23. številka. z*, Trst v soboto dne 23. januvarija 1904 Tečaj XXIX Izhaja vsak dnu 'M »odi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. ^•••mezne številke se prodajajo po 3 novč. (ti stotink) » mrožih tobakarnah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici. Kranju, Mariboru. Celoveu. Idriji, >t Petru. .Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd. ORiaae naročbo sprejema uprava linta _ Edinost", •Mca Mol n psccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. O.»ne oelasom lt> stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnu-e. javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON StT. S70. Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša ?.a vse leto 24 kron. pol leta 12 icrcn, 3 mesece 6 irou. Na naročbe brez doposiane naročnine jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ngfrankivaa« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 plenarna seja avstrijske delegacije. ' Brzojavno poročilo ) DCNAJ 22. Avstrijska delegac ja je »lane* nadal evaia razpravo o proračunu mi-msterstva za vnanje stvari. Deleg. Dobernigg je /. avil, da se po pol nema priključuje stališču nemš te liudske stranke, obrazloženem po VieL Sviveslru v p-oračunskem odseku glede ek^poje a min stra za vnanje stvari. (iovor n k e koostatiral simpat čni ut s, katerega je napravil vojni minister ; vprašal je pa, zakaj da so delegati morali še-le iz časopisov izvedeti o znanej re-ervatnej jezikovnej odred ln ;n za saj, da se je delegate v takem '"asu povabilo na ogledovanje novih topov, ko n so mogli vsi delegati slediti vabilu. Govornik se je na to bavil s političnimi vprašanj; in konstatira! splošno zadovoljstvo, katero je bilo povzročeno po tolmačenju nemško-* vsti ijske zveze v ekspozeju ministra za vnauje stvari. Nemški carinarski tarif dokazu e da se v Nemčiji ne želi gospodarskega pr ki učenja k Avstriji. Zadeva glede »Veto« je za Nemce precej brezpomembna, dočim je važnejše naše razmerje do Italije. Govornik je z vestem pozdravil izvajanja italijanskega ministra za vnanje stvari, ki smatra trozvezo kakor poroštvo za evropejski mir in obsoja ir.e lenti-stične težnje. Govornik je potem skušal dokazovati, da s > Nemci prinesli kulturo tudi v primorske dežele. Nemci da bodo v-ako stopinjo svoje |>osesti branili in v Tratil da se je treba slednjič odvaditi smatrat; Nemce za priseljence. Med Nemci in Italijani da pride gotovo do zbližanja, ako -e Italijani osvobo ie ijubimkovanja krivih j.njats jev. V nasprotju r. ek^po^zejem vidijo t-e govorniku naša trdnjave ob italijanski meji, katere pa še presegajo utrdbe na italijanski strau'. Med trgovinsko-političnimi vpiašanji razpravlja te le o vinski klavzuli. Kakor da bi posebno alpske dežele ne proizvajale nobenega drugega predmeta. Govornik je na splošno odobraval orijentno politiko ministra za vnanje stvari ter izrazil bojazen, da Madjari vsled djsežemh koncesij postanejo ee bolj predrzni. Govornik je izjavil, da Madjarom privosča njih vspebe a da naj fami nt s jo streške za svojo neodvisnost. Kar t.^e reservatne jezikovne naredbe vojnega mm:r:ra, menil je govornik, da je blizu čas, ko bedo Nemci, ki so že toliko storili za državo, morali začeti misliti na gradnjo svoje lastne hiše. To bi bil pravi patrijotizem. Deleg. Z e d t w i t z je izražal svoje za-<1 . voljet vo na 1 skupnim postopanjem Avstro-< trrske in Rusije na Balkanu, za kar se je v prvi vrsti zahvaliti inicijativi obeh vladarjev. Obžaloval je stagnacijo parlamentarnega delovanja, kar ovira pripravljanje za trgovinske pogodbe in povdarjal potrebo gospodarskega združenja evropejskih držav v pobijanje prekomorske konkurence in je izrazil željo po hitrem ozdravljenju notraoje-po-litičnih odnošajev. V nadaljevanju razprave proračuna minister*! v a za vnanje stvari pov* eiu^zveki važnost tro in dvozveze za vzdrževanje m ru, izjav i se je zadovojaega z orijentno politik), želel, naj bi se o sklepa nju trgovinske pogodbe z Nemčijo varovalo naš izvoz živine in lesa posebno iz Galicije pred pruskimi šikanami in varstvo naših iz neljencev in sicer tudi onih delavcev, ki hodijo v Nemčijo in izrekel nado, da po 7 letni ohštrukciji slednjič vendar pride do miru ali pa vsaj do premirja. Razprave so se nadalje udeležili deleg. Glorkner, ki je priporočal razoroževanje srednje evropskih držav, Schneider, ki je izrekel željo, naj bi došlo do miru med narodnostmi, dr. fŠusteršič, ki je zopet protestiral proti izvrševanju veto-prava in Schoaborn, k. je izjavil da se žs o samej misli na možnosL državno-pravnega združenja z nemško državo pojavlja v človeku upor. Govornik je izjavil, da je vedno zastopal idejo zavezniškega razmerja z Nemčijo, vendar mora isto temeljiti na svobodnem odločevanju obeh popolnoma ne- odvisn;h držav. Isto velja o priporočeoej carinski pogodbi z Nemčijo. Kar pe tiče izvajanja posl. Dobernigga glede potrebe ohranjenja južnih dežel, menil je govornik, da s tem soglaša, a ne morda radi te^a, da bi bili Nemci tamkaj ustvarili prvo kulturno delo, marveč radi dejstva, da ^re tu za ohranjenje jednega dela monarhije, katerega je treba obdržati ne glede na narodnosti. Govornik smatra, da je boljšanje notra-nje-političnega položaja izključeno, dokler se obstrukcijo proglaša dovoljenim bojnim sredstvom. Izrekel je željo, naj bi jedna prizadetih strank enkrat javno izjavila, da se za vedno odreka obatrukeije. Kdor bi to storil pridobil bi si večjo slavo, nego marsikateri zmagovalni general. Deleg. Kramar pobijal je izvajanja onih govornikov, ki smatrajo trozvezo jedinim jam stvom za evropejski mir in je pojašnjeval I vpliv Nemčije na Turčijo. Govornik je povdarjal, da sa interesi Nemčije in Rusije v Turčiji in na Balkanu križajo. Naša orijentoa politika bo le tedaj prava, ko ne bo temeljila na sporazumljenju z Nemčijo, marveč z Rusijo. Govornik je Blednjič zavračal očitanje, da Cehi vodijo izsiljevalno politiko ; oni zahtevajo le to, do Česar imajo na podlagi državnega prava pravico. Na to je bila seja prekinjena. Predsednik je prosil za pooblastilo, da sme morna ričnemu poveljniku baronu Spaunu o priliki smrti njegove soproge izreči aožalje delegacije. Delegacija je v to j>r i volila, seja bo jutri. Jz ogrske zbornice. (Brzojavno poročilo) BUDIMPEŠTA 22. Pričetkom današnje seje vnela se je razprava glede overov-Ijenja zapisnika včerajšnje seje in sicer osobito radi posl. Lengvtla. Slednjič se je zapisnik overovil in zbornica je nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. BUDIMPEŠTA 22. O prečitmju poročila imunitetnega odseka Lengvela je obstrukcija vojni cddelek. Po tem prihodu bodo imela vsa poslaništva razun belgijskega, ki se nahaja zraven francozkega poslaništva, vojaško varstvo. Varstvo tujezemcev se smatra popolnoma osiguran m. KOLONJA 22. Petrograjski dopisnik lisra »Ko nisehe Zeituug« brzojavlja današnjega dne : Iz uradnega vira doznajem, da ruskega odgovora na Japonsko noto ni pričakovati pred soboto. LONDON 22. »Times« priobčujejo poročilo svojtgd dop snika v Pekingu o števiiu ruskih čet, ki se nahejajo vzhodno od jezera Bajkai. Isti trdi, da sestojajo te čete iz 3167 častnikov, 14790 mož in !?10 topov. Brzojavne Vesti. Švedski in norveški kralj Oakar STOCKHOLM 22. Kralju je o priliki njegove 75-letnice došlo na stotine brzojavk in Čestitk iz notranjosti in inozemstva, kakor tudi od članov tujih vladarskih hiš in državnikov. Zvečer je kralju priredil podoknico U'.OO pevcev broječi možki zbor. Slav-nosti so se zaključile z dvornim plesom, na katerega je bilo povabljenih 2000 oseb. A listen Cliamberlain o državnih financah. LONDON 22. D.žavni kancelar Austen Chamberlain imel je sinoči govor, v katerem je izvajal, da je treba velike modrosti, ker vsakdo, ki dobro pregleda posamezna poglavja proračuna državn li dohodkov, mora priti do prepričanja, da se številke proračuna ne uresničijo. Prišel je čas, ko je treba v mirnem ča3u imeti obzir do virov državnili Hrihodnia. dohodkov »n j.->)Stav iti državni kreHit n» rtilO visoko stališče, katero je vedno zavzamal. Konkurenčni boj med avstrijskim Lloy-dom in nemškimi parobrod ni m i družbami. DUNAJ 22. V včerajšnji sekcijski seji spodnjeavstrijske trgovinske zbornice opozarjal je predsednik na preteči konkurenčni boj avstrijskega Llovda z nemškimi vshodno-afriskimi paroplovnimi črtami, provzročen po dejstvu, da je Llovd uvel mesečne vožnje v južno Afriko. Vsled tega je nemška vshodna v zadevi pgal.' afriška črta uvela začasno konkurenčno Črto uprizorila velik [v Indijo, da bi s tem prisilila Llovd v opu- hrušč. Posl. Holio je zahteval tijno sejo, kar;stitev voženj v vshodno Afriko. Govornik je je zbornica odobrila z veliko večino. priporočal, naj bi vlada o obnovitvi pogodbe Pred otvoritvijo tajne seje se je doznalo, da z Lloydom upoštevala te odnošaje. i je predsednik dobil anonimno pismo, v kate- j Slednjič je bil v 3 preje t predlog predsed-rem Be mu sporoča, da ee ob 1. uri pop. [nlka. Kinka, naj se vladi predloži tozadevna zbornica razstreli z dinamitom. Preiskava je dognala, da je bila vest v tem pismu neo-I snovana. Po kratkej debati o včerajšnjih dogod vloga. Imunitetni odsek o poslancu Lensjelu. BUDIMPEŠTA 22. Imunitetni odsek ogrske zbornice je post >panje poslanca Len- kih v zborn-ci se je zopet otvorila javna gvela radi protizakonitosti proti zborn enemu seja, ki je trajala do 3. ure in pol popo- .predsedniku obsodil na proti kolarično grajo in jU(jne j na objavljenje te graje v njegovem volilnem okraju. Položaj v vzhodni Aziji. ^ Brzojavno poročilo.) Sprememba na orijentni železnici. CARIGRAD 22. Včeraj se je vstavilo LONDON 22. »Morning Post« poroča menjanje vozov za potnike orijentnega tks- iz \Va*hingtona: V visokih uradnih krogih presnega vlaka in konveneijonalnib vlakov pretresuje se sedaj vprašanje, da-li ni seda- na postaji Mustafa Paša. Vlaki občujejo nji trenutek ugeden za to, da bi Zjedinjeoe sedaj direktno. države, Anglija, Japan, Nemčija in Francija Nadvojvoda Evgen V južnem Tirolu. — ako bi se mugle te države sporazumeti TRIDENT 22. Nadvojvoda Evgen je — predlagale Rusiji, naj skliče kongres, ki BinoČi dospel semkaj na večdnevno vojno bi določil pravice Rusije in drugih držav nadzorovanje in je bil vsprejet na kolodvoru glede Mandžurije in bi ustanovil določila o od najviših političnih, a v hotelu Trentu, mednarodnem trgovinskem pravu in glede kjer je odsedel, od najvišjih vojaških števila vojske, katero bi imela Rus;ja vzdr- oblasti. že vati v severnih pokrajinah. Sklepi kon- Vojvoda Lukseubttrški v Opatiji, gresa naj bi se postavili v obliko dogovora VOLOSKO 22. Veliki vojvoda in ve- ali pogodbe, katero naj bi podpisale vse lika vojvodinja Lukssnburška dospe'a sta velesile. danes s spremstvom v Opatijo, kjer ostaneta LONDON 22. »Dailv MaiU poroča iz več mesecev. Na kolodvoru ju je vsprejel Soeula : Tomghaki, ki so provzročili ustajo okrajni glavar dr. Manussi z županom dr. v Koreji, so splošno vstali proti vladi. Vodje Stangerjem in drugimi odličnjaki. Opatija knrejanske napredne stranke si pridobivajo je v zastavah ; godba je svirala Luksenbur- oblast. Korejanski listi trdijo, da je 300 ško himno. Rusov prekoračilo reko Jalu ter da so na maršu proti Soeulu. Te vesti pa Be ne po-trjajo. Pogreb Mannlicherjev. DUNAJ 22. Danes se je vršil pogreb izumitelja sedanjih pušk avstrijske peh -te. PARIZ 22. Agencija Havas javlja iz Pogreba so Be udeležili železniški minister Soeula : Tukaj se pr.čakuje tudi kitajski j Wittek, trg. minister Call, oddelni načelnik L harčik, Dekateri č ani gospfdsie zbornice, poslanci, miš je rja Kropat n in Laube, ndu-Btrijalci in mnogo železniških uradnikov. Upornost vojakov. DUNAJ 22. Vest, prinesena včeraj od nekega dunajskega lista o upornosti vojakov v Sopronju, reducira se, kakor se javlja službene stram, na subordinacijo, male vrste, storjeno od dveh huzarjev pred dvema tednoma. Dvorni obed. DUNAJ 22. Danes ob h. uri popoludne bil je pri cesarju dvorni obed. Istega so se udeležili princezinja Gizela, bavarski odposlanec in drugi dvorni dostojanstveniki. Princezinja Gizela je odpotovala zvečer v Monakovo. Znižanje diskonta pri švicarski emisijski banki. BERN 22. Švicarska emis'jska banka je danes znižala diskont za bančae papirje oa 4%. Smrt odličnega ruskega zdravnika. PETROGRAD 22. »Upraviteljstveni Vjestnik< javlja : Dne 16. t. m. je obolel vodja laboratorja cesarskega zavoda za eks-petimentalno mediciuo, v katerem zavodu ee pripravljajo antiseptični preparati. Laboratorij je v utrdbi Aleksander 1., ki se nahaja na nekem malem otoku blizu Kronstadta. Omenjeni vodja bavil se je s proučevanjem kužnih bacilov. Dne 2i). t. m. je bolnik tunrl, kljubu hitri zdravniški pomoči in kljubu večkratnemu vbrizganju Seruma proti kugi. Oiebe, ki so bile v njegovi bližini so pravočasno bile vsprejete v zdravniško oskrb. Poveljnik utrdbe, Orbeljan, ki je dospel tjakaj i iy. t. m. je zaukazal, naj ae osobje laboratorja popolnoma izolira. Radi poplav vstavljen promet. SAN SEBASTIAN 22. V tukajšnji j okolici vlada velik vihar. Vsled poplav je vstavljen promet. Madjarski dvoboj. BUDIMPEŠTA 22^ Danes se je vršil dvoboj na sablje med drž. tajn'kora v domobranskem ministerstvu Gromonom in tajnikom finančnega ministeratva Jeker Balu-szvjem. Baluszv je bil lahko ranjen. Gromon pa je vsled dobljene rane na roki postal nezmožen nadaljevati dvoboj, vsled česar je j bil ta zaključen. Dvoboj se je vršil radi tega, ker je Gromon protestiral proti vsprejemu Baluszvja v neki klub. BUDIMPEŠTA 22. Med poslancem ' grefom Telekijem in pisateljem Bedefend je bil danes o poludne dvoboj se sabljami, pri katerem sta bila oba nasprotnika lahko ranjena. Vprašanje Alzaclje in Lotarin^ije ev 1'ran-cozki zbornici. PARIZ 22. Poslanec volilnega okraja Luneville interpeliral je radi alzaškega drža vnozbarskega poslanca Opata Delsorja in je rekel, da ima ta slučaj narodni značaj. Protestiral je proti temu, da se z Alzačanom postopa kakor z inozemcem in dodal, da proti Dalsorju naperjena sumničenja padajo na vse Alzačane. Razpravljati o mišljenju Altača-nov bi pomenilo izdati se sami. (Pohvala aa. desnici.) Posl. Grossieau je menil, da je vsa teža tega slučaja v vsebini izgonskega ukaza. Govornik je v živahni pohvali centroma kazal na Čustvovanje Alzačanov do Francije. Tudi posl. Olivier je protestiral proti i izgonu Delsorja in dejal, da je .ninisterski predsednik s tem zakrivil podel čin. Poslanec volilnega okraja Nancy je izjavil, da ne more trpeti tega, da bi se Alzačana kakoršeo je Delsor, kateri je v ljubezni do Francije postal velik, proglašalo za inozemca. Ministerski predsednik Combes je trdil, da hoče reakcija včasih izkoriščati ta slučaj, a da pozablja na tem na Delsorjevo os9bo. Delsor in njegovi prijatelji ni§o ne Fran-c>zi ne Nemci, marveč pristaši Rima. DeUor, da je prišel v Luneville, da bi delal propagando med voliici. Combes je obžaloval, da ga ni prefekt v Nancvju takoj izgnal, ter povdarjal, da je bil Delsor v svojem potnem listu označen za »nemškega pravdnika«, »rojenega v Nemčiji«. 99 JVtakedonija €€ označi Koerbarjevo početje kakor ne posebno častno. Mladočehi 83 dosedaj vsako predlogo za lajšanje bede — bodi med Nemci, bodi med Cehi — izločali iz obstrukcije, ker bi bilo oviranje takih predlog res kruto in brezsrčno. In takih predlog ni dosedaj nikdo smatral kakor miloščino, ampak kakor spopad tem naslovom prinaša »Slavisches nje vanje dolžnosti od strani države. Saj je Ecbo« diven člane*, poln vroče ljubezni do tudi v interesu države same, ako se ohranja naroda mučeniškega in poln pravičae sodbe davčna moč prebivalstva. Elementarna kaU-o takozvani civilizirani Evropi — in še po- strofa na Češkem je bila ena najgroznejih. seb°j o glaeovitem »herrnvolku«. Kako vzvi- Ali nečuveno je, ako se hoče krivdo metati «tno j« vendar tisto »barbarstvo« narodov na č"ške Btranke. V češkem deželnem zboru slovanskih na Balkanu nad to evropsko ci obstruirajo N^mci in preprečijo s tem po-vil:za<*jo, ki ima vedno na jeziku toplo be- m<>č dt-žele. In to delajo pod pritiskom vlade, se o o humaniteti, v srcu pa led, sovražtvo lajšanje bede od strani države se je do in caeijonalen egoizem v najodurnej h oblikah, sed^j ve Ino rabil § 14, ne da bi kdo opore« Take m sli s» nas navdajale, ko smo kal. Z»kaj ee ne uporabi sedaj za južno Če-prečitali omenjeni članek v »Slavisches ško? Ttmkajšnje prebivalstvo ve, kje je krivda. Ecbo«. In ker ministerski predsednik noče vršiti Makedonija! Kdo ne pozna — tako za- svoje zbko-ite dolžoo-sti in noče dati narodu čenja — tega imena — na zgodov nsfeem češkemu njega pravice, zato ne deluje dr-glasu ? Komu je neznana zg>ioviua te kla- žavni zb< r in ne bo deloval. Da to sičce dežele? Pred več nego dvemi ti-oč- stane žrte/, to ve češki narod, in jih hoče letji je bilo tam mesto cvetoče velike kulture nosit'. Da se pa radi politike vsega naroda — z belka onega velikega junaka in o*vo- z hrezprim^rno frivolnostjo kaz uje stroda-jev^.ei a Aleksandra, ki je bil odšel se svo- j če preoivaistvo južne Češke, to g-t »vo ne jim; nepremagljivimi bojnimi četami, da bi ublaži političnega pol< žaja. ampak ga p ojstri ustvaril svetovno državo. tako, da uvidi tu ministerski predsednik, da In danes? Kuko je danes v tej deželi, je bil sabo napotjen, ko je skušal lakoto patak > razs pno oblajjodarjeni od narave, pre- rabiti kakor orožje proti češkemu na-bogati na naravnih lepotah — v deželi, do r.-du. katere mej je možno priti z Dunaja v 24 --■ tirati, in ki se nam vendar zdi oddaljenejši in je veliki množici nepoznaneja, nego daljni amerikanski kontigent! Kako izgleda neki tam doli ? Kakor v Turčiji! S tem je povedano vse. Po- a ne ban ustavne Hrvatske ! A najbolj žalostno je to, da hrvatska juBtica še sedaj trepeta pred Khuenom in preganja njegove osebne nasprotnike, ko jej vendar nasilnik ne more več zapovedati ! To je dokaz, da je Khuen res do dna zastrupil hrvatske raz mere in vzgojil celo generacijo ljudij slepo po*lušn h pred vsakim pojavom volje in samovolje od zgoraj doli. Ijaoe, polja in gojzd. so zanemarjeni, opu- lalj yčeraj y gvet golob6ek strše m in le tu pa tam pr:mitivno obdelani. Bogati nara vini zakladi leže mrtvi. Komunikacijska sredstva so omejena na najmanjo mero in eo vrhu tega v najslabšem stanju. ^0~d0~mirne&i rešenj;. V Rusiji Konflikt med Rusijo in Japonsko. Po zadnjih sporočilih je pričakovat: sko-raisnje mirne rešitve tega koufl kta. Celo v Londonu so menda že opustili napore za pro-vzroči^ev krvavega plesa. Tudi iz Anglije so z oljkino vejice miru. Reuterjeva pisarna razpošilja vest, da so londonski dobro poučeni krogi uver-jeni, da kriza na skrajnem V stoku pride Pob štva teh vzlic vsemu in vsemu pridnih in inteligentnih prebivalcev te po naravi toli bogate dežele so siromašneja, nego v naj-neplodcejih peščenih puščavah seve*-a. Preplašeno izmozgano, trpljenju priučeno ljudstvo je pognano v obup — to je 1'acit pet-atoletnega turškega gospodstva. Polnih petstoletij leži prokletstvo turškega samovoljnega gospodstva na tej deželi, ki je poklicana, da bo pravi raj, čim jej nje sinovi izvojujejo toli dolgo pogrešano svobodo. — Ta vroče zaželjeni trenotek se približuje •edaj .... Ravno pred četrt stoletjem, ko je Bolgar? I a zadobila državno svobodo, so boju pr učeni sinovi Makedonije in navdušeni prijatelji te dežele poskusili uprizoriti obor žen© ustajo Makedoncev, ostalih še pod turškim gospodstvom. Tedanje žalostne razmere, pomanjkanje mladine, navdušene za svobodo, inteligentne in sposobne za boj, so zakrivile popoln nevspeh tedanjega ustajnega gibanja. Od tedaj je prešlo preko Makedonije 25 let turškega samovoljnega gospodstva z vso njega bedo in nesrečo. da Je nadvladala stranka, ki je za mir. Reuterjeva pisarna govori tudi konkretno, kaj je Japonska zahtevala in kaj je Rusija pripravljena dovoliti. Ker pa je v tem težko pogoditi mejo med tem kar ima res realne podlage. in mej tem, kar je 1« ugibanje, bo Še najbolje, da počakamo na bolj avtencifiae vesti iz Petrograda in Tokija. jCrvatski sabor« Seja sabora dne 21. januvarja se je vršila v znamenju bede — učiteljskega stanu. Sabor je razpravljal o peticiji ljudskih učiteljev za povišanje plač. In na tej razpravi se je zgodilo nekaj, kar sa že dolgo ni zgodilo v tem saboru. Govorniki od vseh strani so soglašali vla-skavi sodbi o vrlinah hrvatskega učiteljstva, ki zaslužuje, da se zboljša njegovo reB žalostno gmotno stanje. Oddelni predstojnik Pavić je izrazil svoje veselje na takem soglasju v priznavanju zaslug učiteljstva. Da-si je izvršiti \ Š9 mnogo velikih nalog — graditi bo muzej, osnovati knjižnico, otvoriti medicinsko fakul-Na vstali bolgarski teto —, kar bo zahtevalo mnogo Hnancijel državi je pripadla naloga, da vzbudi Make- nih žrtev, vendar hoče vlada ustreči želji done« iz letargije in da pripravi njihovo po- sabora in povodom revizije šolskega zakona litičao m socijalno prer. jenje. Srbi so b li mej tem čdsom po vladanju obeh zadnj h Obrenoviciv, izdajalnem za državo in za narod, izlasti pa po pogubnih mahioac jah Milana, ovirani na spolnjevanju jednake narodne mesije in zato je pripadel Bolgarom glavni veliki del na tem delu za ojvobojenje. Bolgarske vlada je zasnovala v Makedoniji množico normalnih šol, za katerimi so tekom let prišle še srednje šole. V teh šolah je .bil pouk brezplačen in so učenci dobivali deloma tudi učna sredstva. Absolventi teh šol, ki so b:le močno obiskovane od inteli s polniti želje učiteljstva. Predlog peticijakega odseka je bil soglasno vsprejet. Dr. Potočnjak-Korač. Predvčerajšnjem je nadaljevala ta vele-znamenita razprava. In sicer najpoprej tajna, v kateri so dovršili čitanje inkriminiranih spisov, a potem je začela javna. Tudi ta dan jo j 3 državno pravdništvo slabo vozilo in so se močno majali glavni stebri obtožnice. Glavna priča proti obtožencema, R. Mi-lid, se je sam vjel v laži in je padal iz proti- slovja v protislovje. Pri svojih lažnih trdit-gentne ukateljne mladine, so prihajali potem yah pa je Vltrajal tudi potenif ko ae j«ja8Ill, v Bolgarsko, kjer so spopolnjevali svoje štu- dokaJ!alo> da Uže. 0n je rekel n. pr., da je dije. Mnogo teh energičnih nadebuln.h mla- rokopifJ broiure »Kako se drU..« dobil v den čev so dovršili Bvoje studije kakor bolgarski stipendisti na inozem-k.h vseučiliščih, kjer so sloveli kakor najpridnejši med tujimi slušatelji. (Pride še.) Dr. Koerber in Čehi. Ministarski predsednik je se svojim odgovorom češkim agrarcem hotel izdreti že-(>elj češke obstrukcije. V" ta namen pa je — udar 1 po žeblju. Naravno je torej, da se je decembru, a sam državni pravdnik ga je opomnil, da je bila brošura že novembra me seča v Zagrebu zaplenjena. To je vieicakor zanimivo! Brošura je bila zapljena že v novembra, a tiskar da je dobil še le v decembru rokopis! Tukaj je jaBno, da jasnejši ne more biti, da ta glavna priča sploh vse laže. — A na izjavah takih ljudi temelji tako huda obtožnica ! Sploh pa je vidno iz vse razprave, da je to samo osebno sovražtvo Khuena, ki je dr.a že bel j še bolj zaril. Tako označa »Politik Koerberjevo početje kakor nezmiselno. Ta list Potočnjaka vedno preganjal, a ravnotako tudi je dobil z Dunaja iz mladočeških krogov br- i Korača. Socijalnim demokratom je Khuen zojavco sporočilo o efektu, ki ga j« Koer-isploh prepovedoval izdajati svoje časopise na berjev odgovor napravil na t« kroge. Tu ae Hrvatskem, kakor da je on kak turški paša, Hrvatske in srbske stvari. Med krneti v kapelski občini pri Belo-varu je navstalo veliko vznemirjenje. Oolast je takoj odposlala tjakaj 20 orožnikov. V tej občini se že dolgo gode velike nepravii-n« sti in Be gr lo poitopa z narodom, da-si je ta občina v neposredni bližini središča velikega župana KukuljeviČa. Pozneje vesti trde, da se je razburjenje razš rilo na veči del občin belovarskega okraja, ali do spopadov z obor*-ženo silo ni prišlo d<» sedaj. O vzrokih veliki nevolji kmetov se poroča dalje, da se je začelo dajati km"t >m mesto drv za kurja o neko Blabo vrst premoga, katerega ne mor<-j> kmetje rabiti. Tako bo si-ljeni kupovati si materijal za kurjavo, ab pa, če nimajo denarja (kar je v največ slučajih) — zmrzovati. S.»loh vlada na gospodarstvu občin zistem stroge varčnosti, ali le na račun kmetov ! Nadaljnji dve javni sknpšč ni sti napovedani v Oštarijah (dne 24 t. m.), v Goli (dne 28. t. m.) in v Janji pri Jaški dne 1. februvarija. Odsek, izvoljen od sabora v aferi Frank-Kršnjavi-Gaj, je prišel do svojega zaključka. Odsek predla gi saboru, naj ne vsprejine predloga posl. dra. Franka ter naj ne izvoli komisije, ki naj bi proučevala slučaje Franku očitanega podkupovanja. Razl> gi, radi katerih je odsek odklonil Frankov predlog, eo nastopni: Predbacivanja so bila po časopisih in niso bila izrečena v saboru in dr. Frank more najti poti, da se brani pred temi očitanji. Nadalje nima sabor ; oziroma komisija na zakonu slonečrga sredstva, da bi mogel v tem slučaju zaslišavati ali celo zapr sezati dotične stranke, zbog česar ne bi moglo delovanje komisije dovesti do nikakega pozitivnega rezultata. Ob tem sklepu se odsek ni mogel spuščati v podrobno razbganje konkretnih očitanj, naperjenih proti dru. Franku, ampak je storil svoj sklep z načelnega gledišča bree nikakega obzira na osebo posl. dra. Josipa Franka. Bivši predsednik hrvatske stranke prava dr. Bresztyen8ki je nevarno obolel na srcu. Bolezen je krenila tako na alabo, da je bil bolnik že prejel svete zakramente. Včerajšnje vesti pa javljajo, de se je bolniku stanje zopet) znatno zboljšalo. Dne 6. februvarja se bo vršila razprava proti odgovornemu uredniku »Novega Srbo-brana« radi nekega zaplenjenega Članka. Ozirom na razpravo proti Potočnjaku in Koraču piše »Novi Srbobran« : Frankov organ »Hrvatsko pravo« dokazuje vsaki dan, da Frank nima nikakih zvez s Khuenom. Ali tu prihaja kakor navlašč razprava dra. Potočnjaka in tu pada v oči čudao vedenj« Frankovega »Hrvatskega prava«. — »Pravo« poroča o razpravi d) dlake tako kakor »Narodne novine« (uradni list). Pred-včerajnjim je prineslo jako obširno, in med navodnimi znaki (med »uš sci«) ono mesto iz zapisnika Gjurske porotne razprave, ki naj opere grofa Khuena. Ta obširnost ne stoji v nikakem razmerju z ostalim poročilom. Nasprotno : o tem, kar sta dr. Hinković in dr. Potočnjak povdarjala po čitanju onega zapisnika, in kar kaže v povsem drugačni luči one izjave pred poroto, poroča »Hrvatsko pravo« taico nejasno, da njega čitatelji ne morejo iz tega spoznati prav, za kaj da gre. T ko morajo čitatelji »Hrv. prava« dobiti utis, da je grof Khuen v Gjurski afčri ostal povsem čist. Ta pojava je tako interesantna m dokazuje več, nego-li bi mogli dokazati vsi »c d bori časti«. Dnevne novice. Seja odbora pol. društva »Edinost«. Podpisano predsedniško vabi gg- odbornike na odborovo sejo, ki se vrši danes ob 8. uri in pol zvečer v prostorih »Delavskega ped pornega društva«, ulica Molino piccolo št. 1. Predsednistvo. RazpnšČenje mestnega sreta — zopet čin polovičarstva. Pršlj je kakor je bilo pričakovati z matematično gotovostjo: glasila večine razpuščenega mastnega sveta ićČejo povsodi glavnega vzroka razpuičenju, a tam ga ne iščejo, kjer — je ! V grehih lastne stranke ! Najsrditeje stiska pesti »II Piccolo« in grozi na vse strani proti namišljenim brezmejno zlobnim sovražnikom, ki da nieo mirovali, dokler ni dobila udarca dragocena avtonomija občine tržaške. »Piccolo« prijt mlje »rodbino Dompieri«, ki da se je sovražno obrnila proti »lastnemu mestu, ki da je na Dunaju lagala in se zvezala s krščanskimi socijalci proti Trstu. Ali Trst da povč tej rodbini na bodočih volitvah svoje zaničevanje. Potem dobiva svoj del dr. Koerber, ki da je še pred šestimi meseci pri poznal popolno zakonitost tržašk h volitev. Sedaj pa je isti dr. Koerber razpustil isti mestni svet, katerega je popred pripoznal zakonitim, ker je pustil vpljivati na se dr. Luegerja in klijente tega poslednjega. Ali naj pride sedaj gospod dr. Koerber zahtevat — hvaležnosti Trsta.« Dr. Koerber — pravi »Piccolo« — ve dobro, da je bila dana volilnim listaoa najveća publ Citeta, četudi se niso naznanila pri-i bčila vratarjem. Ali dr. Koerber se je obesil na malenkostne formalne pogrtške. »Xaj le piše, naj le piše dr. Koerber svoje lepe okrožnice o potrebi moderni tete tolmačenju zakonov !« Svoj članek »Razkrinkani vsi !« zaključuje »Piccolo« s ponovno atako na rodbino »Domperijevo«. O teh gr» žnjah, o tem stiđkaoju pesti naj napišemo tudi mi par slojih misli. Mi nimamo ni najmanjega povoda, da bi se zavzemali za »rodbino D.»mpieri«. Postopanje teh £eož je vzbujalo v nas čut, ki je bil vse prej nego čut poh/alnega priznavanja. Ali to moramo že reči, da se nam vidi smešno očitanje v glasilih vladajoče Btranke, češ, da je Dompieri oškodoval avtonomijo Trsta s tem, da je ulcžd rekurz proti volitvam. Pravo pritožbe proti volitvam je istotako utemeljeno v zakonu, kakor je utemeljena občinska avtonomija sama. In faktično se prava pritožbe poslužujejo vse stranke brez razlike, ako je v njih interesu, da se izvršena volitev nniSi. V izvra-vnnju tro prariet) ni zaORtujnlu nikdar tudi stranka, v katere imenu piše — — »II P.coolo«. Ja li bila še dosedaj n. pr. v Istri le ena sama volitev, na katari so Italijani podlegli, da ne bi bili ti poslednji uložili pritožbe ?! Ni je bilo. Hoče-li laško glasilo, da navedemo nekoliko konkretaih slučajev, ko 6o bile vsled »Picculove« stranke občinske volitve uničene, občinski zastopi razgnani in imenovani komisarji ?! Če velja obdolženje »Piocolovo« na adreso »rodbine Domp eri«, potem pa smo tudi mi tisočkrat opravičeni v izjavo, da je stranka, v katere imenu piše »II Piccolo« največa sovražnica občinske avtonomije!! V njegovem razgrevanju pa je »Piccolu« vendar ušla fraza, ki izdaja nekaj, kar je prav blizu resnice. Izjavlja namreč, da raz-razpuščenje mestnega sveta — kakor sicer opravičeno po vzrokih — ni presenetilo nikogar in da ni žalo^tdo nikogar!! S tem pa je »Piccolo« tudi p »vedal, koliko hin tvskega, hlinjenega in »narejenega« je v ropotanju proti vladi. Rdzpuščenje je prišlo, ker je moralo priti. Vlada je razpustila, ker je morala, ker ni mogla in ni smela drugače, ako ni hotela — ona c. kr. vlada, čuvarica zakona avtoritete in spoštovanja do sodnih pravore-kov — naložiti na-se odijuma sokrivde na upornosti proti pravnim nazorom tiste visoke instance, ki je upravno sodišče. Vlada je morala in večina mestnega sveta je bila tudi obveščena, da mora. Ali po načinu, kakor se je zavlačevala in pripravljala stvar, je vidno, kako skrajno blaga in obzirna je bila vlada z gospodovalno gospodo. Da, mi se ne bojimo izreči trditve, da sti vlada in večina mestnega sveta dogovorno pripravljali čin razpuščenja. Ze dejstvo, da jim je pustila rešiti razne stvari in sosebno proračun, predao jim je poslala dekret razpuščenja, je dokazom, da gospoda zagrtšajo odurno tartiferijo s svojim ropotanjem proti Koerberjevi vladi. Najglavneja priča v tem pogledu pa je v dejstvu, da vlada ni imenovala komisarja, ampak je pustila v funkciji delegacijo, da-si je ista izišla iz nezakonitega in zato tudi razpušČenega mestnega s^eta ! To je zopet neprecenljiva usluga vlade stranki večine v dosedanjem občinskem zastopa* Delegacija . bo vodila ilalje mestno upravo in bo vodile t u'd i bodoče sovražtvo med prebivalstvom, ali kaj de to, samo da je vlada ustregla nestrpnosti nemških poslancev ! ! Zadnja enorazrednica s slovenskim učnim jezikom na slovensko nemški meji je v Kaplji pri Arvežu. Sedsj je tam razpisana učiteljska služba. Nemški »Schul verein« poživlja nemško uSiteljstvo, Laj prosi za to meBto. Schulverein obljublja tudi podporo. Veljaki slovenski, pazite, da se ne uresničijo zlobni nnčrti sovražnika ! »Častni večer«, ki ga je pr redilo »Slo vensko pmntelj8«o podporno društvo« v Ljub da si je go- Uan' letnici dr. J »sipa Vošnjaka, se je pozic jo. di izvršil veličastno. Dvorana je b la natlačeno polna. UdeleŽDikov je bilo iz vseh vrst slovenske int-ligenca, mož, ki imajo v marsičem različne nazore, a so edini v spoštovanju do moža, ki je narodu svojemu posvetil svojfga življenja delo. Na »večer« je došlo mnogo čestitk. Sim >n Gregoič\č je pisal * Poč stara se posamna glava, A n>r d vetlno se mladi ; Ne stara se zasluga prava, Med natodom na vek živi. In ti, za dom zaslužni mož. Žil v naiodu do veka boš! Zavarovanje poslov za slučaj bolezni. V »Triester Tagbiattu« čitamo : Čujemo da silili razpu^čeoje. Vlada bi bila morala po- Je namestn štvo odposlalo mestnemu magi--ab li to priliko, da po svojih organih en stratu dop s, v katerem priporoča mestni ob-krat postavi volitve na čieto in p^š.eno pod- lasti. naJ zasnuje zavarovanje poslov za slu--ag #, s čemer bi bila tudi sebi pripravila trdno pozicijo — tHnejo nego jo je imela do sedi , ko so cesarski namestniki često morali volitve. To se pravi: vlada je odloČila, da ostanejo v rokah gospodovalne stranke tudi zanaprej — škarje in sukno!! »Picco ov« »ritornello« zveni : pogreške -i bi'e le formalne in tako malopomembne, da n kakor ne opravičujejo razpuščenja. Pa če tudi b bilo temu tako, razpuščenje je bilo vendar povsem opravičeno v prošlosti. Že leta in leta so bile volitve v Trstu produkt pol tične nemorale. Nepravilnosti so pc-sta e tako rekoč integralen del vsega volilnega postopanja ; v dobi reklamecij in na volilnem činu samem. i?a; le tako je bilo možno, spodovfrlna stranka tako utrdila more »Piccolot res z veliko opravičenostjo prorokovati zo petno zmago svoje stranke. Ker jej je vlada dopuščaia vee, si je ta stranka znala tako utrditi pozicijo, da bi megla z fcgati morda tudi brez nepravilnosti. N , kolike r mi poznamo to stranko ne veru-jeni", da ne bi zopet rezala — nepravilnosti, ko ima že škarje v rokah. Forma bo morda drugačna, postopanje ne tako c;nično odkrito, ali rezalo se bo zopet prav gotovo. A tu smo pa mi na vrsii, da tožimo vlad . in jej prhajamo z opravičenim očitanjem, da je zopet zagrešila čin polovičarstva. Pa bili tudi samo t rmalm pogr«-šnco št. 2. Ko je gospod Petelin to zapazil, je bil že skoraj pregorel pod, ki deli njegovo tovarno od sušilnice. In res je par m nut pozneje plamen švignil iz sušilnice v nj-govo delavnico. Gospod Petelin je takoj š'l na redarstveni inšpektorat v ulico Lu gi R eci, ter tam obvest 1 o navstalem požar u. Z inšpektorata so takoj tel« f n čmm pot m obvest li gasilce na glavnej postaji a ti bo bili dobili že od drugod obvestilo iBto tako telef>ničnim potom ter so bili že od-dirjali z bnzgaln co na lice mesta. Prej pa so obvestili še tri drage gasilske postale. Tako so bili v petih minutah na li"su mesta štir e gasilski vozovi z brizgalnicami ter s » takoj za<*elidod poveljstvom g. Preglerja kro: i ti požar. Okolu 10. ure je bil požar ukročen in sta ee dva gasilska vozova vrniia na dotične postaje. Ob 11. uri je pa bilo delo gasilcev popolnoma končano in sta se vrnila na svoje p »staje še ostala dva vozova. V sušilnici je skoraj vse zgorelo, v to-vsrni testenin se je pa ga-ulcem posrečilo rešiti nekaj malega, vendar je škoda precejšnja. Najvažneje je to, da so gasilci obranili jred požarom stanovanje g. Petelina. G >sp. Petelin je sicer zavarovan za 4000 kron. — Glede škode, katero je požar provzročil v njegovi tovarni, je g. Petelin dejal da se ne more še izraziti. Seveda je bila zavarovana tudi sušilnica tvrdke Biull, a se še ne ve za kako svot >. Aretovana tatova. — 21-l9tni Natale Fran in neki Anton Miglioraz s a udrla na R-ki v stanovanje neke Antonije Schiavoni, kjer sta pokradla dragocenosti v vredn< sti 7000 K. Ali nista se dolgo veselila tega blestečega plena. Oba sta že na varnem. Prvega so aretirali v Pulju, druzega na Reki. Grozna nesreča. Dne 16. t. m. zvečer se je posestnik Anton Cerjar iz Planine odpeljal iz Brež c (Stajarsko) proti domu. Njega sin Franc ga je pričakoval v neki gostdni v Držni seli. Začuvši ropotanje voza je sin hitel pred gostilno in je jel klicati očata. Ali nikdc. Be ni oglasil in konja sta mirno v« z la naprej. To je sina vznemirilo, da je zbežal za vozom. In zazrl je grozen prizor: oče je visel z voza z glavo navzdol. Vsa leva stran glave je bila razmesarjena in črepinj* je imela veliko luknjo. Oče je bd namreč zaspal in zdrknil z voza. O padcu pa je objel oje, na katerem je obvisel. V tem položaju ga je z»d*d koni s kopitom in ga ubil. Politični shodi na spodujem Sta-1 ^redal odQe9el 140 K' Ker 89 rau Je tu jar^kem ve vrate edtn za drugim. V nedeljo tako ,eP * P09rt5i,°. j® ponovil operacijo še dne 17. t. m. sta bila dva shoda. Euega je v dveh drušlb P™dajalmcah, kjer je odne pr redilo društvo »Sava« v Vidmu, drugega ael 20 K' ozir(ma istotoliko in še nekoliko pa politično društvo za lenarčki okraj pri rv. Ruprtu v Slov. Goricah. Na obeh shoditi - j§e v sprejet h resolucijah krepko potegnili za brate na Koroškem. Krepka je bila tudi izjava na shodu pri sv. Ruprtu naperjena proti »nečuvenemu postopanju vlade in vlat--. starega denarja. Z ukradenim denarjem si je kupil srebrno uro in verižico. Ali kmalu je odbila ura — njegove svobode. Sedaj šteje ure — ali brez srebrne ure v žepu — v voioskem zaporu ! Nesrečna vrnitev v domovino. Vče- n.b >rganov«. Posebnega zabeleženja vredna raj popoludne je dospel iz Aleksandrije lloy t« >),ia tudi resolucija s katero so zborovalci dov pamik »Amphitrite«. S tem parnikom pn »7. Ruprtu pozivali Slovence na Kranj- 8e j« Pa pripeljal v Trst spremljan po »ka--aern, »naj vendar store korake, da si osnu- vasu«, 31 letni Ivan S. iz Trsta, ki trdi, da iejo slovensae meščanske šole, da bodo tudi j« kemik. Poslal ga je v Trst tamošnji av-v.še gimnazije in realke slovenske, da botro atrijski konzul, zato ker ni imel sredstev za njih izgledu tem lože terjali isto tudi življenje. Ker je pa Ivan S. begunec 5. de-!.mejni Slovenci« želnobrambnega pešpolka, ga je policijski ofi Koroške vesti, v Beksranju so zma- cijal Krainer izročil vojaskej oblasti. tra,i Slovenci v vseh treh razredih. V Po- Nezsrode na delu. 46 letni voznik A. ireati je prišlo v odbor tudi pet zanesljivih Ferluga z istrske ceste št. si je ranil člen e^venskib mož. leve noge. Odvetnikov je na Koroškem 31. Med — 20-letni tiskar Angelj Bidoli iz ulice temi je en zaveden Slovenec. To je vTli dr.1 Chiaaeh ara št. 3 si je ranil sredinec desne Brej t*. r°ke. V Š:. Jakobu v Rozu, kjer je vlada ubila slovensko petrazredno šolo na ljubo le Lorenzo Gatteri Št. 15 si je nekaterim hujskačem, ki so v občini le od; leve roke. ianes dc jutri, torej proti jasnim določbam '.ak »na, se že kažejo žalostne posledice, na &atere se je že ▼ naprej opozarjalo od slovenske strani. Otroci slovenski in nemški misiečih stari še v so se i« začeli sovražiti in i 20-letni čevljar Enej Barozzi iz ulice ranil kazalec — 18 letnemu težaku Josipu De Juri,' ki je delal v svobodni luki, je šlo kolo težko : naloženega voza preko desne noge ter mu isto precej zmečkalo. Prvi trije so šli sami na zdravniško po-zasramovati med seboj. Tako se bo netilo' stajo, kjer so dobili potrebno pomoč. Glede Trgovina. Borzna poročila dne 22. janararja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.05—19.07, angležke lire K 23.93 do 23.98, Lond »n kratek termin K 239.55—240.10, Fra cija »i 95.20—95.40, Italija K 95.15—95.40, italijanski bankovci K 95.15—95.40. Nemčja K, 117.05—117.35, nemški bankovci K J 17 05—117.35, avstrijska ednotna renta K 100.60 -100.90, ogrska kronska renta i\ 91 ».00—99.30, italijanska renta K 10).85—102.30, kreditne akcije K 677.00—680.00, državne želez .ice K 675.00—678.00, Lombardi K 83.00 - 85.00, Llojdove akcije K 740 00— 755.00. — Srečke: Tisa" K —.--.—, Kredit K —.— do —, Bodt-nkredit 1880 K —.--.—, Bo- denkredit 1889 K —--—, Turške K —.— do —S— Srbske 2°'0 —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju IOO.60 100.65 „ v srebru 100.65 100.60 Avstrijska renta v zlatu 1'20.5;> 120.5."> v kronah 4•/. 100.70 100.70 Avst. investicijska renta 3*/t*. 93.15 93.15 OgTska renta v zlatu 4°/„ 118.90 118 90 „ v kronah 4'/, 99 10 99.15 „ renta 3'/, 9L— 9u,95 Akcije nacijonalne banke 1600.— 1606.— Kreditne akcije 676.25 677.75 London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini 239 60 117.10 23.43 19.04 95.25 11.32 239.62V, 117.05 23.44 19.05 95.^5 11.32 Razne vesti. Knezonadskofom v Tridentu je cesar imen"*, a profesorja teologije na teoložkem dijocezanskem učnem zavodu v Tridentu, dra. Ce'^tina Euderici. Pobegla Častnika. Iz Bud mpeite javljajo, da je vojaška oblast izdala tiralnico za častnikoma : topničarskim nadporočnikom Adolfom Kropschem in za kadetom častniškim nadomestnikom Kolomanom Erbler, ki sta pobepnila. zapuativši dolgov v snažnem znesku 32.(M)0 K. Omenjena častnika sta baje pobegnila v Makedonijo, da se pridružita ustašom. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9S.—, 5°/0 italijarska renta 102.50, španski esterieur 86.62 akcije otomanske banke 591.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 87.75. menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta 102.50, ogrska 4°/0 zlata renta 101.25, Landerbank —.—, turške srečke 129.50, parižka bank* 11.12, italijanske m?ridijonalne akcije 734.—, akcije Rio Tinto 12.54. 1 rdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8ST/1(i. Lombardi 3l/s, srebro 2513 tG špu iska renta 85- 8, italijanska renta 101®/^, tržai diskont 31/*, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila bauke 57.0C0 Trdna. Tržna poročila 22. januvarja. Budimpešta. Plenica za april K 7.86 do 7.87, za oktober od 7.67 do 7.67. Rž za april lv 6.61 do 6.62, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.43 do 5.50, za maj iv —.— do —.—. Koruza za maj K 5.29 do 5.30. Plenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, miru >. — Prodaja 12.U00 met. st. nespreoic-njeuo. Druga žita nespremenjeno. '— Vreme : megla. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 47.25 frk, za marc 47-75 frk.. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool average za januvar 38za marec 383/4 za maj Sifi1^, za sep ember 401/«, vzlržano; kava Rio na-va u r g. (Sklep.) Sladkor za januvar 15.65, za febiruvar 15 75, za marc lo.9<). za maj 1*).20, za avgust. 16.80, za oktober 17.20. -Mirno. (Vreme Megla. London. Sladkor iz rope surov 77ia Sh, Java 9.011 , Sh. Mlačno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, proaapt.io K 64.50 do b5.75- za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.50 do 65 75, Concassi in Melispile promptno K 67.30 do 67 80 , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67-30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolove dobave. Vzdržano ; 10 in 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekači mesec 15.—, rž za februar 15.—, za marec-april 15.—, za marec-junij-15.— (mlačno). — Pšeuica za tekoči mesec 21.15, za februvar 21.25, za marec-april 21.35, za ma-rec-junij 21.40, (mlačno) — Moka za tekoči mesec 29.25, za februvar 29.10, za marec - april 29.—, za marec-junij 29.— (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 49.50, za februvar 49.50, za marec-april 49. — , za maj-avgust 49.25 (mlačno) 1 Š.irit za tekoči me^c 42.25 za februvar 42.75, zsf marec-april 42.25, za maj - avgust 75 (mirno.) — Sladkor surov 88° uso no/211/----21.3/4(mirno), bel za tekoči mesec 24.75 za februvar 24 8^/2 (mlačno) za maj-avgust 25.871/,, za okt.-jan. 26.62x/2 rafiniran, 561/.—57— Mrzlo. Trgovina m* zaklanimi prašiči. Vč raj je b.lo pnpel|anih na tubajš"ji trg tud. 112 praš 6ev. Ridi ugodnega vre-rneua se je kupčija p< pravila, kajti prodalo Be je vae in sicer blago prve vrate po K 116.— slabše pa po K 100— naprej. Insoivenca tovarne kož. DUNAJ 22. L t. Pasiva znašajo okolu 2 in pol milijona kron. Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene k a p 1 j i c e sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na dauašoji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg šr. 44. Opozarjamo uaše cestne č.utelj« od sv. Jakoba ua prodajalnico s prašičjim mesom v ulici fe>\\ Mirka it. 15 našega rojaka g. Joahima Roocel, ki zasluži, da ga vsi somišljenik' podpiralo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiSi.) A. ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnstrovan oenlk brezpla&no in franko. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanasti! ploščata za sjemenite. Najnižje konkurenčne cene. Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom iii milo ter kolonijalnim blagom v Trstu. ul. Barriera vecchia št. 4. Priporoča svojo dobrozuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje .se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po narovbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti Prave in jedine želode, kapljice sv Antona Padovanskega. Vamvraa znanka.. Zdravilna moč teh kapljic je ntpre-kosljiva. Te kapljice vredijo redao prebavljenj, če se jih dvakrat na dan po jedno Žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotice iu životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da člove kraji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in poiiljstoe pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Pozor ! Podpisani je odprl v ulici S. Marco ■>t. 15 novo prodajalnico svinjskega mesa. V isti trgovini se vdobi vsakovrstna suha in sveža svinjina po zmernih cenah. Sv: Jakobskim Slovanom se priporoča Joahim Roncel. ir o 'o > m 5 o Jfi C8 a 0Q - (3 0 •H g (3 (R M (S e a> 5 CD ■ > -M *co 3 O O 3 > C. kr. privatno Riunione Adriatica di Sicurta Glavnic* in rfzer ni zakladi druMva glasom bilan<-e 31 decembra 1902. Zadružna glavnica (o«l kcjib vplačano £ 3.200.000*....... H^zervni zakladi dobi kov .... zaklad proti vpadanju vrednosti i javnih efektov . . . Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane .^kode v vseh t ddelkih od ustanovitve društva | IKfc —19021 DruAt o -prejema po jako ugodnih zavarovanj« proti požaru, streli, škodom v.-led razstrelb, alomu -cukor tudi prevozov po suhem in m rju ; sklepa ^ogodl»e za zavarovanje živi enja po raznovrstnih kombinacijah. za glavpice, rente plačne do smrti ali zavarovanca, doto otrokom itd. 8,OGO.OOO 7,133.5«) 3.700.:>80 71,255.750 4<»st919.05o Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljiv e kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokbii ter cz lravijo \nak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubltžujejo katar, umnujejo blevaoje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavl anje, c stijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzronene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosli, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstran jo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in inadronu. Te kapljice ne smelo manjkati v n< beni mestni in kmečki hiši. Dobi va se samo v mestni lekarni v Zasrebn. Naročila naj ee na*'nvlis : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se peš je po povzetju. Manje kot jeden dueat (12 steklenčic) se ne pošlja. Cena je sledeča franko na v«ako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 f-tekl^nic K S.--, stpklen;e K 11.—. 84 steklenio K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44, v bližini cerkve sv. Marka. : Zdravje je največje bogatstvo ! z 4 pare čevljev za 5 K Vsled nakupa ogromne množine obuvala in neke konkurzne ma-.e prodajam le nekoliko časa po umazani ceni 1 par možkih in l par ženskih črnih čevljev za vezat z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par možkih in 1 par ženskih modernih čevljev. W ti l pari so najnovejše tnode, mečni, gorki in pripravni za z:mo ter veljajo le 4 krone. Pošilja le proti predplačilu ali povzetju A. GELB. KRAKOV 40/3. — Zi naročbo zadostuje dolgost stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajalo. prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporeča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežuo izvršene stoie, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se zuateii popust. Stanje hranilnih vlog : 18 milijonov kron Velika zaloga = istrskega vina dobro nadomestilo kraškega terana. Postrežba točna. Razpošilja na vse stran, Macarol Fran, Sežana. Andemo de Franz. V ilobroznani gostilni »Andemo de Franz«- v ulici Geppa št. se toSi : fino vipavsko belo.....po 40 nve- za na dom.......>36 * istrski teran L vrste . . . . » 40 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedo« topla in mrzla iedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan. krčmar. Stanovanja v — „NARODNEM DOMU (Piazza Caserma št. 2) MT oddaja od danes naprej a lastnica Rezervni zaklad: nad 550.000 kron 15 Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu, lientni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čuniln vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vlosre se sprejemajo tudi (»o posli in potom t*, kr. postne hranilnice. na leto. Z obre tmi vred pa plača vsak dol/.aik toliko na „TiMa posojilnica in hranilnica' (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). -------- Istočasno se oddaja hotel restavracija in kavarna. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila XWKX*XXXKXKXKHKK J* L. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4720/o do 5°/0. S X mlekarna iz Hrušiće |>ri sv.* Jakobu v ulici delle Smole št. 18. Mala oznanila. Pod tO rubriko prinaSamo oznanila po uajnižjii iens1*. Z« enkratno inercijo se plača po 2 sto t. zt besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno cniia. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnb obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Kavarne. A ti^An Q A 1*11 priporoča svojo kavarn o MfllUn OUI II »Commercio< kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.__ g|>000000000 Svoji k Hvojim! oooooooootgp] Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim ! < gosje perle do ceni! 5 k«;.: novo slcu-bljeno K 0.60, ■i boljše K. 12.-. beli mehki puh, skubljeno K. 30.-, K. 36.—. Pošilja se frauko jK) povzt-tju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi postnih stroškov. Benedickt Sachsel. Lobes 183. jM^tu Plion, ĆoAbo. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim amstvom v Gorici Gosposka ulica hšt. 7. nadstr v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se <>fi v^aoe^a. Se tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/o» ne