nekaj prostorov. In formacije nudi Vlado tel. 0481/882079 oz. 3317059216, v opoldanskem ali večernem času. Četrtek, 25. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI 2000 m ...........5 2500 m ...........0 2864 m...........-2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6 in v gorah 7. 6J>) Tc r m lj (01 i iti i 3 Prvi maj v Termah Olimia 26. 4. - 5. 5. 2013 Polpenzion Wellness hotel Sotelia* GRATIS 4, 5 ali 8 dni Bivanje za 2 otroka Vsak dan 2 urno varstvo za otroke zda FBI v podobni zagati kot leta 2001 z antraksom Domnevni pošiljatelj pisma z ricinom izpuščen iz zapora 11 švedska - Največje zanimanje pokazali tuji obiskovalci Maja bodo v Stockholmu odprli muzej skupine Abba WASHINGTON - Zvezni tožilci so v torek iz pripora izpustili Paula Kevina Curtisa, ki je bil obtožen pošiljanja pisem s strupom ricin. Eno od treh je bilo naslovljeno tudi na ameriškega predsednika Baracka Obamo. Kot kaže, ima FBI s preiskavo spet podobne težave, kot jih je imel po letu 2001, ko je iskal pošiljatelja pisem z antraksom. Curtisa so aretirali prejšnjo sredo na njegovem domu v zvezni državi Mississippi in ga obtožili, da je poslal strupena pisma na naslov Bele hiše, republikanskega senatorja Rogerja Wickerja in upokojene sodnice v Mississippiju. V torek pa je odjeknila novica, da zvezni preiskovalni urad FBI izvaja preiskavo zaradi ricina pri Everrettu Dutsch-keju, prav tako v zvezni državi Mississippi. Tako Curtis kot Dutschke trdita, da sta nedolžna. Odvetnica Christi McCoy je novinarjem povedala, da obstaja verjetnost, da je nekdo Cur-tisu vse skupaj podtaknil. To naj bi bil Dutsch-ke, s katerim se poznata in sta se v preteklosti tudi prepirala. "Spoštujem predsednika Baracka Obamo. Rad imam svojo domovino in nikoli ne bi storil ničesar, kar bi ogrožalo predsednika ali druge državne uradnike," je po izpustitvi iz zapora povedal Curtis. Dutschke je prav tako zatrdil, da je domoljub, da ne kuha zamere proti nikomur in da ni poslal pisem. Na podlagi doslej dostopnih fizičnih dokazov bo krivca težko najti. Agent FBI je na sodišču v Oxfordu, preden so Curtisa izpustili, pričal, da na kuvertah ni bilo prstnih odtisov. Znamke in kuverte so bile samolepilne in tako ne bo niti sledi DNK od sline. Na Curtisovem domu niso našli nič obremenilnega. Curtisa so prijeli, ker so imela pisma podobno vsebino kot tista, ki jih je v preteklosti že pošiljal v kongres, in so bila podpisana z njegovimi inicialkami. "Doslej me ni hotel nihče poslušati. Morda bom sedaj dobil vašo pozornost, četudi to pomeni, da mora nekdo umreti. To se mora končati. Če vidiš, da je kaj narobe in tega ne razkri-ješ, potem si tihi partner nadaljevanja. Jaz sem KC in odobravam to sporočilo," je pisalo v pismu. Paul Kevin Curtis ob izpustitvi iz zapora Curtis že več let trdi, da je odkril zaroto trgovanja s človeškimi organi in je s pismi doslej opozarjal senatorja Wickerja in druge. O tem piše tudi knjigo z naslovom "Manjkajoči deli". Če Curtis ni kriv, potem mu je krivdo skušal naprtiti nekdo, ki ga pozna oziroma vsaj pozna vsebino njegovih pisem. FBI je ubral bližnjico, vendar na srečo Cur-tisa tudi zbral dovolj poguma in priznal napako. Pisemske pošiljke so začele prihajati kmalu po bombnem napadu na bostonski maraton, v katerem so umrle tri osebe, več kot 180 pa jih je bilo ranjenih. FBI trdi, da med napadom in pismi ni povezave. FBI je tudi leta 2001 trdil, da ni nobene povezave med terorističnim napadom na ZDA 11. septembra in pošiljkami an-traksa oziroma vraničnega prisada, ki so kmalu zatem preplavile ZDA, zahtevale pa pet življenj in ranile 17 ljudi. FBI se je najprej osredotočil na strokovnjaka za biološko orožje Stevena Hatfilla, ki je bil nedolžen. Leta 2005 so se osredotočili na znanstvenika iz laboratorija za biološko orožje v Fort Detricku Bruca Ivinsa. Ta je zaradi pritiskov leta 2008 storil samomor in mesec dni kasneje ga je FBI razglasil za krivca. Kongres je sklical zaslišanja o ravnanju FBI, ki niso dala nobenih odgovorov. Nacionalna akademija za znanost pa je februarja 2011 podvomila v znanstvene metode, na podlagi katerih je FBI prišel do sklepa o Ivinsovi krivdi. FBI je ugotovitve akademije zavrnil. (STA) Delavci v teh dneh delajo s polno paro, da bi še pravočasno zaključili z gradnjo templja STOCKHOLM - V središču Stockholma bodo 7. maja odprli prvi muzej na svetu o legendarni švedski pop skupini Abba. "Obiskovalcem bomo ponudili edinstveno izkušnjo," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor muzeja Mattias Hansson. Dodal je, da bodo imeli oboževalci zasedbe morda celo priložnost spregovoriti s katerim od članov četverice. Delavci v teh dneh delajo s polno paro, da bi še pravočasno zaključili z gradnjo templja, posvečenega avtorjem velikih glasbenih uspešnic 70. let minulega stoletja. Med njimi so skladbe "Voulez Vous", "Dancing Queen" in "Waterloo". S slednjo so Abba leta 1974 zmagali na Eurosongu, kar jim je prineslo mednarodno prepoznavnost. Obiskovalcem muzeja bodo snovalci postavitve ponudili vpogled v ustvarjalna leta zasedbe, pa tudi v njihovo zasebno življenje. Med drugim bodo v muzeju razstavljeni bleščeči kostumi s koncertov, glasbila in zlate plošče. Rekonstruirali bodo tudi garderobe članov zasedbe Abba in njihov snemalni studijo. Oboževalci Abbe, ki so si kdaj zaže- leli, da bi postali peti član zasedbe, bodo lahko s pomočjo računalniške simulacije svojo željo vendarle - vsaj virtualno - uresničili. Postavili bodo tudi sobo, posvečeno skladbi "Ring, Ring", v kateri bo postavljen telefon iz 70. let. Telefonsko številko aparata poznajo zgolj štiri osebe - člani Abbe Agnetha Faeltskog, Anni-Frid (Frida) Lyngstad, Benny Andersson in Bjoern Ulvaeus. Glasbeniki bodo občasno poklicali v muzej, da bi se v živo pogovorili z obiskovalci. Dvomljivcem v muzeju odgovarjajo: "Ideja je bila Fridina. Seveda bo poklicala!" Člani skupine Abba so nazadnje skupaj nastopili leta 1982, leto kasneje pa so se dokončno razšli. Vse odtlej zagotavljajo, da se ne bodo več nikoli in pod nobenim pogojem združili. Kot je leta 2008 v pogovoru za The Sunday Telegraph dejal Ulvaeus, si želijo, da bi si jih ljudje zapomnili takšne, kot so bili. Vstopnice za ogled muzeja, ki so na prodaj po 23 evrov, so razprodane za več tednov vnaprej. Največje zanimanje so po besedah direktorja muzeja doslej pokazali tuji obiskovalci. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. aprila 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 Nan.: A gifted man ^ Rai Tre 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Folkest 201115.20 Dok.: K2 15.50 City folk 16.20 Potopisi 16.50 Slovenski magazin 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 21.10 Film: From Paris with love (akc., Fr., '10, i. John Travolta) 23.00 Film: 48 ore (krim.) 14.10 Aktulano: Ver detto finale (v. Veronica Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta La l LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pub-blico 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 7.55 Dokumentarec 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 20.55 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik 17.20 Biker Explorer 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.25 Film: Il sogno della citta 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx Magazin 23.20 Med valovi Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Aktualno 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Nan.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.05 Nan.: Norišnica v Clevelandu 15.40 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Film: Vse je mogoče (kom., ZDA, '09, i. E. Murphy) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Dvojnica 23.25 Nan.: Zdravnikova vest 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 8.35 Film: I sette fratelli Cer-vi 10.20 23.20 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Nan.: L'ispettore Derrick 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore del-la mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: I Magliari u Rete 4 6.55 Televendita Media Shopping 7.25 Film: Accadde un'estate 9.50 Nan.: Cara-binieri 10.50 Ricette all 11.30 Dnevnik 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Nan.: My life 16.00 Film: La crociara 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quo-tidiano 21.00 UEFA Europa League 22.55 UEFA Europa League - Speciale 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Belli dentro 9.10 Film: Un colpo di fortuna 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Incompreso 14.30 Dnevnik 16.45 Film: A proposito di Henry (kom., ZDA, '91) 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: La ma-tassa 23.30 Mai dire provini Slovenija 1 Kanal A 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Lutkovna nan.: Kljuk-čeve dogodivščine 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Moja soba 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet iT Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.30 Točka 15.15 Kdo si upa na večerjo? 16.20 Evropski magazin 16.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Muzikajeto 17.30 Dok.: Aljaska 18.20 Odbojka - državno prvenstvo: Nova KBM Branik - Calcit Volleyball, prenos 20.25 Žrebanje deteljice 21.00 Nogomet - evropska liga: Basel : Chelsea, polfinale, prenos 22.55 Nan.: Naravnost fantastično 23.25 Film: Veselje do življenja |r Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 12.05, 17.50 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.0013. redna seja Državnega zbora, prenos 12.30 Tedenski izbor 13.30 Dnevnik 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi 6.50 Risane serije 8.25 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 Nan.: Dva moža in pol 9.5517.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.45 Film: Čistilec 16.35 Nan.: Dva moža in pol 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Iron man 2 (akc., i. R. Downey Jr.) 22.20 Film: Aeon Flux RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci - pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Ar-slan: Pristava škrjančkov - 20. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem ted- Četrtek, 25. Aprila Canale 5, ob 16.45 VREDNO OGLEDA A proposito di Henry ZDA 1991 Režija: Mike Nichols Igrajo: Henry Ford in Ann Bening Henry Turner je uspešen ameriški odvetnik. Njegov zadnji uspeh je uničil reveža Matthewsa in njegovo tožbo proti krajevni bolnišnici. Henryju sta dini življenjski vodili slava in denar. Nesreča pa nikoli ne počiva; ko se nekega dne Henry odpravi po paket cigaret do bližnje trafike, ga med tatvino ropar ustreli in skoraj usmrti. Zena in hčerka ga zaman čakata na čudovitem domu. Tistega njunega očeta in moža, ne bo več nazaj. Po dolgem okrevanju se namreč protagonist zave, da v življenju denar ni ravno vse in da so nekatere druge življenjske vrednote važnejše od preračunljivosti in pohlepa. na; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Rolling Stones; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Letos jih izpolnjujemo 110 POSEBNA PONUDBA VELJA UI/IJA VIjJJJA SAMO JUTRI 26. APRILA -40% 0,59 € Furlanska mozzarella VENCHIAREDO 125 g Redna cena: 0,99 €. Cena za 1 kg: 4,72 € 26. oktobra 2013 bodo zadruge Cooperative Operaie dopolnile 110 let. Praznuj danes in vsak 26. dan v mesecu, s Posebnimi Ponudbami v znamenju te Obletnice. .Q E Olio EXTRA VERttmt L »I tJl j VA o. o ■a 0,99 € Cešnjevec 500 g Cena za 1 kg: 1,98 € -55°/« 1,99 € Ektradeviško oljčno olje Mastr'olivo CORICELLI750 ml Redna cena: 4,49 €. Cena za 1: L 2,66 € www.coopts.it f COOP COOPERATIVE OPERAIE