54. številka.
Ljubljana, v sredo 7. marca 1900.
XXXIII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele n vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna§a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se bla govolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod44 telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna44 telefon št. 85.
Sodne razmere.
ii.
Minister Koerber je političnim uradnikom zabičil, da se morajo brigati za povzdigo ljudskega blagostanja, zaprečiti škode itd. Ali justica, kjer uradniki vsaj po večjem niso potomci prejšnjih fevdalnih gospodov, katere je država prevzela v svojo oskrbo, ko je nehalo gospodarstvo, v katerem so imeli njihovi očetje svoje funkcije — justica rekrutira svoje ljudi največ iz srednjih stanov, iz kmetskih in meščanskih krogov. Tem ljudem ne bi bilo treba povedati, da imajo skrbeti, da ljudstvo Škode ne trpi. Ali škoda se dogaja, škoda se dela, če sodnik narodovega jezika ne zna in ljudstva ter njegovega življenja ne pozna. O tem menda justični možje ne bodo dvomili; političnim se je moralo to posebej povedati.
Včasih so starejši gospodje svetovalci nadsodnije prihajali v naše kraje in občevali s starejšimi in mlajšimi sodniki. Že dolgo ni bilo nobenega mej nas pogledat. Grof Gleisspach, kakor mislimo, ste štajerski rojak. Morali bi dobro poznati vse nadsodno okrožje. Ali pojdite sami po deželah okolo, ali pošljite može iz svojega obližja, ki so po starosti, po vedi ter po značaju taki, da bo vsak sodnik v naših mestih in trgih rekel: dobro, ta pride. Saj to menda vendar uvidevate, da si kak svetovalec, ki je prva težavna leta po uve-denju novega civilnega postopnika kakor le mogoče dobro prebil ter pokazal, da mu ni treba inštruktorja, ne bo dal predpisov delati po mlajših ali jednako starih inšpektorjih. Justični uradniki morajo imeti svoje glave, kjer gre za uresničenja prava, zato so neodvisni. Ce izgube glave, padejo nizko in kak justični minister moral bi jim potem najnavadnejše pojme uradovanja raztolmačiti tako, kakor jih je Korber raz-telmačil političnim uradnikom. Pa tudi mladi naraščaj je treba od blizu pogledati. Ne smete, g. predsednik, misliti, da je Slovenec slab jurist. Dunajska univerza in graška vam lahko pokažete najboljša spričevala in izpraševalne komisije pri vašem
listek.
Smrtna kazen.
Na Dunaju, 5. svečana 1900. Nedavno so tu obesili Julijano Hum-mel, ki je bila po senzacijski obravnavi obsojena na smrt, ker je z nečuvenim trpinčenjem provzročila smrt svoje hčerke. Celih 90 let je minilo med tem in med zadnjim obešenjem ženske na Dunaju. Leta 1809. so javno na višini, kjer stoji znano znamenje, BDie Spinnerin am Kreuz", ob tržaški cesti zunaj dunajskega mesta, obesili neko bra-njevko, ki je umorila svojega moža, da bi živela v zvezi s svojim ljubimcem.  Od takrat Dunaj ni več videl nasilne smrti zlo-dejke. Cesarica Elizabeta je od cesarja iz-pos'.ovala obljubo, da ne podpiše nobene smrtne obsodbe zlodejke, in res bile so vse pomiloščene, dokler je ona živela; a tudi malo zločincev, obsojenih k smrti, je.res pretrpelo to grozno kazen, večina pa je bila pomiloščena k ječi za vse življenje.
Tak neobiCen slučaj provzroča pov„ Jd, zlasti pa na Dunaju med občinstvom živahno razpravljanje, je li smrtna kazen opravičena ali ne. Ko se je med obravnavo iz-poznala cinično surova  narava Humme-
nadsodišču tudi. Pa če le malo večerov ž njimi občujete, boste tu in tam koga za sledili, ki se vam bo v spomin vtisnil. Isto če ste ga videli v njegovem delu. Novi civilni zakon ni šablona, in ljudje, ki imajo s tem instrumentom ravnati, tudi niso mašine, ampak živa bitja.
Vemo, da je doslej dr. Klein vse uravnaval Ali zdaj je to nehalo, zdaj pričakujemo kaj druzega v naših slovenskih krajih. Pred vsem pričakujemo, da nastavljate slovenske rojake sodnike iz slovenskega Štajerja doma, kjer so zrasli, se šolali, kjer poznajo vsako žilico življenja tamošnjega ljudstva. Ne gre drugače, če nečete, da vam pri vsakem imenovanju ne kličemo v spomin Korberjevega ukaza političnim uradnikom, ki pa bi bil glede justične administracije naravnost sramoten. Dali ste pred nedavnem mladega sodnika na majhno sodnijo na Gorenjskem, ki bi bil pravi kinč velike sodnije v njegovi domačiji. Znanje, velika ljubezen do poklica, vsestranska omika, takt, sigurno nastopanje, toplo srce do ljudstva, vse te vrline dičijo tega mladega moža, ki je bil v dosedanjem svojem službovanju na Kranjskem pravi ljubljenec višjih uradnikov kolegov. Privoščimo Kranjski vse dobro, ali tam doma taki »nlsjši ne najdejo prostora. Vemo, da mu gospod grof nimate tako z lahka postaviti na stran vrstnika izmej mlajših sodnikov, nastavljenih na slovenskih Štajerskih tleh. Kako bi ga ljudstvo z veseljem sprejelo in kak uzoren sodnik bi mu bil! Ne gre več, ljudstvo prezirati. Gospod grof, ali ne vidite, kako destruktivne moči našo državo razdirajo. Tudi slovenski narod dobiva druge pojme o državnem življenju. Ne pusti si in si ne bo pustil, čim dalje živi na glavo kidati kar bo kdo hotel. Živimo samo enkrat, in država je zaradi državljana na svetu, ne pa narobe.
Javno zastopstvo se nima utikati v administracijo justice. To je le relativno res. Dokler višji justični organi svojo dolžnost storijo, tedaj nima javni zastopnik prava vmes poseči. A nasprotno pa, drugače ga naj bes vzame. Štajerski slo-
lovke, ko so se dokazala strašna mučenja ubozega deklica, ko je strokovnjak izjavil, da so le ta provzročila smrt nedolžnega črviča, in ko kljub temu trinoška mati ni kazala nobenega kesanja, tedaj je marsikdo pritrdil državnemu pravdniku, da je obto-ženka slabša od vsake zveri, da ne zasluži nobene milosti, temveč neizprosno pravico — kazen smrti! Le s smrtjo naj poravna neusmiljena mati svojo krivdo!
A danes je le pičlo število onih, ki brezpogojno odobravajo usmrčenje zlodejcev. Večinoma so to pristaši takozvane teorije ostrašenja, ker si obečajo od take smrtne kazni vzgojilno in svarilno moč.
V Novem mestu so v kratkem času obesili že dva zločinca; zato je umevno, da se tudi na Kranjskem debatira sedaj mnogo o tem, ali je smrtna kazen koncem XIX. veka umestna ali ne.
V prošlih časih so zagovarjali smrtno kazen — ki je bila takrat razmeroma jako pogosta — baš s „teorijo zastraše nja"; zato so justificirali zločince javno, pred velikim številom gledalcev ter so v očigled takega pretresljivega trenotka sodniki imeli primerne nagovore. A kljub vsemu temu zlodejstva niso pojemala; ta .teorija zastra-Senja* torej nikakor ni donesla zaželjenega praktičnega uspeha.
v- nski poslanci so danes res taki, da z brsvirjem v roki okoli po svetu tavajo, d'3i brevirja ni resno jemati, če ga drugače država k polnim jaslam ne pripušča. Tem bolj bi vi, gospod grof, morali paziti na to, da deluje justica v naših krajih brez madeža. Vzemite celjske izgrede v predmet pr3mišljevanja. Kolikokrat se je v teh čtisih na obeh političnih straneh pisalo, govorilo, da ljudje nimajo zaupanja do sodišč. Te prikazni niso hvalne v našem času, one zaslužijo naravnost največjo paznost Kaj pa še bi bilo v naši Avstriji hrliti, če justice ne? Še njo vrzimo mej stransarsko Sovraštvo in potem smo celo pri kraju. Pa na slovenskem Štajerju dosti ne manjka, da-bodo plameni tega sovraštva tudi po vaseh začeli sikati. Samo pred domačinom, pred taktnim, vsestransko izobraženim domačinom se ustavi to sovraštvo. Je že tako v tem avstrijskem provincijalizmu!
Kutnogorske epistole.
(Po HavliCku priredil za mislece Slovence J. F.) (Dalje.) XI.
Tudi ono neprestano ponavljanje o zaslugah katoliške cerkve za umetnost tre1,1 pretehtati ^ potiebiiO re»<?rvo; *?o eni strani je to res, po drugi pa opažamo, da ni najti nikjer toliko brezukusnih podob in kipov kakor ravno po cerkvah.
Takšno demokratizovanje cerkve, v tem smislu namreč, ko se govori o obiskovanju cerkve, kot edinega umetniškega uživanja ljudstva, in da katoliška cerkev ,k o t prava mati ubogih pripravlja svojim otrokom krasne praznike, katerih sta enakomerno deležna kralj in berač", se glasi sicer zelo lepo, toda smisla nima pravega. Po teh besedah bi si morali predstavljati katoliško cerkev bogato gospo, katera je prišla od Bog ve kod s svojim imetjem, in nam pripravlja iz lastnega žepa vse te krasne stvari — toda vsak cerkovnik bi nas o nečem drugem poučil, če ne bi to že sami vedeli. Kralj in berač enaka v cerkvi!! Seveda, če se to tako misli, da ne morejo za
Dandanes so smrtne kazni*) v obče redke; zločince obešajo v malem dvorišču, vpričo le malega števila gledalcev, (razen sodnijskega osobja in službujočih stražnikov, so prisotni le še časnikarski poročevalci). Na veliko občinstvo toiej ne vpliva več gledanje, temveč le poročilo o smrtni kazni, — kljub temu se zlodejstva niso pomnožila. Nov dokaz, da „teorija ostrašenja" nima veljave.
S krščanskega stališča ni možno odobravati usmrčenja, saj pravi Bog, da je ma-
Usmrčenje se vrSi v raznih državah različno. Obešajo navadne zločince v Avstriji (vo-jafike streljajo), na AngleSkem,v Turčiji in Zjed. državah. V novejšem času jih v Zjed. državah za poskušnjo tudi usmrčajo z elektriko. Zada v-1 ja j 0 (garrottirajo jih z železnim obročem) v Španiji. Obglavljajo jih na Francoskem z gui-llotino in na NemSkem z mečem in sekiro. Streljajo jih v Srbiji.
V Švici je usmrčenje zakonitim potom odpravljeno, a le v nekaterih kantonih; takisto ne usmrčajo zločincev v Portugalu, v Rumu-niji in v Holandski; ne usmrčajo pa zločincev tudi v Belgiji in v Italiji, dasi ondi usmrčenje zakonito še ni odpravljeno. V vojaškem zakonika pa je določena v Italiji smrtna kazen z ustreljenjem v hrbet. Na Rus k em usmrčajo (obešajo) samo politiCne zločince; vse druge zločince pa odpravljajo v Sibirijo. V Avstriji je bila smrtna kazen pod Jožefom H. že odpravljena, a cesar Franc II. jo je 1. 1803 vvedel iznova.
kralja orgije v višjem tonu piskati ko za berača, ali v tej malenkostni stvari je vendar dobro preskrbljeno za razloček. Kaj ni še nikdo videl v cerkvi prekrasnih balda-hinov in dragocenih prestolov, raznih primerno okrašenih oratorjev, bliščečih sedežev za honoracije, posebna mesta za cerkvene dobrotnike, vseh teh najraznovrstnejših dragih preprog in od bogate svile šumečih blazinic — ah, pojdite mi s svojo demokracijo, s svojo enakostjo med kraljem in beračem! Za petak se drugače pokopuje kakor za desetak in maša za goldinar več „zaleže" ko maša za 60 kr. — Upam, da bo vsak razumen bralec vzel te besede v tem smislu v katerem so govorjene! Pri sedanjih razmerah so seveda take stvari neizogibne, ali radi tega jih še ne moremo odobravati. Da izkorišča ubogi kaplan svoje religijske funkcije, štolnino itd, je oprost-Ijivo pri njegovih razmerah, toda dala bi se ta stvar uravnati s tem, da se ne bi po eni strani tako po nepotrebnem tratilo, in tako nespametno gospodarilo s cerkvenim imetjem, in da bi po drugi strani višji cerkveni dostojanstveniki malo opustili od svojih privilegijev in od svoje prebogato obložene mize dajali i najnižim svojim stanovskim tovarišem. Če bi se enkrat pravično razdelilo corkveiiC imetje, ne bilo bi treba zlorabljati verskih funkcij, uničevati njihove velike važnosti ni tako škoditi stvari sami, škoditi veri.
V potu svojega obraza je skušal p. Škorpik dokazovati potrebo latinščine v božji službi. Prečuden je dokaz, ,,da duhovnik ne sme baje lepeti na grudi svoje krajine, da zavzema njegov poklic delokrog celega sveta!" Vsaka veda velja za ves svet, in nobena ne čepi doma v svojem kotičku, vender se je vsejedno že davno opustila latinščina v vedi, in vse znanosti se goje v domačih, živih, narodnih jezikih. Sicer pa med nami rečeno, bilo bi za religijo in za duhovščino v vsakem oziru bolje, če bi malo več „lepeli na svojih domačih tleh" in se smatrali za del naroda, ne pa za nekaj posebnega, od naroda popolnoma različnega — za vojsko papeževo.
ščevanje Njegovo, da si ga ne sme lastiti človek. — Ali pa ni dosmrtna ječa večja kazen nego smrt? Zločinec je res zaprt, ločen od človeške družbe, a ima priliko, da obžaluje svojo pregreho, da se zanjo pokori, torej s krščanskega stališča gotovo jedino pravo. Tudi obče človeško, ljudomilo čut-stvo je odločno proti smrtni kazni, kajti obešenje je vendar-le umor Človeka. Res, da zločinec v ječi trpi dostikrat hude duševne muke — telesne so po sedanji uravnavi, hvala Bogu, odpravljene, — a podana mu je prilika, da poravna svojo pregreho; da morda celo po daljši vrsti let, ako se je vzorno vedel, doseže pomiloščenje in postane zopet vrl člen človeške družbe.
Vsled ljudomilosti so sicer odpravili one tri dni, katere je preje preživel zločinec po potrditvi smrtne kazni, vse tri dni, katere so mu skušali po možnosti olajšati s tem, da so jim stregli in jih gostili ter jim spolnjevali po možnosti vse želje. Zdaj se zločincu na večer napove potrdilo smrti, v jutro pa ta že izvrši. Jeli to res mnogo bolj humanitarno? Gotovost smrti se mu sicer skrajša, a negotovost, strah, obup, ki ga je trapil od obsodbe do potrditve, (in to traja časih cel mesec), gotovo ni nič manj mučna. In kdo ve, ali mu ni hipna izvršitev smrti strašnejša nego daljša priprava nanjo?
Navaja dalje, ,,da razumljivost bo-gocastja ne tiči v govoru v besedah";
nemega se seveda more razumeti, ne da bi ravno govoril, za vsak slučaj pa je bolje, da človek ni nem Če pa pustimo obveljati oni ugovor cerkve, pridemo pa do vprašanja, zakaj se sploh poslužuje cerkev kakega jezika, zakaj ne vrSi bo-gačastja raje z nemimi znamenji, katerim se pripisuje toliko važnosti in razumljivosti ?
Mojemu razumu popolnoma nedostopen pa je tretji dokaz, „da privabi cerkev z latinščino narode k bratskim stikom in da miri njihovo surovost!"
Ravno tako bi se lahko reklo, da je diplomacija v srednjem veku s svojo latinščino širila ljubezen med narodi in vblaže-vala njihove surove nagone! - Zgodovina govori drugače!
Krščanska vera s svojimi nauki, s svojim duhom je gotovo prva poklicana, da širi ljubezen, bratstvo med prepirajočimi se narodi, da ublažuje, miri njihove strasti; toda z latinščino v božji službi tega ne doseže.
Naravnost smešen pa je naslednji „dokaz", češ „naj pride katolik do katere zemlje koli h katoliški božji službi, povsod se čuti kakor doma". Gotovo po polnoma soglašam; naj pride kamor hoče nikjer ne razume nič kakor doma, a vrne se vsaj s tolažljivim prepričanjem, da vsi drugi narodi razumejo toliko kakor on.
Nazadnje pa se p. Škorpik sam pobije, ko začne hvaliti nekatere papeže, češ, ,,da se niso držali tako trdovratno latinščine ter da so dovolili posameznim narodom bogoslužje v domačem jezik u". _ (Dalje prih.)
V LJubljani, 7. marca
Lev in uš.
Nemški nacionalni pajac Schonerer je prišel minole dni med graške heilarje, ki so ga sprejeli kakor svojega mesijo ter ga s triumfum vozili po mestu. V zahvalo za tako nezaslužen sprejem pa je naklonil Schonerer svojim oboževalcem nekaj zlatih besed, katerih mora biti ponosen vsak Nemec. Na shodu nemških nacionalcev je namreč dejal: „ M i nismo samo ljudje, mi smo več, ker smo Germani, ker smo Nemci". In potem je zavrnil teženje slovanskih narodov po jednakopravnosti in jednakosti s to-le duhovitostjo: „ Vedno govore o enakopravnosti in enakosti, toda kaj takega se upajo govoriti le raznarodenemu nemškemu Mihlju. Ako bi se pozvalo leva, naj se postavi na enako stališče z ušjo, ker je prav taka žival kakor lev, bi se branil take enakopravnosti z vso odločnostjo in z vso silo". Heil! Sedaj vemo, kakšen razloček je med Slovani in Germani ter zakaj se upirajo avstrijski Nemci jednakopravnosti Slovanov. Seveda, Nemci so l6vi, a Slovani smo uši!
Bolgarske iluzije.
Pod tem naslovom je prinesla dunajska „Allgemeine Zeitung" brzojavko iz Ca-
rigrada, da vlada v Sredcu (Zofiji) in sploh v Bolgariji velika razburjenost, in da kaže vse na to, da misli knez bolgarski iznova, kako bi pridobil kneževini neodvisnost in naslov kraljevina. V Carigradu se vsled tega baje ne vznemirjajo. Porta nikakor ne misli ugoditi bolgarskim željam in to tem manj, ker dobro ve, da ne dobi knez Ferdinand podpore niti na Dunaju niti v Peterburgu. Avstrijska in ruska vlada sta odločno proti vsaki izpremembi na Balkanu, ker bi mogla taka izprememba provzročiti komplikacije. Porta ima na macedonski meji močne posadke. Poročila iz Albanije so dosti neugodna ter so ondotna plemena zopet nemirna. Ako bi nastal z Bolgarijo konflikt, bi Turčija poklicala Albance, kakor je storila že večkrat. Tako pa bi nastal v Bolgariji in Macedoniji bojni vihar, katerega Avstro Ogrska in Rusija ne bodeta trpeli in zato bo moral Koburžan mirovati. Vsekakor je Bolgarija Rusom danes zopet jako naklonjena, nasprotno pa Avstro-Ogrski zelo neprijazna. Koburžan hoče v kratkem spremeniti ministrstvo z drugim, ki bo zavzet za „aktivno" politiko. Dejstvo je, da Bolgarija in knez s sedanjim položajem na Balkanu nista zadovoljna, in da žele Bolgari izprememb.
Vojna v Južni Afriki. Robertsova armada stoji sedaj pri Nortailgi v ugodnih pozicijah. Šesta divizija pod Kelly-Kennyjem je zasedla na dflsni strani vse hribe pet milj južno od reke Modder, sedma divizija pod Tuckerjem pa stoji v sredi neposredno južne reke. General Colville z deveto divizijo stoji severno. Konjeništvo pod Frenchom je na levi fronti, konjeniška infanterija pod polkovnikom Ridlev Martvrom pa na desni. Buri so na hribih južne reke Oranje. Doslej še niso podrli nobenega mostu in tudi železniške proge do Achtertanga, to je do polovice pota med Kolesbergom in Nor-wals Pontom niso poškodovane. Buri pa stoje še v bližini Kimberleva, Ladvsmitha in Dordrechta. Iz Dordrechta poročajo, da je general Brabant popolnoma premagal oddelek Burov, ki so se jako vrlo branili, a se morali končno umakniti. Severno od Kimberleya je večji oddelek Angležev. Prehod reke Vaal bo težaven, ker 'tam stoje Buri, ki so že porušili ondotni most. Iz Ladysmitha je poskušal del posadke prodirati proti severu, a ustavili so ga Buri. Nastal je boj, ki se ni dokončal, kajti Angleži so se umaknili ter se vrnili zopet v Ladysmith. Iz tega sledi, da je v Natalu še precej Burov in bode imel Buller še dosti dela, da prodre do meje. V Londonu se je dne 5. t. m. celo govorilo, da so Buri ujeli Bullerja. „Reuterjev Office" poroča, da ta vest še ni potrjena, a prereka je ne. Iz Bruslja je došlo končno tudi poročilo, da je dr Leyds res izjavil, da začne takoj z mirovnimi pogajanji, ako se Anglija zaveže, i a bode poslej neodvisnost obeh burskih republik respektirala. Kriiger ni bil nikdar vnet za vojno in Buri sploh ljubijo mirno življenje, zato odlože nemudoma orožje, ako ostane vse tako kakor je bilo pred začetkom vojne. Sicer pa, ako Angleži s tem  niso  zadovoljni,  se bode
vojna nadaljevala do zadnjega moža. V angleški zbornici je predložil državni zakladnik proračun, glasom katerega se bode dohodninski in obrtni davek povišal ter najame posojilo 43 milijonov. Zakladnik je izjavil, da angleški narod ne odneha prej, da zmaga ter bode prinesel še največje žrtve, ako treba. — Afrikanderji so se začeli v Kaplandiji opasno gibati. V okrajih Prieska, Kenhart, Britstownu in Barkly-westu vlada prava vstaja. Guverner Milner je proglasil v dotičnih okrajih obsedno stanje. Ako bi se dvignili Afrikanderji, bi imela Anglija opravka z dvema sovražnikoma.
Vsa humaniteta, ki vlada pri smrtni kazni, je torej le navidezna, in justifikacija je in ostane madež, katerega si naj izbriše vsaka civilizirana država.
Nikdo me ne bo dolžil radi tega na pačne sentimentalnosti. Gotovo je smrt zločincev le malenkost v primeri z drugimi pregrehami, katere zakrivljajo države. Gotovo so vojne mnogo večje pregrehe. Iz do bičkarije provzročiti smrt sto in sto državljanov ter pobiti toliko sto .sovražnikov", kakor n. pr. sedaj v Južni Afriki, kjer se ta pregreha grozno maščuje nad Angleži — brez najmanjega povoda provzročiti bratomorno vojno, kakor jo je svoj čas Milan srbski proti Bolgariji — vse to je gotovo mnogo bolj obžalovanja, mnogo bolj obso-jevanja vredno. Gotovo so take vojne največji madež človeštva in vendar ne pro-vzročajo one ogorčenosti, kakor smrt zlo činčeva!
Kar se tiče slučaja Huinmel, je to znamenito, da je še zadnji hip zatrjevala, da ni smrti zaslužila, dasi je priznala dokazana trpinčenja svojega deteta. In tudi Hel-dove zadnje besede so bile: „Nedolžen sem". Nehote se usiljuje misel, da je baš pri svoji izvanredni surovosti in neizobraženosti ne dostajalo tema dvema zločincema spoznanje za svoje zločinstvo. Zdravniki so ju sicer
priznali duševno zdrava, torej je bilo dejanje iz blaznosti, iz nezavednosti izključeno, kljub temu je lahko mogoče, da je bilo njiju naziranje tako, da sta se v istini smatrala za žrtev kri.ične obsodbe. Erez dvoma je tako naziranje neopravičeno, a vendar je mogoče; in potem je njiju kazen dvakrat strašna, ker zločin, katerega se kdo ne zaveda, vendar ne more trpeti najhuje kazni. ,
Mnogo glasov je tudi za to, da je smrtna kazen zlasti pri ženski pregrozna. No, ako se ženska pregreši istotako kot moški, zakaj se ne bi istotako kaznovala, ako ni posebnih, po njenem spolu provzro-čenih olajšavnih momentov? V današnjih dneh, ko vse kriči po ženski jednakopravnosti, naj se ta ne razteza tudi na kazen ? A v tem slučaju je bila krivda Humiae-lovke mnogo večja nego moževa, in poleg tega še pregrešitev proti materini ljubezni vse večja nego ona proti očetovi; zato je tudi vladar podpisal njeno smrtno kazen, dočim je moževo izpremenil v dosmrt.no ječo. Pri Heldu pa je bil dokaz krivde nedvomen, njegov značaj je bil skrajno surov, njega predrznost in ciničnost brezprimeroa, a vrsta njegovih zločinov taka, da je bil Held res nevaren člen človeške družbe.
Dr. J. «1.
Dopisi.
Iz Vipavske doline, 3. marca. Pri volitvi občinskega starešinstva na Gočah 1. t. zmagala je po božji previdnosti „liberalna", „brezverska" stranka Županom je izvoljen g. Leopold Zgur. Nasprotniki uporabljali so vse mogoče pripomočke, da bi si pridobili večino pri izvoljenih odbornikih, a ni se jim posrečilo. Hrabro se je držal mizar F. pred sladkobesednim očetom Š. in odločno je odgovoril cerkovnik V. ravno istemu, kakor celo svojemu cerkvenemu predstojniku, da si ne da odkupiti svojega prepričanja. Čast jima! Vse potrto tava sedaj okrog na katoliški podlagi osnovano, pevsko društvo „Nanos". Porušili so se mu namreč vsi zlati gradovi, še predno so bili dozidani. Pozabiti bode moralo na onih, od pogorelcev obljubljenih 300 gld. nagrade za cerkveno petje, izostati je moral po volitvi nameravani slavnostni sprevod, pri katerem bi sedel zastavonoša na tridesetletnem „Arabcu". Gosp. pevovodji je postalo tako hudo, ko je zvedel o izidu volitve, da se je moral takoj odpeljati. Kaj ne, g. Rihard — občinski tajnik bi bili tudi radi! ? Pa nikar ne žalujte preveč, saj novo županstvo vas bo pustilo v sedanji službi cerkvenega pevovodje, samo one nagrade ne bo, katere ste bili popolnem gotovi! Radi tega pa ne obupajte, saj imate na svoji strani petič-nega možaka, in sedaj izvoljen župan tudi ne bo večen, gospodoval bode le tri kratka leta, po preteku teh, že zopet lahko poskusite svojo srečo. Dal Bog, da bi se vam pa v tem času nekoliko pomirila razgreta kri! —
Iz Lesec, 4. marca. (Občinska volitev v Lescah) Sedanjemu odboru je njegova precej podaljšana doba vladanja končno dotekla. Sestavljen je od mož, ki večinoma nimajo niti gospodarskih, še manj pa političnih načel. Sporazumljeni so le v tem, da pridno podpirajo svojega načelnika, ki slastno sledi klerikalni poti. Njegova 221etna komanda na županstvu ga je storila skoraj preveč praktičnega in iznaj-denega. Ta izkušnja rodila je mej občani neko mržnjo do župana A. Meršola, in v ta namen se je organizovala njemu nasprotna narodno radikalna stranka. Dne 14. decembra m. 1. vršila se je volitev novega obč. odbora, pri kateri je bila udeležba obojestransko precejšna. Ob tej priliki se je oče župan skoraj do krvi potil, najbolj pa takrat, ko mu je prisotni gosp. c. kr. okr. glavar naznanil rezultat volitve in je izpre-videl, da ima njegova stranka pet, nasprotna pa sedem odbornikov. Iznenađen je izdihnil: kdo bi bil to mislil! V tem slučaji, ako pri tem ostane, bil je do dobrega preverjen, se mu krona gotovo z glave zmuzne. Kaj storiti v odpomoč? Napravi se pritožba. In res je nekatere izmej svojih nagovoril, naj podpišejo pr.tožbo proti njegovemu ravnanju.
Vsled te pritožbe bila je baje volitev ovržena in se tedaj volitev zopet ponovi. Mej tem pa je župan drvil okrog ter imel razpostavljene svoje „špiceljne" v namen ovaduštva, in da svoje politične nasprotnike ugonobi. Da bi oče Meršol zamogel razsojevati, kaj J6 liberalec ali klerikalec itd., tega pač on ne premore radi svoje visoke učenosti, kajti on se je nekdaj šolal v Lescah ter ondi napravil vse svoje skušnje. Pisavi pa se je proučil v teku mnogih let svojega županovanja toliko, da je sposoben napraviti črke, ki se enačijo bolj hebrejski nego slovenski pisavi.
Častni spomin, ki diči župana Meršola, si je postavil 1883. 1, ko je Nj. Veličanstvo obiskalo naše kraje, takrat se je Meršol čutil tako vzvišenega, da si je tujega župana postavil namestnikom, kateri se je vladarju predstavil kot načelnik občine Lesce.
Meršol je tako rekoč s tem sam sebe zatajil. Postavljeni namestnik bil je cesarsko odlikovan, župan pa od ljudstva zasmehovan-
Najbolje označuje Meršola pač okolnost, da, ko je dne 26. oktobra m. 1. šla večina udov na občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljano, bil je on tako navdušen, da je tudi on zjutraj vstal, se oblekel ter napravil nekoliko korakov proti kolodvoru. Naenkrat pa mu je šinila v glavo misel in notranji glas mu je govoril, da ima sinka v kranjski gimnaziji in mu ta pot zna kaj škoditi. Pogruntal jo je! Zbral je svoje moči, pokazal „figo", ter obrnil osebo, ki je bila takrat njega last, na nasprotno stran, ter premeril v novic korake, katere je bil že prej napravil, nazaj proti domu Kaj ko bi bila večina udov kmetijske družbe tako ogorčena, kakor on, v katerih rokah bi se nahajala sedaj kme tijska družba? In tako stori mož kot načelnik občine. Ko bi n. pr. država imela tako odločnih in pogumnih vojakov, kot je župan Meršol, potem ne bi trebalo bati se vojske, kajti vsak dobro ve, da je doma v kotiču bolj varno, kakor na bojišču, naj si že bode pred gmotnimi ali telesnimi bati-nami. Jednaki možakarji so pač preredko sejani. Drugič kaj več o notranjih zazevah občine ter o prihodnji občinski volitvi.
Skrivnosti vipavskega župnišča.
(Izpred porotnega sodišča.)
»Slovenski Narod" priobčil je lani v št. 138. z dne 19. junija dopis iz Vipave, v katerem se je zavračalo „Slovenčevo" in-famno obrekovanje vipavskega župana Hro-vatina in kateri se je končal z besedami:
„Končno naj omenimo še par besedi v obrambo nemega, a zvestega Hrovatinovega sultana, ki noče klerikalcem izdati, kako župan čuje nad ponočnim nravstvenim življenjem. Gospodje, to je zelo spolzla pot, v nevarnosti ste, da padete. Ko bi znalo vipavsko farovško zidovje govoriti, pripovedovalo bi nam zgovorno o stvareh, ki pre-sezajo daleč vse to, kar si o bajnorazkošnih haremih turških „sultanov" doraišljujemo; dogodke, ki se niso in se bržkone tudi nikdar ne bodo dogajali po sramotnih hišah, kajti kaj tacega more si izmisliti sam hudič Bitru . .. .! Pomislite malo na to, kaj si ljudje šepetajo o pritličju hiše, v kateri je nastanjena naša katoliška posojilnica, in tako dalje. To je celo za liberalnega Hrovatinovega „sultana' preveč!1'
, Slovenski Narod" je sicer pozneje pojasnil, da se to rahlo namigavanje ne nanaša na sedanjega dekana Erjavca nego na čase njegovega prednika. S tem je bil odstranjen vsak dvom, da se hoče dekanu kaj očitati, toda dekan Erjavec je vzlic temu v svoji klerikalni maščevalnosti na stopil pot tožbe, in naperil je tožbo proti dr. Tavčarju, kot vrhovnemu redakteurju „Slovenskega Naroda". O tej tožbi se je danes obravnavalo pred porotnim sodiščem.
Sodišču je predsedoval svetnik gosp. S c h n e d i t z, votanta sta bila svetnika gg. Hauffen in Elsner, zapisnikar g. Vo-dušek. Dekan Erjavec se je udeležil obravnave osebno. Njegov zastopnik je bil dr. Šusteršič. Zagovornik dr. Tavčarja je bil dr. Kušar.
Po prečitanju obtožnice je predsednik vprašal drja. Tavčarja, če se čuti krivega, na kar je dr. Tavčar odgovoril, da ne. Zajedno je dr. Tavčar predlagal, naj bo obravnava tajna, in to z ozirom na delikat-nost raznih okolnostij, katere se morajo omeniti. Sodišče je temu ugodilo in odredilo tajno obravnavo.
Na to je dr. Tavčar vso zadevo obširno pojasnil. Najprej je naglašal, da predsednik „Narodne Tiskarne" izvršuje le nekako nadzorstvo nad „Slov. Narodom da pa ga je le „Slovenec" napravil za šef-redakterja. Inkriminirani c ni ,e *ital in je bil dopis z njegovim priv □ era kan. Zdelo se mu je potrebno, s- ;.očno zavrne klerikalna stranka, ki je na nečuveno hudoben način preganjala vipavskega župana Hrovatina. Dal je dopis tiskati, ker je vedel, da se zadnji odstavek ne tiče dekana Erjavca, nego da omenja samo razmere, ki so poprej vladale v Župnišču. Erjavec ni bil v dopisu nikjer imenovan in ga torej cela stvar čisto nič ne briga Resnica je pa, da so se godile svoj čas v vipavskem župnišča nečuvene svinjarije. Dr. Tavčar je prosil, naj se mu dovoli dokaz
resnice po pričah, in sicer o stvareh, katere so same po sebi kažnjive.
Mej tem govorom je nakrat vstal dr. Šusteršič in po vsi sili zahteval, naj se nra da beseda, dasi dr. Tavčar svojega zagovora še ni končal. Hotel je preprečiti, da bi dr. Tavčar povedal, kaj hoče po pričah dokazati, a predsednik mu ni dal besede.
Dr. Tavčar je potem razložil, kaj hoče po pričah dokazati. Posameznosti njegovih navedeb ne moremo navesti in to iz ozirov na nravnost. Navedel je več slučajev kažnjivih orgij, ki so se uprizorili v župnišču, ponudil dokaz, da se jih je udeležil tudi neki duhovnik, da so bili v župnišču rojeni štirje nezakonski otroci, in več tacih skrajno škandaloznih stvarij.
Dr. Šusteršič se je z vso močjo ustavljal zahtevi, da bi se ta dokaz pripustil. Priznal je izrecno, da so se v župnišču nekdaj godile jako nemoralne stvari, katere pa se ne tičejo sedanjega dekana, in prosil drja. Tavčarja, naj iz ozirov na prizadete osebe odneha od tega dokaza.
Dr. Tavčar je temu ugodil, ker je dr. Šusteršič sam priznal, da so se v župnišču res godile nemoralnosti.
Votant svetnik Elsner je začel na to izpraševati dr. Tavčarja in dokazovati, da inkriminirani dopis ne more leteti na dru-zega, ko na dekana Erjavca, na kar je rekel dr. Tavčar, da ima votant pač pravico vpra sevati, ne pa delati obtožbe, kakor poskuša svetnik Elsner.
Dokazno postopanje je bilo s tem končano in je sodni dvor formuliral vprašanje, na katero so pozneje imeli odgovoriti porotniki, na kar so se začeli plaidoverji.
Dr. Šu s t e r š i č je v dolgem, strastnem povsem švadronerskem govoru, polnem ko-medijantskega bombasta in „bauernfanger-skega" zavijanja skušal dokazati, da je dekan Erjavec po inkriminiranem dopisu krvavo razžaljen, češ, da leti dopis na njegovo osebo in ne na razmere, ki so vladale v župnišču za časa njegovega prednika Izjavil je, da takoj umakne tožbo, ako obelodani „Slovenski Narod" slovesno izjavo, da z inkriminiranim dopisom ni hotel razžaliti dekana Erjavca; naglašal svoje liberalno mišljenje, češ, da je boljši liberalec kakor ,Tm tisti, ki se tako imenujejo, in da pri znava, kakor pruski kralj Friderik, vsakemu pravico, naj postane po svoji fasoni izveličan; vzdihoval, da je „Slovenski Narod" po vsem Slovenskem zelo razširjen, in da ga Čitajo duhovniki in neduhovniki: poveličeval svojo lastno osebo, pretakal bridke solze nad korupcijo, ki je zavladala v javnem življenju, in končno zahteval, naj porotniki spoznajo dr. Tavčarja krivim pregreška žaljenja časti.
Dr. Tavčar je na kratko odgovoril, da se mu ne zdi potrebno, reagirati na to, kar je dr. Šusteršič sam o sebi povedal. Če je Šusteršičeva tožba tako utemeljena, kakor Šusteršičevo liberalstvo, potem stoji na slabih nogah, šusteršič je tudi rabil primero, s katero je hotel dr. Tavčarju očitati, kakor da bi imel kakega nezakonskega otroka. Ko bi bil tako nesrečen, je dejal dr. Tavčar, da bi imel nezakonskega otroka, bi bil to „Slovenec" že desetkrat v javnost spravil. V meritornem oziru je opomnil, da je že pri prvem zaslišanju dal na zapisnik, da se inkriminirani dopis ne tiče Erjavca. „Slov. Narod" je tudi priobčil dopis, kjer je bilo to povedano. Danes hoče Šusteršič izjavo, da bi list in dr. Tavčarja ponižal, in da bi mogel „Slovenec" potem kovati kapital iz nje. Če bi bil v svesti, je dejal dr. Tavčar, da ima dekan Erjavec sploh pravico, zahtevati kako zadoščenje; sem tak poštenjak, da bi je tudi dal. Ali Erjavec te pravice nima, on je svoj nos vtaknil v stvar, ki ga čisto nič ne briga. On ni botel jasnosti, nego je po sili hotel žaljen biti. V vipavskem župnišču stanujejo razen Erjavca še drugi duhovniki, a nobeden se ni čutil žaljenega in ni tožil, ker je vsak vedel, da se dopis nanaša na prejšnje čase. Klerikalci so začeli prvi prati umazano perilo, in dopis je le odgovor na to. Končno je dr. Tavčar dejal, da se pra-voreka porotnikov ne boji.
Zagovornik dr. Kušar je pojasnil, da kakor je svoj čas dekan Grabrijan iz politične maščevalnosti tožil nekaj vipavskih mož, dasi je s tem provzro i), da so se razkrili škandali, ki so se godili v župnišču, tako toži tudi dekan Erjavec le iz politične maščevalnosti. Erjavec je imel poslanca Božiča na sumu, da je pisal tisti dopis in njega je iskal, a ker ga ni dobil,
se je oklenil dr. Tavčarja. Dopis sam je tako pisan, da ne more nihče reči, da leti na Erjavca, saj so prejšnje razmere v vipavskem župnišču obče znane. Vrh tega je pa „Narod" priobčil dopis, v katerem je bilo rečeno, da inkriminirani odstavek ne leti na Erjavca.
Po kratkem odgovoru dr. Šusteršiča in temeljitem resumeju predsednika so se porotniki umaknili v svojo sobo. Po kratkem posvetovanju je njih načelnik g. Engeisberger naznanil, da so porotniki z 11 proti 1 glasu zanikali vprašanje, če je dr. Tavčar kriv raz-žaljenja časli, storjenega s priobčenjem navedenega dopisa.
Sodišče je na to dr. Tavčarja oprostilo od obtožbe in obsodilo dekana Erjavca na plačilo vseh sodnih troškov.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. marca.
— Repertoir slovenskega gledališča.
Naša velezaslužna subreta in igralka, splošno priljubljena gospa Irma Polakova ima v soboto svojo benefico z „Netopirjem". — V torek se poje prvič Bellinijeva opera „Norma", v petek pa se vprizori Cankarjeva drama „Jakob Ruda". Prihodnjo nedeljo pa bodeta zopet dve predstavi.
— Koncert gospe Nadine Slavjan-ske je moral odpasti, ker je n en židovski impresarij Kugel vzlic v nedeljo sklenjeni pogodbi, da se vrši koncert v Ljubljani v torek, vendarle sklenil novo pogodbo z vodstvom „ Narodnega doma" v Mariboru za isti dan ter hotel, naj se vrši koncert v Ljubljani v sredo Ker sreda ni dan slovenskega gledališča, se koncert ni mogel vršiti niti včeraj, niti danes. Vse zmešnjave je torej kriv impresarij Kugel.
— Iz Cola nad Vipavo. Dolgo sem molčal, pa primoran sem povedati o našem sedanjem župniku Koširju. Napaial je „Narod" že z lece in dvakrat pa pri izpraševanju vesti. A te dni je dobil zopet priliko za napad, in sicer na leci. Namesto da bi božjo besedo oznanoval, izrazil se je nekako tako le: Kristus me bo na sodnji dan vprašal: Simon, ali si spal, da si pustil v svoji župniji gladne volkove v podobi brezverskih časnikov med kristjane zahajati? Seveda je mislil na „Narod", ki je naše glasilo, ne pa „Slovenca", ki pobira ostanke po drugih časopisih.
— „Soča" in ..Primorec" prepovedana v — cerkvi. Štanjelski kurat je po vzorcu kranjskih duhovnikov prispel srečno do tega, da prepoveduje v cerkvi „liberalne" liste: „Sočo" in „Primorca". Na Kobarid-skem se je zlorabljala spovednica v to svrho, da se odpravi „grešnika" od naših listov, v Štanjelu na Krasu pa se je zlorabila pridiga na svetem mestu v to, da se prepovedujejo v njej naši listi, mesto da bi se čula tam božja beseda. Tako poroča „Soča" in dostavlja: Z' rabljenje cerkve v politiške svrhe pri naše i ljudstvu ne dobi tolikega uspeha, kakor inislijo nekateri gg. nunci, to vemo, ker poznamo ljudstvo, in ker zastavimo vse sile v to, da se ubra nimo razširjenja pogubonosnega klerikalizma o pravem času. Ves klerikalni aparat v deželi deluje proti nam. Naše somišljenike pa prosimo, da se ne dado" ugnati v kozji rog od nikakega kurata ali kaplana, ki zlorablja cerkev v svoje politiške namene, marveč naj stoje trdno na našem naprednem in svobodomiselnem stališču!
— Občni zbor „Slovenskoga planinskega društva" se ne bo vršil v soboto, dne 10. marca, kakor je bilo poročano v „Planinskom Vestniku", marveč v sredo, dne 15. t. m. Odbor je ukrenil to preložitev zaradi tega, ker ima dne 10. t. m. gospa Polakova svojo benefico, katere se bode udeležilo, kakor se čuje, tudi mnogo planincev.
— Zadnji zabavni večer „planinskoga društva" imel je kot program tretje (zadnje) predavanje g notarja Plantana o njegovem potovanju po Skandinaviji. Z zanimanjem so sledili poslušalci predavateljevim popisom severnih kulturnih središč Stockholma in Kodanja. H koncu je g. predavatelj še podal nekaj zanimivosti o splošnem kulturnem stanju naprednih skandinavskih narodov. Živahno ploskanje po sklepu je pričalo, da je občinstvo g. notarju Plantanu odkritosrčno hvaležno za njegova tri lepa predavanja.
— Od Sv.  Gregorija nam pišejo: Gosp. Stanislav Legat, učitelj pri nas, je j
mlad mož, slabotnega telesca, a kakor vse kaže, prav podjetnega značaja Ko smo zadnjič zavrnili nekatere njegove neslanosti in se nekoliko pobavili ž njim, naraatlo mu je hkratu veselje do dopisovanja v .Slo venca" in v 60 štev. je spustil že drug, seveda zopet sila duhovito pisan dopis, v katerem nas poživlja, da bi se še delj pečali z njegovo neprebavljeno modrostjo. Izjavljamo pa, da ne bo iz tega — nič! Reklame mu ne bomo delali. Če pa na vsak način hoče še broditi po „Slovencu", pa ga prosimo, naj se ne podpisuje več s pravim ime nom, ker to dopisu samo škoduje.
— Umrl je v Krminu preteklo nedeljo ob 4 uri popoludne g Fran Toroš, veleposestnik in bivši župan v Medani. Bil je odločen narodnjak. Lahka mu zemlja!
— Rahel potres v Gorici se je pojavil v nedeljo 4. t. m. nekaj minut pred 6. uro zvečer. Bil je trenoten, dobro čutljiv zgib, rahlo so zahrečala vrata in zatresla se je stekle na posoda v omarah. — Potres se je pojavil v Trstu ob 5. uri 55 minut, in sicer kot precej krepek sunek. — V Benetkah pa je bil tako močan, da je pro-vzročil „grande panico". V Padovi je bil silnejši, ljudstvo je zbežalo iz hiš na prosto. Čutil se je povsod po Beneškem.
— Občni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju dne 4. t. m. je bil dobro obiskan, vendar smo pogrešali zunanje tovariše. Gg. odvetniki in notarji se vzlic posebnemu vabilu zborovanja niso udeležili. V odbor so izvoljeni: predsednikom Janez Bovha, podpredsednikom Hinko Požun, tajnikom Ivan Doberšek, njegovim namestnikom Ivan Grobelnik, blagajnikom Ognje-slav Založnik, odbornikom Radivoj Moškon in Miha Korošec, katerih prvi je prevzel vodstvo glede posredovanja služb, slednji pa društvene knjižnice. Namestnikom so izvoljeni: ŠtefanRajh, M. Vrečko in Anton Vrečer, vsi v Celju, pregledovalca računov pa Josip Cilenšek in Ivan Pinter, oba iz Ljubljane. Ta izvolitev jamči uspešno delovanje društva, če ga bodo podpirali tudi zunanji odvetniški in notarski uradniki s tem, da polnoštevilno pristopijo k društvu. Ker se gg. šefi vabilu niso odzvali, sklenil je zbor, prositi iste, da sami skličejo skupno posvetovanje glede nedeljskega počitka in o tem obvestijo društveno vodstvo.
— Učiteljske premembe. Stalna učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah je postala ondotna začasna učiteljica gdčna. Elvira Vipave, učiteljica ročnih del na Vidmu pa je postala gdč. Klotilda Tramšek. Stalnim učiteljem je imenovan gosp. Fran Cmerešek v Ločah. Začasni šolski voditelj v Stranicah je postal gosD. Beno Serajnik, učitelj v Čadramu. Gospića Leopoldina Kališ iz Ljubljane je postala stalna učiteljica v Gornjem gradu, a gospica Olga Bradaška, pomožna učiteljica pri Št, Vidu pri Ponikvi.
— Žaljenje cesarja na plesu .Lege* v Poreču. Iz Poreča poročajo, da so tam zaprli osem oseb zaradi nekih pogovorov, s katerimi je bilo žaljeno Nj. Veličanstvo naš cesar. Dotične osebe so odpeljali v Rovinj v kočijah po kopnem mesto po morja Laški listi popolnoma molče o tem, tako tudi ofi-ciozni in poloficiozni. Kako pa bi kričali, ako bi se kaj takega zgodile na plesu kakega slovenskega društva!
— Kokoš je usmrtila v Polšniku 831etno Hel eno Merzel. Opraskala jo je namreč na roki, na kar je začela roka otekati, kajti kri je bila zastrupljena, ter je vsled tega tudi ženica umrla.
— Konj splašil se je včeraj zvečer na Tržaški cesti kočijažu Jakobu Mlakarju in je zdirjal po Tržaški in Bleiweisovi cesti v mesto. Nasproti \Vettachove vile ga je prijel in ustavil delavec v tobačni tovarni Ivan Verbič iz Stožce.
— Dva znana konjska tatova. Okoli 20. svečana je bilo v Kučni pri Sevnici ukradenih par konj z vozom vred in se je su milo, da sta konja bila odve ena na Kranjsko. Žandarmerija je sedaj dognala, da sta konja ukradla znana konjska tatova Jože Sterniša, posestnik v Dolenjem vrhu pri Trebnjem in njegov sin. Slednjega so žan-darji že prijeli in zaprli, očeta pa še iščejo. Jože Sterniša, star. in ml. sta tudi ljubljanski policiji znana. Meseca januvarja m. 1 sta tudi v Ljubljani na sejmu prodajala jednega ukradenega konja in sta bila takoj aretirana in pozueje tudi zaradi tatvine obso-
jena. Tatvino je izdal neki deček, kateri je bil Sterniševi ženi prebral pismo, katero je oče še pred izvršeno tatvino bil pisal svojemu sinu od nekod domov, z naročilom, naj mu .preskrbi" par konj. Ker žena ni znala brati, ji je pismo prebral deček, kateri je sedaj to povedal in tako tatvino izdal.
— Tatvina v vojašnici. Naredniku Jožefu Močanu v Šentpeterski vojašnici je včeraj opoludne neznan tat ukradel raz okna telovadnice rujavo denarnico 8 46 K 30 vin. in srebrno uro z nikelnasto verižico, vredno 29 kron 60 vin.
* Poroka nadvojvedinje Štefanije bo
— kakor poroča „Wiener Extrablatt" — 21. t. m. v gradu Miramare pri Trst. Včeraj zvečer bode Štefanija zapustila Dunaj. Po poroki odpotuje najprej na Riviero.
* Cronje je sedaj na krovu angleške križarice „Doris" pred Kapstadtom ter stanuje v sobah admirala. Pri njem sta tudi soproga in sin. Ko se je Cronje udal, se je njegova žena obupno bala, da bodo soproga ustrelili. Lord maršal Roberts pa je postopal s Cronjem jako kavalirsko Sabl|0 je odvzel Cronjeu lord Kitchener, nato je bil Cronje povabljen k zajutreku ter je sedel na desni strani Robertsa. Cronje ni skoraj nič govoril. Le to je dejal, da je imel velike izgube, da mu je pošel ves smodnik in vse streljivo, in da se zato ni mogel več ustavljati. Neki častnik je ponudil Cronju smodko, katero je Cronje pokadil in si nato vzel še jedno. Roberts je ukazal, da se izkazujejo Cronjeu vse vojaške Časti, straža mu je prezentirala in vse ga je uljudno pozdravljalo. Izgube Burov so bile vzlic vsemu tekom 14dnevnega boja z Angleži mnogo manjše kakor angleške. Mrtvih in ranjenih so imeli Buri komaj jedno petino toliko kakor Angleži. Tako poročajo angleški časopisi. Ako bi ne bili Angleži vrgli bombe v bursko skladišče za smodnik, ki se je razletelo, bi se bil Cronje še dolgo branil. Angleži pa so imeli balon ter tako dognali, kje imajo sovražniki streljivo ter jim ga zažgali. V taboru Burov je bilo okoli 400 Burk, ki so prišle na dan zmage ob Majubi obiskat svoje može.
* Skrben general je vsekakor pl. Stulpnagel V. nemškega armadnega kora, ki je prepovedal temeljem neke kabinetne naredbe iz leta 1870., da se podčastniki ženijo s katoliškimi Poljakinjami. Ženitev je tudi prepovedana, ako je v familiji neveste kak socialni demokrat, ali če je imela nevesta  že kakega ljubimca ali — groza!
— celo otroka!
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 7. marca. V današnji seji državnega zbora je predsednik najprej naznanil, da se je drugi podpredsednik Lupul odpovedal. Na to se je vršila volitev prvega podpredsednika. Izvoljen je bil nacionalec posl. Prade, ki je dobil 163 glasov. Posl. Žaček je dobil 92 glasov. 52 glasovnic je bilo praznih. Prazne glasovnice so oddali konservativni veleposestniki in Poljaki. Nemški klerikalci so večinoma glasovali za Pradeja.
Dunaj 7. marca. V današnji seji državnega zbora je predložila vlada zakonski načrt, s katerim se dovoljujejo olajšave pri povračevanju potresnega posojila ljubljanskega,
Dunaj 7. marca. V današnji seji proračunskega odseka so Ćehi z ob-strukcijo preprečili razpravo o tržaških pristanskih zadevah.
So i p. ograd 7. marca. Stotnik Friderik Ondiaček 59 pešpolka se je danes ustrelil malo pred porotno obravnavo, pri kateri se je imelo govoriti o njegovem trpinčenju vojakov. Obravnava se je preložila.
Bruselj 7. marca Transvaalski poslanik izjavlja iznova, da se morejo pogajati Buri le pod tem pogojem za mir, ako jim Angleži garantirajo neodvisnost burskih republik. Sicer pa hočejo Buri rajši opustošiti deželo in se izseliti, kakor da bi priznali angleško nadoblast. Pri sestanku Kriigerja s Stevnom se je sklenilo, da se naj vojna nadaljuje.
London 7. marca Maršal Roberts je poslal 10 000 mož, da osvobode oblegani Mafeking. Med to armado in n.ed Buri je prišlo do bitke. Buri so z uspehom zadržali prodiranje Angležev.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K a. ▼. Po postnem povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-©v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom._1 (11—4)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 72. _Dr. pr. 1010.
V četrtek, dne 8. marca 1900.
Kot gost nastopi gospa IJerka pl. tramova Iz ZitKrrba.
Prvikrat v sezoni:
Pariški potepuh.
Veseloigra v 4 dejanjih, po francoskej Bavarda in Vanderburda predelal Theodor Dankel. Poslovenil Josip Gecelj. Režiser Rudolf Inemann.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek ob       uri. — Konec po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti, polka Leopold II. it. 27.
Prihodnja predstava v soboto, dne 10. marca 1900. Opereta „Netopir".   Benerica gospe Irme Polako ve.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
		Stanje	4 o Ut O			«•■2
"o	Čas opa-	baro-	O* >	Vetrovi	Nebo	> a m _
ri	zovanja	metra v mm.	Tem tura			"V Z a« ►
6.	9. zvečer	7369	— 13	brezvetr.	oblačno	|
7	7. zjutraj	7343	-62	si. jug	del. oblač.	
n	2. popol.	7334	+ 15	si. jug	jasno	O
Srednja včerajšnja temperatura —1-7°, nor-male: 21°.
Dunajska borza
dne 7. mare« 1900.
8kupni državni dolg v notah ... 99 K 30 h
Skkpni državni dolg v srebra ... 99 „ 29 „
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 30 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   .   .   . 99 „ 06 ,
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 . 10 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .   .   .   . 93 , 70 ,
Avstro-ogreke bančne delnice .  .  . 128 . 80 „
Kreditne deklice........ 235 „ 15 „
London vi sta......... 242 „ 50 „
NemBki drž. bankovci za 100 mark . 118 , 40 „
90 mark........... 23 „ 66 „
20 frankov.......... 19 „ 30 „
Italijanski bankovci....... 89 , 90 ,
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 n
Jožef Makovec
na Bregu št. 20
stavbinski in pohištveni pleskar, pis-menski slikar in lakirar pločevin
se usojam p. n. občinstvu naznanjati, da sem postavil lakiparako b»«-W» za lakiranje nam pleho-tino in na železo po najnovejšem načinu, ter prevzemam lakiranje birlkelMklli stojal, kopalnih ban, vodnih škafov, tam, plehaatlh tabli«-, voznik svetilk, itd. itd.
Vzorci vseh vrst lesnik  Imitacij po
izberi brez vsake konkurence po najnižjih cenah. (372—5)
Prodajam tudi
oljnate barve, lak in flraež.
Oddelek za sukno firme
Kastner & Ohler v Gradcu
ima največji sortiment (426-2)
pristao š-bajef l@d^a
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Vzorci franko.
Licitacijskim potom nastalo
skladišče manufakturnega in drobnega blaga
v katerem se dobivajo
blago za damske obleke, blago za moške obleke, kotoni, zefiri, belo blago, srajce, kravate, dežniki, modrci itd. itd.
se bode
na drobno popolnoma razpiajalo do sodni cenitvi
od dne 1. mara 1900 naprej
na Sv. Petra cesti št. 4, v Mayerjevi palači
(418-4) (lekarna Mayer).
Zahtevajte vselej
Maršner-ov
češki kakao
ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega in
češko čokolado
ki je tnjim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371—4)
A. Maršner, Praga, Kral. Vinohradj.
\a prodaj v IJ ubijani imajo: Jos. Šumi, R. Petrič, Ph. Novotny, Ivan Jebačin; v Maribora t J. Pelikan; v Olji t F. Jakovič, Ivan Vrečko.
Učenec
krepak, zdrav, z dobro Šolsko naobrazbo, se sprejme v Špecerijsko prodajalnico.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (443—3)
Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago
je samo pri firmi (468—1)
Jakob Theumann
Srno, Rotovžka ulica 12.
Bogato aBortirane vzorCne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. - Vzore! gratis In franko. -
Št. 8192.
(465-2)
Ustanova za vojaste sirote.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip Suhnl-ovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 75 K 60 h.
ProSnje za to ustanovo, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je
do 15. t. m.
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
6 dan marca 1900.
G-oto-v uspeli
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti netlostajanju apetita, želodčnemu bolu, slabemu in pokvarjenemu želodeu.
Pristne v zavojih po *3 vin. pri Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju in v dežeini lekarni Milana Leu-steka v Ljubljani. b (1919 8)
Praktikant m učenec
se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom.    (467-d
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.".
mm
blizu Celja <425~3>
odda na račun ali v najem
S. Eukec, pivovarnar v Žalcu.
Prodajalka
za neko tukajšno fino trgovino se takoj sprejme. Vešča mora biti obeh deželnih jezikov in imeti dobro pisavo. (469—1) Ponudbe, če možno s fotografijo, pod šifro „P. R. 101" poste restante.
Graščina Polhov gradeč
odda 600—700 centov
žlahtne mrve.
Cena je za 100 klg. 2 gld.
Oskrbništvo graščine Polhov gradeč pri Ljubljani. (436-3)
Comp
agnie Generale Transatlantique
francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Basei-Pariz-Havre-New York.
Vozna cena v III. razredu iz Basela v Xf« lork SO 4.*****?> gld.
Fri23.ot3.nje cdplutloe: iz Basela  8. februvarja, Iz Ilavra 10. februvarja parobrod ,.L<a Touraiiie"
15.        „ n       n      17.        , ..       ..B.a .Vormaiidle"
22.        „        „      „      24.       „ „       „Ln Bretagac'4
1. marca 3. marca „ A<|iiit»ine»*
8.     „ „       „       10.     „ „1.« G«Mosne"
15.     „ tt 17.     „ „       • .8.41 Touraiiie"
Za sklepanje pogodb se priporoča (235—11)
ZwlldienbaL]*t, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
Kmetska posojilnica na Vrhniki
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
ki bode
dne 16. marca ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki.
--&J"0&9>*S>-
Vspored;
1. Poročilo ravnateljstva. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu.   5. Slučajnosti.
3. Odobrenje računa in razdelitev dobička.
BILANCA.
št.
Znesek kron   I h
Št.
olgovi
Znesek kron   I h
1 i Gotovina konec leta 1899 . .
2 ! Vrednost inventarja......
3 , Posojila..............
4 Zaostale obresti........
5 Naloženi  denar v denarnih
zavodih............
6 , Zaostali izvršilni stroški . . .
7 Naloženo za rezervni zaklad
16964 83
910 — 1136759 j 12
21745 18
113797 58
543 48
82333 32
1373053 56
I
Ufa Vrhniki, dne 28. februvarja 1900.
Zadružni deleži.......
Hranilne vloge.......
Predplačane obresti .... Obresti zadružnih deležev Neplačani   rentni davek
leto 1899..........
Rezervni zaklad......
Cisti dobiček........
14400 —
1270216 I 92
104 i 26
648 —
736 73
82333 i 32
4614 j 33
1373053 56
(464)
Ravnateljstvo.
O ._
JE S
S J
ta J-P
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-16) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatL       K3T  Ceniki poštnine prosti.
Filiala V Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanjem FranC člldeil, na Velikem t^!T?aTproti rototža.
r—1
no
c=> 001
CD
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
TiSfitnina in tisk .Narodne Tiskarne".