KHJl® ra PRIMORSKI DNEVNIK __________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 256 (2566) Cunjasti in vsi drugi imperialisti naj se zavedajo, da z diktati in izvajanjem fašistične zakonodaje ne bodo mogli našemu ljudstvu preprečiti izražanja njegove volje, Ravno nasprotno 1 Poštnina plaCana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 29. oktobra 1953 Cena 20 lir Izvoljeni slovenski župani in svetovalci zahtevajo preklic angloameriškega diktata Poleg tega odobravajo odločno akcijo Jugoslavije, ki je edina preprečila, da karabinjerjev še ni v Trstu, in ponovno poudarjajo jjk naše ljudstvo ne bo nikoli pristalo na priključitev k Italiji - Nadaljujejo se odločni in ogorčeni protesti našega ljudstva Sew našem ozemlju (n m'9-n'io ljudstvo Kot Je(j0ri z Proti Krivičnemu in ilce poskusu angle- rofitj aTncr\ške vlade, da iz-Itaiiii 2, Ulice Ghega «o j irtlrn° . civilizirane, že 5J u.:-3*" Kulturne Italije Jtc, t; ^nlji. (Ja zloči-nfiQ> ®a Podijo na krai zlo->rti t skriuajo svoj obraz ■Uavo Podobo dveh «.,• 174 potrebno ?c, da Pred svet to bi-% ’ ,"®i *vet ve, da je razumelo in ri>o i nar°dnoosvobodilno borbo za rešitev !tlijan‘?0d fašizma, temveč #) ve okupacije sploh. smo postavili S m e na tehtnico, zakaj Ptit. J3 boi Pa življenje in »lev ai snet ue, koliko da,.‘. in kie st°je Hoi ‘ naših padlih za Siki ‘ ,a) ne, da so ti spo- i.0a«esnpS! "lejnikt t"1 ^'veku**, VSa ■ k ®s0 , budijo spomini i'1 dane, tnost naše bor-i *P°jintS’ kn. naše Ijudstuo tjotnii a'£rijami, ki briše-kprič C 110 oteklost, jas- u vsakem na- ij • *co - tv« svojo voljo, du-j. . borba naših Iju- t b, v; udarec v obraz >„ k50 hoteli našo veli-Kr,.. borbo prikazati kot >tn, krP° • VTeirdilosU), se spet primerki človeške 1 je Ir 'bj^Pičn- b‘ hoteli to na- litnaža't°j ln veličastno bor-'na"euri. svojimi temni- 9totlc',“j,lknl'?nti sta sc bo,J' itnJ^istič«; . popraj znašla t Š6ri0i: tisk italijanske C 'C"R buržuazije in *l>*tiiLlnxbližnje Kom-in -- časopisje, po- • n*Posredni hlapci j.tjeu i.jpeTlalističnih gospo-il 'ti' > je .nc morejo spri-n; dejstvom, da naš i. bte,,: Pr>pravljen npopni-t"iSoei'ce. Ti ljudje '0či(„„ fciž^ati. da se je naš ViSf ni L nrbte«; • MHI.. k niso r„^e’ Ti ljudje očitno razu,nc(j, - >),|Jniit'vl. se je 25 let upiral 6* n ar0[j’1 je sodeloval tNcjji n°osPobodihii borbi. >t|( ,. da 'i®tiA 1 ne bo nikoli ueč Prpms^i da p. — la postal nov k!'Vno n. ne. bo nikot. — !l je, ^ euašal kripice Res, ijtnir se tudi ta gospoda nški (.lorji , . kominformovski V ta K aj° «prostopo!j-'tt dun^9.' čc bi prišla k >% /If nnija. Ti podleži. bivše pristaše ti,iki uirili grozilnimi pi-•Infjje i,- .. bila titovske „oiPsim kominformi- stvo cone A Tržaškega ozemlja duška svojemu ogorčenju nad sklepom vlad Anglije in Amerike o prepustitvi cone A in Trsta v upravo Italiji smo se obrnili do nekaterih županov slovenskih občin in občinskih svetovalcev, da bi nam odgovorili na nekaj vprašanj. Vsem županom in občinskim svetovalcem smo postavili enaka vprašanja, ki jih v naslednjem navajamo: 1. Kaj menite o današnjem položaju v zvezi s Tržaškim vprašanjem? 2. Ali menite, da je diplomatska akcija Jugoslavije pripomogla k neizvršitvi sklepa vlad Anglije in Amerike od 8. oktobra? 3. Ali se vam zdi prisotnost jugoslovanskih čet na obmejnem področju pozitivno ali negativno dejanje in ali menite, da se je temu dejstvu zahvaliti, da italijanske čete še niso vkorakale v cono A? 4 Ali menite, da je odpor proti prihodu italijanskih čet, ki se izraža na raznih zborovanjih s pošiljanjem resolucij, z izvešanjem zastav, napisi itd. pozitiven in ali mislite, da je pravilno, če daje ljudstvo na ta način duška svojemu ogorčenju? 5. Zakaj nočete, da pride Itaiija v te kraje? 6 Ce se izkaže, da je ohranitev STO neizvedljiva, kakšna bi bila po vašem mnenju najboljša rešitev tržaškega vprašanja? 5 lemi vprašanji smo se predstavili že omenjenim županom in občinskim svetovalcem, ki so nam dali sledeče izjave: ALFONZ ŠKABAR, župan re-pentaborske občine tOF) »Položaj je zelo nejasen ter se je zaradi tega težko izreči. Živimo v upanju, da se bo razčistil brez prelivanja krvi in da bo zadoščeno zahtevani našega prebivalstva. Na naslednji dve vprašanji lahko odgovorim samo pritrdilno Diplomatska akcija jugoslovanske vlade je prav go. tevo pripomogla k neizvršitvi sklepa vlad ZDA in Anglije, še posebno pa je k temu pripomoglo dejstvo, da so jugoslovanske čete zasedle obmejno področje. Vsemu temu se je zahvaliti, da na-si kraji še niso pod italijansko upravo ter da se po naših vaseh ne šopirijo karabinjerji. Kadar se ljudstvu zgodi krivica ali kadar mu hočejo vsiliti krivico, tedaj je prav jn je tudi njegova dolžnost, da se krivici upre. Zaradi tega jc odpor domačega prebi valstva, ki sc izraža na razne načine, popolnoma razumljiv in upravičen. Italije nočemo, ker smo ,10 dodobra okusili v petindvajsetih letih zatiranja. V tem smo si prav gotovo enotni vsi Slovenci, kar nas živi na tem področju Naš občinski svet se je takoj po objavi zloglasnega sklepa od 8. oktobra sestal na izrednem zasedanju, kjer ie jasno in nedvoumno povedal da nočemo več Italije naše kraje. Občinski svet bo tudi v bodoče pazil na vse pojave, ki bi bili naperjeni proti interesom domačega prebivalstva, ter bo do njih zavzel odklonilno stališče. Glede možnosti rešitve tržaškega vprašanja, ki je navedena v zadnjem vpra a-nju pa mislim, da bi bilo najbolje mesto internaciona l, zirati, kajti od tega bi imelo svoje koristi tudi nase prebivalstvo S svobodnim vsto-v Trst bi bilo našemu žaškega vprašanja. Prisotnost jugoslovanskih čet na obmejnem področju je vsekakor pozitivno dejanje, tudi s stališča naše borbe, kajti v tem je naše ljudstvo videlo dokaz, da imamo v naši borbi za nacionalne in druge pra. vice oporo le v naši matični domovini. Naše ljudstvo se je takoj zavedlo posledic samovoljnega sklepa vlad ZDA in Velike Britanije ter lahko trdim, da so vse akcije, ki izražajo naše ogorčenje, spontani izraz naše odločnosti, da se borimo proti krivicam in zatiranju, kot smo to že pokazali v 25-letnem odporu proti fašizmu in v času narodnoosvobodilne borbe. Prebivalstvo zgoniške občine je na lastni koži občutilo trdo peto italijanskega gospostva ter v NOB sodelovalo stoodstotno, in sicer zato, da se naša zemlja osvobodi italijanskega suženjstva. Razlogov, da nočemo povratka Italije v naše kraje, je več kot dovolj ter se naše prebivalstvo prav dobro zaveda, da bi njen povratek prinesel v gospodarskem. socialnem in na- rodnostnem pogledu le bedo in zatiranje. Vemo namreč prav dobro, da je današnja Italija v bistvu enaka oni, proti kateri smo se borili, ter da ji zunanje lice in razne demokratične izjave niso iz-premenile bistva. Naš občinski odbor je takoj po zloglasnem sklepu sklical izredno zasedanje občinskega sveta ter soglasno obsodil to samovoljno dejanje. Naš občinski svet je budno na straži in bo na vsako novo samovoljno odločitev takoj reagiral. V možnosti, ki jo navajate v zadnjem vprašanju pa menim da bi bila najboljša rešitev tržaškega vprašanja z internacionalizacijo mesta, in sicer tako, da bi podeželsko prebivalstvo ohranilo . z njim iste stike, ki jih ima tudi sedaj«. JOSIP TERČON, župan, devin-sko-nabrežinske občine (SDZ) «Panašnji položaj v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja je zelo resen, vendar sem prepričan, da bodo bodisi zavezniki. kot tudi Jugoslavija in Italija storili vse potrebno. da se izognejo vojnemu konfliktu, ki bi imel nedo-gledne posledice. Prepričan sem. da so bodisi diplomatska akcija kot tudi druge varnostne odredbe Jugoslavije pripomogle, da se že ni izvršil sklep angleške in ameriške vlade od 8. oktobra. Prisotnost jugoslovanskih čet ob meji se mi zdi pozitivno dajanje, ker je to realno dejstvo, s katerim morajo vsi računati in se po njem ravnati. Prav tako je tudi gotovo, da prav zaradi tega dejstva. še ni Italije v naše kraje. Ker našega ljudstva pravzaprav nihče ne vpraša, kaj ji želi, je popolnoma pravilno, da z raznimi zborovanji in mnifestacijami daje duška svojemu ogorčenju proti sklepu vlad Anglije in Amerike od 8. oktobra 25 let fašističnega terorja, ki smo ga dovolj izkusili, zadostuje, da si nikoli več ne želimo Italije, ki nam je uničila vse gospodarske in kul turne ustanove ter pognala cvet našega naroda po svetu. Občinski svet naše občine se je takoj po razglasu skle- BEOGRAJSKI TISK O RAZVOJU TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA zn POSPEŠITEV RHZG0V0R0V pred ponedellsklm sestankom VS Za rešitev tržaške krize je potrebna v prvi vrsti odstranitev prejudiciranja in obljub JEAN ROUS OBSOJA ANGLO-AMERIŠKI DIKTAT (Nadaljevanje na 4. strani) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Beograjsko časopisje še nadalje posveča veliko pozornost tržaškemu vprašanju. V svojih komentarjih »Borba« in »Politika« komentirata nedavno izjavo ameriškega zunanjega ministra Dullesa na tiskovni konferenci in pisanje zahodnih listov o diplomatski aktivnosti na Zahodu in o raznih kombinacijah v zvezi s Trstom. Politika in »Borba« objavljata obširna poročila svojih dopisnikov iz Londona o raz- DEBATA O TRSTE T ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI OBRABLJENI AR6UMENTIT ZA60V0R enostranskega anglo-ameriškega sklepa Za komaj 28 glasov se je vlada izognila nezaupnici ■ Eden pravi, da želi Anglija nekaj mesecih» rešiti tržaško vprašanje * Ostre kritike laburistov in liberalcev SO po- A metode Ola^’,R Koniinformistič- kn-b in < metod prete- 910n)taror‘^0,,■ Kakšna itS r„„ njihofffm poni- iu Jhrht. C°' borbo"-.tpr med noS° Vi V L 1mčanske pra■ §§;........... ^e^,V>io,i(jtdb Ki v svoji o- hi,.e?h>tj,;'0.rJl,nib pisunov v tn0 remi jo To V*9o*!ani Tovorno, da ima »Oo„*a«ezii,VSt’'yc0a ,,IO0°‘”' n« ,.0,,anski hvaležno je %i! raŽ! t*1 "rmadi, ki bud- Vtr,iP°5)cii,, paših mejah na !ti,0^'stou Julijanskih itn-'Vči in „■ aalim Ijud-jU , redova borbo je ki ”, yn° demokratič-&• > h fud*i' našo od-SleJ* Po J /° s,,io se po-an0ic?J?u . krivičnemu Mit, ln BnM ln ameriške fei*. Po ,,°bJ.ePa rimske vol- K? .«« fc. *cw*i*. «v LONDON, 28 — Danes je bila v spodnji zbornici napovedana debata o Trstu, ki jo je zahtevala laburistična opozicija. Ob koncu debate so laburisti predložili resolucijo, ki je odgovarjala predlogu o nezaupnici z večino komaj 28 glasov V debati so sodelovali tudi liberalci, ki so prav tako kritizivali ravnanje vlade v tržaškem vprašanju., medtem ko se je priglasilo k besedi zelo malo konservativcev, da bi zagovarjali vlado. Debato je začel laburist Philip Noel Baker, ki je poudaril, da sta angleška in ameriška vlada s sklepom o izročitvi cone A Italiji zadali hud udarec moralnim temeljem zahodne o-brambe. Dejal je. da so Anglija in ZDA leta 1947 prevzeli mandat za upravo cone A. in da to stane Anglijo 5 ROO.OOO dolarjev, «velika cena ki pa je prinašala znatno korist Angliji, Evropi in svetu Trst je ostal miren, med-ko se je zahodni obrambni sistem utrjeval«. Z nenadno in nenajavljeno objavo enostranskega sklepa o odrekanju mandatu sta obe vladi spravili tržaško vprašanje na tako stopnjo napetosti, kot je m bilo od leta 1947. Noel Baker je obtožil vlado, da o svojem sklepu m obvestila niti Italije, ne Jugoslavije m tudi ne Francije. Vlada je rav-nala, j« dejal na «lahkomi-seln' neodgovoren in olazen način« in s tem zmajšala na minimum možnost za rešitev tržaškega vprašanja, pač pa ie povzročila nevarnost vojne. Končno je Noel Baker zahte val, naj se brez oklevanja skliče konferenca petih z naj. širšim dnevnim redom, «ki ne bi vnaprej ničesar zahtevala njih brez energične intervencije, in nadaljeval: ((Prepričan sem, da je bil ta sklep pravilen. Zato smo mislili, da se bosta verjetno obe strani prilagodili, če obema istočasno sporočimo naš sklep, ne da bi se prej z njima posvetovali. Priznavam, da je bilo v naši akciji tudi tveganje, vendar sem kljub vsem krilikam prepričan, da nismo imeli druge izbire: ravnati tako, ali ne storiti ničesar. Predvidevali smo, da bo prišlo do protestov, kritik in ostrih reakcij na obeh straneh. Nismo pa mogli predvidevati in za to tudi nismo imeli razloga', da bo prišlo do grožnje z oboroženimi silami, za katero ne more biti opravičila« Končno je Eden izjavil: »Gotovo nismo pripravljeni preklicati izjave od 8. oktobra, toda priprave za izročitev uprave in umik čet so zapletene in morajo nujno zahtevati določen čas. Medlem pa bi vsekakor labko prišlo do konference«. Zaključil je: «Mi hočemo rešitev tržaškega vprašanja v prihodnjih mesecih, kajti dokler to ne bo storjeno, ne moremo pritj do varnostnih sporazumov na tej življenjski točki zahodne obrambe«. Po Edenovi izjavi so v debati opozicijski poslanci še nadalje napadali vladni sklep. Tako je zjavil laburist Kenneth Robinson: «Upajmo, da bo tržaško vprašanje kmalu za vedno rešeno, toda ne moremo pozabiti Ijg b l{0 , °mn borili vse in - -0llec prodaja-nasc zemlje po- orebivalstvu1' zagotovljeno de- J u Uključila», medtem ko naj preoiva . . nn. anZieške čete ostanejo v Tr- stu dokler Varnostni svet OZN naročil Angliji in ZDA, hai čete umakl*ej°. , V imenu vlade, ki je imela včeraj posebno sejo, je govoril zunin ji minister Eden. k. ,P v glavnem ponavljal argu-' „te s katerimi je že zad-nitr skušal zadovoljiti spod-nJ, zbornico. Dejal je, da se te v juliju ''i avgustu tržaško i vn ašanje tako zaostrilo, da sta imeia London m VVashing-ton samo dve možnosti: «ali Jn »liti da se položaj postopo-maslatAa, ali pa podvzeti kakršen koli ukrep, pa čeprav drastičen, kot je. priznamo, tisti ki snlo 8a sprejeli, da se i iti izboljša«. Nato je de-^°i dJ sta zahodni sili traj-',a ,,ntkušali doseči sporazum 110 a Italijo in Jugoslavijo in med Ita .I q prižli do zaključka, da bi bila «rešitev. C 3 v bila zasnovana na demarkacijski črti v sedanjih »v, Pdiiia izvedljiva, okoliščinah ed ^ ideaina), v čeprav n j posvetova- P3S3S.^SS?“*» na akcija«. , t obe vlfd? Ugotovili da ni možnosti, da se doseže kakršna koli rešitev, ki bi jo obe zauiteresi jrani državi sprejeli na pogaja- fote in TaVluže¥; prodaja pri delkov. nakup blaga itd. > VLADIMIR OBAD, župan zgoniške občine COF) Medtem ko se. vs(? "“/"t ne sile v svetu borijo za tra jen mir, je samovoljniinPro tizakoniti sklep vlad ZDA in Velike Britanije ' povzročit na tej geografski točki novo rišče mednarodne napeto. , kar gotovo ne prispeva K mir. nemu mednarodnemu sožitju. Prepričan sem, da je vlada FLRJ s svojo diplomatsko akcijo, ki stremi za tem, do zaščiti svoje in naše interese, gotovo pripomogla ne samo k neizvedbi zloglasnega sklepa, temveč tudi dosegla, da so bo v bodoče v vsakem primeru moralo upoštevati jugoslovam žrešnemu tujcu, ko bomo enkrat ra vselej na svoji zemlji svoj gospod. Zavedajoč se dolžnosti do sebe. Jdo sitoje zemlje, do svojega rodu in do junakov, ki leže na mrtvi straži v partizanskih grobovih, naj naše ljudstvo roma na te grobove z zaobljubo, da ne bomo nikdar izdajalci onih sveti h idealov, za katere so oni dali življenje. To bodi naš odgovor! F. STOKA in ne bomo pozabili tega zadnjega poglavja katastrofalnega obravnavanja mednarodnih odnosov s strani sedanje viade, ki je očitno zavrgla prijateljstvo enega izmed naših najbolj dragocenih zaveznikov«. Laburistka Jennie Lee, žena Aneurina Bevana, je poudarila, da jugoslovansko ljudstvo z maršalom Titom na čelu sodi. da je bilo «izigrano in izdano na kar najbolj vulgaren način«. Opozorila je, da je jugoslovansko ogorčenje verjetno bolj naperjeno proti Angliji kot proti ZDA, ker so v Jugoslaviji sodili, da bo z Anglijo laže priti do pravih prijateljskih odnosov. Voditelj liberalne poslanske skupine Člement Davies je izjavil, da bi bilo treba tržaško vpašan.ie predložiti OZN, če se je napetost zaradi njega zares začela slabšati. Nato je dejal: »Obsojali smo druge dežele, ker so ravnale enostransko. Mi bi morali bolj ko-t drugi spoštova- , , ,. _ . ti pogodbe«. Bivši laburistični i se končali razgovori o Trstu podtajnik v obrambnem mini- . med zastopnikom ameriškega strstvu Wyatt pa je izrazil upa- ! državnega tajništva Homer-nje. da se bo vlada od 8. ok- ! jem Byingtonom in predstav- se izvede sklep od 8 .oktobra Dejal je, da je «stališče britanske vlade do tristranske izjave impliciter vsebovano v izjavah od 8. in 20. oktobra«. Dodal je. .da Anglija upa, da bo sklep od ’8. oktobra pripeljal do končne rešitve, in da bo, če bo prišlo do - sporazuma med vsemi zaintere. siranimi, «ta sporazum narav, no nadomestil izjavo iz leta 1948». Končno je prišlo do glasovanja o laburistični resoluciji katere odobritev bi pomenila nezaupnico vladi zaradi njenega ravnanja v. tržaškem vprašanju. Za resolucijo je glasovalo 268 poslancev, proti pa 296. Londonski razgovori zaključeni LONDON. 28. — Danes so pravi o Trstu v britanski timi vrati. Samo pod takimi spodnji zbornici in navajata zelo' obširno besede laburističnega poslanca Philipa Noela Bakerja in odgovore zunanjega ministra Edena, V komentarju Dullesove izjave na tiskovni konferenci ((Politika« poudarja, da Dul-les ni povedal v stvari nič novega, pa vendar, nadaljuje lišt, je jugoslovanska javnost sprejela z določenim olajšanjem in upanjem tisti del njegove izjave, ki govori o možnosti sklicanja konference, ki daje upanje, da bo nevarnost v zvezi s Trstom vendarle končno odstranjena. «Politika» nadalje ugotav. lja, da je Dullesova izjava pokazala. da so na Zahodu pričeli uvidevati nepravičnost sklepa. Čudno je le, zakaj avtorji tega sklepa, med katere spada tudi gospod Dulles, še vedno menijo, da mora biti ta sklep pogoj za sklicanje konference petih. Ce resnično obstaja želja,. da se najde možnost za rešitev tržaške krize, nadaljuje »Politika«, jč potrebno v prvi vrsti odpove, dati se vsakršnim prejudi-com in obljubam za zapr- tobra kaj naučila in da v pri hodnje ne bo nasedala ((bedastim in zaletavim predlogom« ZDA, V imenu vlade je debato zaključil podtajnik v zunanjem ministrstvu Nutting, k: niki Foreign Officea. Po razgovorih je bilo izdano naslednje poročilo; »Delovna skupina Velike Britanije in ZDA je proučila tehnične aspekte položaja v Trstu in predložila obema je dejal, da je politika bri- ] vladama svoje poročilo. De-tanske vlade v tem, da pri- lovna skupina ni bila poob-de do konference petih in daUaščena. da sprejema sklepe.« Vidalt napoveduje, da se bo skupno s Pellovo imperialistično vojsko in fašisti boril prgti JLA u italijansko okupacijo cone A. Tov, Predan v zaporih posebne policije V zvezi z aretacijo člana iz. vršnega odbora Demokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo in namestnika glavnega urednika tednika »Matajur« tov. Izidorja Predana smo zvedeli za naslednje podrob nosti; Tov. Predan je bil priprt na ukaz videmskega javnega tožilca ter izročen posebnemu oddelku italijanske policije, ki se bavi z vohunskimi zadevami. Ti naj bi namreč preiskovali. ali ni tov. Predan morda zbira! vojaške podatke ter s tem «vohunil» za neko tujo silo. Katera naj bi bila ta «sila», pa ni težko uganiti, kajti med drugim ga namreč tudi obtožujejo, da je bil dan ali dva pred aretacijo v Jugoslaviji... Zvedeli smo še, da imajo preiskovalni organi, ki so tov. Predana včeraj ves dan zasliševali, pravico voditi preiskavo 5 dni. tako da bi ga morali do danes zvečer ali izpustiti ali pa izročiti sodišču. Omenimo naj še, da po štirih dnevih pripora še ni bilo o zadevi izdano nobeno uradno poročilo. Beneški Slovenci z ogorčenjem spremljajo potek zadeve, v katero so zapletli tov. Predana. Vsi so prepričani, da je tov. Predan postal žrtev tamkajšnjih trikolorističnih a-gentov, katerim je bil že dolga leta trn v peti. Vsem so namreč znane grožnje, prikrite in odkrite, s katerimi so mu večkrat grozili. Pri vsem je najbolj zanimivo, kakšnih obtožb so se po-služili, da bi po eni strani tov. Predana politično onemogočili, po drugi strani pa opravičili neupravičeno aretacijo. Trdijo, da je vohunil ter zbiral vojaške podatke. Ne ve. mo, kakšne so njihove konkretne obtožbe, toda kolikor so nam povedali tisti, ki tov. Predana poznajo, in koliko ga poznamo mi kot našega so-trudnika, izključujejo vsako možnost te obtožbe. Za gotovo pa vemo, da je obtožba, češ da je bil pred aretacijo v Jugoslaviji, brez vsake podlage, kajti dejstvo je, da tov. Predan v Jugoslaviji ni bil. Iz vsega tega se da sklepati, da je aretacija tov. Predana dejansko le napad na Demokratično fronto Slovencev v Italiji oz. njeno podružnico za Beneško Slovenijo, ki je edina slovenska organizacija, ki deluje v teh predelih. Tov. Predan je bil eden izmed vodilnih članov te organizacije ter je užival neomajno zaupanje beneških Slovencev. Zato ti zaHtevajo, da tov. Predana takoj izpustijo iz zaporov ter prenehajo z grožnjami in napadi na slovensko prebivalstvo, ki živi pod nenehnim moralnim in političnim pritiskom italijanskih oblasti. pogoji je Jugoslavija priprav, ljena razgovarjati se. »Politika« ob koncu poudar. ja, da .ie potrebno pospešiti diplomatska posvetovanja, ker se naglo približuje 2. november. ko se bo ponovno sestal Varnostni svet. da bi azpravljal o tržaškem vprašanju. Od diskusije v Varnostnem svetu. zaključuje »politika« bi imeli lahko naj več koristi tisti, ki jim je najmanj do tega, da se tržaško vprašanje uspešno reši. »Borba« s svoje strani komentira pisanje londonskega «Timesa», ki angloameriški sklep o izročitvi cone A Italiji označuje z besedami, da je bila strategija dobra, da pa je bila taktika slaba Priznanje, da »o se zmotili v taktiki, pripominja «Borba». predstavlja sam® po sebi dober znak. toda na Zahodu še nadalje skušajo prepričati svetovno javno mnenje, da so kljub slabi taktiki imeli dobre in poštene namene Mi smatramo, poudarja »Borba«, da bi bilo v prvi vrsti v nji hovem lastnem interesu, da bi na Zahodu razumeli, da je tudi njihova strategija bila slaba. Enotni in neustrašni narodi Jugoslavije so odločno nastopili ne samo proti taktiki od 8 oktobra, temveč tuai proti strategiji tega sklepa. Jugoslavija, poudarja v zaključku «Borba». ni nastopila samo proti poskusom diktata, temveč tudi proti poskusu, da se del njenega ozem'ia ui njenega življa izroči Italiji. Generalni ♦ tajnik «kongresa narodov«, mednarodne organizacije za informacije in o-brambo odvisnih narodov ter član mednarodnega odbora mednarodnega foruma za mir Jean Rous je poslal predsedniku jugoslovanskega foruma za mir Moši Pijadi naslednje pismo: »Dragi predsednik, sprejel sem izjavo nacionalnega odbora Jugoslavije za obrambo miru v zvezi s tržaškim vprašanjem. Popolnoma soglašam z izjavo kot član mednarodnega odbora in kot francoski državljan. Postopek »izvršenega dej- stva«. ki ga kaže stališče angleške in ameriške vlade v tem problemu me spominja na rav. nanje, ki mi je dobro znano iz borbe azijskih in afriških gibanj proti kolonialnemu imperializmu. Enostranska in samovoljna kršitev mednarodnega sporazuma brez predhodnega obvestila ali posvetovanja s orijateLsko in hrabro državo, kakršna ie Jugoslavija, kat e izrazito imperialistični prezir do malih držav in do njihovih pravic na mirno in srečno bodočnost. Ko pa gre za Jugoslavijo je stvar mnogo bolj resna. V tem primeru gre za demokratične voditelje nek« države, ki je dala dokaz junaštva v borbi proti vsaki obliki imperializma, pa naj je ta prišel od koder koli in ki se j« ob vsaki priložnosti pokazala zaslužna za stvar miru in demokracije«. B. B. VELIKI REPEN KOCA POPOVIČ 0 OBISKU PRI BIDAULTU KORISTNOST NAPOROV FRANCOSKIH DRŽAVNIKOV Koča Popovič se vrača danes preko Švice in Avstrije v Beograd PARIZ, 28. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič bo odpotoval jutri iz Pariza preko Švice in Avstrije v Beograd. Z njim potujejo Mitra Mitrovič, veleposlanik Josip Djerdja, veleposlanik Milan Bartoš in ostali člani jugoslovanske delegacije na 8. zasedanju glavne skupščine ZN. V zvezi z obiskom pri francoskem zunanjem ministru Bi-daultu je Koča Popovič izjavil danes v Parizu dopisniku radia Beograd naslednje: «Kot je bilo že objavljeno, sem obiskal gospoda Bidaulta, s katerim sem imel odkrite in prijateljske razgovore o možnosti rešitve tržaškega vprašanja. V nasprotju, s tem, kar so objavili francoski radio in listi nisem po sestanku dal nobene izjave. Toda kolikor se v tej izjavi, ki jo pripisujejo meni, govori o optimizmu in upanju, odgovarja mojemu stvarnemu mišljenju. Moram dodati tudi to, da so se po mojem mišljenju napori odgovornih francoskih državnikov ne glede na to, da nimajo oblike uradnega posvetovanja, pokazali v danem položaju kot koristni«. FripadnlK divizije ..Mantova" v NOVA GORICA, 28. — V ponedeljek okrog 12. ure je na sektorju pod Sabotinom pribe- žal čez mejo na jugoslovansko stran 22-letni italijanski vojak Antonio Corda iz Sardinije, Corda je pripadal diviziji Mantova. Oblečen v marogasto va-i rovalno uniformo in oborožen z dvema bombama ter brzostrelko tipa Beretta, se je priglasil jugoslovanskim organom ter izjavil, da se za Pello in italijanske imperialistične pohode ne bo boril. Dalje je rekel, da mu je stric padel v prvi svetovni vojni in da je njegov oče že nosil po Afriki in drugod celih 9 let vojaško uniformo za italijansko burzo-azijo. «Lahko je govoriti Pelli v Rimu. a če pride do vojne, ki je ni treba in je nihče ne želi, bodo trpeli le vojaki«, je izjavil Corda in dodal, da je morala med italijanskim vojaštvom zelo nizka in da se ne bo nihče boril za imperialistične namene italijanskih bogatašev. Vojaki, je rekel Corda, ža sedaj pripovedujejo, da bodo, če bi prišlo do vojne, čim bo počil prvi strel, prešli na jugoslovansko stran. Wallner pri Beblerju BEOGRAD, 28. — Ameriški odpravnik poslov v Beogradu Woodrow Wallner je obiskal danes državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja ter se z njimi zadržal v i daljšem raagoyoru, sponmstti d\'evi Na današnji dan so leta 1943 štajerski partizani napadli nemško orožniško postajo Šmartno ob Dreti. DANES, četrtek 29. oktobra Nercis, Gradimir Sonce vzide ob 8-40 'n,oJ8°nLuni 19.58. Dolžina dneva 10.1». “ vzide ob 23.13 in zatone ob JUTRI, petek 3». oktobra Klavdij, Vladika Dol z nasilnim uveljavljanjem fašističnih protizakonitosti! Najmanj kar morajo storiti občinski organi v naši coni, ki so edini izvoljeni, je to, da postavljajo na javnih mestih napise v materinskem jeziku preHf valstva - Noben policajski šef iz Rima, ki /e tem izvoljenim organom predpostavljen, nima pravice mašiti ust našemu ljudstvu in Jih tudi ne bo zeni^ 1 OB DIVI! naših žrtev Kot vsako leto se naši ljudje tudi letos pripravljajo na dostojno počastitev spomina naših žrtev, padlih v boju s smrtnimi sovražniki naše narodne svobode — nemškimi nacisti in italijanskimi fašisti. Letos imajo te počastitve še poseben pomen. Duh poraženeta italijanskega fažizma je zopet prevladal pri vodilnih ljudeh rimske vlade in voditeljih političnih strank od Pellove krščanske demokracije preko misinov do Togliattijeve kominformistič-ne agenture. Lajež sestradane rimske volkulje se ponovno razlega na naših mejah v pričakovanju, da si pograbi kos našega živega narodnega telesa kot nagrado za službovanje novim gospodarjem. V takem okolju, v takih trenutkih pomeni počastitev spomina naših junakov nekaj več kot akt konvencionalne pietete. V takih trenutkih in spričo take grozeče nevarnosti vstajajo pred nami, zbranimi okrog spomenikov dvigajočih se od Stivana do Škofij, po mestnih ulicah: C. Ghega, M. D’Azeglio, v Rižarni, pri openskem strelišču tid. itd. svetli liki ljudi ki so se zavedali, da brez borbe ni svobode in da brez žrtev ni življenja. Pred nami vstajajo ponosni Tomažiči, srčne Vojke in njim enaki tisoči in tsoči drugih, ki so se dvignili v obrambo naše narodne svobode in z brezpri-mernim junaštvom pokazali vsemu svetu, da živi tu rod, ki ljubosumno čuva dediščino prednikov, ki so se junaško in uspešno upirali stoletnemu na-silstvu rimskih imperialistov. Pred nami vstajajo in nam s svojim zgovornim motkom ukazujejo, da smo v teh dneh bolj kot kdaj koli vsi na braniku pred rimskim imperialističnim napadalcem, da mu z našo enotno odločnostjo preprečimo načrt, ki si ga je zastavil in da mu v trenutku ko bi ob tuji pomoči kljub vsemu poskusil zasaditi svoje okrvavljene in še neizprane kremplje v našo zemljo, enkrat za vselej odsečemo te kremplje. Ko bomo v teh dneh zbrani pred njihovimi spomeniki bomo jasno povedali njim v zadoščenje in drugim v opomin, da bo vsak okupatorski poskus rimskih imperialistov naletel pri na« na sprejem, ki ne bo delal sramote našim padlim junakom in ki bo vreden svobodoljubnih ljudi in svobodoljubnega naroda. Conski poveljnik z novimi ukrepi kraH svobodo izražanja naše volje Nezaslišana vsebina pisma, ki ga je rimski emisar poslal občinam - Conski poveljnik se zavzema za italijanske napise, namesto da bi razveljavil fašistični zakon o poitalijančenju slovenskih krajevnih in rodbinskih imen - Ogorčeno prebivalstvo dokazuje, da si ne pusti mašiti ust KOT V DOBI FAŠISTIČNEGA SUŽENJSTVA Zakaj še zmeraj ni predstav SSfi v Trstu? Ravnatelj oddelka za notranje zadeve ZVU, rimski e-misar dr. Memmo je z datumom 24 oktobra 1953 poslal županom tržaške, miljske, de. vinsko-nabrežinske, dolinske, zgoniške in repentaborske občine ter v vednost poveljniku cone, višjemu ravnatelju javne uprave in conskemu predsedniku uradni dopis, v katerem pravi; Conski poveljnik je odredil, da so takoj vzpostavljeni v popolnem redu vsi cestni znaki premazani z rdečo barvo ali z drugimi sredstvi in da so razen tega zbrisani vsi napisi, ki poveličujejo Tita. To morajo izvršiti občine, v katerih območju so pomazani znaki in napisi, poslužujoč se zaščite policije, ki je prejela zadevna navodila. Naslovljenci so zato napro-šeni, da se takoj sporazumejo z lokalnimi policijskimi poveljstvi in brez odlašanja izvedejo, kar jim je naročeno. V pričakovanju zagotovila Direktor notranjih zadev Gre torej za ponoven nezaslišan diskriminacijski ukrep poveljnika področja generala Wintertona, s katerim naj bi se v interesu rimskega imperializma preprečilo našemu ljudstvu, da bi potem, ko je isti general že izdal prepoved za vsa javna in množična zborovanja, tudi z napisnimi akcijami pred vsem svetom izpovedalo svojo odločno voljo in pripravljenost upreti se z vsemi sredstvi ponovnemu zasuinjenju po italijanskem imperializmu; skratka popolnoma se mu hoče zamašiti usta, da bi svet ne zvedel kako je pretežna večina prebivalstva cone A z ogorčenjem sprejela nezaslišano sramotno kupčijsko odločitev angloame-riških vlad na škodo interesov celotnega prebivalstva področja, posebno pa še na škodo narodnih interesov Slo. vencev. Poveljnik cone se, kot je razvidno iz gornjega odloka, zavzema za italijanske napise, tiste napise, ki se še vedno šopirijo po naših vaseh zaradi tega. ker so še vedno v veljavi fašistični diskriminacijski zakoni, v tem prime, ru zloglasni rasistični zakon, s katerim so italijanski fašistični okupatorji poitalijančili vsa slovenska krajevna imena in slovenske priimke. Gen. Winterton naj bi raje poskrbel za razveljavljenje teh fašističnih zakonov in na področju, ki mu je bilo zaupano v upravo, uresničil vsaj tista določila mirovne pogodbe in ustanovne listine Združenih narodov, ki govore o enakopravnosti našega jezika na tem ozemlju in o narod- ni enakopravnosti na sploh. Dokler pa tega ni storil in dokler izdaja take odloke kot jč tisti o prepovedi javnih zborovanj in tokratni, s katerim se edinim izvoljenim predstavništvom našega ljudstva ukazuje, da s pomočjo policije delujejo proti zakoni, tim interesom in pravicam 'ljudstva, dotlej lahko govorimo samo o nadaljevanju fašistične prakse na škodo našega življa in njegovih interesov. Toda po izkustvih zadnjih dni, po mešetarskem diktatu od (j t. m. lahko ugotovimo, da našemu ljudstvu še posebno sedai ko gre za njegov življenjski obstoj, ni mogoče zamašiti ust, da ne bi dvignilo svojega glasu v obrambo svojega življenjskega obstanka in svoje neodvisnosti. Iz podeželja nam javljajo, da napise, ki jih policija odstranjuje, kot je bil to primer na griču Sv. Roka nad Dolino in drugod, ljudje zopet vzpo-1 jo odločnost prebivalstva, da stavljajo in da se pojavljajo se Italija ne sme povrniti v vedno novi in novi, ki izraža- * naše kraje. Vstopnice za premiero Cankarjeve komedije «Pohujšanje v dolini šentflorjanski» so bile razprodane v začetku oktobra Mesec se nagiblje h koncu, premiere pa še zmeraj ni. Uprava SNG je objavil a v tem času tri izjave, ki naj bi bile pojasnilo in razlaga predolge zamude. Prvič smo 10. t, m. izvedeli, da slovenskih predstav zato ni, ker je Avditorij zaprt. Brž nato pa se je izkazalo, da je odprt, da smejo vanj tudi Slovenci, če jih mikajo italijanske in angleške prire ditve. Samo k slovenskim predstavam nihče ne more in ne sme. To se je zgodilo brž po uradni razglasitvi sklepa angleške in ameriške vlade, da prepustita upravo angloameriškega področja I-taliji. Ali je bilo tistemu sklepu dodano tudi povelje, naj se takoj ustavijo slovenske predstave v Trstu? Zdi se da ne, kajti izjave uprave OB IZROČITVI SPOMENICE 0 MLADINSKI BREZPOSELNOSTI OBLASTEM Samo z izboljšanjem gospodarskega položaja se bo rešilo vprašanje brezposelnosti mladine Vsaka akcija bo imela uspeh le, če jo bo vsa mladina strnjeno podprla - Mladinci ne morejo čakati na rezultate ugotovitev komisije za proučevanje brezpseinosti JU1RI ZAČE1EK JESENSKEGA ZASEDANJA 26 UPRAVNIH VPRAŠANJ PRED OBČINSKIM SVETOM Poročilo o proračunu za leto 1954 • Obračun AGEGAT za leto 1952 - Odobritev sklepov občinskega odbora Kot smo že poročali, se jutri sestane tržaški občinski svet na prvi seji jesenskega zasedanja Na tem zasedanju bodo razpravljali o 26 vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu: Odobritev sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel zaradi nujnosti na osnovi enotnega besedila zakona o občinah in pokrajinah. Poročilo občinskemu svetu o sklepih, ki jih je sprejel občinski odbor na podlagi pooblastila občinskega sveta z dne 10 februarja 1953. Poročilo prof. Sciolisa o skupini Društva prijateljev o-trok in otroške bolnišnice »Burlo Garofolos. Poročila podžupana inž. Vižintina o gradnji poslopja za trošarin-ske urade na Opčinah. Poročilo dr, Bonettija o obračunu za leto 1949 in za leto 1950. Poročilo dr. Bonettija o imenovanju preglednikov računov za leti 1952 in 1953. Poročilo dr. Bonettija o proračunu za leto 1954. Poročilo inž^ Vižintina o izpopolnitvi občinskega pravilnika o gradnjah z določbami o preprečevanju požarov. Poročilo inž, Vižintina o prilagoditvi pokopališčnih tarif. Pp-ročilo prof, Sciolisa o nakupu zemljišča za ustanovo za dezinfekcijo, Poročilo odv. Fortija o mnenju občinskega sveta glede spremembe pravilnika tržaške posojilnice. Poročilo odbornika Carra o novem mezdnem sporazumu za uslužbence ACEOAT, poročilo istega odbornika o zvišanju prispevka ACEGAT v zavarovalni sklad tramvajskih uslužbencev po reformi zakona o pokojninah teh uslužbencev. Poročilo o vzvratnem plačilu zavarovalnih prispevkov uslužbencev tramvajev. Sklep upravne komisije ACEGAT z dne 16, julija 1953 o ugodnostih, priznanih bojevnikom zadnje vojne. Poročilo o izboljšanju plač vodilnega osebja ACEGAT. Porazdelitev prispevkov občinski pokojninski blagajni za uradnike, dodeljene uradom za razdeljevanje električnega toka, plina in vode ACEGAT. Poročilo o delovanju posvetovalne komisije trga na debelo za povrtnino in sadje. Poročilo prof. Dulcija o od-stopitvi javnega prostora za gradnjo razdeljevalca Ijenci-na in drugih naftnih derivatov akcijske družbe Aquila na Nabrežju Grumula. Poročilo o razširitvi enakega razdelje-valnika, Esso Standard Italia-na na Senenem trgu. Poročilo o nakupu goriva za vozila podjetja za mestno čistočo (dodatek k pogodbi štev. 48284) Obnovitev najemninske pogodbe poslovnih prostorov v pritličju občinske palače. Neroden skok Ob 13. uri so v splošno bolnico pripeljali 22-letnega Giu-seppa Torresinija iz Ul. Cap-pello 12, katerega so zaradi morebitnega zloma sklepa leve noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Torresini je izjavil, da je bil v šoli za re-kvalifikacijo poklica v Ul dellTstria 57, kjer je skočil z nekega pritličnega okna. Pri skoku pa je spregledal da teren ni raven in je zaradi tega nerodno doskočil ter si zvil nogo oz. zlomil sklep. Ozdravel bo v 15 ali 40 dnevih. Za promet zaprta ulica Občina je obvestila policijo da bo od danes za promet zaprta Ul S. Laghi. katero bodo začeli popravljati. Vprašanje brezposelne mladine je že vsa povojna leta pereče. Število brezposelnih mladincev in mladink stalno narašča, ker sprejemajo tovarne in podjetja na delo le omejano število vajencev. Pred dvema letoma je sicer angloameriška vojaška uprava izdala ukaz, s katerim je tudi finančno podprla najemanje vajencev v industriji in obrti, toda tudi ta ukaz ni mogel znatno izboljšati položaja. Mladina je pač najbolj občutila posledice gospodarske krize. Pri tem vprašanju pa ne gre le za ekonomski in socialni položaj brezposelnih mladincev marveč tudi za splošno ekonomsko vprašanje. Ce pojde tako naprej, bo vedno manj sposobne strokovne delavske sile in bo bodoče po-kolenje močno deklasirano. Prav zato je treba posvečati temu vprašanju vso skrb in pozornost, Ce bi vladalo pri nas normalno gospodarsko stanje, bi se delovna sila v tovarnah, podjetjih in v obrti tudi normalno sproti obnavljala. Po upokojitvi določenega števila starih delavcev in nameščencev bi pač najeli enako število vajencev in mladina bi lahko računala na zaposlitev. Sedaj pa se to ne dogaja. Predvsem skušajo vsi delavci in uradniki čim dalje delati. Razen redkih primerov velike sebičnosti gre za ljudi, ki ne morejo zapustiti dela, ker bi se s pokojnino Zavoda za socialno zavarovanje ne mogli preživljati. Ko pa podjetja upokojijo določeno število delavcev, ne vzamejo na delo enakega števila vajencev. Tako smo videli pri zadnjih odpustih starih delav; cev v CRDA, da so obljubili zaposlitev mnogo manjšega števila vajencev, kakor pa je bilo odpuščenih starih delavcev, Ta tendenca je razumljiva, če pomislimo, da primanjkuje ladjedelnicam in Tovarni strojev CRDA naročil in ne gospodarskega značaja ter je zaradi tega odvisno od reševanja gospodarske krize, ki je zajela tržaško industrijo, kar je konec koncev zakrivila tesna povezanost našega gospodarstva z italijanskim. Vse to bi morali imeti predvsem pred očmi tisti mladinci, ki so začeli že v začetku letošnjega leta akcijo za zaposlitev brezposelne mladine. O tej akciji smo takrat zelo obširno poročali in ji posvečali več pažnje kot ostali listi. Takrat so prišli mladinci tudi mnogokrat k nam kakor k vsem ostalim časopisom ter izražali svoje zadovoljstvo nad našo podporo. Potem so ti mladinci kakih šest mesecev molčali, sedaj pa smo zvedeli, da so zopet poslali oblastem memorandum s svojimi zahtevami. To pot pa nas o tem memorandumu niso obvestili, iz česar lahko sklepamo, da so posredi kakšne politične špekulacije kar je seveda zgrešeno, ker mi nismo teh mladincev nikoli v-prašali niti po njihovem prepričanju niti strankarski pripadnosti, marveč smo jih pod-pril, ker smo menili, da je to tudi naša dolžnost. Ne glede na to se ponovno pridružejemo pravični akciji brezposelnih mladincev, ki že toliko časa zaman tekajo in moledujejo od Poncija do Pilata. Ti mladinci so se med drugim obrnili tudi na škofa Santina in župana Bartolija, ki sta seveda bila polna sladkih besed in obljub (škof se jih je spomnil celo v neki svoji pridigi), nista pa prav nič konkretnega storila da bi se njune obljube uresničile. Tudi razni drugi italijanski funkcionarji ZVU niso ničesar pokrenili za reševanje mladinskih problemov. Vsi so se izgovarjali, da čakajo na poročila komisije za proučevanje brezposelnosti, toda ta komisija je julija za nadaljnjih šest mesecev podaljšala svoje delo in mladinci še •vedno zaman čakajo na rezul- brezposelnosti, toda oblasti niso upoštevale niti enega predlofea, čeprav so bili nekateri izvedljivi brez posebnih težkoč. Zato so mladinci sedaj predlagali sestanek vseh organizacij in ustanove, ki bi k reševanju ftga vprašanja lahko kaj pripomogle. Tak sestanek je nedvomno koristen dobre rezultate pa bo dal le, če bo mladina svoje zahteve podprla s svojo odločno borbo in strnjenostjo, pri čemer mora pritegniti v akcijo vse mladince ne glede na strankarsko pripadnost, kakor je še letos do pomladi tudi delala Tramvaji za obiskovalce opernih predstav Ob priliki opernih predstav v gledališču Rossetti, to je še danes in jutri, bodo tramvaji, filobusj in avtobusi št. 1, 3. 6, 9, 11, 15, 17, 20 in 28 vozili do konca gledaliških predstav. Nočni napadalci ranili moža Včeraj ponoči so na telefonski poziv prišli agenti civilne policije na Trg Venezia. kjer so zagledali nekega moža, ki jih je že pričakoval Mož, 29-letni Stefanini Pontel iz Ul. S. Eellico 1. je policistom izjavil, da so ga nanadli trije neznanci ter mu prizadejali nekaj poškodb. Ker je Pontel res malo krvavel, so ga s policijskim avtomobilom odpeljali v splošno bolnico. Sprejeli so ga v sprejemnem oddelku, kjer so mu izprali in obvezali nekaj prask po obrazu ter ga s priporočilom 7-dnevnega počitka odposlali domov. Kasneje je Pontel zadevo prijavil policijskemu poveljstvu na Trgu Dalmazia. ki je že uvedlo preiskavo. da skušajo zmanjšat, število 1 tate njenega dela. delovne sile z upokojitvijo y svojj spomenici, ki so jo starih delavcev. mladinci spomladi poslali ob- y.se to kaže da je bistvo lastem, so predlagali razne u-vprašanja brezposelne mladi-1 krepe za ublažitev mlandinske IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Po seriji očitkov in žaljivk: pretep, bolnišnica, sodišče in zapor Eden od obeh se je pokoril 46 dni v bolnišnici, drugi pa se bo kesal 3 leta v zaporu zaradi pretepa 3 leta zapora za pretep med katerim je močnejši skoraj zlomil ramo svojemu nasprotniku je pa le preveč. Toda vsaj za sedaj se 38-letni Antonio Fontanot iz Milj, ki je bil obsojen na takšno kazen, ne more nič pomagati pač pa bo moral počakati na razpravo pred prizivnim sodiščem Zadeva, ki je Fontanota pripeljala v zapor, se je dogodila letos februarja meseca v Miljah. V baru «Milionaria» sta se okoli 22. ure 14. februarja srečala Fontanot in 38-letni Alfredo Fikfak iz Ce-reje. Med njima so je takoj vnel prepir, kaj.ti prvi je dru. gega obtoževal, da je bil v preteklosti vpisan v fašistično stranko in da se je udeleževal fašističnih »rastrela-mentov«. Fikfak je na te obtožbe odgovarjal z drugirtii in Fontanota označil za stavkokaza. To je bilo dovolj Fon- Od fašističnega do družins izzivaca obiskov Izgon fašističnega provokatorja poslanca MSI Fabta De Eeliceja je, kot je bilo pričakovati, ogorčil tržaške šoviniste. Medtem ko je «Gtomale di Trieste* ta izgon obsodil le po ovinkih, je # Messaggero Veneto* proti njemu odkrito protestiral. Iz k°minformovske «Unitd« pa je bilo videti, da je tržaškim kominformistom žal, da ta zakrknjeni fašist ni mogel imeti tiskovne konference, namesto da bi protestirali proti prihodu tega povzročitelja nemirov v naše mesto. S tem so pač kominformovci pokazali solidarnost s svojimi novimi zavezniki misini, s katerimi hočejo skupno »braniti* Trst. * Vse to pisanje nas seveda ni presenetilo, ker je popolnoma v skladu z miselnostjo teh ljudi. Naravnost ogabno pa je, kar dela *Giornale di Triestes, ki govori o politiki dvojnih mer in uteži, ker ni ZVU pre- povedala prihoda skupine ju-1 hopetni, toda prepričani smo, goslovanskih železničarjev vida gre v tem primeru za gro-Trst. Ze primerjanje mirnih I bo natolcevanje. Prepričani izletnikov, ki pridejo v Trst s smo tudi, dji pri «Giornalun svojimi ženami in otroki, s fašistom, ki J9 postal za svoje teroristične zasluge poslanec, ker je na fašistični manifestaciji na Korzu v Trstu izgubil nogo zaradi eksplozije bombe, ki bi morala služiti fašistom za atentate, je sramotno dejanje, kakršnega so zmožni le zakrknjeni klerofa-šisti pri omenjenem listu. Se bolj podlo pa je namigovanje na kdo Ue kakšne na. loge teh mirnih železničarjev in njihovih družin, saj so hoteli s tem naravnost s prstom pokazati raznim škvadrarn, kam naj usmerijo svojo akcijo. 7.n te podpihovalce, ki opravljajo svojo roboto še iz časov »Piccola*, naj bi predstavljala skupina izletnikov iz Jugoslavije pravo grožnjo za Trst. Vemo, da so hudo stra- dobro vedo, da so prihajali vse leto iz Jugoslavije v Trst izletniki, proti čemur se niso nikoli obregnili. Tako je na primer prišla še 18. oktobra iz Bovca s Potnikovim avtobusom skupina potnikov. Med temi izletniki in železničarji pa ni nobene razlike. Alessijevi priskledniki naj raje pogledajo v Ul. Scussa, Locchi in na Trg Čampo Mar-zio, kjer se zbirajo res sumljivi izletniki iz Italije, ki prav gotovo nimajo miroljubnih namenov, pa jih vseeno puščajo v Trst. Njihovi nakle. pi jim seveda ne bodo uspeli, ker je tržaško demokratično ljudstvo budno, toda vse kaže, da bi iredentisti s kričanjem o nekakih »litovskih petih kolonah» zelo radi prikrili svoje mahinacije. tanotu, ki se je še bolj razbu-«1. Trenutek zatem sta se oba znašla pred barom, kjer sta se začela pretepati Fikfak je padel na tla in Fontanot, všaj tako govori obtožni, ca, mu je zvil roko za hrbtom s tako silo, da mu je povzročil izpah ramena Naravno je. da je Fikfak od bolečin zatulil in njegov krik je priklical na mesto 38-letnega Fikfakovega prijatelja Maria Bastio iz Verdijeve ulice, ki je pošteno potolčenemu Fik-faku pomagal na noge in mu svetoval naj se odpravi na postajo Rdečega križa za prvo pomoč, kjer bi mu izprali praske na čelu in ličnici. Fikfak ga je ubogal, vendar na postaji ni povedal, da se je poškodoval med pretepom pač p^ je pojasnil, da je nesrečno padel s treh metrov visokega zidu. Ker pa so se naslednjega dne bolečine še povečale, je Fikfak poklical domov dr Fal-zona, ki je ugotovil verjetni zlom desnega ramena in ga takoj z rešilnim avtom odposlal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 4o dneh. Tudi v bolnišnici se ie Fik. fak zlagal in ni povedal kako ja dobil poškodbe. Toda tri dni kasneje se je premislil in se prijavtl dežurnemu podčastniku v policijskem uradu v bolnišnici in povedal, da mu je poškodbe povzročil Fontanot Policija je takoj uvedla preiskavo in ker je ugotovila, da mu je Fontanot res povzročil izpah ramena in druge manjše poškodbe, zaradi katerih je bil Fikfak 45 dni v bolnišnici in nato še 27 dni na bolniškem dopustu, so napa-dalcli prijavili sodišču, kjer se je moral včeraj zagovarjati. Fontanot je priznal, da sta se s Fikfakom stepla, vendar je odločno zanikal, da bi mu silovito zvil roko in mu iz pahnil ramo ter dodal, da se je sama bčanil ko ga je Fikfak napadel. Kljub temu, da je njegov zagovornik zahteval, da se ga oprosti ali v najslabšem primeru, da se ga milo obsodi, je sodišče sklenilo ostro ravnati z obtožencem in tako se je tudi zgodilo. SNG puščajo odprto možnost, da se bodo slovenske predstave zopet začele. Drugič nam je podala u prava SNG 22. t m. kratko zgodovino teh nerazumljivih prepovedi. Izvedeli smo da je SNG nenadoma izgubilo v Avditoriju 10. in 11. t. m tri predstave, ki so bile že odobrene in dovoljene, da je bilo tehnično osebje gledališča S. t. m z železnim odrom že v dvorani in je moralo po naglem povelju svoje delo takoj prekiniti in železni o-der odpeljati. Vsi obiskovalci gledališča se ob takih dejstvih vprašujemo, kaj se skriva pravzaprav za takimi nenadnimi prepovedmi? Ali prihajajo iz Washingtona, iz Londona ali iz Rima? Od tedaj je uprava SNG v stalnem stiku z vodstvom Avditorija, a vodstvo ne more nikdar določiti dneva, ko bo gledališče lahko igralo. Ali ni ta povestica na las podobna tisti narodni o mlinarju ki se je z vragom zmenil, da ta dobi njegovo dušo — «jutri», in sta to pogodbo zapisala na vrata in je mlinar vragu vsak dan pokazal pisano pogodbo: «Jutri»? Ker italijanski dve tretjini prebivalstva imata svoje redne predstave in prireditve v občinskem gledališču «Verdi)> in po mnogih drugih dvoranah, si res ni mogoče misliti, da bi se slovenske predstave morale odlašati ali prepovedovati zaradi sedanjega stanja, ki ga je ustvaril nezaslišani sklep z dne 8. t m-Saj je conski poveljnik sam povabil prebivalstvo, naj v redu in miru vrši svoje dnevne posle, česar se je SNG ves ta čas držalo a zaman, ker mu prav take prepovedi ovirajo možnost načrtnega in rednega dela. Tretjič je uprava SNG 28. t. m. .znova sporočila, da' je v dnevnih dogovorih z vodstvom Avditorija in bo občinstvo obvestila, kdaj bo prva premiera. Medtem sta prešla september in oktober brez slovenskih predstav v Trstu. Mi redni obiskovalci sodimo, da to že predolgo traja in da ni nobenih pametnih razlogov, ki bi mogli opravičiti tako zavlačevanje. Izvedeli srno. da je SNG pripravilo že drugo igro iz letošnjega repertoarja, komedijo Branislava Nušiča »Narodni poslanec» katere premiera naj bi se bila vršila V Avditoriju 24. t. m., a je seveda tudi morala odpasti. Tako vidimo, da naša najvišja in najvažnejša kulturna ustanova redno dela in se pripravlja, a v Trstu s predstavami ne more v javnost, ker se uveljavljajo zoper njo izredne mere pod vplivom podobnih sil. kakršne so bile tiste, ki so v dolgi dobi fašističnega suženjstva zatirale slovensko odrsko umetnost na Tržaškem. Od 8. oktobra dalje obstoji na področju slovenskega gledališkega življenja v Trstu popoln zastoj — kakor nekdaj pod fašizmom. Alj smo zopet v njem? Mi redni obiskovalci si želimo, da se slovenske predstave čimprej zopet začno. REDEN OBISKOVALEC VUG ZA HRZASKO OZEMLJE bo uprizorilo v soboto 31. oktobra 1953 ob 20.30 uri v BORŠTU 2ižkovo ljudsko igro (f Mnogo ploskanja včeraj v «Rossettiju» ( GLEDALIŠČE VEK^j ABONMAJI ZA PRIHODN* OPERNO SEZONO Danes bodo pri 8l5(*ab^ijr{|il> gajni sprejemali lzia,ve 0per-vi abonmajev za prihoot)» ^ no sezono. Te izjave je tr j,, dali do 5. novembra. PO 1 1^,11 tumu bodo prosta mesi'1 novim prosilcem. OPERNA PREDSEZONA V GLEDALIŠČU ROSSEl ^ V gledališču »Ro^JJiJV redno gostovanje nekater- .j, nih pevcev, ki bodo na , m operami: »Traviata« no «Madame Buttertley» Lepo uspela predstava opere uBoheme«, ki ji bosta danes in jutri sledili »Traviata« in oMa-dame Butterfly» V zelo toplem vzdušju se je razvijala včerajšnja predstava Puccinijeve »Boheme* v gledališču Rossetti. Publika, ki je napolnila vse prostore, se je razvnela ob arijah prvega dejanja. Tenorist Erman no Lo. renzi, tržaški rojak, ki je kreiral Rudolfa, je bil deležen frenetičnega aplavza, v katerem je bilo poleg priznanja pač tudi veselje nad uspehom domačina. Enakega priznanja, ki je prihajalo do izraza še v nadaljnjih aplavzih, je bila deležna Rosetta Noli kot Mimi. Pevka je navdušila z zelo lepim glasom kakor z dobro igro. Vseskozi simpatična pojava na odru je bil Nino Capelli in za arijo v zadnjem dejanju je tudi domačin Vito Susca žel aplavz. Dobro je izvedla svojo vlogo tudi Lorenza Mitra. To kratko «jesensko sezono* je po včerajšnjem obisku sodeč občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, kar je razumljivo, če upoštevamo, da so na sporedu tri izmed sploš. no najbolj priljubljenih oper, da ljudje že lep čas niso imeli opernih predstav in končno, da so te predstave vendar znatno cenejše kot v »Verdiju«. Danes je na sporedu «Tra-viuta*, jutri pa »Madame But-terflgn. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV sklicuje za danes 29. oktobra ob II. uri na svojem sedežu sestanek vsega članstva. Posebnih vabil ne bo, zato naj velja ta oglas kot vabilo. Sestanek te važen za vse članstvo, zato prosimo, da se ga polnoštevilno udeležite. Razna obvestita jslaV Ezcelsior. 13.30: »Luči SJ-gier, tu«. B. Cravvford, B- 0 BtS^u Nazionale. 16.30: »Pesmi- P p* pesmi...«. A, Lualdi, »• nini, A. Sordi. -izondbf* Filodrammatico, 16.00: * cmith. ski zaklad«, C. VVilde, |',dnevtl Arcobaleno. 16,00: «Juna» Fernandel. W>' Astra Rojan, 16.00: levvska«, Greta Garbo ^ Grattacielo. 16.00: M)a- cvet«, J. Jones. C. Hest .^jo. dini izpod 16 let preP0’" (j, Alabarda. 15.30: «Pucun . Ferzetti. M. Toren. Ariston. 16.00: «Upor Aurora 15.30: »Strašni^ DjW' Rock Hudson, Julia Armonia. 15.30: »Orienta«** C. VVilde, E. Keyes. ^ Garibaldi. 15.00: «P°wpIJrS sto«. R. Ryan. M. PovverSfrancO-Ideale 16.00: «Klatež naJ skem dvoru«, R. Coiman, Impero. 16.00: »Konjar In' veliM vojvodinja«, R. Young- n|i Itafia. 16.00: »Ljubezen, priklepa«, Igan Simmon ■ rga Viale. 16.00: «Jo1andanmanU E' črnega gusarja«, P<> ‘ Salgarija. ... .rjSC^ Kino ob mor)u. 16.15. mon», japonski film- , delti1”' Massimo. 16.30: L. Turner. Van HetUO- Barrett* Moderno. 16 00: «Družina » N. Shearer, F. March„,kel»' 5' Savona. 15.30: »Beli PtR Granger. C. Charisse. |Stlr> Vžttorio veneto. I®.0 . Rae. , Amerika«, D. Day. M*mostaHsK Azzurro. 16.00: a Bjyth. * zvon«, C. Colbert, A jji, Belvedere. 16.00: «PuStol°v Garson, F. I.amas. , ml*L Marconi. 16.00: »NevaTn'pilr0 letniki«, j. Butch. D- -eiene» Novo cine. 16 00: «Gusar otoka«, B. Lancaster 0ri' Odeon. 16.00: »Bleski m™' r, tom«, A. Ladd, ch-Radio. 16.00: »Glas v’ M. Oberon, L. OHVier- ČETRTEK, 29. oktoB'* .1 B«OSlOVA**fg CtlšiA T K " * 254,6 m ali ll?8 K. 13$ ob 7.w' Poročila v slov.: 19.00 in 22.30 7.30 K Listnico so ji ukradli Včeraj ob 10.15 je prišla na policijsko poveljstvo na Trgu Dalmazia 53-letna Marija Kjtt-der vd. Cigoj, kjer je prijavila, da so ji četrt ure prej neznanci ukradli listnico iz krokodilove kože. v kateri je imela poleg osebnih dokumentov še 4.800 lir gotovine. Kju-drova je izjavila da je bila na Trgu Ponterosso. kjer je nakupovala, ko ie nenadoma opazila, da je listnica, ki jo je imela v torbi izginila. Prijavila je 6.000 Lr škode. Z avtomobilom v obcestni drog Včeraj ob 22.20 je prišlo kakih 200 metrov od ladjedelnice Felszegv do hude prometne nezgode, katere žrtev je postal 58-letni Artuho Pak-ker iz. Ul. Capitolina 23. Ta je namreč vozil svoj topoli-no v smeri proti Trstu, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v železni drog filobusne napeljave Ob trčenju so se vrata odprla, medtem ko je sunek vrgel Packerja na gredo ceste, kjer je obležal. Z avtom RK so ga nato pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi več poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku. O-zdravel bo v 40 dneh, Na mesto je prišla prometna policija, ki je o nesreči uvedla preiskavo. Avto se je ob trčenju močno poškodoval ter so ga s pomočjo policijskega vlačilca odpeljali v garažo prometne policije. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: « - N Gasilci: 2-22 PollcUa 3 • U Akademski klub Jadran vljudno vabi člane in letošnje abitu-riente na peti redni članski sestanek, ki bo danes 29. t. m. ob 20. uri v klubovih prostorih^ Ul. Machiavelli 13, II. Predaval bo g. dr. E. Besednjak o temi: Današnji politični položaj v zvezi s Trstom in naloge akademske mladine. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V petek, 30. t. m. ob 19. uri seja upravnega odbora z važnim dnevnim redom. V nedeljo, 1. novembra t. 1. od 9. do 12. ure redni sestanek za zamenjavo znamk. Na željo članstva se bo zamenjava omejevala samo na cono B - STO. Dospela je štev. 10 revije Nova filatelija, ki se bo delila vsem članom, ZVEZA PARTIZANOV STO Clsnl zveze partizanov Tržaške, ga ozemlja bodo v nedello 1. novembra t. I, ob I«. uri zjutraj polagali vence v rižarni, v ponedeljek 2. novembra t. I. ob 16 J« pa v Ulici Ghega in nato v Ulici Massimo D’Azeglio. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 6 oseb POROČILI SO SE: učitelj Josip Berginc in učiteljica Karolina Kavčič, težak Miroslav Stoka :n gospodinja Claudia Giordani, strojevodja Albin Matanič in služkinja Marija Medved, mizar Fer-ruccio Bačer In gospodinja Maria Del Ben, težak Aldo Brenčič In šivilja Jolanda Rumi, slaščičar Ennio Bacci in gospodinja Jolanda Posiogna, šofer Pietro Olivo in šivilja Nerina Udovič, slikar Rudolf Prosen in gospodinja An-tonietta Fusca. smolar Adriano Chlerego In gospodinja Maria Corda, uradnik Adriano Burgher in uradnica Dolores Leonardi. UMRLI SO: 80-letny Adele Breda por. Scamperle, 55-letna Anna Radaeli por. Sollgo, 77-letn! Mar-cello Canciani, 67-letni Ilalo Mar. chio, 79-letna Giovanna Vidotto vd. Turina, 90-letna Olga Elisa-betta Segre vd. Venezian. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Drevored XX septembra 4: Godina. Čampo S Glacomo 1; Sponza, Ul. Montorsb no 9 (Rojan); Vernari, Trg Val-maura 10; Vnčlmetti, Trg deila ®orxr, 'Č1 Harabaglia, Barkovlje in Nikoli, Skedenj. T10 ‘Jutranja flasO* ' tri®*5* gled tiska: 14.30,3a^ in prljjje ........ 1L30*'Javna 14.40 Šopek koroških populi^, skih narodnih; 177.00 zabavne popevke: i^nve*ttl!J!*-iz oper na Shakespeff |n ( 17.40 Sergije Ram1?; J' pop«'. I i eA/Ilso dan ■ n -v iTVll 13.1” _T - Af [1* š 11.30 venske dije; 14.00 rodna družina izVajajb ™ kajkavske pesmi; 18-00 hrvaščini; 18.15 BojaO * - I8J svojim zabavnim °rK ,o40 J*' gg Glasbena kronika: * i0natf-iist Glinka: Nedokončana j, v«",) violo In klavir. }■\M\ptffo\tr Srečko Zalokar iz. U“"llc .Jf i klavirju Jelka Suhadom ^IlL, karjeva: 23.00 ZadAl» > n Italijanščini; 23.10 Glas" ko noč. TKgi 1' U* u 308.1 m ali 980 *C,3oO Zabavna glasb.sanKf ^Mtl pesmi; . . 4.00 Razne Ja‘ l*-£ W 14.15 Kulturni obzornik, (7 3o ^ spighi: Rimski vodnJ:a_a'int JJJ tesna glasba; 18.00 jtoM.r, t* Simfonija št. 3: l8i?ta; J®-‘*ef(l» pranistke Ondine 0»airJ oP'(ft stra glasba: 20.05 ^ 'kj: /%•»(' glasba: 20.30 Wienia''S1 za violino St. 2: D«>| Simfonično kolo: 2L priiJuP carl zirana povest; 21.30 go melodije; 22.30 SlbB ujn v** v d-molu; 23.05 Tangi ras v •- .25 C% 12,15 Operna pe%5t9; bena fantazija; AT,r|šk» * melodije: 19.05 Am 23.30 Nočni harlem. - 4» V K * »j’ ,4 327,1 m, 202,1 »»> g 3o, ob 8- 212-? "J;,*!. :l£ Poročila ou •c.- , «i«v baietov^Vioi m.fe«n^neerfflj^ Želeli ste - P°sllič?j a Plesni orkester Ra^*j o W 18.20 Ciklus predat,:VjVJ ski likovni umetno- ols®„KoJ' 18.40 Koncert p ve iz Beograda, 20' devet'h nekaj. 21.00 Ciklu thovnovlh simfonij. kartotehnična dela- w upravo lista. 0ovrJI1 laž** DEŽNE PLASCE, p d„ji ® tlf»' M li Prav« kotej* Prvovrstna izd^xiie »**' no blago. ,, nad’ Valdirivo II. 11 s«9* FJ* Itčem *OBtn0.t,rn vhOjJJ n> -a možnosti s Pp°?zno ‘S^got^'V nudbe pod «Prazn »Pf .fesc« * glasni oddelek Fra„c dnevnika« Ul. = ^ Včeraj nam je v starosti mož, oče, stari oče In tast novi t" MIHAEL ŠKRINJAR ig Sežane št. 171 I. in Vsem, kateri so, z nami sočustvovali ,„jetv ?.a ob mrtvaškem odru in z udeležbo pri iori>Til' grebu izkazali poslednjo čaat, naša n -19&3. Sežana, Sarajevo, Trst, Maribor, 28 Xac a*4?; Žalujoči. FrancBka, vdova, Kt0[, *■ dr. Dragotin 1» novi, Zvonka P®r' ,.i in drugi »voJC jjjDVABP KARDELJ O TRSTI l\ O JLftOSLOVAHSRO ■ ITALIJANSKIH OPX1ggjli EDINI IZHOD IZ TRŽAŠKE KRIZE v priznanju enakopravnosti Jugoslavije a’ kakor sem že rekel, | enakopravnega jugoslovansko-^ italijanske imperiali- l italijanskega sodelovanja v k, kroge centralno vpra-* očitno njihova proti-»ovanska akcija, tu pa je ^ odločilni korak v seda-■,L,azi ‘e akcije — ureditev Ih];. e8a vprašanja v korist • W. Urediti tržaško vpra-jjjj v italijansko korist, hti a' Za te kro2e izvoje-'torit zmaG*. to se pravi ;t ! prv> korak na Balkan ta„ .Jugoslaviji hud zu-50In p°lltični poraz z name- Polni bi C'*en mednarodni j, ,al . čimbolj oslabili. To prvi l, d P° njihovih računih Wor ?ra'c k obnovi vodilne topf Mg v ‘em delu Ev' VI°8« -IUlij, (o nf!a,to po‘ “ krogi vztraj- Potiskajo vlado in njeno Politiko. Naj bodo 51 računi J‘ndar še tako nesmi-■n zgrajeni na pesku, t(titi 'S° tukaj in morajo ((■tloi '■h ter Kslr, s‘aln° napetost v ju->ih ,Vatls*!o"italijanskih odno- lmai° hude posledice, r v'dimo prav te dni v 19V 1 s sklepom zahodnih dr-je- . 8. oktobra, tinjj Je. takšne vrste hkrati Itjij, poiasnjujejo, zakaj je odkia* - Vo®t sistematično 6ri,-.j a vse jugoslovansko ®vanje, da bi prišlo do obravnavanju problema miru v tem delu Evrope. Italijanski imperialisti nikakor ne morejo trpeti enakopravne Jugoslavije, ker jim je podrejena Jugoslavija conditio sine aua non za njihove hege-monistične naklepe na Balkanu. Te težnje tudi kažejo, zakaj se Italija tako zagrizeno bori proti balkanskemu paktu in sploh proti stvarnemu sporazumu med balkanskimi narodi, ki ima namen, da bi se skupaj uprli agresiji. Imperialističnim krogom sedanje Italije je neodvisna in močna Jugoslavija trn v peti. Njim je potreben razbit, razkosan Balkan, da bi mu lahko vladali. Balkan pa noče biti razkosan /n razbit, dokler je tu močna Jugoslavija. Zato italijanski imperialistični krogi napenjajo vse sile, da bi potisnili Jugoslavijo na stopnjo male odvisne dežele, ki bi lahko postala igrača v tujih rokah. A prav protagonisti takšne politične orientacije imajo — bodi posredno, bodi neposredno — v sedanji Italiji odločilni vpliv. donu Impariali sporočil gro-1 postavile glede Trsta in znat- fu Sforzi: «Lloyd George mi nega dela Julijske krajine je rekel, da je poslal v Beo- pred izvršeno dejstvo, Italije grad brzojavko v smislu, ka- pa znova nagradile na račun kor smo želeli, to se pravi, življenjskih koristi Jugosla-da pripisuje vlada Njegovega vije. britanskega veličanstva ja- Vsi ti podatki torej kažejo, Trst, velesile in Jugoslavija Ti t Dim«; r°s' očitno čutijo, da hogia ,.dovoli moči, da bi ’skšnjh a'*ia sama količkaj 2at0 p nakleP°v uresničiti. ^u8oslrf v ^ojo proti- Šti , ansko politiko priteg-tts *!?, zahodne vlade in '>k antski. pakt- Vse ita-^očni ’zs'^evanie nasproti It, letl ajg |a|m deželam se je zad-P a gibalo v eni sme- »» V CU1 ‘“Rireč, da bi prisililo za-e države e, da bi — ka- ui sta n» Hercegovino. Ze JSil i >81 Politika italijanskega izsiljevanja izpodkopava sistem evropske varnosti k>ii tajni >)a in Avstrija sporazum, po <>, ie Anglija za-v Avstf.„ podprla zahteve in u8rske po okupaciji u cegovinc, "V«tri- ’ SPnto-,.... ,, s*pteir>bra 1908 je 16 7>Ja lauu ohljubi- ila *®htevi ° nasProtovala ru-V Za ... , bi odprli Dar- ^»Čilo 2au> vojne ladje. S- to je Rusija pri->isMlr»la' u Avstroogrska a°, 0sno in Hercego- »d d Pr v *Vorakoan 0 svetovno vojno h,In,h s"e da bi To .Je' spet anovitev Jugo-JliJ1; bil L Podprle Italijo, 'š ? cin ^ed drugim tudi lUifleta ]0,P°ndonskega pak- in Rusijii s ‘š k c'lj Sil s k P ■ *Vu n'ed / katerim je •C( d0 n0dru8™ dobila h«‘idgojj ^lmacije. Takšna ^h>ov8?aanska smer je CSfr a tpdi -------------- v^ncah ‘odi na mirov-fo prvi sve- Vztrajne volje narodov Jugoslavije, da se osvobode in združijo, pa ni mogel nihče zavreti in zadušiti. Tako je bila v balkanski vojni 1912 do 1913 strmoglavljena turška nadvlada na Balkanu, leta 1918 pa so demokratična in narodnoosvobodilna gibanja avstrijskih Južnih Slovanov zlomila nadvlado z vojno oslabljene avstroogrske monarhije nad njihovim o-zemljen. Nastala je Jugoslavija, davni cilj osvobodilne borbe Južnih Slovanov, čeprav m bila takšna kakršno so si zamišljale demokratične množice, ko so se zanjo borile. Jugoslavija je bila torej u-stanovljena kljub temu, da londonski pakt izrecno izključuje 'skupno državo Srbov. Hrvatov in Slovencev in da je nad jugoslovansko-italljan-skimi pogajanji o razdelitvi leta 1920 nenehoma visela grožnja velesil. Takratni položaj zelo močno spominja na sedanje stanje stvari. Dne 4. novembra 1920 je italijanski veleposlanik v Lon- Na Zahodu menda , še ne razumejo povsem jasno, da Jugoslavija ne pripada več polkolonialnemu svetu na Balkanu. Tako so gledali na nas do včeraj in danes se težko odvadijo, temu staremu načinu gledanja. Toda v svojem lastnem interesu morajo naposled vendarle razumeti, da je neodvisna in močna Jugoslavija ne le dobila državljansko pravico med enakopravnimi evropskimi narodi, marveč tudi, da je njena specifična vloga zdaj potrebna vsej Evropi, ki želi mir. Ce bedo to naposled vendarle razumeli, tedaj jim bo postalo tudi jasno, da so vsi poskusi, da bi problematično zavezništvo italijanskega imperializma kupili s trganjem ozemlja od Jugoslavije, ne samo škodljivi, marveč tudi po. polnoma brezuspešni. In dalje, šele potem bodo razumeli, kako nesmiselna in škodljiva je dilema, v katero jih sili italijanska politika izsiljevanja, namreč dilema o nekakšnem »izbiranju« med Jugoslavijo in Italijo. Mi nismo nikomur na razpolago, da bi nas izbiral za svoje potrebe. To «čast» mi že Fnaprcj prepuščamo tistim italijanskim politikom, ki zdaj čvekajo takšne neumnosti. Mi zahtevamo samo eno; da se mir v tem delu Evrope postavi izključno samo na temelje enakopravnih odnosov med neodvisnimi narodi, ob priznanju njihovih suverenih pravic in spoštovanju njihovih narodnih koristi. Zato kategorično odklanjamo vse, kar spominja na vsiljevanje katerekoli tuje volje. Samo pod takšnimi pogoji lahko Jugoslavija daje svoj prispevek — ki ni nevažen — k zgraditvi solidnega sistema mednarodne varnosti v tem delu sveta. Ce tisti, ki pravijo, da so naši zavezniki in ki smo bili mi v dveh svetovnih vojnah dejansko njihovi zavezniki — ne moreio spoštovati naših narodnih koristi in naših elementarnih pravic kot enakopravne nacije, ker so podlegli izsiljevanju italijanskega imperializma — tedaj nimajo razloga pričakovati od nas, da bomo sledili njihovi logiki. Toda tu morajo računati z neogibno posledico, da bo namreč italijansko izsiljevanje, k' so mu podlegli, izkopalo prepad med njimi in narodi Jugoslavije. Tudi prizadevanje, da bi rešitev tržaškega vprašanja našli v preprosti uporabi mirovne pogodbe, dobiva v sedanjih pogojih poseben politični pomen. Zdaj očitneje ka-kar kdajkoli ■ prej vidimo, da mirovna pogodba ni predvidela dovolj garancij za obstoj takšnega internacionaliziranega STO, kakršno ta pogodba predvideva. Takšno STO nikakor ne bi bilo sposobno, da bi se uprlo italijanskim espanzlonističnim tež- njam, tako bi bil Trst stalni vir napetosti v jugoslovan-sko-italijanskih odnosih. In ne samo to, mirovna pogodba ne nudi dovolj poroštva niti za notranji demokratični red na takšnem ozemlju, podvrženem stalnemu političnemu vmešavanju od zunaj. Akcija italijanske agenture v Trstu bi lahko celotno demokratično življenje na tem področju paralizirala in popolnoma zatrla vse nacionalne pravice jugoslovanskega življa. Razumljivo je, da bi bilo STO v takšnih razmerah ugodno sredstvo za vsakogar, ki bi bil zainteresiran na tem, da bi še nadalje zastrupljal ju-goslovansko-italijanske odnose ali slabil mednarodni položaj Jugoslavije, oziroma izpodkopaval sodelovanje Jugoslavije z drugimi deželami za zagotovitev miru v tem delu Evrope. Solucija preproste uporabe mirovne pogodbe torej v sedanjem položaju ni ne v korist Jugoslaviji, ne v dejansko korist okrepitve miru na tem področju, Nas potemtakem niso posebno presenetila gledišča, ki so prišla do izraza v sedanjem tržaškem položaju. Presenetilo nas je samo nekaj, in sicer dejstvo, da na Zahodu tako malo upoštevajo objektivne spremembe, ki so nastale v zadnjih nekaj desetletjih v tem delu sveta, in sicer tem bolj, ter bo to navsezadnje škodovalo samo njim samim, S sklepom z j dne 8, oktobra in drugimi podobnimi dejanji dajejo o-rožje v roke vsem, katerih interes je, da s tem orožjem groze Jugoslaviji. Zlasti tisti na zahodu Evrope pa bi morali vedeti, da je ta grožnja — v njenih posledicah — namenjena tudi njim najmanj toliko, kolikor Jugoslaviji, če ne še bolj. Kaže, ko da je njihova politika v vprašanjih v zvezi z jugoslovansko - italijanskimi odnosi postala politika po inerciji in iz minulosti pridobljeni rutini. Toda v praksi se bodo morali kaj kmalu prepričati, da so se razmere tako zelo spremenile, da se je začela ta politika obračati proti njim samim. Mi ne zahtevamo mnogo, to kar zahtevamo, pa smatramo za neogibni pogoj, za medsebojno zaupanje in sodelovanje. Eredvsem bi morali razumeti, da je mogoče z Jugoslavijo sodelovati samo na temelju enakopravnosti in spoštovanja njenih narodnih koristi in naposled bi morali razumeti, da morajo te naše koristi upoštevati vsaj toliko, kolikor upoštevajo italijansko imperialistično izsiljevanje. Iz vsega, kar sem doslej povedal, jasno vidimo, kateri so glavni instrumenti, ki jih uporablja sedanja Italija v svoji zunanji politiki. To sta predvsem dva tradicionalna instrumenta italijanske zu_ nanje politike; intrige in izsiljevanja. Prva je nekaj svoje učinkovitosti izgubila delno zato, ker so se spremenili splošni pogoji, delno pa zato, ker sila, ki za to intrigo stoji, ni več tako velika, kot je bila nekoč. Drugi instrument, namreč izsiljevanje, pa je Italiji zadnje čase vendarle prinašal znatne koristi in upsehe. Stališče Jugoslavije v vprašanju STO je bilo zmeraj jasno in odkrito. Ob vsaki priložnosti smo poudarjali, da nas odprto tržaško vprašanje ne ovira, da ne bi sodelovali z Italijo za zagotovitev miru v tem delu Evrope, kakor tudi za druge medsebojne koristi obeh dežel. Nasprotno, prav takšno sodelovanje bi lahko olajšalo tudi ureditev tržaškega vprašanja, ker lahko takšno sodelovanje ustvari ustrezno vzdušje, v katerem bi sporazum postal možen. V Italiji pa so bili drugačnega rpnenja. V Italiji so za volitve leta 19-18 zahtevali in dobili tristransko deklaracijo in se izdali, da bodo dobili vse, če bodo nadaljevali podobne metode izsiljevanja. Za to so izkoristili vsa. ko svojo pozicijo v sistemu Atlantskega pakta. De Gasperi je leta 1952 v Lizboni izjavil, da je pogoj za italijansko obrambno sodelovanje z Jugoslavijo pred. hodna ureditev tržaškega vprašanja, in sicer v okviru tristranske deklaracije iz leta 1948. Čeprav Jugoslavija ni zaprosila, da bi jo sprejeli v Atlantski pakt, vendarle so približno v istem času predstavniki palače Chiggi pohiteli z izjavami, da Italija v sprejem Jugoslavije v Atlantski pakt ne bo privolila če ne bo poprej uveljavljena tristranska deklaracija. Dne 20. julija 1952 je De Gasperi v izjavi dopisniku «Daily Telegrapha« poudaril, potrebno med Veliko Pacciardi odklonil sleherno sodelovanje z Jugoslavijo pred ureditvijo tržaškega vprašanja. Italija prej ne bi dovolila, da bi Tržaško ozemlje uporabili za pomoč Titu. Njegove takratne besede že zvene kot neposredna grožnja zahodnim vladam: ((Italija ne more ravnodušno gledati oboroževanja Jugoslavije, ki ga podpirajo njeni zavezniki. Ce bi se v okviru NATO pojavile kakšne ((osamljene pobude«, ki nasprotujejo koristim enega zaveznika, bi u-tegnilo to povzročiti za A-tlantski pakt smrtno nevarnost.« V »nediplomatskem« toda razumljivem jeziku te besede pomenijo: če nas ve, zahodne vlade, nočete podpreti, da bi obračunali Z Jugoslavijo, tedaj Atlantski pakt ni naš zaveznik, ali bolje rečeno: tedaj mi ne moremo bi-tj zaveznik Atlantskega pakta Brž pa, ko se je obrambni trojni balkanski sporazum po- je znatno zmanjšal moč italijanskega izsiljevanja. Zato ga v Italiji napadajo, čeprav bi — Če bi upoštevali resnične koristi Italije — morali biti srečni, da je do njega prišlo. Grožnja gospoda De Gasperija Seveda niti znana washing-tonska pogajanja o vojaški pomoči Jugoslaviji niso ostala brez običajnega italijanskega razburjenja, r.iti brez izsilje-valnih poskusov. Ob tej priložnosti je De Gasperi izjavil: «Mi smo pred dvema zavezniškima vladama pred sedežem atlantskega pakta formalno izjavili, da Italija ne more v kakršni koli obliki neposredno ali posredno sodelovati v vojaških sporazumih, ki so v kričečem nasprotju z razburljivim stanjem duhov italijanskega naroda in javnega mnenja, dokler traja sedanji položaj v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Naj bo našim zaveznikom jasno, da bi napake v presoji lahko povzročile posledice za čvrstost skupne zveze in sprožile krize, ki bi se rešile v korist tistih, ki imajo interes na tem. da rušijo stavbo zahodne solidarnosti.» Novi predsednik italijanske vlade g. Pella je to politiko dosledno nadaljeval. Sam način, kako je prišlo do sestave te vlade, je pravzaprav spet izsiljevanje zahodnih de. žel — tokrat v zvezi z vprašanjem italijanskega sodelovanja v evropski obrambni skupnosti. Znano je, da so nekatere politične skupine v italijanskem parlamentu svoje podpiranje nove vlade ali svoje nevtralno stališče do nje neposredno povezale s pogojem, da je g. Pella ureditev tržaškega vprašanja v italijansko korist postavil kot pogoj, za italijansko sodelovanje v evropski obrambni skupnosti. da. je r * — Britanijo in Italijo glede i javil kot realen činitelj, je Trsta enotno glediSčč. «To j uradna Italija takoj namerila predpostavlja, da tudi„ naši naj topove svojih spletk in zavezniki v okviru NATO in izsiljevanja EOS posvete vso pozornost podpiranju Italije; njenih 50 milijonov prebivalcev je dejansko resnična trdnjava demokratične civilizacije Južne Evrope.« De Gasperi je torej že takrat pred zahodne dežele postavil zdaj najbolj priljubljeno tezo italijanskih politikov o potrebi «izbiranja» med Jugoslavijo in Italijo. Strast po osvajanju je menda pri italijanskih politikih zadušila tudi občutek nacionalne časti. Dne 9. decembra 1952 je Na tiskovni konferenci 11. januarja 1953 v Atenah je De Gasperi izjavil: ((Italija na- sprotuje obrambnemu sporazumevanju zunaj NATO«... ((Balkanski pakt brez sodelovanja Italije oziroma ker ni nobenega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ne more bit; učinkovit«. V resnici pa vsakdo ve, da balkanski sporazum kot obrambni instrument zunaj NATA italijanski vladi ne more biti v napoto, nasprotno, očitno je, da mora biti slehernemu Italijanu jasno, da ...in gospoda Pelle In res, dne 7. oktobra 1953 je g. Pella v italijanskem parlamentu izjavil: «Erav zvesto, ba in dolžnost, ki jo čutimo do Atlantskega pakta, da bomo odkriti do naših prijateljev, nas sili, da poudarimo zahteve po pravični ureditvi tržaškega vprašanja, ki se bolj kakor kdaj koli prej kaže kot problem, nanašajoč se na okrepitev demokracije in zahodne varnosti. Vsi vedo, zavezniki in nezavezniki, da rešitev tega problema ni moč več odlašati. Ta problem vpliva na celotno našo politiko in ie preizkušnja našega pri-jateljstva.» (Podčrtal E. K ) V istem govoru je g. Pella. potem ko je izjavil, da EOS ni sam na sebi cilj, nadaljeval: «Mi nikoli ne bomo sprejeli nobene rešitve, ki bi lahko ogrožala naše osnovne koristi in potisnila naše državljane v drugovrsten položaj, ki bi nasprotoval nagibom, za katere delamo v dobro evropske nerazdeljivosti... Ratifikacija pogodbe EOS bo znatno olajšan?, s predhodno ureditvijo tržaškega vprašanja.« Jugoslavijane kupuje prijateljstva s prodajanjem svojega narodnega ozemlja Ni pa ostalo samo pri besedah. Italijanska vlada je poskrbela, da je izsiljevanje od esed prešlo na dejanta in da je tako izsilila naglo rešitev italijansko korist. Očitno ohrabrena s stališčem zahodnih vlad in uspehi svoje izsi-ljevalne politike, se je odločila za nič manj, kakor za vojaške demonstracije na jugoslovanski meji. To je bil ptav-zaprav italijanski «ali — ali« zahodnim vladam, všdaj je jasno, da je bil cilj te HKcije — tiste z grožnjami v parlamentu in tiste z grožnjami na jugoslovanski meji •— zelo določen, namreč prisiliti zahodne vlade, da bi podprle enostransko agresivno akcijo Italije proti Trstu in coni A. Zdaj je popolnoma jasno, kako prav je imel tovariš Tito, ko je na zboru na Okroglici označil italijansko rožljanje z orožjem na naši meji kot agresivno akcijo. Proti komu pa je naperjena ta akcija? Proti deželi katere vlogi v tem delu Ev-rope se mora italijanski narod v znatni meri zahvaliti, da je bil ohranjen mir na njegovih mejah, proti deže- li ki 5e zelo mnogo prispevala k utrditvi miru v Evropi sploh. Ce tako v celoti pogledamo na italijansko politiko zadnjih let, tedaj se nam predvsem vsiljuje vprašanje: kam vodi takšna italijanska politika ne samo Italijo, marveč tudi politiko zahodnih dežel v tem delu Evrope? Mar ta italijanska politika ne pomeni stalnega in sistematičnega izpodkopavanja evropske varnosti in paraliziranja vseh njenih instrumentov v tem delu Evrope? Mar ta politika ne vodi v neposredno netenje vojnih sil v Evropi? Ta politika je nevarna. Naj vsi vedo, da Jugoslavija nikoli ne bo pripravljena za nekakšne »višje koristi miru« kapitulirati pred italijanskimi imperialističnimi zahtevami. To je izsiljevanje Jugoslavije, izsiljevanju pa mi nikoli ne bemo popuščali. Jugoslavija ni kapitulirala ne v minuli vojni, ne leta 1948, najmanj pa je pripravljena kapitulirati pred izsiljevanjem italijanskega imperializma, ki je bil tepen na vseh kontinentih, kjer se je pojavil. Ce tega dejstva na Zahodu nočejo upoštevati, tedaj zavestno prevzemajo odgovornost, da bodo ne le razdejali vse temelje varnosti v tem delu Evrope, marveč tudi, da bodo povzročili oborožen odpor Jugoslavije proti italijanskim agresivnim poskusom, da bi se polastili cone A. Da, Jugoslavija je za mir! Da, Jugoslavija je pripravljena dati svoj prispevek k evropski varnosti! Toda izsiljevati Jugoslavijo z njeno lastno privrženostjo miru in njeno lastno pripravljenostjo, da sodeluje pri krepitvi temeljev evropske in mednarodne varnosti sploh, pomeni absolutno ne poznati duše sedanje Jugoslavije Bilo bi usodno, če bi kdo pričakoval, da se bo Jugoslavija pod pritiskom takšnega izsiljevanja odrekla svojim narodnim pravicam in koristim, Mi smo za sporazumno ureditev tržaškega vprašanja, to pa pomeni, da smo tudi za kompromis, ki bi vsaj minimalno zaščitil naše pravice in koristi v coni A,. Ce pa bi kdo poskusil vsiliti nam rešitev s silo, tedaj se bomo s silo tudi branili. Stanje, ki bi tako nastalo, bi sprostilo vse vojne sile, Mi se tega zavedamo. Toda tega se morajo zavedati tudi tisti, ki zahtevajo od nas nemogoče stvari. Kako pravilna je ta naša a-naliza italijanske politike izsiljevanja, dokazujeta predvsem Togliatti in Ncnni s svojim stališčem do politike italijanske vlade. Kadar italijanska vlada uveljavlja politiko izsiljevanja, ji kličeta: »Bravo, kar tako naprej!« Togliatti je 9, oktobra t. 1. odkrito hvalil g. Eello, poudarjajoč, da se mora Italija za svoj uspeh z dne 8 oktobra zahvaliti »dejstvu, da je predsednik vlade govoril v Cam-podogliu« in manifestiral »namen italijanske vlade, da prepreči ali vsaj omili okove suženjske vdanosti atlantski politiki«. Togliatti je pri tem izrecno pozival parlament, naj soglaša z njim v tej ugotovitvi, ki jo »navaja, toda ne naprej razvija, ker je v njej dragocena izkušnja glede načina, kako je treba v prihodnje uveljavljati italijansko zu nanjo politiko«, , Kaj pa pomeni to .Togliat- treba je zahtevati tudi cono B! Pa tudi to še ni dovolj, treba je zahtevati tudi »zadnjo ped« zemlje, ki je bila nekoč »italijanska«, kakor je rekel Nenni. Nastane vprašanje, ali dajeta Togliatti in Nenni takšne izjave res samo zato, ker sta nacionalista in pomagača italijanskega imperializma, ali pa imata pred očmi še druge naklepe. Jaz prav nič ne dvomim, da se je italijanski kom-informizem prelevil v oporišče italijanskega imperializma in da je njegov nacionalizem zelo pristen. Vendar pa to še ni vse. Kominformistično vneto iz-podbujanje italijanske vlade k politiki izsiljevanja ima še drug cilj Vprašajmo se samo znova, kam vodi ta politika izsiljevanja. Ta politika izsiljevanja vodi v to, da se bodo italijanske aspiracije na jugoslovansko ozemlje, ki se začenjajo z zahtevami po coni A, če jih bodo zahodne vlade še nadalje podpirale, kakor so jih podpirale doslej, razvile, po poti k preobrazbi teh pretenzij v nerešljiv problem, bodi med Italijo in Atlantskim paktom, bodi med Jugoslavijo in zahodnimi državami. Togliatti in Nenni vsekakor upata, da bosta bodisi privedla Italijo v konflikt z Atlantskim paktom, ali pa sprožila konflikt med Jugoslavijo in zahodnimi deželami. To Togliattijevo in Nenni-jevo izpodbujanje politike izsiljevanja je torej zasnovano tako, da bi izpodkopalo sleherni napor za zagotovitev mednarodne varnosti v tem delu sveta. Gospod Pella, ki se teh dejstev popolnoma zaveda, pa zato tudi grozi z ostavko in obljublja gospodu Nenniju ministrstvo za zunanje zadeve. Taksen razvoj politike izsiljevanja je neogiben, brž ko so zahodne države privolile v to, ifla>"jih izsiljujejo. Zahtev revanšištičnih italijanskih imperialističnih krogov nikoli ne bodo zadovoljile s popuščanjem njihovemu izsiljevanju, pač pa bodo razbile varnost Evrope s koncesijami, ki so škodljive, nečastne in nedemokratične Popuščanju italijanskemu izsiljevanju se mora Italija zahvaliti, da je dobila tristransko deklaracijo, da je dobila koncesije na londonski konferenci, naposled pa tudi sklep z dne 8. oktobfa, skupaj z opreznim molkom zahodnih držav v vprašanju nadaljnjih italijanskih pretenzij do jugoslavanskega ozemlja. Na čem pa se je zaključila ta serija daril italijanskemu imperializmu? Zaključila se je s tem, da je predsednik italijanske vlade g. Pella drugi dan po razglasitvi sklepa z dne 8. oktobra v italijanskem parlamentu zapel patetično molitev »vsemogočnemu«, naj vrne Italiji včerajšnjo veličino, to se pravi včerajšnjo veličino Mussolinijevega cesarstva na Sredozemskem morju. G. Pella je torej svečano razglasil, da izsiljevanja ni' konec in da ne bo končano samo z zahtevami na račun Jugoslavije, marveč, da bodo pozvani še drugi, naj plačajo svoj davek italijanskemu imperializmu, A zakaj? Za kakšno ceno? Za sodelovanje Italije v evropski obrambni skupnosti, oziroma — »ker bo g. Eella sicer s svojo vlado odstopil«. Redko naletimo v. zgodovini na takšno nesorazmerje med zahtevami izsiljevanja in kakovostjo ponudene usluge, še redkeje pa nahajamo v zgodovini vlade, ki so s takšnimi pogoji privolile na izsiljevanje. To je prav tisto, kar nas v vsej tej stvari najbolj vznemirja. Po vsem tem se pred nas resno postavlja vprašanje, ali je sploh kaj upanja na kako tesnejše prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, Zdaj je naše upanje v takšne možnosti manjše, kakor je bilo kdaj koli, pa tudi naša odločnost, da se moramo v takšnih razmerah boriti za čvrsto zagotovitev naših Jco-risti na področju STO, je čvrstejša kakor kdaj koli. Izkušnje zadnjih let so za nas dovolj prepričljivo opozorilo. Zdaj smo vsekakor v položaju, ki ga lahko označimo kot težavnejši za naše odnose z Italijo, kakor je bil kdajkoli po vojni. Stojimo pred poskusom, da se italijanski imperializem povampiri, in dolžni smo storiti vse, kar je v naših močeh, da to takoj na prvem koraku preprečimo. Sklep zahodnih vlad o izročitvi uprave Trsta Italiji pa ni nič drugega kakor koncesija temu pritisku italijanskih imperialističnih krogov. (Nadaljevanje sledi). TRST« četrtek «89. oktobra 1953 V It K JI E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z \ečjimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.1 stopinje; najnižja 15 stopinj. MORSKI DNEVNIK RADIO kajkavske Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.40: S. Rajnis, zbor in narodna družina izvajajo pesmi. Trst II.: 18.40: Koncert sopranistke Ondine • Trst I.: 12.15: Operna glasba. Slovenija: esmi' hrvaške, dalmatinske, bosanske in srbske narodne pes Odločno stališče slovenskih županov in svetovalcev (Nadaljevanje s 1. strani) pa angleške in ameriške vlade sestal na izrednem zasedanju, kjer je soglasno -obsodil ta sklep ter pozval Varnostni svet, naj poskrbi, da se sklep prekliče, ter da se pripravi vse potrebno, da se uveljavi mirovna pogodba z Italijo in da se končno ustvari STO kot ga dotična pogod. ba predvideva. Sledimo dogodkom, ki so v tej zvezi ter ne bomo zamudili nobene prilike, da dvignemo svoj glas v obrambo pravic našega naroda V primeru da za sedaj še ne bi bilo mogoče ustvariti STO, mislim, da bi bilo najbolje, da vladi Anglije in A-merike prekličeta svo; sklep od 8. oktobra ter da bi obe področji STO še nadalje u pravi jale tiste vlade, katerim je bilo to po mirovni pogodbi poverjeno« :■ v: v •' . • ■ v ■; • , K L |UB VELIK I POTREBI LETOS V GORICI samo dva delo vrta centra 204 dni bo v njih imelo zaposlitev 100 delavcev - Popravljali bodo ulice Brigata Pavia, Molino, Corsica in Pietrogalli Kaj pa ostali brezposelni nimajo pravice do dela? JOSIP MILIC, občinski odbornik zgoniške občine (SDZ) «Foložaj v zvezi s tržaškim vprašanjem vzbuja splošno zaskrbljenost pri ljudeh, ki ne vedo, kaj se bo zgodilo. Upajmo pa, da se bo napetost pomirila ter da bo vprašanje ugodno rešeno. Diplomatska akcija Jugoslavije, kot tudi prisotnost jugoslovanskih čet na obmejnem področju sta v odločilni meri pripomogli, da ni prišla Italija že na naše področje. V nasprotnem primeru bi bile italijanske čete prav gotovo že vkorakale v cono A. Odpor proti sklepu vlad Anglije in Amerike je edino pravilen, kajti treba je poslušati glas ljudstva, ki nedvomno izraža svoje zahteve ter proteste proti samovoljni odločitvi. To je potrebno še prav posebno v tem času, ko Angleži in Amerikanci govorijo o svoji demokraciji, ki pa jo dejansko občutimo na lastni koži. Italijo dovolj dobro poznamo, saj smo živeli 25 let pod njenim gospostvom. Moj brat na primer, čeprav star komaj 18 let, je moral pobegniti iz domačega kraja, ker so ga fašisti preganjali. Ker imamo dovolj skušenj, si povratka Italije prav gotovo ne želimo. Rajši kot Italijo torej, naj bi se v tem primeru uresničil predlog maršala Tita z Okroglice, ki je predlagal internacionalizacijo Trsta, tako da bi tudi podeželsko prebivalstvo, ki je na mesto navezano, imelo dostop vanj ter s tem zagotovljene vse gospodarske in druge koristi.« Ostale izjave izvoljenih obč. svetovalcev borno objavili v jutrišnji številki Odtočni protesti našega ljudstva Sinoči je bil v Dolini sestanek aktiva OF, na katerem so razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih. Tako so med drugim poudarili potrebo nadaljnje borbe, pri čemer pa so ostro obsodili ukaz italijanskega ravnatelja za notranje zadeve pri ZVU, ki je naročil občinam, da rporajo poskrbeti za zbrisanje raznih napisov itd. Pri tem se je ugotovilo, da je dolinska komin-formistična občinska uprava ta ukaz nemudoma izpolnila. Toda naši ljudje ne bodo odstopili ter bodo nadaljevali z akcijami, ki izražajo ogorčenje in gnev proti samovoljnim odločitvam na škodo našega naroda. Tovariši so se nato pomenili še o drugih vprašanjih, potem pa določili, da bo komemoracija za padlimi borci v nedeljo 1. novembra. V Padričah so se tudi sestale antifašistične žene. Razpravljale so o sramotnem diktatu angleške in ameriške vlade, o izvoru tega diktata ter o nujnosti borbe, da se uresničenje teh naklepov prepreči. Prav posebno so ožigosale Togliattijevo in Vidalijevo politiko podpiranja italijanskega imperializma in pokazale na izdajalsko vlogo kominformov-skega vodstva pri poskusih ponovnega zasužnjenja našega ljudstva. Antifašistične žene so izrazile svoje popolno zaupanje tov. Titu in junaški Jugoslovanski ljudski armadi, ki čaka na mejah da prepreči izvajanje krivičnih sklepov. Po. udarile so tudi, da je treba pritegniti v diskusijo vse tiste kominformistične pristaše, ki pošteno mislijo in ne marajo več slediti Vidaliju in redkim slovenskim janičarjem na poti izdajstva. Končno so pozvale vse slovensko in italijansko demokratično ljudstvo, naj budno pazi na spletke fašistov in drugih šovinistov, ki se pripravljajo te dni na izgrede s pretvezo «patrio-tičnih« manifestacij v Sredi-polju. Hkrati pa opozarjajo oblasti na njihovo odgovornost spričo teh fašističnih priprav. Končno so sklenile, da bodo v nedeljo skupno z vsem prebivalstvom svečano počastile spomin padlih borcev., Antifašistične žene so se zbrale tudi v Saležu. Neka tovarišica jim je pojasnila razvoj zadnjih dogodkov v zvezi s krivičnim sklepom zahodnih velesil, nato pa se je razvila živahna diskusija, v kateri sta prišli posebno do izraza zaupanje in hvaležnost maršalu Titu, jugoslovanskim narodom in Jugoslovanski ljudski vojski. Na koncu so se pomenile o počastitvi spomina padlih borcev v nedeljo 1. novembra. V ponedeljek sta v Gorici začela delovati dva delovna centra, ki bosta za 204 dni zaposlila 100 delavcev, ki so sedaj včlanjeni v armado 11.800 nezaposlenih v goriški pokrajini. Prvi delovni center bo popravljal cesto Brigata Pavia, delavci drugega centra pa bodo popravljali Ulice Molino, Corsica in Pietrogalli. Ta dva centra spadata v ti. sto skromno število delovnih centrov, za katere so letos poskrbele vladne oblasti in ki zaposlujeta manjše število delavcev kot prejšnja leta, čeprav se je število brezposelnih letos povečalo. V letošnji zimi bo torej našlo trenutno zaposlitev v delovnih centrih komaj 525 brezposelnih, kar je komaj 5 odst. vsega nezaposlenega delavstva goriške pokrajine. To je kaplja v morje, ki ne bo mogla niti od daleč odstraniti stanja nezaposlenih, ki se v goriški pokrajini še vedno slabša, kar nam dokazujejo tudi zadnje prisilne upokojitve v Tržiču in Podgori. Čeprav so volitve minile in s tem tudi vse obljube, ki so jih delavcem dajali prav vladni poslanci, poslanci stranke, ki se imenuje krščansko in demokratično in ki bi jim torej moral biti pri srcu blagor najbolj ogroženih državljanov, bi morala vlada le vzeti v obzir stanje, ki je nastalo v goriški pokrajini in katerega bi upravičeno lahko imenovali kritično! Nanj ne opozarjajo samo časopisi, ki nasprotujejo vladajoči stranki, temveč na resnost položaja o-pozarjajo vlado tudi njeni nižji organi; pokrajinski in občinski sveti, posamezni župani in svetovalci V zadnjem času je tudi pokrajinski urad za delo, ki vodi dnevno evidenco nezaposlenih v pokrajini, ugotovil, da je njihovo stanje vse prej kot rožnato in da je potrebno podvzeti ukrepe, ki bi vsaj začasno | rešili številne ljudi bede. Urad za delo je zatorej-predložil program del, da bi v okviru pokrajine ustanovili še 41 delovnih centrov še v letu 1953, kar bi vsekakor povečalo trenutno število nezaposlenih v že obstoječih delovnih centrih. Tudi to ne bi bila sama po sebi končna rešitev velikega vprašanja, vendar bi nekoliko le olajšala celo zadevo. Ko bi vlada enkrat končno le spoznala, kam vodi tako u-pravljanje, ki pušča na cesti tisoče nezaposlenih, bj prav gotovo začela z deli, katera goriški pokrajini obljublja že več let. Tako pa je še vedno nezgrajena cesta Tržič-Gradež, zatem neizsušeno gradiščan-sko-krminsko polje in še mnoga druga javna dela v goriški pokrajini. izvršenih plačil je bilo za 831 milijonov 251.066 lir, plačila za naročilo v znesku 12.171.690 lir. Saldo 73.707.367 lir. SPOROČILO PREDSEDNISTVA MINISTRSKEGA SVETA Podaljšana veljavnost stanarinskih pogodb Novi poviški najemnin za stanovanja in javne lokale V Rimu je včeraj zasedalo predsedništvo ministrskega sveta, ki je med drugim izda. lo naslednje sporočilo: Ministrski svet je na predlog ministra Guardasigillija odobril načrt zakonskega o-snutka, ki podaljšuje za dobo 4 let, to je do 31. decembra 1957, veljavnost stanarinskih pogodb in obenem določa povišek stanarin za 25 odstotkov na leto, (kar bi znašalo v štirih letih 100 odstotkov). Povišek pa bo letno znižan za 10 odst., ako bo na. jemnik v slabem ekonomskem položaju, predvsem če bo imel veliko družino. V občinah, kjer je pomanjkanje stanovanj zelo občuteno, je sodnik upravičen preložiti prisilno izselitev za tri mesece do dveh let. Letni povišek na javne lokale, bare, kinematografe, restavracije, velike krojačnice itd. bo znašal 40 odst. V Tit/, IŠKI TOVARNI „SOLY.4 V “ Stavka uslužbencev kemijske industrije V »število delavcev in nameščencev v tovarni „Solvay“ se je skrčilo od 883 na ti80 Ze dva dni traja stavka u-službencev kemijske industrije, ki je zajela tudi našo pokrajino in sicer podjetje «Sol-vay» v Tržiču, ki zaposluje približno 680 delavcev in nameščencev. Stavko po celi republiki so napovedali delavci kemične industrije zaradi trmoglavosti delodajalcev, ki nočejo ob. noviti delovne pogodbe. V podjetju «Solvay» je položaj zelo slab. Kot je znano, je to podjetje pred leti imelo zaposlenih 883 delavcev in nameščencev; danes jih ima komaj 68Q. Poleg tega je že skoraj leto dni. da delajo delavci v podjetju «Solvay» komaj 40 ur tedensko, kar je skrajno malo in nezadostno za današnje stroške, ki jih ima j vsak dan delavska družina vsaj za najpotrebnejše. Stavka je bila organizirana tudi z namenom da se prisili vodstvo italijanskih delodajalcev, da končno pristanejo na dogovore s sindikalnimi vodstvi; v nasprotnem primeru bo ponovno zajela vso italijansko industrijo. Soča naplavila utopljenca Domnevajo, da ga je voda prinesla z jugoslovanskega ozemlja ITALIJANSKE Č V Za promet zaprta cesta Goriško županstvo sporoča, da bo zaradi popravljanja U-lice Montecucco za promet zaprt del ceste od križišča Ulic LunghTsonzo in del Pra to od 29. oktobra dalje, dokler ne bodo del dokončali. V sredo opoldne je delavec dodeljen vodnim turbinam na Soči pri Stražicah, opazil v vodi truplo utopljenca. Poklical je takoj še ostale delovne tovariše in orožnike iz Pod-gore, ki so potegnili nesrečneža iz vode. Gre za neznanca, starega približno 45 let, rjavih las, oblečenega v sive hlače, rjav suknjič, pod katerim je utopljenec imel jopico rumene barve ter ameriško srajco. Na nogah ni imel več čevljev, ampak le nogavice. Pri njem niso našli ni-kakšnega drugega spoznavnega znaka. Zdi se, da je bil le nekaj ur v vodi in da je najbrž Jugoslovan, ker menijo, da je priplaval z jugoslovanskega teritorija. Kasneje je bil prenešen v mrtvašnico glavnega pokopališča na Tržaški cesti, kjer bo ostal na razpolago sodnim oblastem, da ugotovijo njego-vo istovetnost. V predilnici se je ponesrečila DO KDA.T BO DRŽAL REKORD NA 100 M ALI JE 10,2 NA 100 m MEJA ČLOVEŠKE ZMOGLJIVOSTI Štirje atleti so doslej v regularnih pogojih dosegli ta rezultat Na tej fotografiji se vidijo trije vojaki oddelka divizije »Mantova« v Ul. Caprin. V ozadju je poslopje severne postaje, ki je v Jugoslaviji. (Associated press photo). IZ SODNIJSK1H DVORAN Tutta in Meleagri sta bila oproščena Osemurna živahna debata - Zastavljalni listki ia izposojen denar so bili že prej vrnjeni prizadetim osebam Po 8 urah živahne debate se je na okrajni sodniji končno zaključil proces prti 34-letnemu Vittoriu Meleagri iz nimi žrtvami. Prejšnji večer je zopet prišlo do nove nesreče. 43-letni Stanislav Rut-tar se je s svojim motorjem VIDEMSKI SPORAZUM V SEPTEMBRU izdanih 13 uvoznih in 8 izvoznih dovoljenj Uvozili smo les, sadje in meso, izvozili pa nadomestne dele za traktorje in električni material V mesecu septembru so na | podlagi pogodbe o izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Italijo zamenjali sledeče blago: Uvoz; izdanih je bilo 13 uvoznih dovoljenj za 23 milijonov 102 liri, in sicer zn les za predelavo, sveže sadje, gobe, krompir, sveže svinjsko meso, okajeno svinjsko meso, konje za delo, jajca in še za drugo različno blago; izvoz: izdapih je bilo 8 izvoznih dovoljenj v vrednosti 4.832.318 lir, za sledeče blago; nadomestne dele za traktorje, električni material, pnevmatični material in drugo. Sedanje stanje avtonomnega proračuna je sledeče: prejetih je bilo 917.130.123 lir, Gradiške in 2a-letnemu Lucia-1 peljal iz St. Petra Slovenov v Čedad. Zaradi ovinka ni videl, da pred njim zapira cesto voz z drvmi. Z vso silo se je zaletel vanj in padel nezavesten. Nekateri vojaki so ga odpeljali v čedadsko civilno bolnico Tu so mu zdravniki izvlekli iz telesa nekaj trsk ter mu uredili popolnoma razbit nos. V bolnici bo moral ostati najmanj 30 dni. * # * Societa Alpina Friulana je imela v Reziji svoj 52.shod. V zadnjem času je opaziti, kako ta furlanska organizacija posveča veliko pažnjo Reziji, kadar organizira manifestacije, namenjene ljubiteljem gora. Svoj čas se je ta organizacija zanimala tudi za narodnostne, jezikovne in folklorne posebnosti Rezije, Zdi se. da je zanimanje za to danes prepovedno. Vseeno pa bodo na ta način vsaj nekoliko razvili turizem. nn Tutti iz Gorice. Kot smo is svoj čas podrobneje poročali, sta bila sodnim oblastem mladeniča prijavljena zaradi več poneverb, ki naj bi jih bila izvršila v dveh letih. Na sled poneverbam je prišla sodna oblast na podlagi izjav, ki jih je dal obtoženi Tutta, ko se je naveličal starega prijatelja in ga hotel celo spraviti v zapor. Odvetnika Pedroni in Bles-si, ki sta zagovarjala omenjena obtoženca, sta se več ur trudila, da prikažeta neosno-vanost obtožb. Dokazala sta, da so bili raznim osebam vrnjeni zastavljalni listki in tudi vsote, ki sta si jih izposodila nadobudna mladeniča. Tudi o grožnjah, ki naj bi jih proti Tutti izrekel Maleagro, je branilec slednjega trdil, da so bile to le Tuttove izmišljotine in da so bile proti gospe Tutta naperjene le v toliko, da opozorijo gospo na obnašanje njenega sina. Končno je spregovoril še državni pravdnik, ki je zahteval za oba obtoženca oprostitev, toda za Maleagro z ob-jasnitvijo, da se ga oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik Balani pa je Tutto kot Maleagra popolnoma oprostil. Št. Peter Slovenov Cesta iz St. Petra Slovenov v Čedad je zaradi ponesrečene trase mnogokrat vzrok prometnim nesrečam, ki se večkrat končajo tudi s smrt- DEZURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 26 - tel. 33-49. I 16.30: N O «Telički»,, A. CORSO Sordi. i VERDI- 16: «Duša in srce«. F. Tagliavini, CENTRALE. 17: »Bila je vijolica«, Angelo Musco, VITTORIA. 17: «Satna s svojim očitkom«, Joan Crawford. MODERNO. 17: «Bakrena koža«, B, Lancaster. Čemu služijo take grožnje? Šovinističnim organizacijam in verjetno ludi oblastem povzroča preplah Goričanov sive lase. Ker niso vedeli. kako bi ga preprečili, so začeli najprej s časopisno polemiko prikazovati zavedne Slovence za »peto kolono«, napadati so pričeli slovenski i tisk, prav na koncu pa so začeli na meji odvzemati Slovencem potne liste. O odvzemanju potnih listov smo že včeraj nekaj pisali, danes pa smo o tem ponovno prisiljeni pisati, ker smo izvedeli, da so na meji odvzeli potni list še dvema slovenskima šoferjema samo zato, ker sta Slovenca. Italijanski šovinisti pa so se poslužili tudi groženj. Včeraj so pod številna vrata Goričanov in na okna nastavili anonimne listke, na katerih je napisano, da »Je v vsakem okraju in v vsaki hiši naše (šovinistično) oko, ki varuje, bdi in če je potrebno, tudi zaduši«, »do kam hoče priti objestnost in nesramnost Titovih hlapcev?«, »bdite in poročajte«, itd Cernu služi razpečevanje lakih listkov, morda pomiritvi prebivalstva? Dvomimo, njihova vsebina je preveč jasna in njihov cilj je verjetno povzročiti še večji strah med mirnimi prebivalci, ki sovražijo vsako vojaško avanturo in se nad zbiranjem čet ne navdušujejo kot bi želeli morda člani »Lege Naziona-le». Ali niso morda ti listki naperjeni proti slovenskemu prebivalstvu, proti kateremu so oblasti v zadnjem času začele podvzeraati mere, ki so očitno diskriminacijskega značaja In morda ti listki ne kažejo, da se bodo te mere proti goriškim Slovencem še bolj ojačile? Želeli bi vedeti, kaj o njih misli goriška policija, toda najbrž bo kot vedno molčala. Sicer pa je stari pregovor »Kdor molči, priznava« še vedno v rabi. Zdravila se bo šest dni Pri delu v podgorski predilnici se je v torek ponesrečila 25-!etna Antonietta Gles-si iz Ul. Cipriani. Ko je vozila voziček s kosi platna, se je nenadoma udarila v desno nogo. Morala je takoj oditi v ambulanto v Ul. Roma. kjer so ji zavezali rano. Zdraviti se bo morala 6 dni. Obvestilo odbora slovenskih najemnikov Do konca oktobra naj najemniki plačajo letošnjo najemnino Odbor slovenskih najemnikov zemlje opozarja vse najemnike v Pevmi, Oslavju in St. Mavru naj pohite s plačilom letošnje najemnine. V nasprotnem primeru bo ustanova Tre Venezie prepovedala nadaljnje obdelovanje zemlje. Kot je znano še od zadnjega skupnega sestanka v Pevmi, sprejemajo najemnino člani odbora, ki bodo še pred 11. novembrom denar predali upravi ustanove in s tem preprečili kakršnokoli mahinacijo z njene strani. Da bi bilo odbornikom delo olajšano, so najemniki naprošeni, naj najemnino plačajo vsaj do konca meseca oktobra. Nesreča motociklista zaradi pijanosti V bolnico se je zatekel Egi-dij Klavčič iz Ločnika, ki je zaradi pijanosti včeraj zvečer padel na tla v Ulici Duca d’Ao-sta in se pri padcu močno udaril v zatilnik, V bolnici bo ostal najmanj 8 dni. Na pomoč je prišel Zeleni križ v nedeljo ponoči 25-letne-mu Sergiu Maregi, stanujočemu na Trgu sv. Andreja 9. Pri čiščenju vespe je nerodno padel in se zadel z glavo v motor, vendar je bolečine začutil šele ponoči. V bolnici bo ostal teden. dni. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A ), 6.10 (A.), 7.23 (A.), 8.33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A.), 17.12 (UD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 2126 (D.). Proti Vidmu: 4,33 (DD.I, 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (A). 8.32 (DD.), 10.46 (A,). 13.59 (A.), 16.00 (A.)*, 17,13 (A.) 19.15 (A.), 20.36 (A.), 23.16 (D ). PRIHODI: Iz Trsta: 5.30 (A.), 6.24 (A.), 7.55 (D.), 8.22 (A.)*, 8.30 (DD.), 10.44 (A.), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.), 20.31 (A.), 2314 (D.). Iz Vidma: 0.23, (A.), 4.25 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.), 10.00 (D.), 13.56 (A.), 15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D.). * Ne vozi ob nedeljah Ze dolgo vnsto let se šport niki, zlasti ljubitelji atletike, izprašujejo in ugibljejo, kdaj se bo pojavil človek, ki bo pretekel najkrajšo olimpijsko progo — 100 m — v času 10.1 ali celo v polnih 10 sekundah. Po slavnem ameriškem sprinterju Owensu, ki ga ima še vedno v šipominu stara in tudi nova generacija, in je po skoraj 20 letih še vedno nekak «idol» vseh sprinterjev. se je pojavilo v Evropi, zlasti pa v ZDA, mnogo izvrstnih in nadarjenih sprinterjev. Toda Owensovega rekorda na 100 m do danes ni moigei še nihče izboljšati. Ovvens je svoj rekord 10.2 postavil že 1. 1936. Takrat so navduševali športni svet znani atleti kot Johnson in Albritton, Meadows in Torrance. Loeve-lock, Tajima, Nikhanen. Hein, Harding itd. itd. — skratka, sama slavna imena, od katerih so bili večina tudi svetovni ali, olimpijski rekorderji. Danes, po 17 letih, pa so rekordi teh atletov že davno izboljšani. Se več, nekateri takratni rekordi se nam zdijo celo «povprečni». Le tistih 10.2 je še ena redkih znamk (poleg Orvensovega rekorda v daljino — 8.13 in Har-bigovega teka na 800 m — 1:46.6), ki ji do danes noben svetovni «as» ni mogel do živega. Ze iz teh dejstev vidimo, kolika resnica je v trditvi, da pride ravno pri sprintu najbolj do izraza nadarjenost: sprinter se rodi. Ob teh dejstvih se mnogi izprašujejo, ali je morda 10.2 le končna meja človeške zmogljivosti. Ali pa bo ta meja morda vendarle znižana na 10.1 ali 10? Verjetno je. da bo nekoč tudi 10.2 izboljšan, a toč-nejši odgovor z imeni in datumom je skoraj nemogoče dati. Ko je pred leti Lloyd La Beach, črnec iz Paname, pretekel progo ICO m v času 10.1, je \e,s svet z občudovanjem sprejel to novico. Toda danes vemo, da Mednarodna atletska federacija (IAAF) tega rezultata ni priznala za nov svetovni rekord, in sicer zaradi vetra v hrbet. Tako je veljavni svetovni rekord še vedno 10.2. Dq danes je ta rezultat doseglo kar 14 tekačev, -toda samo štirim je IAAF to znamko tudi priznala, kajti v,si ostali so jo dosegli z vetrom v hrbet. «Cistih» 10.2 so torej do danes dosegli le Ovvens (1936), Davis (1941), Evvell (1948) in pa Me Bailey (1951). To so torej tudi oficialni svetovni rekorderji. Zakaj IAAF ne prizna vseh rezultatov za svetovne rekorde? Danes ni lahko in enostav. no doseči priznanje nekega svetovnega rekorda, zlasti pa še na tako kratki progi, kot je 100 m. Pravila so zelo stroga in preden IAAF prizna neki rezultat za svetovni rekord, se dodobra prepriča o vseh okol-nostih (za rekord so namreč potrebni najmanj 3 časomerilci, treba je tudi do centimetra natančno izmeriti dolžino proge, zlasti pa je važno, če je ob teku pihal veter v hrbet). V «ka. meni dobi« atletike pa je bilo nekoliko drugače. Takrat je znašal svetovni rekord tako nekako okoli 11 sekund. Toda mnogi senzacij in rekordov željni organizatorji so si vedeli hitro pomagati. Prirejali so tekmovanja takrat, ko je pihal močan veter. In ni bilo redko, da so tekli sprinterji s pravim orkanom v hrbet. Seveda, senzacija je bila tu — nov fantastičen svetovni rekord. Toda IAAF je s strogimi pravili takšnim senzacijam hitro naredila konec. Prvi človek, ki je pretekel 100 m v času 10.2, je bil Ameri-kanec Charles Paddock, izredno nadarjen sprinter. morda eden najbolj nadarjenih tekačev, kar jih je dal svet. Toda pretekel je progo 110 y in ne 100 m. Za njim je 100 m prvi pretekel v času 10.2 ameriški črnec Tolan, toda rekord ni bil priznan zaradi vetra. Prvi. ki je zadostil vsem tem pravilom je bil šele Ovvens, ki je pretekel progo 100 m v regular nem času 10.2 — in sicer je bilo to 20. julija 1936 v Chicagu, tik pred olimpijskimi igrami v Berlinu. V naslednjih vrsticah dajemo pregled tekačev, ki so dosegli rezultat 10.2 na progi 100 m. 10.1 La Beach (Panama) 1950. ni priznan zaradi vetra 10.2 Paddock (ZDA), na 110 y 1921 10.2 Tolan (ZDA), z vetrom 1932 10.2 Metcalfe (ZDA), z vetrom 1032 10.2 Peacook (ZDA), z vetrom 1935 10.2 Ovvens (ZDA), rekord 1936 10.2 Ben Johnson (ZDA). z velrom 193,’ 10.2 Jeffrey (ZDA), z vetrom 1939 10.2 Ellerbee (ZDA), z vetrom 102 Davis (ZDA), rekord 10.2 La Beach (Panama), z vetrom 10 2 Evvell (ZDA), rekord 10.2 McBailey (Trinidad), rekord 10.2 Patton (ZDA), z vetrom 1939 1941 1948 1948 1949 1950 Predlogi za spr olimpijskega Komisija za 5Breme.mb°4i!i grama prihodnjih °1 JjJ iger 1956. leta v oilf Jugoslovanski atleti na crossu v Bruslju Konec novembra bo v B-ruslju veliko mednarodno tekmovanje v crossu. Nanj so povabili tekmovalce iz več držav, med njimi tudi štiri jugoslovanske atlete- Jugoslovanska atletska zveza je ponudbo sprejela in .sklenila, da bodo ekipo določili na izbirnem tekmovanju, ki bo v nedeljo na beograjskem hipodromu. Nastopili bodo Ceraj Ilič, Jovanovič, Cetinič in naj- j brž nekaj atletov iz Zagreba. Ljubljane in Celja/Trije prvo-plasirani bodo skupaj z Mihaličem, ki je že prijavljen, odpotoval; v Bruselj. Jugoslovanske atlete čaka v Bruslju huda konkurenca. Pričakujejo. da bo nastopil tudi angleški dolgoprogaš • Pirie. Ce bo nastopil, bo v središču pozornosti vsekakor dvoboj med njim in . Mihaličem. S A H Udovčič gostuje v Italiji V Benetkah ,se je pred dnevi začel mednarodni šahovski turnir s 14' udeleženci, med katerimi je tudi jugoslovanski mojster Mijo Udovčič iz Zagreba. Med igralci je 9 tujcev in 5 Italijanov. V I. kolu je Udovčič izgubil proti Schmidu (Zah. Nemčija), v II. pa s Castaldijem (Italija). Tretje kolo mu je prineslo celo ločko po igri s j bo predlagala kongresu mednarodnega pijskega komiteja, ki „ hodnje leto v Aten ■ „ jt dovoli prijavljanja discipline, v katerih g za plasma posamezno, -|a]i število funkcionarjev z .val, na 15 do 30% števila te»pT cev. naj število meje na tisoč, radiji ^ ferjev na 150, f°torep? naj na 100 do 150, m *oRCn > ekipni plasma katerih ze ukinejo ciplinah v jejo za posamezni^ - ^ (gimnastika, konjski. SP' 'esarjenje in sabljanje Komisija je lud naj bi pred pnhodnj pijskimi igrami v Me izvedli 'kvalifikacijske v nogometu, košarki m polu/da bi tako številm^ (a. 'Pred’,aŽ - oli^ žencev omejili na ko bodo zahtevali, naj uve< lahke' idej® zla*0 pravilo, po katerem en športnik samo ;en0_, daljo za uspeh. dc!,se^nprii disciplini (doslej-je v borbi s flore topi dobil me’ eni inrier ;zlaW aj-1 medaljo za , posamezni - usPen' zlato nie’ prav ,tako pa še eno. i0. daljo, če je njegova eJov. segla prvo mesto). Milan bo p*a' čal MILAN, 28. janske nogometne zvez^. sprejeti naslednji sklep1- ^ aevajo moštva serije A- (j„. Bertoloni (Torino). Buzz ler). Venturi (Triestina) in Bana se lobe so dobili opomin, protivili odločitvam bodo plačali 12 tisoč g ^jjož Bercarich (Legnano), P° A.sti in Sassi oy08* go izgubila na svoji po- tako da so Švicarji P°'= ; str°' kazali boljšo igro. SPan .jj tf>> kovnjaki so sploh °c® najboljša moža na P° re$jet3 mana in Maurona. 5 s^cS1" krilca in levo zvezo.v skem moštvu. Eno nalivno po'io v tl STARŠI! ŠOJLARJ*; Kdor si nabavi vse šolske potrebšč1116 PAPIRNICI - TISKA«*1 , U. BERNARDI - Ul. Mazzini TEL. 93-66t eno dobi v dar dobro nalivno NALIVNO DOSEDANJIH vse zn Solo po zlit PERO BE1IMIH JE NAJBOLJŠE 0t) sTvA (III SAMO ZA 1.000.- LIR - 1 LETO ___ i PE m z \IILT ZASTOPNIK IN GLAVNA MUH. H0HIZ0RCII TRGOVCEV l trst - Ul. Valcllrlvo 3, 2' Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsKS