•**■*$>&
c trčita

f^Mtmenttfli feieiiil».# iiwse 18 ¥f«§ssrjei<
ftnwÉBlna Hsta:
C«to leto . . K 50-— •#5*1 let« . .	„ 26'--
:€®irt tet« . .	„ 13’—
funti Jugoslavije^:;: ;«*l® leto , ,	, m,—
tmnmvzììB stsvflk*
«« ttbA straneh 60 v»
ftfSfeiitvo i.upraraištvo: É&axStor, Koroška ulica tb .& — Telefon št 220,
«nseratl ali oznanfla
se računajo po K 1J# od enoredn« pefltvrsfe pri večkratnih oznanilih popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in peteki Rokopisi se ne vračajoi
polìtièen IImt mm slovensko IJudstv«».
Z uredništvom se govoriti vsak das ud 11. do 12. ure dopoldne.
123 Številka.
Msribör. dae 5. novembra III2Ö.
Letnik Ul
rnsmrn^ssm
Volišča na Slov. Šfai@rskein.!
Demokrati s® ? ieeinÉi ftesegli, da it drža' iš idiier združil mnogo tostici olči® » skupu j tfelBta. Ta sestati ir!!® žakomi v obraz. top ©Min ina 2 ds 4 are dalel aa vsiiSže. $a ti Balin S boleh? teokrati glieli, d® ss veliko šteilo müh volkcev u bi meglo udeležiti volitev. Prtatóe j obžlm! Protestirali* teli®! pi citi tei krlvitil Sestavite osovor s predlogom zi določitev j novih volišč! Utemeljite ga dsbrc k kratko ter p UM ekspresno pošljite ni naslov: „Državni odbor, \ Beograd, Harediio predstavništvo*.	Sodstva strinile. |
Protest zoper razpored volišč v Sloveniji.
Državni odbor ima po članu 8 zakona o volit -vah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino oravico in dolžnost določiti, koliko bodi v kateri občini volišč, oziroma koliko občin se mora združiti v eno volišče. V tem oziru določa § 50 izrecno:	„Kjer
sso občine male, sme državni odbor, če je to potreb -no, odrediti za dve občini samo eno volišče; toda tedaj ne sme biti več nego 800 voli!cev združenih veno volišče.“
Pri razporedu volišč za štajersko-prekmursko -koroško volilno okrožje pa' je državni odbor postopal popolnoma svojevoljno ter direktno in v velikem obsegu kršil zakon. Omenjeni 50. član daje odporu pravico, da združi samo dve občini v eno volišče. Drža-i ni odbor pa združuje v eno volišče po 4—8 občin in tudi take, ki še niso nikdar imele samo enega volišča, ker so razdaljena druga od druge včasih po več ,ur. To naravnost nasprotuje zakonu. Ne samo da zakon dovoljuje združitev samo dveh občin v eno volišče, on še celo priporoča razdelitev ene občine na več razdelkov: „Ce so hiše v eni občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršiti glasovanje, tako da bi bilo volilcem težko priti na volišče, sme državni odbor tudi manjše občine razdeliti na oddelke.“
Volilni zakon hoče torej volilcem omogočiti in kolikor največ olajšati glasovanje, državni odbor pa ga otežkočuje in po mnogih krajih celo onemogočuje. Tako daleč ne morejo in nočejo iti volit starejši ali bolehni ljudje, pa tudi drugi ne vsled občutnega po-' manjkanja obleke in obutve, ki se čuti zlasti sedaj v
zimskem Času. Državni odbor nosi krivdo, če ti mnogoštevilni ljudje ne bodo mogli izvršiti svoje volilne pravice.
Zato najodločnejše protestiramo zoper kršitev zakona po državnem odboru in z vso energijo zahtevamo, da se odbor natančno drži določb zakona. On jo postavljen za to, da se zakon izvršuje, ne pa da se krši. Ne moremo se obraniti suma, da je na razpored volišč v Sloveniji vplivala strankarska manipulacija.
V ilustracijo, kako je postopal državni odbor, navajamo iz prevelikega števila nezakonitosti, nepravilnosti in nerednosti samo nekatere podrobnosti: — Združitev občin v skupna volišča:	Rajhenburg (Sr-
meško, Brezje, Rajhenburg, Senovo, Stolovnik); Pil-štajn (Drensko rebro, Pilštajn, Prevorje, Zagorje); Dobova (Gaberje, Loč, Mihalovec, Mostec, Rigonei, Sela, Veliki Obrež); Podsreda (Gorjane, Koprivnica, Mrčna sela, Podsreda, Veliki Kamen); Mestinje (Ne-zbiše, Roginska gorca, Sv, Peter, na Medvedovem selu, Zibika). Sv. Hema kot majhna občina je volišče ,varna za-se, Nezbiše in Roginska gorea pa ležita poleg Sv. Heine ; Spodnji Ivajnci (Grabonoš, Ivajnci, Jvajnševci, Negova, Očeslavci, Okoslavci); Radenci (Hrastje-Mota, Kapela, Radenci, Rihtarovei, Sratov-ei); Sv. Anton (Andrenci, Brengova, Cogetinci, Ca-gona, Osek, Smolinci, Sv. Anton, Zupetinci); Kamnica (Bresternica, Jelovec, Kamnica, Rošpoh); Žiče (Drvanje, Kremberk, Ledinek,' Ročice, Žice, Žitence); Lokavei pri Cmureku (Grabe, Konjišče, Lokavci,
Trate, Vratja vas, Vratji vrh); Lajtersberg (volišče tik mesta Maribor, Lajtersberg, Na Ranci, Pesniški dvor); Ormož (Frankovci, Hardek, Hum, Ormož, Pu-šenci); Sv. Miklavž (Jastrebci, Hermanci, Kog, Sv, Miklavž, Vitan); v to volišče sta strnjeni dve veliki župniji Šv. Miklavž in Sv. Boifenk na Kogu; Rog. Slatina (Rogaška Slatina, Slatina okolica. Spodnje Sečevo, Sv. Mohor, Sv. Trojica, Takačevo); Slov.-gradeč (Legen, Pameče, Sele, Slovenjgradec, Stari -trg); Laško (Sv. Krištof, Laško). V to volišče spadajo župnije: Laško, Sv. Jedert, Sv, Miklavž, Sv. Lenart. del Dola.
Nasprotno pa so nekatere, primeroma majhno občine določene kot posebna volišča. Tukaj prihaja preveč očitno na dan strankarsko-sebični namen pristašem drugih strank pa tako podaljšati pot, da bi naj ostali doma. >
Ugotoviti še tudi moramo nekatere druge nedostatke: V seznamu volišč manjkajo v mariborskem o-kraju občine Ruše, Smolnik, Lobnica in Bistrica pri Rušah; v gornjeradgonskem: Ščavnica.
Storile so se tudi te velike pomote: Pod volišče Piitviški vrh, ki leži v 'Apački kotlini, je pod št, 86 dodeljena občina Bolelmeci, ki leži y župniji Sv. Jurija, ljutomerski okraj. Pod volišče Orehovci pri Radgoni je dodeljena občina Boreči, ki leži v župnih Sv. Križa na Murskem polju (št., 88).
Pod štev. 184 je vpisano volišče Markla vas (Ptujski okraj). Slovenci tega kraja ne poznajo, ampak obstoja samo nemška Markldorf, po slovensko se ta občina imenuje Tržeč; očividno informator slovenskega imena ni vedel, ter je iz nemškega Markldorf napravil Marklavas. tako ljudje ne bodo vedeli, kje je to volišče. Pod tem neznanim imenom so združene 4 občine: Jurovec, Lanca vas, Trnovci, Zgornja Pristava,
Neznatna občina Gradišče v ptufskem okraju ima 2 volišči (št. 178, 179), dočhn morajo k Sv» Urbanu (št, 163) iti volit te le občine: Biseeki vrh, Destln-ci, Dolič, Livajnci, Ločič, Sv» Urban. Trnovska vas in Trnovski vrh. Poslednji dve iz župnije Sv. Bol -tenka.
Pod štev. 90, 911 92, so očividno kraji volišč tiskani previsoko, Občina Vosek v mariborskem okraju ni dodeljena nobenemu volišču. Namesto Makole je tiskano volišče Mikule.

LISTEK.
Poulične slike iz Cikage.
?	Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar,
■ ■	(Dan©.)'
Po letu jö na njem živahen promet; po zimi jezero zamrzne od obrežja proč daleč notri proti sredini, vsled česar je parnikom nemogoče pristati ob o-brežju. Ladje zamrznejo v ledu. Z jedinjene države i-rnajo ha tem jezeru kakor tudi na Lake Superior in Lake Huron močno vojno brodovje proti bližnji an -gleški Kanadi. Pogosto se sliši z jezera v tihi noči Zamolklo gromenje ladijinih topov, po nebu pa švigajo svetlobni trakovi žarometov: vojno brodovje ima svoje vaje. Ob tem topovskem gr omen ju ma prihajajo na misel skrbipolni večeri, ko smo v starem kraju po slušali bobneči ogenj iz soške fronte in s strahom u-gibali, bo-Ii naša fronta vzdržala, ali se bo italijanska vojska vlila po naših lepih krajih ter jih spre -menila v puščavo.
Dolgi nasipi, zidane rti varujejo mesto preplave, kedar ledeno mrzli vetrovi iz severa doli razburijo jezero. Po teh nasipih je posebno ob nedeljah videti vse polno ribičev. Kakor Anglež tako ljubi tudi Amerikanec strastno ribji lov. Uro za uro stoji kot' čaplja mirno ob vocìi in gleda v vodo na vrvico opremljeno s trnkom.
Od Linkolnovega parka vozi vsako uro parnik na „Munieipal-Pier“, t. j. mestno pristanišče, mali o-tok, ki te z nasipom zvezan z mestom. Med vožnjo svira na parniku glasba navadno treh mož, večino ’ ma nigrov, na /glasovir, tamburico ali kitaro in go -sli. Zraven pojo z hreščečim glasom razne kuplete, ki so jim občinstvo smeje. Konec glasbe je seveda obi -čajna kolekta.
Na otoku je eno samo veliko poslopje: dvorana za koncerte in plesišče, obdano od kolonad, kjer se sprehaja na stotine Cikažanov. Ko se naveličajo, se-
dejo v elektriški voz in se odpeljejo v mesto. V. hudi poletni vročini je za nje ta otok prava dobrota.
Vse živo je v lepih dneh po Linkolnovem parku,	■
Kmalu pri vhodu je zverinjak, ki pa ni Bog ve kaj: družina levov, nekaj tigrov, par leopardov, dva slona, nekaj gnjusnih opic in nekaj amerikanskih izumirajočih bivolov, pa cela tropa lisic, blizu tam belih in nekaj drugih črnili in rujavih medvedov, to je vsa menažarija. Gusarski nekdanji Schönbrunn na Dunaju je bil vse kaj drugega. Ljudje pa vendar radi zahaiajo v čikašld zverinjak in se na varnem sme jejo mogočnemu levu, ki leži na hrbtu, moli vse štiri ocl sebe kvišku in zadovoljno smrči, dokler ga ne pride njegova „stara“ budit, češ, vstani* mrha, kaj bodo pa ljudje rekli, ko se tako nemarno valjaš, le -noba zaspana.
V parku razun lipe ni videti drevesa, ki smo ga bili vajeni gledati doma v starem kraju. Vse drevje je le grmičevje, bogato, košato, pa ne previsoko.
Od jezera je v park speljan kanal, po katerem švigajo športni čolnički, ljudstvo jih spremlja z zanimanjem in ploskanjem.
Cikažan si privošči Linkolnov park najrajše v nedeljo. Celo družino vzame s seboj in pa jesti ter gre zgodaj v jutro v park. Med igranjem z žogo in ležanjem v -tifavi in pojedanjem tega, kar je prinesel s seboj, mu mine dan. Na večer se spravi domu. To je njegov zasebni „piknik“.
Društva pa prirejajo letne piknike v ve-Čjera obsegu. Ce le mogoče, najmejo si godbo ali saj kako pevsko društvo povabijo zraven, da jim s p'o -smijo, glasbo sladi veselje v naravi. Priljubljena je pri pikniku tekma med tekači, najboljši tekač dobi darilo. Društvo pošlje na plan tekače po vrsti: enkrat teko za stavo najdebelejši, drugokrat nabolj suhi, potem stari, na to mladi; otrokóm seveda ne mani ka prilike za letanje in skakanje. Največji haloo je, ko dirjajo za stavo — debele ženske. To vam je smeh.
Pikniki imajo namen, dati zabavo udom, pa po- f
magati tudi društveni blagajni s čistim dobičkom, .Vsaka župnija priredi po leti cerkveni piknik, ki naj [»omaga h pokritju cerkvenih stroškov.
V Ameriki najbolj priljubljena igra na prostem je „baseball“ (bejsbol), žoganje, Po 'devet igralcev ob daja na obširnem prostoru po parkih, cestah, praz -nih stavbiščih na stotine gledalcev, ki z zanimanjem slede poteku igre, in z glasnimi vskliki izražajo svo je zadovoljstvo ali nevšečnost s spretnimi ali nespretnimi igralci, zraven pa stavijo visoke in nizke svote, kedo bo zmagal. S tako vnemo zasledujejo Amerikanci uspehe iger po mestih, da si dajo čikaški listi za svoje čitatelje po brezžičnem brzojavu poročati, ko liko „point“, točk so dobile, posamezne stranke po velikih igriščih v New-Yorku, Washington!!, Buflallo, Clevelandu, Bostonu, Filadelfiji in drugod. Vsaki večer ob 9. uri čujem v svoji sobi ta poročila na svo -> jem lastnoročno narejenem aparatu.
Priliko imam gledati to igro pod svojim oknom, skoraj vsaki dan izvajajo jo otroci. Čudovita je spretnost, s katero vjame igralec švigajočo žogo: Kot la-stvica za muho, tako hlastne mali Amerikanec z roko po žogi. Bistro oko in silna vaja je za to potrebna, da zna prav zmeriti daljavo za skok v smer in pra ’ vočasno dvigniti roko v sprejem žoge, Ker je žoga „vlitka“, kakor smo imenovali otroci žogo, ki ni z zrakom napolnjena, ampak cola iz kavčuka, ali pa klopko iz vrvice, obšito z usnjem, za to imajo igralci, lovci žoge, debelo usnjato rokavico na levi roki 'in nekateri celo čelado z vizirjem na obrazu in širok o-prsni ščit, da se zavarujejo proti občutno bolečim u -darcem žoge, ki s silo prilet’, pognana po udarcu z debelim prepelcem.
Ta baseball-igra je velikega pomena za ameriško mladino. Utrjuje ji telo, bistri oko. in kar je najbolj bom embrio, po utrudljivem skakanju se mladini ne ljubi hoditi po noči po slabih potih, ampak gre spat. Za to goje tudi po katoliških zavodih to igro z vnemo an gradijo velike dvorane, da morejo v zakurjenem prostoru dati mladini tudi po zimi priliko za ta pa -metni Šport.	Dalje prihodnjič.
Stmt* 2,
S- T il A £ A
Vodstvo Slovenske kmetske zveze je podvzelo e- ? oergièue korake zoper nezakonitosti, nepravilnosti,
uerednosti in zmote državnega odbora» Poslanec doktor Ji p h n, J e c je S. novembra poslal državnemu odboru naslednji brzojav:
„V imenu Ljudske stranke in Slovenske kmets fce zveze najodločnejše protestiram proti razporedu vq
hSč v okrožju Maribor-Celfo ter Javno obtožujem dr - I žavni odbor, da je kršil zakon. Zahtevam natanßno * izvršitev paragr- 50,. ki dovoljuje da se smejo samo po dve občini združiti v eno volišče, ne pa po Štiri do osem občin. Zahtevam, da se popravijo vse nezakonitosti, nepravilnosti in pomote.“
5. novembra
Kandidatna čudaštva.
mnogoorojne aretacije. Zaprli so vse filane g©a»ralne^ ga in mornariškega štaba. V Orenburg« s© prijeli
3Ö00 carskih častnikov.
P e t b o t j š e v i š k i h armad obkroža 'Wran-gwvo armado, ki je skoraj popolnoma odrezana od. morske ožine, Wranglova armada še sicer ni M) n-riiòena, vendar je usoda glavne armade že odločena. Bol še vikom je pet na Krim. odprta,
Cudoe razmere ustvarjajo čudne pojave. To vidimo indi v sedanjem volilnem gibanju. Omenjamo le samo nekaj čudaških kandidatur. Iz Splita v Dalmaciji je izšel velik prvak Jugoslavije, bivši vinski trpotec in advokat, sedanji minister zunanjih zadev dr.
. vale Trumbič. Mož hoče kandidirati, toda nima popolnoma nobenega programa. Kakor v zunanji poli -
tako molči dosledno tudi v vseh vprašanjih notranjih razmer. Ker torej ni ne to, ne ono, ne more tudi kandidirati na listi nobene stranke, Trumbič je velik gospod in hoče kandidirati samo na prvem mestu splošne liste, ki bi bila za vse in za vsakega . Vse stranke so prišle k njemu in mu ponižno ponudile, da kandidira na prvem mestu njene liste. A dr. Trumbič ni maral. Nato so prišli gospodje Dalmatinci na idejo, naj ga sprejme vsaka stranka na svojo listo na primernem mestu. Gospodje niso pomislili, da je to nemogoče, ker ne more nikdo pri sedanjem volilnem sistemu biti na kandidatni listi različnih političnih strank. To je popoten nesmisel, kajti, ako različne stranke kandidirajo enega in istega človeka, ni ide, lažje izvoljen, kakor, če ga kandidira ena stranka sama. Toda treba je bilo mnogo časa, preden so prišli, gospodje do tega, da je vse, kar skrpucajo, le neumnost. Nato se je reklo, da kandidira dr. Trumbič na lastni „izvensirankarski listi“, ki ni ne tič ne J miš in nima sploh nobenega programa. To bi šlo in j gotovo je, da bi pri slabo razvitih političnih razme j i*ah Trumbič na taki listi ne samo bil izvoljen, nego | tudi, potegnil za sabo toliko prijateljev, da bi jih bilo j v ustavodajni skupščini za lep tarok. Toda tega ne | mara Trumbič, On noče kandidirati kot neke vrste j posebnež. Pokazati hoče, da je prvak in da stoje Dal- | matinei za njim. Odklonil je torej odločno kandidatu- j ro na izvensirankarski listi. Porodila se je nova ide- j ja: vse stranke v Dalmaciji naj opuste lastne liste in j se združijo na skupno „vsestrankarsko“ listo, ki bi | vsebovala kandidate vseh strank po dogovoru, a na j prvem mestu bi kot skupni kandidat stal dr. Trumbič. Toda gospodje se niso mogli zediniti, koliko kandidatov nai ima ta ali ona stranka in na katerem mestu. Slednjič je pa tudi nemogoče, da bi g, Trumbi-Ču na ljubo vse stranke takorekoč naredile samomor, samo da bi se lahko reklo, da nobena ni zoper njega, V tej zadregi so prišli še na eno idejo: naredila naj bi se posebna krajevna lista za neke gotove občine, a na njenem prvem mestu bi stal dr. Trumbič. Toda to je še najbolj nemogoče. Saj ni mogoče nobe-oemu volilcu iz teh občin zapovedati, naj glasuje ravno za Trumbiea, a tudi nobenemu iz drugih ob čin da ne sme glasovati zanj. Iz zadreg ni torej nobenega izhoda in kako se bo zaključilo, ne vemo. A gotovo je, da dr. Trumbič hoče biti poslanec in sicer hoče biti izvoljen tako, da ne bi imel nobenega im -protnika. Vse stranke mu privoščijo to veselje, toda pri sedanjem volilnem redu ne vedo, kako bi to iz-vršile.
Srbi so jako pametni ljudje, to so^ pokazali tudi s svojim postopanjem napram dr. Tresič-Pavičiču. Ta gospod je poznan hrvaški pesnik, piše deklamacije in himne, balade in romance, VS8, kar hočeš. Vrhutega ie bil za avstrijskih časov tudi državni poslanec, izvoljen na nekih otokih južne Dalmacije. Seveda je tudi v politiki bil predvsem romancir in deklamator . Db prevratu, ko je marsikatera sicer trezna glava
pričela fantazirati, Se je tudi g. Tresifi-Pavifiifi zna -sel v svojem elementu iu zajahal je velikega, politič -nega konja ter pričel igrati vlogo političnega roman-eierja. Prišli so Srbi in našli takoj tudi za gospoda TresiČa primeren poklic. Imenovan je bil za poslanika naše države na Španskem. S Špansko imamo malo stikov in poslanik ima malo uradnega dela. Avstrijski poslanik na Španskem je predvsem posredoval politične ženitve, če so n. pr. Habsburžani hoteli odriniti na španski dvor kakšno svojo prineezinjo, katerih so imeli na Dunaju odveč Sedaj pa, niti tega ni treba. Poda čast je velika, plača tudi, poleg tega ie Španija najbolj pesniška dežela na svetu. Človek bi mislil, da je lahko Tresič-Pavičič zadovoljen, ker ima čast in denar in lahko do grla plava v romantiki, država pa tudi, da se ga je odkrižala. Toda ne! Niti pravljična dežela slavnega „viteza z žalostnim obrazom“ don Kišota in bajne vaške krasotice Duleineje da Tobozo, dežela, kjer teče toliko opevani Gvadalkvi-vir, Strle v mesečino marmorni stebri korduvske al-luunbre, dežela seviljskega brivca in Figarove ženitve ni mogla prikleniti nemirnega Tresičevega duha. Časniki poročajo, da se je vrnil s Španskega in potuje po J ugoslaviji smotreč, kje bi mogel vloviti mandat za skupščino. Najbrže se mu bo kje posrečilo — tar mu zelo privoščimo. Politika je zelo prozaična reč
Amerika.
N o v i m predsednikom Zedinjenih uržar Je izvoljen Harding z ogromno večino. Harding Sisa pet
milijonov glasov večine.
Domača politika.
Narodni socijalisti tolčejo sami sebe v obraz; s svojimi kandidaturam;. Njihov list in njihovi govor-* niki ne morejo dovolj dopovedati javnosti, kako malo je delalo dosedanje narodno predstavništvo in kako bodo oni vse zboljšali in vse izpremenili. Toda načelo svoje kandidatne liste so dali dr, Rybara, ki je bil tudi sedaj v parlamentu, pa je ravno on najmanj delal. Ni si upal zameriti ne na desno, ne na levo, zato je brez dela in brez volje taval semintja, poleg pa več kot mastno plačo vlekel, Rybar je namreč vse do zadnjih mescev — kakor Smodlaka — bil glavni delegat za mirovno konferenco ter vlekel kot tak od države vsak dan 200 frankov, ali po naše okroglo 2000 - reci: dvatisoč kron dnevno. Povrh je seveda pobral še istočasno za vsak dan 50 dinarjev dijet kot poslanec. Kako nam je za ves ta lepi denar skupaj s TrumbiČem in Smođlako rešil naše Primorje, dovolj
čutil»®.	LfbJ
„Ptujski list“, glasilo J D Sar jev, je prinesel v
_________„_______________svoji 43, številki to-le zanimivo notico: „Program S.
m nifi ne škoduje, ako prinese kdo v ustavodajno J K. S. (Samostojne kmetijske stranke) se ne razlikuje
skupščino tudi nekaj romantike seviljskega brivca.
Poleg drugih posebnežev med hrvaškimi politiki se nahaja tudi dr. Franjo Potočnjak. Mož je tako samostojen, da ne more nikdar iti z drugimi, a tudi premalo močan, da bi mogel sam za-se ustanoviti večjo stranko. Vsled tega je v politiki vedno osamljen, primerjaj bi ga s starini kozlom, ki se nikdar ne pase s čredo, ampak vedno ob strani sam za-se. Med vojno je zbežal v tujino, se pridružil jugoslovanske -mu odboru, a tudi ž njim ni šel dolgo, marveč je postopal vedno po svojem lastnem okusu. Stranke nima za sabo nobene, a tudi on ne vstopi v nobeno stran-!o. Ako boš ti istega mnenja kot je on, bo on gotovo takoj postal drugačnega mnenja. Temu gospodu se je ravnokar zgodila sledeča nezgoda: Sklenil je kandidirati in sicer si je zbral kršna, tla hrvaškega Primorja, kjer živi še pohlevno ljudstvo po skromnih in starodavnih običajih. Postaviti je hotel seveda svojo posebno „izvenstrankarsko“ listo s svojim imenom na čelu. Med tem ljudstvom je toliko kot gotovo, da bi prodrl z enim kandidatom, to je: sam s sabo. Molato gotovo je pa tudi, da ne bi prodrl z dvema. Tako bi Šlo po njegovi volji, da bi bil v novi skupščini že zopet sam cela stranka za sebe. Toda glej smolo! Našel se je še drugi mož, dr. Banjanin, ki se je tudi odločil, da v istem okraju postavi svojo „izven -strankarsko listo“, s svojim imenom na čelu. Dr. Potočnjak se je razljuti! prav zares. Cela desetletja ima že to takorekoč priznano pravico, da hodi vedno svoja pota, a sedaj pride nekdo drugi in hoče nastopiti, kakor on. Razljuti! se je in izjavil, da ne mara kandidirati sam zase, ako kandidira še nekdo drugi v istem okraju sam zase in postopa torej kakor on. Dr. Potočnjak hoče imeti predpravico na posebnost in je tako žaljen, ker mu je nekdo drugi ukradel njegov recept, da grozi, da sploh ne bo hotel več kandidirati ui bo ustavodajna skupščina morala pogrešati njego-» vih posebnosti.
Politični pmimd.
Jugoslavija.
O d p o t o v a n j e naših delegatov: Vesnifia, , Trumbiča, Stojanoviča in polkovnika Kalafatoviča v Rapallo p. Genovi v svrho pogajanj z Italijo je določe no na 4. ali 5. t. m. Na vsak način bo še naša dele’ gaci j a počakala na povratek regenta iz Aten,. Naša delegacija ima, za pogajanja natančna navodila in bo baje zahtevala za Istro priznanje Wilsonove črte, Reka ne sme priti pod italijansko nadoblast, Albaniji se morajo priznati meje od 1. 1913 in rešitev skadrskega vprašanja.
Pogajanja med Jugoslavijo^ in Italijo se začnejo 8. t. m. popoldne in bodo trajala teden dni. Pogajanja se bodo vršila v Santa Margherita Ligure, mikaj minut od Rapalla.
Giolitti se 'bo po dunajskih poročilih udeležil samo druzega dela konference v Rapollu in bo prevzel odgovornost za sprejete sklepe.
Naši ministri so se tudi bavili s sklica -njeni parlamenta. Vsi ^ministri so bili proti možnosti sklicanja zbornice, ker so se razšli vsi poslanci po volilni agitaciji.
Navodila za volitve bo izdalo notranje ministrstvo, Po teh navodilih sodišča ne bodo upravi-<■ -na, da bi ona sodila o potrebno veljavni kvalifikaciji kvalificiranih kandidatov, Tozadevno bo odločal \ rifikacijski odbor konštituante.
Izvajanje agrarne reforme v dobi I red volitvami je po sklepu ministrskega sveta ere -i ovedano.
Avstrija.
Nova zvezna ustava za Avstrijo stopi v veljavo 10. t. m. Ravno istega dne se bo sestal tudi novi avstrijski državni svet.
Nemška Avstrija zahteva od naše vladu eia ta ukine sekvestre nad imetjem avstrijskih po-; danikov v naši clržavii. Seve vzdržuje naša vlada te sekvestre kot, garancijo za izpolnitev senžermenske pogodbe; dočim ko služi avstrijski sekvester nad premoženjem naših državljanov v Avstriji samo kot garancija, da bodo plačali naši državljani avstrijskim tvrdkam svoje dolgove. Tozadevno še bo sklepalo na še beograjsko ministrstvo,
Ceheslo vaška.
V če h o slovaške železničarske svete je bilo izvoljenih 451 socijalnih demokratov in 292 na -rodnih socijalcev.
Anglija.
...aJawMBBMK»’» • rwti*r»*®srs»H»
v a n g 1 e š k i z b o r n i c i je bil na glasovanju predlog lorda Loreburna, ki je zahteval za Irsko popolno samoupravo s pridržkom, da vojne, mornariške in zunanje posle nadzoruje angleški parlament Angleška zgornja zbornica je odklonila ta predlog s 44 glasovi proti 13.
Rusija—Poljska.
Poljski general Balakovicz je baje za -sedel s prostovoljci Minsk in ogroža Smolensk, kjer divja bolj še viška vstaja. Balakovicz baje namerava korakati proti Moskvi.
Po vsej Rusiji se je začelo močno proti -boljševičko gibanje. Proti temu gibanju nastopa sovjetska vlada z vso strogostjo. V Moskvi se vrše
bistveno od programa J D S, razen da druži J D S v sebi vse sloje, SKS pa se omejuje na kmetski stan . Ker pa je za reševanje državnih vprašanj potrebno velikih strank, je pričakovati, da bosta stranki pri teh vprašanjih enotno nastopili in se v doglednem času strnili v enotno stranko.“ Kaj ne, gospodje, dovolitev bomo samostojni, ker tako bolje kaže na lovu za kmetskimi glasovi. Potem se pa bratski združi vse , kar je izšlo izpod enega klobuka, četudi si je sedaj navidez nasprotno kot ogenj in voda.
Ali je Samostojna kmetska stranka? Po sestavi njene kandidatne liste sodeč stranko pride vsakdo do prepričanja, da je to Stranka obrtnikov. Nosilca liste je označil ljubljanski liberalni list za mlinarja» ža ve zakaj, Merino! j a, Drofenigg sta obrtnika, pre-tupea, Dobnik je akademični mlinar,! Pahernik aka -demifini žagar, na Kranjskem so pa kandidati libe -i alni feirti in mesarji, kmete so postavili na tako mesto, da nikdar ne bodo zmagal. Zadruga liberalnih gostilničarjev tri brez vzroka pozvala svoje člane, da raj volijo kandidate Samostojne, „Kmetijski list“ piše več o obrtnih vprašanjih, kakor o kmetskih. Samo -stojna se- vedno bolj razkrinkuje kot stranka liberai -j’ih izkoriščevalcev na deželi, kateri hočejo gospodarsko zasužnjiti kmetski stan. Kmetje dobro vedo, dai so liberalni gostilničarji, liberalni mesarji, liberalni prekupci, liberalni mlinarji,, liberalni lesni trgovci in posestniki žag naj večja nesreča za kmetski stan, ker, pritiskajo na cene kmetskih pridelkov ki bogate od kmetovih žuljev.
Dnevne vesti.
Naš regent v nevarnosti. Na povratku iz ‘Aten : proti Solunu je zajel regenta na morju opasen vihar. Torpedovka, v kateri se je vozil regent Aleksander, je morala radi močnega viharja pristati na nekem e-toku. Radi tega viharja se bo zakasnil regentov povratek v Beograd.
ShođK V pondeijek 8. novembra po maši v Doliču; v četrtek 11. novembra po maši v Šmartnem na Paki; v nedeljo 14. novembra po maši v Slov. Gradcu, popoldan ob 1. uri v Sent liju pod Turjakom pri KeŠpretu, Na vseh shodih govorita kandidata M. Steblovnik in Vlad. Pušenjak,.
Ikre sijajni zmagi Kmetsko zveze, Pri volitvi delegatov kmetijskih podružnic v Šmarju pri Jelšah m Braslovčah v Savinjski dolini so v nedeljo, 31. oktobra zmagali kandidati Slovenske kmetske zveze „ Samostojni zedinjeni z liberalci in socijaldemokrati so pogoreli na celi črti. Posebno pristaši šmarskega samostojnega mesarja in rokvizitorja Habjana so padli kakor so dolgi in široki. Slava zmagujočim,, zaved -o im in korajžnim pristašem Kmetske zveze!
Drznost nemškoavstrijskih tihotapcev. Drznost nemškoavstrijskih konjskih tihotapcev je od dne do, dne neznosnejša. Kar pri belem dnevu se drznejo te cemškoavstrijske, dobro oborožene tolpe preko Mure na naše ozemlje, kjer pokupijo večje množine konj in jih gonjo vočigled obmejnemu prebivalstvu preko Mure v Avstrijo. Te dni je gnalo 14 oboroženih tihotapcev 11—12 konj pri Selnici preko Mure. Tihotapsko tolpo je videla naša finančna straža, a je Jula preslaba, da bi se upala lotiti 14 dobro oboroženih tihotapcev. Taki slučaji so ob Muri na dnevnem redu Povrh pa se še klatijo nemškoavstrijski tatovi po naših vinskih kleteh, kjer se ponavljajo vlomi v hrame vsaki dan. Naše oblasti bodo morale nekaj ukreniti, da se pomnoži obmejna straža, sicer si naši obmejni Slovenci niso več svesti življenja in ne premoženja pred nemškoavstrijskimi roparji.
Tatovi na delu. V noči 2, t. m. se je lotilo več
tatov Gospodarske zaeruge v
T?,
c,em. pqs reè do sa
S, R»ve»»i»ra 1929.
STRAŽ A,
pm je, da sé vdrli v skladišča, od koder so odpeli all 1 na vrtòovth usnja ter sukna za obleke v. znesku j ,150,000 K. Tatovom in roparjem je oko postove že za I j-rtemi.
Velik požar. V soboto, dne 30. oktobra, je krog 0. ure dopoldne nastal v vasi Ogeče, župnije Smar-jetai pri Rimskih toplicah požar, ki je uničil sedmim posestnikom 11 poslopij. Skoda je tem večja, ker je zgorela krma, za živino la živež za ljudi. Kako je ta ogenj nastal se ne ve.
Lludsko štetje. Po vsej Jugoslaviji se bo vrši’
1« 1. januarja 1920 ljudsko štetje, popis hiš in popis živine.
Pogajanja glede povišanja plač trboveljskih rudarjev niso uspela. Deželna vlada ni odobrila predlogov delavstva in družbe, ampak odločila, da se cene premogu ne smejo povišati. Deželna vlada sama tei dvignila z novimi predlogi dohodke delavstva in tudi produkcijo premoga.
Na shud» podružnice Jugoslovanske Matice v | Vojniku dne 1. t. in. v posojiinični dvorani se je po-1 leg štirih mariborskih resolucij sprejela tudi nasled- | aja,:-. Zunanje ministrstvo naj si vzame eksperta iz | zasedenega, ozemlja, ki natančno pozna vse razmere | in težnje tamošnjega naroda, da bo z njihovo porno- ! čio odločevalo korake, ki bodo potrebni za osvoboje - < nje zasužnjenih krajev. Shod je bil dobro obiskan in zborovalci so z pazljivostjo in zanimanjem sledili eno uro trajajočemu govoru.
Studenice pri Poljčanah, pa Studenci pri Mariboru — ta dva poštna naslova se skoro vsak dan ■ n pošiljatvah od poštnega osobja in včasih tudi pd -®*aznih uradov zamenjujeta. Prosi se prav uljudno jadi pomot in zakasnitve, naj se na, to razliko bolj j pazi.	I
Podaljšanje delovnega časa za manjšo obrt. 1 Ministrski svet je podpisal naredbo, potom katere se I podaljša delovni čas za manjšo obrt na devet ur na.i dan, Tuđi naredba za zavarovanje zoper nezgode je 1 podpisana od ministrstva.	|
'Nedeljski vlaki na koroški progi. Na progi Ma f ribor—Dravograd— Meža in obratno vozita do preidi- | .ca počenši v nedeljo dne 7. t. m. vsako nedeljo in f praznik osebna vlaka št. 417 in 416. Prvi odhaja iz jj Maribora glav. kol. ob 13, uri 20 min. in prihaja v 1 Dravograd-Meža ob 15. uri 7 min.„ drugi pa, vozi iz 1 (Đravogra.da-Meža ob 20, uri 6 min. ‘in prihaja v Ma- \ ribor glav. kol. ob 21. uri 45 min. Za izletnike na | Koroško sta ta dva vlaka zelo pripravna in bo občin- 1 ■stvo, posebno ono iz Maribora, prometni ekspozituri 1 v Mariboru, ki je te vlake pri obratnem ravnateljstvu f izposlovala, gotovo hvaležno, Znano je, da odhaja 1 dnevni popoldanski osebni vlak na Koroško že od 1. I T. m. še le ob 16. uri 52. min. in da prihaja koroški I vlak v Maribor že ob 17, uri 10 min. Izletnikom, ki 1 odhajajo v bližnje postaje (Limbuš, Ruše, Fala), je 1 tedaj za vožnjo nazaj na razpolago vlak 414-b, ki je | v mraku že v Mariboru in je kaj pripraven za dru - | žinske izlete, medtem ko se drugi lahko vozijo iz Ma | ribora % rednim osebnim vlakom ob 17. uri in se vra’ | Čajo z izletniškim ob 22, uri. Potniki plačajo tudi za | ta dva izletniška vlaka normalno vozno ceno.
Toiovajstva v Južni Srbpi. Po poročilih iz Sko | ulja se je na ozemlju Kosovega in Novega Pazara f razboj ni št vo zelo razpaslo. Do zob oborožene tolpe , | pred katerimi trepeta vse prebivalstvo, ropajo in pie- j ni;o po vaseh tako drzno, da si ljudstvo ne upa iz | vasi. Oblast je poslala orožnikom na pomoč vojaštvo I s strojnimi puškami in celo s topovi.	|
Kaznovana italijanska drznost. Italijanski par- "| jiik „fssoria“, ki je plul iz Trsta proti Bakru, so Sr- * bi obstreljevali tako ljuto, da je moral pobegniti na | široko morje. Tako poroča italijanska zaveznica du- | najska „Neue Presse.“ Ce bi bilo poročilo tudi res - f nično, bi prav nič ne škodilo nekaj jeklenega boba | za itak več kot drzne Italijane.
Ženske kot vojaki v Rusiji. Rusko boljše viško | časopisje poroča, da je sklenila sovjetska vlada, da j se upelje za boljševičko ženstvo vojaška obveznost, |
Pobiranje davka na prometni obte pri uvozu in | uvozu. Trgovska zbornica opozarja vse svoje intere’ I sente, da je carinarnica v Mariboru prejela od ge- J ralne direkcije carinske uprave brzojavno naredbo z f št. 71.144, po kateri se ima pobirati pri uvozu in iz- ! vozu na ime davka na prometni obrat 100% od cari- ! ne za uvažano blago in 50% od carine za izvozno bla- f go, dalje 10% vrednosti blaga za luksusne predmete, f ki so navedeni v čl. 14 pravilnika o davku na pošlo- | vni obrat v „Službenih novinah“ z dne 11, oktobra ra- f zen carine in davka na poslovni obrat in konečno še j il00 % od zneska carine za one predmete, ki so od pia- j čanja carine na podlagi posebne naredbe („Uia lni ! .Ust’ z dne 12. oktobra 1920, št. 117, naredba št. 267) | uproščeni. Predmeti, ki jih je finančno ministrstvo o- f značilo kot luksusno blago, so navedeni v „Uradnem I ,’ stu*' z dne 4. oktobra 1920, št. 1‘20 v razglam dele- f gaciie ministrstva l’inane Ä I 16121. Koc e tennski f nrad začel to naredbo takoj izvrševati, dasi še ni iz- | ?Ia naredba v „Službenih novinah*, grozi vs.’ođ U9- I ihiormiranosti interesentov zastoj jošiiioiev -a v seli | obmejnih kolodvorih. Vsled tega se je trgovska zbor- | niča telegrafično obrnila na finančnega ministra, da j se določi pred uveljavljenjem te naredbe primeren \ prehodni rok za blago, ki se nahaja na potu.
Odločba, s katere se skrčuje rok za ležanje bla 1 ;ga v*carinskih skladiščih in razkladiščili. Gospod 1 minister za finance je z odločbo z dne 7. oktobra 1920 1 skrčil rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in I razkladiščih, in sicer: K Vse blago, naloženo v skla j clišču, sme ležat; 5 dni. 2, Vse blago razloženo izven I carinskega skladišča na razkladišču, brez razlike I
sme ležati 10 dni. Ta skrčen rok za ležanje blaga I« uporabljati izza dne 1. novembra 1920.	j
Iz ftlarlbor*.
Demokrati — Neme! in stanovanjska komisija. | V nobeden grm se ne zaganja mariborski „Tabor*4 tò- $ ii ko, nego ravno v predsedstvo mariborske stanovanj- \ ske komisije. Kadarkoli :pa predolgo renči na ta ne- « srečni grm, vedno smukne iz njega kak prav debel | demokratski zajec, ki se je najedel zagrizeno nemške | koruze. Pred nedavnim časom smo obelodanili, kako je zasegel stanovanjski urad stan dr, Mravlaggu. Dr. Mravlagg je hitro tekel v Ljubljano k svojemu dobremu kolegu — demokratu dr. Ravnikarju, ki je slučajno tudi po Kukovčevčm vzorcu socijalno pravični poverjenik. Kar je z aid e v al kolega Mravlagg, to mu je ugodil poverjenik dr, Ravnikar, ki je razvelja-\ U zasego di’. Mravlaggovega pangermansko In razkol t no razsežnega stanovanja». Pri dr, Mravlaggu torej dr. Juvan ni nič opravil, lotil se je milijonarja trgovca na debelo KokoschinOgga, ki se sprehaja po čebra drevoredu sob. Stanovanjski urad je hotel pri-siriči Nemcu Kokoschineggu stanovanje; a g. milijonar je odrčal v Ljubljano in tamkaj poiskal pod pal- I cem debelega kolega — demokrata dr. Trillerja. No, g. dr. Triller je dober znanec poverjenika tudi za Nemce „pravične“ socijalne oskrbe dr. Ravnikarja. Posledica Kokoschineggove ljubljanske rajže je bilo zopetno razveljavljenje zasedbe Kokoschineggovega stanovanja. Sosed-demokrat „Tabor“, čemu se zaganjaš vedno v dr. Juvana, ki no poseda samo obilice do bre volje kot predstojnik stanovanjskega urada, ampak se je že lotil tudi dejanski stanovanj najbolj zagrizenih Nemcev; a žalibog nad temi stanovanji zaščitno plahuta demokratski angel socijalnega oskrb -siva v Ljubljani. G. krog „Tabora“ tako radi pisarijo o Črni internacijonali, zadeve kot: Mravlagg-Ra-Vnikar, Kokoschinegg-tTriller in Ravnikar pa niso senio n očuvana internacionala, ampak koruptno po -hratimstvo veledemokratov z velenemet
Zanimiv] podlistki v „Taboru.“ Naš maribor- j sk Voglarjev list ima to posebnost, da polni prostor j za podlistek z žehto svojih urednikov. Prvi je začel j razlagati še v rajnem „Delavcu“ tedaj brezposelni dr. ; Ivan Lah svoje pohajkovanje pod naslovom: „Kosem j se pojavil,“ Lavoriti Lahovega postopanja je sledil ! bradati Pirc, ki je prenašal po Voglarjevem glasilu i svoj proletarski križ, dokler ga ni razkril na prav i smešen način mariborski javnosti. Sedaj pa je zadjai j na svoje rame še g. R. Rehar svojo umetniško kroš- ; njo, s katero se vsiljuje kot ribniški suhorobar javnosti. V imenu javnosti pa izjavljamo vsem bivšim in še sedanjim gospodom okrog „Tabora“, da občinstvo sploh ne verjame ne v križano čistost Pirčeve črne brade, ki ostane vedno črna, ne v umetnost Rehar -jbvo literarne krošnje. Kov mariborskega „Tabora“ razodeva po vsebini in plitvosti: Kdo da so uredniki tega lista, ki je vedno poln samolastne hvale o telesnih križih in duševnih zmožnostih teh žurnalisiičnih krošnjarjev.	p- Gu
Našim staršem! Telovadni odsek Orel bo takoj začel zopet s telovadbo naraščaja. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker ni bil na razpolago prostor ob primernem času. Mariborski Orel vabi tem potom starše, da pridejo v nedeljo 8. t. m. od 10.—11. ure v dvorano Jugoslov,. strokovne zveze, Splavarska ulica v svrhe posvetovanja o ureditvi tega tako važnega vprašanja. Ob enem se bo vpisovalo naraščaj. Prva telovadna ura bo že najbrž v torek 10. novembra . Lato pridite vsi, da obvarujete svoje male pred brezverskim Sokolom! — Mariborski Orel.
Člani telovadci mariborskega Orla naj se pridno udeležujejo telovadnih ur, ki so v torek in v četrtek od 8.—10. ure, ker je v najkrajšem času na pro gramu večja prireditev! — Predsedstvo,
Shodi Jugoslov, strokovne zveze se bo vršil v nedeljo 7. t. m, ob 5, uri popoldne v Splavarski ulici št 4. Na sporedu so važne organizacijske zadeve in poročlo o izrednem občnem zboru JSZ v Ljubljani. Somišljeniki in sonršLenioe, pridite vsi.
Uradnlštvu denarnih in industrijskih podjetij. Na mariborski državni trgovski šoli se osnuje na muogostranske želje enoletni trgovski kurs za urad -ništvo obojega spola, kateri bo imel namen dati posameznikom — posebno mlajšim močem — priliko izpopolniti svojo teoretično in praktično znanje v vseh panogah bančnega in trgovskega poklica. Kurs bode obsegal pouk o knjigovodstvu, korespondenci, blago-znanstvu, trgovskem računstvu, nauk o čekih in menicah, bančnih poslih, kontornih delih itd. Cas in kraj pouka: dnevno, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih po dve uri in sicer od 18. do 20. ure zvečer v državni trgovski šoli v Mariboru. Prvi dan pouka bi se učne ure še eventualno spremenile, če to želi večina obiskovalcev. Stroški kurza bi bili kriti s tem, da plača vsak posameznik cirka 25 K šolnine na mesec. Seveda bi bilo treba, da se priglasi zadostno število obiskovalcev, najmanj 30, ker bi se sicer pouk ne mogel vršiti. V svrho vpisovanja se bodo razpošiljale te dni na vse denarne zavode in industrijska podjetja vpisovalne pole. Oni, ki hočejo posečati imenovani kurs, se prosijo, da natančno izpolnijo vse rubrike in pole (tudi neizpolnjene) vpešljejo na naslov : abs. prav. Fr. Skasa, blagajnik kreditnega zavoda mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica, št- 2-1; ali pa : Josip Šilih, blagajnik sped. dr. Balkan, Aleksandrova cesta 12 p, najkasneje do torka, t. j. dne 9. t. m., ker je zadeva nujna. Edino le na omenjene naslove naj se obrnejo reflektanti tudi radi eventualnih tozadevnih informacij. Pričetek pouka bo
Stran S» '
v lokalnih' mariborskih listih' pravočasno naznanjenj Poživljamo uradništvo, ki si želi izpopolniti teoretično in praktično znanje v navedenih trgovskih strokah, da se v velikem številu vpiše v ta tečaj. Ta Kurs je v vsakem oziru velike važnosti za ,vse one , ki streme za temeljito strokovno naobrazbo in želeti je, da po možnost vsak porabi dano mu priliko.
Poštni urad Maribor III (Magdalensko predmestje) ima v zimski dobi od 2. novembra do 31. IIR ..radne ure ob delavnikih nedeljeno od 8. do 14. ure* Ob praznikih od 8.30 do 10.30, Ob nedeljah zaprto.
Odsek za določevanje cen je v svoji seji z dne 2. novembra 1920 sklenil : sveži slanini se (Močijo cene za kilogram in sicer po debelosti slanine, za 10 cm m več 50 K, od 7 do 10 cm 46 K, pod 1 cm 42 K, Debelost slanine se meri na hrbtu. Te cene veljajo od 6. novembra t. L naprej.
Sv. Peter pri Mariboru. Tonek iz Trčove hodi sedaj čisto pokuhan okoli,, ker;so ga proti njegovemu pričakovanju odrinili od kandidatov za Samostojno . Kandidat je sedaj oštir na Grušovskem vrhu Jakob Lipovšek. Tonek, nikar ne bodi žalosten! AM ne veš, da bi Samostojna skočila iz svojega programa kot kmetijska stranka, ako si ne bi izbrala za kandidata oštirja ? Sicer pa je tudi Lipovšek samo kandidat; da ne bo poslanec, to bodo preskrbeli pametni voldei. Torej brez skrbi, dragi Tonek! Povej to svojemu sosedu Janezu, ki se bo kmalu zopet ponudil nam, ker tako rad pošte nosi od vaše stranke naši.
Kapela pri Radencih. Kdor hoče Samostojno liberalno stranko prav spoznati, si mora ogledali njene agitatorje. Pri nas je za to stranko najbolj gorefe Janez Evangelist Štuhec, ki goni jecljajočega kandidata Nemca kakor Dalmatinec medveda po okraiu o-krog. Evangelist je mož, ki rad dobro živi, a ljubi preveč delal je mož, kateremu je dalo sodišče v Ljubljani nekaj mesecev brezplačno stanovanje iz gole hvaležnosti zato, da je na menicah podpisoval, ne svoje ime, ampak imena drugih. Evangelist nima niti volilne pravice in se ga bo, ako pride na volišče, pozdravilo v imenu sodišča. Kaj Zemljiču, kaj Nemcu preteklost Evangelista, glavno je, da je liberalec in da nastopa proti krščanski stranki.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Rihtarju Nemecu se je \ spolnila dolgoletna želja — postal je „kandidat“ libe-I ralne stranke. Radenski Zemljič se mu na tihem ško-I doželjno smeji in si misli: Naj le poskusi, kako lušt I no je propasti kot liberalni kandidat, jaz sem si že I skusil, Nemec pa si bo 28. novembra. Nemeca ne bo I pri nas nikdo volil, ker nam je še preveč dobro v I spominu, kako je rekviriral živino, volili ga pa ne I bomo tudi radi tega ne, ker je popolnoma nesposoben j >n ker ne zna niti doma nič pametnega povedati, kaj i šele drugod. Večina in sicer ogromna večina volilcev j bo volila kandidate Slov, Kmetske zveze. Nemec bo z f liberalcem Zemljičem vred „poslančeva!“ v Raden-
I (‘ih.
!	Ljutomer. Naši liberalci so v veliki zadregi 4
bri liberalne stranke hočejo dobiti glase redko sejanih gospodov „kmetov“, kakor Rajh Joško, Petovar I itd Vojni dobičkarji, kakor Petovar in Rajh Joško se I potegujeta za liberalnega advokata dr. Kukovca, Roškarjev Draž je za liberalca dr. Vošnjaka in nekega mlinarja Ureka, uradniki pa se pehajo za liberalnega advokata dr. Rybara. Ni čuda, da je nek bogaboječ gospod „kmet“ rekel, da je jedino pametno, da zmaga Kmetska zveza, ker so liberalci s tremi kan -didatnimi listami pokazali popolno nesposobnost za politiko.
Konjice. Kdor se vozi sedaj po progi Poljčane -Konjice, naj si oskrbi obleko Eskima, ako bo mo -ral stopiti v vagon s potrtimi šipami, ki zija v svet kakor mrtvaška glava. Tudi svetujem, da si obleko pri kaki družbi zavaruje, ker radovedne kresnice, ki jih iz sebe pošilja lokomotiva, pogosto zletijo pri od -prtih oknih v vagon, kjer sicer kmalu poginejo, ako ne dobijo primerne hrane. Morebiti se na te vrstice k smili, kateri od mnogih trgovcev z lesom, ki imajo v Konjicah nakopičenih desek, da se komaj vidi postaja. jn daruje par desek ter ž njimi zadelajo okna. Boljše se je voziti eno uro v> manj svetlem prostoru, kakor v tako mrzli mučilnici.
Slovenjgradeč. Nedavno so imeli socijalni de-mokratje v Staremtrgu v gostilni Antona Übel neko I \esclico, za katero se je dolgo časa delalo reklamo.
I Dva visoka mlaja s krvavo rdečima zastavicama naj bi daleč naokrog oznanjevala, da je slovenjgraška o-
kolica v rdečem taboru. Z godbo so šli po voditelja tukajšnjih komunistov zloglasnega Eisingerja. Veselica je bila kljub temu klaverno obiskana, tako da se je krčmar Übel, ko je drugi dan v svojo srčno ža-! lost spoznal veliko izgubo, slovesno zaklel: Cera.no so mi rdečkarji najljubši prijatelji, take veselice paT vendar nikdar več. Da je prišlo do krvavega pretepa, je samoobsebi umevno, če se pomisli, kakšni da so bili obiskovalci veselice. Neki sad pa je ta veso’; ca vendar obrodila. Ne dolgo potem so solnčni žarki presvetlo posijali v čedno družbo naših rdečkai.ev . Eden njihovih glavnih stebrov Ribic, delavec v Po -iočnikovi tovarni za usnje, je izvajal dejansko njihov program. Oblast je namreč prišla na to, da jo Že dalje časa v velikem obsegu kradel usnje in ga cele I vozove dalje prodajal. Govori se, da sta übel ai Ei-i smger prepozno zvedla za „poštena“ dejanja te^a. g. j sodruga, sicer bi baje bila tudi z muziko spremitela I svojega dragega prijatelja Ribiča v one prosto e, kc-i der bo na državne stroške jedel ričet in premišljeval,
iia 'Se ni prišel čas,za dejansko izvrševanje socfjai ■ «demokratičnih naukov.
Sv. .fariJ ob .inž. žel. Zveza služkinj priredi v nedeljo cine 7. novembra ob -k uri popoldne v Katol. {domu gledališko predstavo ,,Dekla božja". Po agri šrčeolov. K obilni udeležbi vabi. odbor.
Itečibu pri Laškem. V nedeljo, Sl. oktobra, so komunisti po. lepakih sklicali shod v; Kaludrovo gostilno. Prišli so tudi socijalisti in iz radovednosti nekaj kmetov. Pričela se je zabava:	Komunistični in
soeijaiistični govornik sta se hudo 'dajala, naštevala jflrug drugemu strankine grehe, tako da smo navzoči «bo stranki še bolj spoznali od slabe strani. A ne -kaj imata obe stranki skupnega, namreč velik strah pred „črnim* Korošcem. 2e naprej sta se govornika, zgražala, če bo ta bavbav zopet izvoljen. On namreč je kot minister rešil ljudstvo lakote in napravil na železnicah red. Dokler pa imajo ljudje jesti in je v s Sržavi red, je za Meče in njihove lin.de bratce . ko - §
muniste slaba letina. Zato proč z 'dr. Korošcem, ži -vela sovjetska Rusija, kjer se mastijo blazni Judje ia tirajo milijone naših slovanskih bratov v propast. Na shodu so nekateri vprašali komunista, zakaj nič ne ,omenja madžarskih komunistov, ki so osramotili komunizem za večno, sebi pa nabasali žepe ter pobegnili v tujino, odkoder se zdaj v pest smejejo ubogemu proletarcu, ki jim je seveda nasedel in ostal na cedilu, Zakal se komunist ni spomnil Avstrije, kjer so jo pred kratkim njegovi bratci polomili tako, da zda> niti enega poslanca nimajo. Čudno je to prijateljstvo naših komunistov do ruskih Židov. Pa ne da bi si bili ruski rublji in jugoslovanska krona kaj v mhti ? ! Ko so poslušalci na shodu čuli za nameček nekaj lepih priimkov, kakor smrkovci itd., so se razšli s pozdravom:- Komunisti in socijalisti, pojdite spat! Bedakov, ki bi vam verjeli, med nami pač ni. Mi bomo volili kandidate Kmetske zveze, ker ravno take, kakor je „črni“ dr.. Korošec, potrebujemo. Nam
trena po vojski reda in miru. Dol z rdečimi socijalisti in krvavimi komunisti, židovskimi sužnji!
Mili liiv.iar.§i»islilli v jüÜINRB-
Soboto, 6. novembra: Morala gosp« Dulslte. fzvsn a bon.
Nedeljo, 7. novembra: popoldne:	Zemlja. Ljudska
predstava. Znižane cene; zvečer: Smrt majke Jugoviča, Izven abon.
Pondeljek, 8, novembra: Gostovanj* v Ptuju : Španska muha.
Torek, !). novembra: Ples v operi. Abon. lì-,7.
Sredo, 10. novembra: Sen kresne noči. Abon, 0 6. Cetrtek, 11. novembra: Smrtni ples, I> iti iÄBttit*. A-3.
Petek, 12. novembra: Smrtni ples, II. del (Vampirj;. Abon. A-9.
I^iborske e$k©»npfgta
benke v Marijem
-jr;;,	.Telefen itov. 16.
Podružnic»; UP Sift SOBOTO.
—Ifmf.rTrrTl .T' *	'I.	siiiK»*rra.«rayBWBaBg^^	SSeSKmtUKJESt
Iprei®IH®8 Vloge n» knjižic©, n» teke« ia ažro-rafcan proti najugodnejšemu obrestovanju.
KlipviO il» Pf@#a|as Devise, valute, vrednostne papirje itè,
Izdalo S čeke nakaznice in akreditiv© na vsa tu* in inozemska, meste.
Hßl® pridni«© S Na vrednost»© papirje in na blago, iežele n
javmh skladiščih.
Pule firedlto: Pod najugodnejšimi pogoji.
PfVVEtfHIO * Borzna naročila in jih izvršuje napLulantneje.
lili BlZWii.
POZORI
888
Zimsko blago
za obleke in perila s: po zelo ni ek ili eeash preskrbita v ms-, nnfoktnroi trgovini Prsojo Majar, Maribor, Glavni trg 9.
*18
A
URE
vsake vrste
s b,vi3a
fMkyßi' sesPre)5ßeJo
ri*r dl' ? popravilo. '	Zaloga m
stetnine in srebrnine. Cene
rnmne. Postrežba točna.
m racu, maribor
SliMl fBS v graia (Barg).
JOSIP 11711
ffesslfeffir1 galanterijska 854 veletrgovina p
869 Podpirali®
©brtnlke-Sl ovoaca!
Stavb, in umet ključavničar
Franje Kimam, Mariini1,
Ped mostom št. 10
«e priporoča cenj, občinstvu aa vsa v njegoyo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav.
Selo solidno! Cene merite!
Plemenska kobila
težka, 6 let stara, se same» j. s. težkega konja. Ribiška ulica 9, Maribor.	870
Nazbanjsm preč. dsbovšžini, cer-kvemn ‘ predstojcikcra, nsrocni-koa», vsem znancem in prijateljem-;
dà ssia s 1. BOfiisbrom preselil svoj kiparski ia zlatarski atelje za cerkveso umefsest
m ß^terja w C@!|e
k lassasssiM družbi, Razlagova ulica 7.
Priporočam so aa vsa v mojo stroko »padajuća cela v le* ia kamen ter sa vsa restauriranja. Z odličnim spoštovanjem
Miloš Eeimjee,
kiparski tn d»tarski mojster Celja.
v bližini Maribora vzame-v najem koroški begcnee. Vzame ee Indi brez inventarja Sekaj sem-IjiSža zasejano. Franjo Earner, Ruda, Soroško.	895
Gostilno
Kupi ses
Jabolka, ’C,"Ä»
pridelke kupuj® Henrik Senekovič Maribor, Urbanova til. 2i.	8 8
WiMla
QTTVZ'WA za meške ia žen-KJUIUW gie obleke, barboni», hlačevice, platno be’o in barvano, posteljne odeje, koce, srsjce in hlače v vseh vrstah itd. se dobiva po nizki ceni r manufakturni trgovini Franjo Major, Maribor, Glavni trg 9.
Omare, postelje,
nočne omarice in drogo pohištvo, solidno napravljeno in lepo lakirano ima n« predaj Alojz Rojko mizar v Mariboru, Vojaška ul. t, biten starega mo-:a.	876
dobroiooča z ina jim porestvom se proda ▼ okolici Pragarskega. ije pove uprnvsištvo.	898
laročsjte mie liste
Službe i
Ebenem
metne službe na vinogradniško posestvo. Nastop sJnžb* poznaje. Naslov pod „Ekonom1, Slivnica pri Msribori.	888
VMtaja Sot'è
sestve v Vodolah sprejme major Sabotìby, Maribor, Prešernova ulica 18.	899
Tee gateristoT
se išče za poinsiarmeaik s» okoliša Maribora. Posudbe je stanti «ut upravništvs pod „galerist 897
Za prvo deklo
(kuhskieo) se sprejraa v ftirotž posteria, ne premlada dekla, vešča boljše kuhinje ia nekoliko poljskega dela. Kje pove upravništvo lista.	90©
_______L------:---------------
TspAm	hi»pea F®1
AOvCISI sestvi, na bregih. Prednost ima zakonski brez malih otrok. Dam popolno hrano ali »ji • ve ia deputat ter plačo po dogovoru. Ponudbe pod „Hlapec 894“ na upravaištvo.	894
|	a en zanesljiv in ve-ten
löv“ “o majer z večja družino. Ponudbe na Peter Korošec, Partisi e 44, Sr. Jurij v Slov. gor.
__________8ftft______________
šismei širite Jfmr.
Podpisani naznanjaip cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v lariber« na ÄSektandrsvi cesti 30
TRGOVIlÉO S ČE1LJI
Prvovrstno ročno delo! Solidna in točna postrežba! V kratkem, času pričnem tudi trgovino % usnjem. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Selič,
FRHÜC KRAJNC.
SLIKAR	637
MARIBOR, CVETLIČNA ». 8
ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ -.--SRE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE--«
Izvršuje slieola sub, Rspls©¥, p§krs|fn, dekeraeij * - - - In portretov p® nbfnižiih cenah. - - - -
Strešna lepenki!
se dobi pri	879
ALOJZU KÜHAB
Mapibor, «Daalsarievia ml. S6.
JAKQE VEZJAK,
hroješka obrt s» konfekcrjAi gg*
«Briber, Vetrinjska ul. 17
priporoča večjo zalogo izgotovljenih deških oblek, površnikov za gospode, ter finega blaga za obleke po meri. Cene solidne. Postrežba točna,
ZNANO JE!
ia m v vMatrgevlai ».srafeitames» blaga
Kar«l-a W@fS«h@?
if	«lice
iabtva tsakevratoo maavlakturao blago v
nnšveiii isberi m n«K»! Rili
MajlepM izlet
m
vsakem vremenu popalian in zvečer je de vile „Ä£iWIBSc< y Letjtßpsbsngn» fisse po 16, 20, 24, 21, 32 in 50 S liter. Debra labfnj» ia v seieife godba. set	GOSTILNA RUDI,
(no»") MAJC£*£JE!
^©rlto
»H!	»■Sar,a».
ris»® tmlani ii lags t@r vrvi Iz prmwe l.®n#piia
Bcnpit© ralom©!© pri
lAkobu Lati» Mmìbm
C1MÜWÜI TRG 2.
805
*
KUPUJEMO PO
NAJViiJi mmm
ceni „
FIŽOL m LEČO
v maki mnolini ter prosim® poimclte sta
ApIop Tonelc In dru@
855	MARIEGR*
iREMl
Malaga hi ialofeifes; BäMiößrßij
D.dgovorni urednik:> Franjo Zebot.
ZA
OBUVALO
fisti, siali te
konzervira kožo
PROIZVAJA:
»«SLAVIJA”* tvornica fc©m|l«illi proizvodov d. d. ZAGREB-
faleian 5-48	ILICA 213; Brzoj&vS : „CEKXA"
«làsk tekarae Cirila g 'MäÄ«h*
1
i
1