Our Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA ■A Ust slovenskih delavcev v Ameriki. «'l«iL.l!*rilUM!j: Cttelsea Entered m Second CUs» Matter September 21st, lnt the Post Office m New York, M. *„ uuder Act of Congress of Marcb 3rd. 187». No. 151. — Stev. 151. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1940—PET EK, 28. JUNIJA, 1940 NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POftn NAIATNOn MA SVOJ DOM (liri—I mMJ * praznikov). ZA 56 - NA LETO NAD 300 IZDAJ Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. RUSIJA VZELA BESARABUO Romunska se je uklonila sovjetskemu ultimatu Romunska se je sinoči vklo-liila ruskemu ulitmatumu ter je odstopila Rusiji Besarahijo. Obenem pa je poslala ,v Transilvanijo 2,000,000 vojakov, ako bi Madžari skušali z orožjem se polastiti kakšne pokrajine od Romunske. Z Besarahijo je Romunska odstopila Rusiji tudi sever. del Bukovim*, toda ruska armada še ni vkorakala v odstopljeno ozemlje ter čaka, da diplomati natančno določijo nove meje med Romunsko in Rusijo. Bukarešta je mirna in ya-rod še ne ve, kaj se je zgodilo, kajti časopisju ni bilo dovoljeno objaviti uiti besedice o ruskem ultimatumu in o kapitulaciji kralja Karola. Madžarska in Bolgarska bosta prišli z zahtevarni Sedaj l»o najbrže prišla Madžarska in bo od Romunske zahtevala Transilvanijo in ravno tako tudi Bolgarska ter bo zahtevala južni del Dobrudžc. Ako se bo Romunska temu upirala ali ne, gotova stvar je, da je sedaj tudi Romunska na vrsti, da bo razdeljena. To je pot, ki se je pričela v Moiial « vem in se vije skozi Cehoslo-vaško, Poljsko in Finsko in je slednjič dosegla Francijo. Izgleda, kot da ste Nemčija in Italija dovolili Rusiji, da u-redi svoje meje z Romunsko, kajti nemški in italjanski poslanik sta bila v urah odločitve v dolgem posvetovanju s kraljem Karolom. TROCKIJEV STRAŽNIK USMRCEN V neki zapuščeni hiši v bližini Mexico CiLy so našli umorjenega Sheldona Harta, ki je bil o-sebni stražnik boljševiškega izgnanca. Iz Mexico City poročajo, da "O našli v neki zapuščeni hiši posteljo. Ker niso mogli dobiti v tamkajšnji bližini truplo -4 Trockega, so odpeljali llarta letnega »Sheldona Harta, ki s seboj. je bil precej časa nekakšen j V ponedeljek so našli Ilar-tajnik in osebni stražnik Leo- tovo truplo v zapuščeni polena Trockega, kateri živi že več tni hiši, nedaleč od Trockije-let v Mehiki. Troeki je pobe- vega bivališča. Mladenič je 1- mel glavo trikrat prestreljeno. Njegovo truplo bodo prepeljali v New York. Njegov svak Marton Wild je rekel: — Sheldon se je bil navzel radikalnih idej, ko je bil študent gnil iz Rusije, vedoč, da bi ga zadela smrt, ker ni soglašal z diktatorjem Stalinom. Potikal I se je vsepovsod po svetu. Bil I je v Franciji, potem na nekem turškem otoku, slednjič ga je i pa znani mehiški slikar Rivi-jera povabil v Mehiko ter mu i dal na razpolago dom in slu jžabnike. IZa osebnega -trazyjii-ka je najel Nevvvorčana Sheldona Harta. Troeki je pisal za razne svetovne časopise, napadal v >vo jih spisih sedanjo obliko sovjetske vlade in ni čuda, da si je nakopal vsledtega smrtno -ovraštvo diktatorja. A' noči 24. maja je dvajset neznancev, oblečenih v policijsko uniformo, vprizorilo napad na Trockijevo stanovanje, i zvest Romurfska se ni mogla upirati Navzlic temu, da je zadnje čase Romunska proti Rusiji zgradila močno obrambno črto in je mobilizirala skoro celo svojo vojsko, je uvidela, da bi bilo brezpomembno upirati se Rusiji. Malo preti desetimi sinoči, predno je potekel rusk' iltimatum, se je kralj odločil za mirno poravnavo ter je sporočil sovjetski vladi, da je pripravljen o tem razpravljati. Romunska bo s tem in kar bo še morala odstopiti Madžarski in Bolgarski, izgubila skoro po-lovieo svojega 113,884 kvadratnih milj obsegajočega ozemlja. Romunska, ki je po svetovni vojni po versaillski i»o-godbi dobila največ ozemlja pokojne A vstro-Ogrske in od Rusije ter je postala naj mor nejša balkanska država, bo postala drugovrstna država, ki bo kolebala med državama v osišču na za padu in med sovjetsko Rusijo na vzhodu. Wandel L. Willkie nominiran na republikanskem tiketu Na republikanski konvenci-ciji v Philadelphiji je bil v zgodnjih jutranjih urah imenovan za republikanskega pred sedniškega kandidata Wendell Lewis Willkie iz New Yorka. Willkie je bil rojen v Indian! in je predsednik Commonwealth and Southern Corpora tion ter večkratni miljonar. Prej je bil demokrat, toda je postal sovražnik New Deala ter je kot tak prišel šele pred kratkim .v republikanski tabor. Sedanja konvencija, ki je bila 26., je postavila za predsedniškega kandidata moža, ki je bil včeraj še neznan, ki si ni na Dunke univerzi. Dokler m|znal postaviti politične moči bil odveden, pa nihče ni vedel, da je bil že petnajst me-ecev član T ročki je ve politične stranke. Ko je odpotoval iz New Yorka, ni nihče vedel, da namerava postati član osebnega T roc ki j e v ega št al >a. Vesti od vsepovsod Demonstracija na Kubi V Havani, glavnem mestu Kube, so prijatelji Združenih držav postavili v mestnem [jarku dve Časnikarja izgnana iz Italije Italijanske oblasti so obvestile Millarda F. Calhouna in podobi, predstavljajoči Thomasa McAvova, naj čim-"Strica Sama ' in "Kubansko prcj odpotujeta iz Rima in iz svobodo." |Italije. Prvi je poročevalec Komunisti so tekom Bati- j liewvorškega časopisa 'Time', stove kampanjske demonstra- dočini je drugi fotograf za eije podobi strgali in poteptali kričeč : — Proč z vankeeskim impcrijalizmom! Splošno mnenje • • Oboroženi so bili s puškami, strojnicami in užigalnimi bombami. Odadli so več strelov proti dobro zastraženi spalnici. Troeki in njegova žena sta se rešila s tem, da sta se skrila pod kralj Karol pa se je posvetoval s svojimi ministri, slednjič se je kronski svet uklonil in vstre-gel naslednjim ruskim zahtevam : 1. Odstop Besa rabi je, ki je zelo rodovitna dežela, ki meri 17,146 kvadratnih milj in ima j3,000,000 prebivalcev. 2. Odstop severnega dela Bu kovine; koliko, ni znano. 3. Veliko pristanišče ob Črnem morju Canstanta bo ruska bojna luka. 4. Rusija dobi pod svojo u-pravo pristanišči Galati in Braila, ki o/bvladata vso plovbo j>o Donavi, kar je za Nemčijo življenskega pomena. 5. Rusija bo upravljala ne-katera romunska pristanišča, kamor >e stekajo železnice. Rusija postopala v sporazumu z Nemčijo Po poročilu iz Berlina je Rusija s tem, da je zahtevala od Romunske Besarabijo in severni del Bukovine, postopala v popolnem soglasju z Nemčijo Ruski aeroplani so in Italijo, zakrili nebo ' Hitler, Mussolini in Stalin so se sporazumeli, da si more Da Rusija izsili ultimatum, |;v jugovzhodni Evropi sama je poslala nad Romunsko cele ("popraviti krivice", katere je jate aeroplanov, da so zakrili .povzročila Versaillska pogo-nebo; na mejo so bili poslani dba. tanki in topovi, 46 let stari' Naadljovanje na 3. str. Par dni po tistem, ko je bil Sheldon odveden, je bil njegov oče pri izgnanem boljše viku. — Troeki mi je povedal, — je dejal, — da je bil Sheldon služabnik in da je bil pripravljen preliti kri za svojega gospodarja. Vršil je službo tajnika in je bil, kako vsi uslužbenci v hiši, močno oborožen. O atentatorjih nimajo oblasti še nobenega sledu. in ki so mu nasprotovali skoro vsi starejši republikanci. Pri početnih glasovanjih jo vedno dobival največ glasov mladi newyorski državni prav-dnik Thomas E. Dewey, ž njim pa je vstrajno korakal sin bivšega predsednika Williama H. Ta ft a senator K o be rt A. Taft iz Ohio. Pri šestem glasovanju i pa, ko so se delegati države New York obrnili na Willkie-jevo stran, je Willkie dobil 659 glasov, Dewey jih je dobi! samo še 8, Taft pa še vedno 312. Bivši ameriški parnik torpediran V bližini angleške obali je Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. U računala se je Pred nekaj meseci je bilo a-meriško časopisje polno poročil o 42. letni Emory Callahan. Zdravnik je s pomočjo N-žar-kov dognal, da bo rodila petor-čke. Neki list ji je ponudil brezplačno oskrbo v bolnišnici, če bi imel izključno pravico poročati o tem neobičajnem dogodku. V bolnišnici so jo ponovno fotografirali, toda slike so bile tako nejasne, da se zdravniki niso mogli zediniti koliko otrok bo rodila. Oblju-bjene so ji bile velike nagrade, ki bi ji prišle prav, kajti njen mož dela za WPA. A' ponedeljek se ji je približala težka ura. Oodpeljali so j Pittsburghu John Stuckell Fi- uewyorski tednik "Life". Časopisa sta prejšnji teden pisala oziroma objavila slike o italijanskem generalu Rodol-fu Grazianiju. Italijanske oblasti niso bile zadovoljne 8 slikami in vsebino spisov. Angleška vlada naj se preseli v Kanado Senator Key Pitman, načelnik senatnega odbora za vna-nje zadeve, svetuje angleški vladi, naj bi se čimprej izselila v Kanado. Nadalje je Pittman namignil, da ameriški kongres najbrž ne bo pod nobenim pogojem dovolil, da bi bili poslani ameriški vojaki na evropsko bojišče. Anglija ni dovolj pripravljena na nacijeki napad. Angliji ne kaže drugega kot prepeljati svojo mornarico v svoje kolonije ter se odtam boriti proti načrtom, ki jih je napravil Hitler za zavojeva-uje sveta. Nemci o ameriški volilni kampanji Nemški propagandni minister dr. Goebbels je rekel po radio: — V Ameriki se vrši predsedniška volilna kampanja. Pri tem je zelo značilno, da govorniki posvečajo dosti več pažnje evropskemu bojevanju kot pa ameriškem blagostanju. Volilcem se zdi vojna bolj zanimiva in bolj pestra kot pa volitve. Z govorjenjem o vojni se da odvrniti pr6čej pozorno-.sti od perečih domačih problemov. Tisti, ki nameravajo pahniti Združene države v vojno, jih bodo pahnili. Dobava neki nemški submarin torpedi-'primernih tozadevnih sredstev ral 8000 tonski tovorni par- |jim ne bo povzročala posebnih nik Ville de Namur. Parnik je 'težav> bo Amerika šla v bil svoječasno ameriška last ter je vozil pod imenom "American Merchant". Večina posadke se je rešila. Bivši pennsylvanski governer umrl j V starosti 73 let je umrl v Ford je preklical pogodbo Avtni magnat je bil pripravljen izdelovati letala oziroma motorje le za Združene države, nikekor pa ne za Anglijo. Ko so se pojavile prve go- -*—---- vorice o obširnem ameriškem j Ford je bil zadovoljen, obrambnem programu, je izja- Knudsen pa tudi. vil Henry Ford, da je priprav- | Kongres je hitro dovolil v Ijen izdelati vsak dan tisoč le- ta namen 43 milijonov dolar-tal, pod pogojem, da mu dajo jev. Potrebni stroji so bili že na razpolago potreben čas in na poti v Dearborn v Fordove da bi se vlada preveč ne vtika- tovorne, la v njegove zadeve. jo v bolnišnico. Porodila funtov težko punčko. je Predsednik je imenoval narodno obrambno komisijo sedmih mož, ki naj bi skrbela za točno iz ved en je tozadevnega načrta. Član komisije je postal tue morajo v teku štirinajstih dneh izseliti. Stanovalci, večinoma revni delavci, so obupani, ker ne vedo, kje bi si poiskali nove domove. 150 družin je na reliefu. 17-pati je, da bo mesto poskrbelo zanje, da ne bodo na cesti. Tunel bodo začeli graditi prve dni meseca julija. sher, ki je v mladih letih delal na farmi, pozneje se je pa s pridnim študiran jem povzpel do odvetnika, državnega senatorja in governerja. Pripadal je republikanski stranki ter je bil governer od leta 2927 do leta 3931. vojno, bo šla zato, ker bo sama hotela iti, ne pa na vabilo Nemčije. Kaj bo z razstaviščem? Neizpodbitno je sklenjeno ter določeno, da prihodnje leto ne bo več Svetovne razstave v New Yorku. Večino poslopij bodo podrli, nekaj jih bo pa ostalo druge »vrhe. Razstavišče bo izpre-menjeno v ogromen park. Predsednik Svetovne razstave, Harwy D. Gibson, dobi- Niadal je vanje na 2. str. CHARLES EDISON SE JE POSLOVIL Charles Edison, ki je bil pet mesecev mornariški tajnik, je zapustil svojo službo. — Kandidiral bo za governerja države New Jersey. Charles Edison, sin slavne- \DVERTISH IN ' GLAS NARODA" ga iznajditelja, je bil samo pet mesecev mornariški tajnik. V tem kratkem času je dosti dosegel, predvsem pa to, da se naročila za vojne ladje ne bodo več oddajala potoni razpisa, pač pa potoni x>ogajanj. Doslej je bil običaj, da je mornariški department razpisal ponudbo za gradnjo novih ladij. V ladjedelnicah so preštudirali načrte, računali in ugibali ter stavili slednjič ponudbe. To je v naj,več slučajih zelo dolgo trajalo, v sled česar so nastale neljube zamude, \1bo-doče bo pa stvar drugačna. Pogodbe bodo sklenjene potom pogajanj in prihranjenih bo mnogo brezpotrebnih zavlačevanj. Edison je že pred več tedni priglasil svoj odstop, ker je sklenil na demokratskem tike- tu kandidirati za governerja države New Jersey. Predno se je poslovil iz službe, je rekel časnikarjem, da bo mornarica oddala naročila za zgradnjo 68 novih ladij pol ure po tistem, ko bo predsednik podpisal tozadevno predlogo. Nove ladje bodo veljale 750 milijonov dolarjev. Ker ne bodo ponud/be razpisane, ampak bodo pogod/be sklenjene potoin pogajanj, bo prihranjenega najmanj osem mesecev časa. Dokler ne bo senat potrdil imenovanja novega mornariškega tajnika Knoxa, bo u-pravljal mornariški urad pomožni tajnik Lewis Compton. Edison je bil imenovan 12. januarja 1938 za pomožnega mornariškega tajnika, 2. januarja tekočega leta pa za mornariškega tajnika. ; ¥ "GtiAS' NAROt)A (fact or THE mnit) - . M t? Slovesi« PoWiBhlnc CoajMUiy, (▲ Corporation). ; J*r»ddMit: f- J^rp^V. t~ piBce of business of the of above oCfioar« : 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. X. 47th Year "GIm Naroda- la Jasued frerj o vse zamujeno. V preteklosti je bilo precej zamujenega. Krivično bi biro očitati predsedniku Rooseveltu, da po njegovi krivdi. Predsednik Roosevelt si je že več let prizadeval skleniti tesnejše politične zveze med Ameriko ter Anglijo in Francijo. Toda kongres se ni hotel vkloniti njegovi volji. Treba se je le spomniti Rooseveltovega "kvaranten-»kega" govora v Chicagi leta 1937. Kar je takrat povedal, je bilo do pičiee resnično. Toda kongres in ameriška javnost nista pred tremi leti razumela znamenja časa. Ali bosta danes razumela to znamenje? iZa razdobje zadnjih osmih let v zgodovini Francije in Anglije bi bil najprimernejši napis: "Prepozno!*' AH naj bodoči zgodovinar označi z isto betedo stališče Združenih držav v sedanji svetovni krizi? Kiji*) težkim napakam in zamudam ■zadnjih let za Združene države še ni prapozno. V kratkem času pa utegne biti prepozno za kakšen energičen korak. Po tradiciji, vzgoji in zemljepisnem položaju je izbrana Amerika za rešiteljico svobode in demokracije. Ali ni ironija usode, da ima z ozirom na 'bližajoče se volitve bas za-stran svojih demokratskih ustanov vezane roke? Ali ne morejo ameriški državniki in politiki dobiti v času pfeteee krrze potrebnega izhoda za odstranitev te ohro-mefoeti in za utrditev temeljnih principov Združenih držav t Odgovor na to vprašanje sta odvisni svoboda in usoda Amerike, Zavarovanje za delavce IZTIRAkjE' ZAVAROVALNIN. Kadar ste pripravljeni vložiti prošnjo za zavarovalnin-ška plačila, morate podati se, ali pisarti na najbližji urad Social Security 'Board-a in izjavit,i da želite zahtevati svoja zavaroval ni nsk a plačila. Ako ne znate naslova najbližjega urada Boarda, vprašajte na pošt}. »Član vaše družine, ki bi imel pravico do plaei'a, naj seveda stori ravno triko. Ni potrebno po^užiti re odvetnika z?< tako tir jat ve. Vsak urad Social Security Boarda. vam rad daje potrebne papirje an ida vam vsako pomoč, ki jo potrebujete. V tiskovinah, danili vajm od uradu Social Security Boa'irda, izpolnit« vse zalitevano informacije. Te infomnacije so potrebno za "dokaz" o vpravičo-nosti vašo tirjatve. Primerjajo se z zapiski Boročilo iz Berlina, je Adolf Hitler inkognito prišel v Pariz, kjer je med drugim obiskal tudi Napoleonovo grobnico. O Hitlerju je znano, da zelo občuduje Napoleona. Napoleonova rakev, ki se nahaja v Hotel des Invalides, je bila do predkratkim pokrita z vrečami peska, za Hitlerjev obisk pa so vroče odstranili. Hitler je gin jen stal nekaj časa pred krsto, nato pa je stopil k plošči, kjer so napisane Napoleonove besede: " Želim, da moj pepel počiva ob bregu Seine med francoskim narodom, ki sem ga tako izredno ljubil." Hitler je tudi obiskal Ei felov stolp, kjer je občudoval njegovo vitko zgradbo in se čudil lepemu razgledu po bregu Seine. Zadovoljen smeh se mu je razlil prodo ustnic, ko je Ividel na stolpu, vihrati svati-ka zastavo. Nato je šol Hitler v krasno cerkev sv. Magdalene. Obiskal je tudi Louvre in katedralo Notre Dame. Poleg generala Keitola so spremljali Hitlerja profesorji umetnosti in arhitekture. IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINB Zastava: 5 Čevljev dolga in S čevlje Široka; Izdelana Iz najboljšega bln^a (cotton liutlng) In obrobljena ter ročno vezena, barve najlxilj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeli straneh. Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolp. In sestoji iz dveh delov. — Ročaj In vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi pošiljalnl stroški plačani.) Peter Kmalu po tistem, ko se je Hitler povapel h krmilu nemškega naroda, ni le napovedal borbe vsem, kateri niso njegovega mnenja, pač je pa za čel v Nemčiji tudi Boga od-stavljati. Dejal je, da je krščanski Bog židovska iznajdba in da | nima v nemški državi ter v I srcih nemškega naroda nobe-' nega opravka. Začel je preganjaii nemške katolike in protestantke. Protestantski pastor Niemoeller, ki se mu je drznil postaviti v bran, je menda še zdaj zaprt. Z Vatikanom je prekinil vse zveze. Ker se mu je pa zdelo, da bi ljudje težko izhajali brez luž. Ko je generalni poštni ravnatelj. Stephen v oktobru 1865 na kongresu svetovne poštne zveze v Karteruhe predložil svojo iznajdbo "poštni listek" je l>i' ta !Ii:>tek sicer res predhodnik kasnejše dopisnioe, toda iSitephon je imel s tem listkom! v mislih le to, da bi pisanje hitreje prišlo na cilj, ne pa, da bi bil?.' s tem poštnina cenejša. Sole Avstrija je čez štiri leta na to uvedla klopih nieo, ki je njena oblika do današnjih dni ostala ista. hkrati p;i je uvedla z dopisnico tudi mianjso poštnino. Vendar so jo pošiljali spočetka je k tem namenom, da so napisali nanjo k;nko sramotilne besede. Zato' je r/vstri jsko poštno ravnateljstvo dalo nanjo svoj žig, češ, da za žalitve nai dopirinici ni pošta odgovorna. SPLOŠNO MNENJE.. . (Nadaljevanje s 1. str.) Sin očetov naislednik Senator Ernest W. Gibson, ki je zastopal v senatu državo Vermont, je umrl. Governer Aiken mu bo imenoval za naslednika njegovega sina. SEDEMDESETLETNICA DOPISNICE. iN:ič ni dokazano, ali je bil iznaj;HteIj te koristno naprave kak Nemec aH Švicar ali Ang- NAZNANILO in ZAHVALA .s težkim srcem liaaiianjam vsem prijateljem in znancem, da me je moj mož — Peter Erzar za vedno zapustil iu se preselil tam kjer ni več bolečin in trpljenji Iio 6 mesečni težki bolezni, 10. junij«, 11)40. Pokojni je bil rojen v Kamniku na Gorenjskem 14. junija 1880 in na dan pogreba na St. Mary's i*>kopališče bi bil d<>i»oLnil €0 let. Tukaj zapušča brata Majkar ki živi v Virgin!ji, Minn., in sestro Jenny Dalles v Floridi, ki i>a obema družinama ui bilo mogoče se udeležiti pogreba zaradi oddaljenosti. Dragi mož, spremili smo Te na zadnji poti v krogu Tvojih prijateljev in sosedov, med katerimi si bival celih 33 let in ko so nama bili na razpolago celi čas Tvoje težke bolemrl in uam pomagali na vse načine. V imenu njega se Vam vsem zahvaljujem, ki ste ga obiskova-U za časa njegove bolezni v bolnišnici in zopet na njegovem domu in mu lajšali trpljenje njegovih zadnjih dni. Nadalje hvala Vam vnem, ki ste se udeležili njegovega pogreba in dali brezplačne avtomobile. Kaj bi bila začela čisto sama če bi ml Vi vsi skupaj ne priskočili na pomoč in mi pomagali na en ali drug način. Hvala tudi ^ am vsem, ki ste obložili njegovo krsto s krasnimi venci iu ki ste darovali za sv. made. Tebi. dragi soprog, pa želim mirnega počivaiija in na#videiije nad rvezdaml. Tvoja soproga KATHARINE ERZAR. 11435 C'hamplain Ave., Pullman, IU. HIMEN Stanley John Murri, sin znanega rojaka Martina Murna iz Middle Village, L. I., se bo vr nedeljo, 30. junija poročil z Miss Florence Kulman v 8t. Fidelius cerkvi, 12306 — 14th Ave., College Point, L. I., ob 4.30 popoldne. Zenito vanje bo v Beach wood Yacht in Country Clubu, ob vznožju Shore Road blizu 14:) St., AVhitestone, L. I. Obilo sreče! va vsak dan cele kupe pisem, kaj naj napravijo s poslopjem in razstaviščem. Dosti mu jih svetuje, naj bi poslopja preuredili v armadne barake, razstavišče naj bi bila pa ogromna kempa za evropske begunce. Vatikan in versaillska mirovna pogodba Rev. Philipo Soccorsi, ravnatelj radio postaje v Vati kanu. je v svojem latinskem govoru po radio trdil, da ver-saillski mir ni bil pravi božji mir. Govor so vatikanski krogi precej obširno komentirali. Dr. Soccorsi je rekel med drugim: — Nova evropska vojna je žalostna posledica svetovne vojne, ki se je končala z mirom v Versailles. Tisti mir pa ni bil pravi mir, zato ker ni bil božji. Tega mnenja sta bila papeža Benedikt XV. in Pij XI. Oba papeža sta opozorila vernike na dejstvo, da v versaillski mirovni pogodbi ni bilo omenjeno božje ime. Pogodbi je manjkalo usmiljenja in človečanskega duha. SREDIŠČE ZA SIjOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street New York \ OVERTIME IN "GLAS NARODA DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN. — 200 DIN. — 300 DIN. — 400 DIN. — 500 DIN. — 1000 DIN. — 2000 DIN. — V LIRAH V DINARJIH 100 LIR 200 LIR 300 LIR 500 LIR 1000 LIR — $ 5.90 — $11.50 — $17.- — $28.— — $55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v. Evropi ni np^goče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske drive. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West lffh Street, New Tork božanstva, je posegel daleč v nemško zgodovino, v čase, ko so predniki sedanjih Nemcev uživali surovo meso in častili Votana. In tako je postal Vo-tan Hitlerjev Bog. Kmalu se je pa tudi z Vo-ta nom spri. V ponedeljek je dospelo iz Nemčije poročilo, da se je Hitler za svoje zmage zahvalil pravemu Bogu ter ukazal sedem dni zvoniti po vseli nemških cerkvah. Svojo zahvalno molitev je zaključil z besedami: — V ponižnosti se zahvaljujemo Bogu za njegov blagoslov! !S temi svojimi besedami hoče ustvariti v -vernih Nemcih vtis, kot da je nacijzem na božje povelje začel in završil svoje uničevalno delo; da je Bog ukazal nacijski zverini poteptati in zasužnjiti devet narodov In da je Bog blagoslovil najbolj divjaška dejanja, kar jih zaznamuje zgodovina sveta. Po mojem mnenju ni to hvalnica, pač pa bogokletje. Boga je zamešal v politiko tudi neki italijanski padre, ki je voditelj radio-postaje v Vatikanu. Njegova razlaga je povsem enostavna: — Ko so se sestali zavezniški državniki v Versaillesu,— pravi posvečeni s ignore, — so začeli sestavljati mirovno pogodbo. Sestavili so jo tako, da ni nič dobrega pomenila za Nemčijo in Avstrijo. Pogodba je bila dolga, vsebovala je ne-broj točk, toda v vsej pogodbi ni bil Bog niti enkrat omenjen. Zdaj po dvaindvajsetih lotih je zadela zaveznike božja kazen, ker so takrat namenoma Boga prezrli. Kaj hoče povedati reveren dissinie s toni? Pa že vsaj ne, da jc versailska mirovna pogodba storila Italiji krivico? Italiji, ki ni poznala v politiki, nikdar nobenega načela in bi sla magari s hudičem v kom-nanijo, če bi ji hudič več obljubil? Iz Ženeve poročajo o smrti Lige narodov. Prejšnjo soboto je bilo odpuščenih zadnjih trideset pisarjev, hišnikov, vrtnarjev in sna-žilcev oken, ki so oskrbovali Ligino poslopje. Palačo, zgrajeno z ogromnimi stroški, bo najbrž prevzela švicarska vlada, Ligino listine bodo šle v razne muzeje. Organizacije, ki je bila ustanovljena v najboljši veri, da zajamči svetu mir in enkrat za vselej odpravi največjo zlo — vojno, — ni več. Dvainpetdeset držav je bilo spočetka v Ligi, pozneje so jo pa začele puščati druga za drugo na cedilu. Toda ko je Mussolini stegnil grabežljive kremplje po Abcsi-n i ji, je bila Liga še vedno dovolj močna, da bi mu preprečila roparski 'namen. Angliji, ki je bila najmogočnejša članica Lige, bi bilo treba zapreti Sueški kanal, da bi Italija ne mogla po morju do svojega cilja. Toda Liga, oziroma Anglija, je takrat zamudila priliko. In zamudila jo je, ko je španski fašist Franco napovedal vojno od španskega naroda postavno izvoljeni španski republikanski vladi. Iz Ženeve so prihajali samo šepetajoči protesti, Hitler iu Mussolini sta vedela, da je Liga že brez moči ter sta v tej zavesti zasnovala svoje 1>odoče načrte. Potem je bilo ipa prepozno...*. AUK A D U AVEH^ENKO: -Kaxlar sva hila skupaj, sein ji vselej rekel Marja Pavlovna, na skrivnem, donla pri sebi, pa ka»r Maruška. Meri ali Miška. Ko sem cfcmcs peljal k nji, >em si mislil: "Koraj-ža naj velja. Povem ji. naj velja, kar hoče." <'e bo plaho pritrdila, 'bo \>o jm>1o v meni in življenje se mi bo zxi'blestelo v najlepši luči. ee bo odkitni:i*-I a. ne bom zinil niti besede, obrnil ^e bom in .šel iz sobe. Tn nikoli več m* bo o meni niti nlasu. Cez letal morda utegne kdo slišati o nenavadnem menihu, ki živi sam in se ne gane i-z puščave, govoril bo nemara o menilin, ki nui ni mar družbe in je voj skrivnosten, izsušeno obličje bo pač pričalo o nekdanji lepoti — tudi bo iifcogoee be«eclsi o tem, kako prijazen je z moškimi, toda mu-Wvnont neizprosen sovražnik ženskega spol a.* * "Takolm in nič drugače." V takem premišljevanju se oglasi! pri Mariji Pavlev-ni. Ustnice so mi bile trpko zat-egnjene in oči so gorele od čudnega ognja. '"Ali se je k .j zgodilo? Znfcaj ste pa tako vznemirjenif" me je spraševala vsa začu'lena. '"Hub — rad bi vam povedal nekaj zelo, zelo važnega." V očeh se ji je za i skril a r?n-dovednor-t, ki .je i>?. že v nasled-njeni trenutku ni bilo več. '"Prav. prav zelo lepo, ampak najprej moram urediti še dve stvari, vsaj upam, da ime spremite, ali ne." ■"ISeveda. Kako sploh mbre-te vprrfšati "'Takoj se oblečeni. Najprej so oidpe-ijava v inanufaktumo trgovino, nato pa k šivilji. Velja!" ^Laliko tudi k d ven ta šiviljama," sen* rekel in se vljudno poklonil. "'Prav imate, k dvema. Saj bi jih tudi potrebovala, ampak na naslov druge sem čisto poz/ibila. Samo }>osedite za trenutek. Takoj bom obleče-na/' **I)a>a — Daša. ali razumeš l*»jdj kar takoj k hišniku.*' •**( Vinu neki vam je pa treba hišnika?" 144Oh. ko bi vam vse pravila! Hišnikov« žena, ki pomaga eni od strank, ima neostro. No, ravno ta sestra pa hot K k šivilji. ki sem ji da'la poprwviti obleko. Tn če hišni kova1 žena dobi od mloža naslov šivilje, kjer služi njena sestra — gre Daša lahko takoj tja po mojo obleko." ' « '"Tako, tako, zdaj razumem, to je torej naslov, ki ne veste zanj?" •"Veste kaj, vi ste pa cisto zmešami. To je vendar naslov, za katerega rein. Kffto bi pa drirtrače mogla zvedeti zanj?" uŽoi»ke ste pa res zabavne." sem se njuzal. Pokazala mi je jezik in odvihrala v sosednjo sobo. T'sodeI sem vzel časopis in začel brati. Prelistal r*em »?e vsej?a, ali Marja Pavlovna ho je še vrtino oblačila. Ogledal sent tudi albutn, VT&el neko knjigo in prebral cela tri poglavja, a* Marja Pavlovna še večino ni bila oblečena. Ko setn 'prebral prvo poglavje, seirt videl, da z MWjo Pavlov-no m* 5e ni?, in ko m prebral deveto poglavje, je pokukala pri vratih in bim je, pa jo i*eetn ©ck> uro." "'Skoda, re? je nimam." 14 zakaj je nimate vedno F seboj ?" ^Oprofftite," lahko odvrnil, "nikoli več se ne bo zgodilo, da bi je ne imel s veho]. Da, v prihodnje ne 'bol spet kake nepotrebne zamude, bon< imel tudi s seboj škarje za kodranje lasnice in tudi kaj drugega, ako bo treba. Če bi morda še kaj želeli, mi kar povejte, prosim." (Menda nie ni razumela, ker je iu kla: •"Ne, Rkarje za kod ran je imam sama, ko bi imeli k'-snice bi >i jih od vas pač kdaj izposodila. ker jih od si:e veliko pogubim." (Daša je medtem stopila v sobo in vprašala: •"Gospod, -rli ste k j? nemara videli ključico za čevlje? Kar zdi se mi, da mora biti tu nekje." "Res ne vem!" Gledali sem v album — tam je ni bilo, v knjigi tudi ne. '"Ali naj mogoče vprašani hišnika?" > 'Ali, Daša. me tudi ni razumela. •"Danjan," je krior-la ob hedniku, "ali niste morala vi kje videli ključnice za čevlje? X:tša go-pod i čn a .jo tako Isce." SStopil ■sem v sobo, kjer ee jc ol^ačiia Marja Pavlovna in -em rekel. '"Honi |»a še jaz pomagal iskati." (Iz skromnosti >i Še upal ni-senl ozreti na M a rjo Pavlovno, ki -'e je ravno česatla; kajpada je takoj za vpila: '"Z:' 1>ožjo voljo vas prosim, nikar tir* ne glejte" Tako je reeved a bilo mojega iskanja konec. Mimogrede sem se pa vendarle ozrl tja, in zraven nje na tleli opafcil par majhnih čevljev. Vprašal sem jo: "Kaj boste cbuli te čevlje? '"Seveda, ali zajienjaee ne morem- nikjer dobiti." "Saj lahko kupimo novo, ali pa jo dani/O napraviti; jo bomo že našli, tali si jo nazadnje tudi kje izposodimo, sicer pa nima sunisla — ko je itak ne potrebujete." '"Kako, zakwrj?" "Ker pač nimiate čevljev z gumbi, anvpak na trakove." (Smejala je na ves gl^. '"Oh, saj re^, — Da£a — nikar več ne išči! — Vas, gospod. pa prosim, da za trenutek še potrpi te!" 'Mirno sem .stopil v sosednjo sobo in da bi se preveč ne dolgočasil, .sem zopet segel po ča-i*i:.piUu. Ali še isti trenutek je Daša i »ogledala v sobo in ime vprašala: '"Gospod, ali niste mogoče videli gospodičine broške?" '"Nc, kako naj pa vem, kje je? Tjahko pa pogledarte na streho sosednje hiše, nemara je obvisela kje na kakem dimmiku." iDa^ša se je vsa v skrbeh ozrla skozi okno, malo skomignila in odhitela rpet v sobo k gospodični. •"Tam je ni. Ali ste pogledali pod preprogo?" "Sem; na umivalniku je tudi ni!" "O, moj Bog!" •"Razdražen sem stopil v sobo. "Kani jo pa navaidno dev-Ijete?" Kakšno obliko pa ima?" Navadno jo nosim na prsih. Videti je — videti — no. saj veste, kaj imajo konji na nogah?" f"Ka nogah? Kako na no-^ah ? " "No, kako se že reče — zda'j sem se spomnila, kopito!" ""Res s*e ne »pominjair^ da bi imel broeŠko. ki je bila poldobna kopita. Mogoče podkev!" ' MKo, seveda. nekaj takega, — veste, kar udarjat?" •"Pa bi takoj povedali — ne- kaj takega kar udarja, pa bi vsak tak'oj uganil. — Seveda, na podke.v se spomnim. Ker je zlatar že pritrdil kamen, ki se je bil zadnjič malo omajal f Saj se sponiinjrate, da sva broško prejšnji teden daka v popravilo!" *4 Pa res, saj je še temi. Daša. oh kako neuii dna sem, nikar je ne itšči več — čirdo sem pozabila!" '"Torej je vendar še pri zlatarju. No, zdaj pa povejte. Ko'iko oasa vam je navadno treba), da iščete takole reči, ki jih pogrešate, pa jih niti doma nimate?" fKer sta "Idami" ugotovili, da sem še neka ni pameten in razsoden, sem lahko Še nadalje o-stal v sobi. dokler nista bili docela? opravljeni. IZdaj jima' je šlo vse lepo od rok, če zamolčim, da sta se skoraj nato zaman trudili, kako bi o'lprli stekleničieo diša-ve. in da ^e znašali nad za-m i^kom. Ni se mi bilo trelm kaj posedimo prizadevati, da sem" ju prepričal, kako nesnifi-solno je. da se mučita s prazno steklcničico, ko imata tik zraven nje. še ono polno, ki jima bo hitreje in izdatneje koristila. Slednjič s v h se odpeljala v trgovino z oblekama. Prodajalec se na um je priklonil, a hkrati pobledel in -trnhoma za-zrl v rožnat smehljaj Mar je Pavlovne. ("Pokažite mi. prosim, kaj! neveg?! 'b'uzo. Ampak re1-kaj novega. Vselej srrem najprej k vam, v zahvalo mi pa vedno pokaže4e sani-o najstarejše vzorce." (Konec prihodnjič.) VOJNA IN NORVEŠKO i ŽIVALSTVO. •Žrtev svetovne vojne so postali, kakor znano, znameniti zobri, iz poljskega pragozda pi i Bialowieeu. Tudi drugi o-stanki teh živali so tedaj skoraj popolnoma izginili. Vojna' na Norveškem preti zavoljo glada, sekanja gozdov in drugih neprilik drugim redkim vnstam živali. Na prvem miestu je tu imenov.'ti evi'op-skega lo.-"a, ki ga je dobiti razen v Vzhodni Prusiji, v Rusiji in Sibiriji zlasti v nekaterih delili Skandinavije. Med temj ko je bil tli poneko 1 pod strogo zaščito, so Imoli drugod v zelo omenjenem, času streljati samce. A' zadnjih letih so na Norveškem ustrelili letno povprečno lorov. Zaščitni parki so skrbeli, da tej, k».H-kor tudi drugim redkim živalskim vrstam ni pretila popolna iztrebitev. Med druirimi rddkimi živalskimi vrstami, ki so jih na Norveškem strogo ščitili. bi bilo omeniti zlasti ra'z-ne ujede in morske ptice. rament, do/bro je, dobro spi, dobro dela in ima veselje do življenja. tCim starejši pa\ postaja človek, nianj 111 ha. Toda poskus, da bi ta do-brodejni učinek smeha tuHi zdravniško dokazali, so napravili šele v novejšem času. Pri tem se je izkazalo, da vplivajo gibi mjišic pri smehu dej-rn-r'ko ugodno na telo in nič manj na dušo. "( e bi se mogli ljudje bolj smejati, bi inrde naše bollnil-niee in zdravniki miarij dela." iSmeh nas ohrani mlade, povečava tek, pospešuje prebavo in krvni obtok, nam dela dihanje svobodnejše, jasne ter navdihuje lica z rdečico veselja. Kdor ima veder tom]>o- VABILO na katero priredi V SREDO, 3. JULIJA, 1940 SAMOSTOJNO DRUŠTVO v Cornfield Hall, Fly Creek, N. Y. Igrala bo zelo dobra godba za mlade in stare. Vsi ste vabljeni od blizu in daleč. Odbor bo skrbel, tla bo vsem vstreženo. Na obilno vdeležbo Vas vabi — O d b o r. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih časih je vsakemu čitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9JŽ x 14M inčev 48 velikih strani; barva ni li zemljevidov tujlli držav in 9 zoinljcridov Zilr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- znaČenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJI: PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA ME.ta Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po S oz. po m2 centa. Posebnost: IIAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ea dobite z atlasom in ko ga iziKjlnite in pošljete k izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas prt: " GLAS NARODA " 216 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. Y. NA PRVI VOŽNJI V SEVERNO AMERIKO [Nadaljevanje s 1. strani.) Rusija na Balkanu ne sme iti proti nemškim interesom Naeijski kro^i priznavajo, da je bilo dogovorjeno, da Rusija, ko uravna svoje interese v baltskih državah, zajamei tudi svoje interese v jugovzhodni Evropi. Hitler in Mussolini sta povedala Stalinu, da mate Nemeija in Italija svoje interese na Balkanu, toda so samo gospodarskega znaeaja, zato more Rusija zadostiti svojim teritorijalniin zahtevani, samo da nemški in italjanski gospodarsk interesi ne bodo trpeli. Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kem. Vezanr Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj .-i*rot« knjižico — "How to become a *3tizen of (de United States". V7 tej knjigi so vsa pojasnila In nako-ul za naseljenr Cena 35c» DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani Denarni problem Je zelo zapleten In težaven ln ga nI mogoče storiti vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki Je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razSirll bvo.1« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orlentaCni spis o denarju. Cena 50c domači zdravnik. Spisal Sebastijan Kncipp. 240 strani. Cen* $1.25 domače živali. 72 strani. Spiral I Munir FeigeL — Cena .50c domaČi živinozdra\rnlk, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; stike. govedoreja. Spisal It. .3oga se nti bo pri tem odpočila." Tone si je privezal konec vrvi okrog prsi, krajšo vrv je pa spravil na nahrbtnik. Odložil je klobuk, nakar ,-o ga začeli puščati v globočino. Na dnu jezera je bilo vode do kolen, in si je moral ? rokama pokriti oči, kajti nizdol se mu je nudil strašen pogled. Na iz vode moleči skali je ležalo Andrejevo truplo, nato ženo do nepoznanja. Polovico glave je imel v vodi. Za ^kalo je ležal Maiijin brat il "Fronc živi!" St areev pogled je nekaj časa nemirno bhxlil naokro,r -lednjič se pa ustavil na lovcu. Narahlo .-e je nasmehnil in •samrmral: "So mi zdi. da vem, kaj *em. — Vem, da je solnce — in da je sestra ..." (Šumenje vode je zagl učilo glas. Zastokal je in spot zaprl oči. Toneta je preletela čudna misel: Bolje bi bilo, če bi n*u Bog ne bil vrnil razuma. Starca in selx? jo privezal na vrv ter dal povelje, naj potegnejo. Pod dvojnim bremenom se je vrv napela. Tone je z zdravo nogo branil, da se nista zadela ob skale. . Delavci nad stezo so vrv ovili nekajkrat okrog debla, dočim je Klavžar potegnil njen rpodnji konec k sebi na stezo. s 44Kaj je pa z onim?" je malomarno vprašal. "Bog ga je sodil," je odvrnil Tone resno. Nezavestnega moramo odnesti domov (V^ako obotavljanje bi bilo nevarno za njegovo življenje". iKo se je začel žalosten sprevod pomikati proti dolini, ;e rekla Monika Mariji: "Za živino ti ni treba skrbeti. Bom že jaz vse opravila." Vsakih deset ntfnut so nrorali počivati. Tone si je Sri-zel ustnice, da bi zatrl bolečino. Precej dolgo je trajalo predno so povedali Tonetovi materi, kaj se je zgodilo iu pred-no so jo pomirili. Bila je pa pametna in je vedela, da uo Savič ležal mrtev. Marsikdo je imel solze v očeh. Zgodilo se je tole: Sa vie «=e jo nastanil pri poštnem uradniku Voji Miljkovi-ču. ki mu je odstopil -obo. K?r bi moral drugi dm zjutraj odpotovati v Novi Sad, jo šol prejšnji večer zgrni a j spat. Naslednjo jutro, jo gospa Miljko-vioeva potrkala na vrata Savi če ve sobe, da bi ga zbudila. rkanje mi bilo nobenega odgovora. Ko je gospa pritisnila na kljuko,, je videla, da so bila vrata zaprta. Miljkovi-čevai je nato začela zbijati po vratih, i>?i je bilo vse zastonj. Otroci so takoj tekli v gledališko pisairno, in tam sporočili, da je Savič mirtev. Tz gledališko pisarno se je žalostna vest hitro razširilai po vsem mVstu. Ko so jo že pol mesta zbrstlo prod Miljkovičevo hišo, so vdrli v sobo in jo našli prazno. Savič je na vso zgodaj vstal in odšel na kolodvor, ne da bi domače zbudil. Petnajstletni deček ubil ciganko. N ka ciganka iz okolice Petri nje je pVfčalc, svojo vsiljivost in surov o-*t z življenjem. Na dvorišče obrtnika Srnata je prišla ciganka Lju'bica Ni-količ in je hotela s silo priti skozi vrata v hišo, da bi pro-sjačila. Petnajstletni vajenec pa jo ni pustil v liišo. Cigtsmka ga jo začela zmerjati in tepsti. Vajdnee jo brcnil ciganko z nogo v trebuh, nakar jo zbežala. Kmalu so jo pa popadle bolečine in so jo prenesli v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrla. Bila je v blagoslovljenem stanu. Višek drznosti roparjev. V Starš-vem pri Bjelovaru jo bil nedavno izvršen drzen roparski napad na starko Julijo Srebrenovič, ki prebiva v svoji hiši sama s služkinjo Jago Bene. Dva roparja sta vdrla skozi okno v sobo.. Eden je takoj skočil k posiolji, na ka- teri je ležala preplašena starka, jo prijel za vrat in zaklical: "Daj 1». ropar je imel vojaški bajauet, 4.1864 na Vrzdeneu 31. rk. vedru omai din. 60 din, ki so bile last služkinjo, pa sta vrnila služkinji. Roparja ■sta nato šla v kuhinjo kamor sta si prinesla vina in šunke in se dobro gostila. Pri odhodu sta se poslovila od služkinjo in ji podala roko. Taki obziri nasproti služkinji so so zde'i orožnikom sumljivi. Poleg tega =o tudi ugotovili, da okno ni bilo s silo odprto, in da sta roparja prišla v hišo, ne da bi jima bilo treba vlomiti. Prijeli so služkinjo, ki je končno priznala, da je eden izmed roparjev njen sin Rudolf, dni-iii pa jo soobčan Anton Dolak. gi pa crnoiruto na glavi. Iz re, delavec in pos. vdovec, za-iro sta roparja vzela 1250 konski sin Tomaža in Agate roj. Bradeško, stanujoč na Vrzdeneu št. 66, pristojen v dbčine Herjul, srez Ljubljana, } je odšel leta 1900 v Ameriko, kjer je nazadnje bival v P. O. Boks 121, Besin, Montana. Do leta 1923 je redno pisal domov, nato je kar naenkrat prenehal dopisovati. Ker se ni več oglasil so svojci poizvedovali o njegovi usodi, a zaman. Domneva se, da se je kje ponesrečil in umrl, ker bi se sicer gotovo oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita . _ _ , 7'domneva smrti v smislu § 24 Oba roparja, kakor tudi 1. odz. se uvede na prošnjo k.n io so oro^iki aretirali in iz- njeg0ve hčerke Petrovgi6 Ma- rocih sodiscu v Bielovairu. 1 • • • t»f,; j rije roj. LVllinar, pos. zena na Vrzdeneu št. 30 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda po-.ziv, da se o pogrešancu poroča Cakovca na Hrvatskem se ^sodišču ali g tem p0stavljenc-po^re-ei1 o imirskosoboškim o- Ciganski čarovnici \ prijeti. V ciganskem taborišču blizu i izslediti žepaiki in znani tatici, ciganki Šofo in Marijo, ki imte+a na vesti tatvino v Mur>ki Soboti. Na reki j mu skrbniku, gospodu Petrov-čič Janezu, pos. na Vrzdeneu št. 30. Mlinar Anton se poziva, da , , . c , - , . , 'se zglasi pri podpisanem sodi- lahkoverm Soboeanki sta nalivi-- i- i v ,x . , , .,• i 7 i . SCU ali drugače da kako vest o roe ugotovili bolezen, katero so1^ ji pričaralo nevoščljive ženske.I o' .-g^,, , j Po lo.5.1941 bo sodisče na Pregovorili sta jo. da jima je |vnovično prošnjo odločilo o izročila vos papirnat denar v proglasitvi mrtvim znesku 7800 din, ki sta g.a za-'Okrožno sodišče v Ljubljan«, marali, cg-s. da na ta naem o-d lv dne 30> Ua rj40 vrneta nevarno bolezen. Denar r,___ T , -ti i -i- oporn, 1. r. -ta zavili v krpo, to 71a vrnili' lastnici z naročilom, da kliko.— ---------- pogleda vanjo šo7o ob določeni! Qoziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku dr. Sabothy Bonn, odvetniku v Kranju. Prosen JoŽe se poziva, d a se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače d;*i kako vest o sebi. Po 1.7.1941 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo J proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., 21. maja 1940. Sporn, 1. r. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. 40 HS^ . si knjiga, ki Vas ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imt-la svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podla aa gi zgudovinskih virov dobro opisa1 preganjanje in kaznovanje čarov bo T * * i h h nic," ki so bile sicer povsem ne dolžne ženske. Cena................... ## ## J! II OPOMBA: Knjige označene z sojj ^ v platnu vezane. zanimala! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. gornjo knjigo lahko naroČite fri: 216 WEST 18th STREET new yorr, n. i. Og 74 j 40-3 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM VB&AJ FRANC, roj. 28.7. !874 v Čatežu pod Zaplazom, rk., vdovec, posestnik in tov. delavec, zak. sin Franceta in Frančiške, roj. Zupančič, stanujoč v Podsitarjevcu 67, pristojen v obč. Vel. Loko, srez Novo mesto, je odšel 1. 1910 v Sev. Ameriko v Cleveland. Po letu 1926 se ni več oglasil. Dne 30.10.1930 je sporočil, da je tedaj ibil že 4 leta bolan ter da je v zelo slabih razmerah. — Kljub temu, da so mu svojčas večkrat pisali na sporočeni naslov, se ni več oglasil. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1'4 št. 1 odz., se uvede na prošnjo njegove hčere Marije omož. Bratkovič, prediln. delavke v Podsitarjevcu št. 3 postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Bratkovič Mariji, roj. Vrsaj, prediln. delavki v Podsitarjevcu. Vršaj Franc se poziva, da se zglasi pri pod pisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. 7. 1941 bo sodišče 11a vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., 21. maja 1940. Sporn, 1. r. Og 88140-2 UVEDBA POSTOPANJA ZA •PROGLASITEV MRTVIM PRAŠNIKAR JANEZ, rojen 23. X. 1879, rk. vere, ože-njen, ^posestnik na Vrankah št. 1, zakonski sin Janeza 111 Marije roj. Novak, stanujoč na Vrankah 1, občina Blagovica, srez Kamnik, je odšel dne 5. 11.19*2 v Ameriko, od koder je do leta 1918 mino pisal. Nazadnje je stanoval: R 3. B 18, pošta Girard, Kansas, Severna Amerika. Zaposlen je bil v rudniku. Domneva se, da se je v rudniku smrtno ponesrečil, ker bi se sicer gotovo oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 Št. 1 odz. se uvede 11a prošnjo njegovega sina Prašni kar Janeza, pos. sina na Vrankah št. 1 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenem skrbniku, gospodu Prašnikar Janezu, pos. sinu na Vrankah št. 1. p. Blagovica. Prašnikar Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15.5.1941 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 7. maja 1940. Sporn, 1. r. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttncr 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York iMiHiii||.,ttiimiti,h,|iimiii||| niiiniii,, , ((iiitii>,M,Hiitiiti>* ''■'uiitui1 itiiiinuiii'Uiii,. 2. Belgrajskl Biser (Vitoj Jelene) 6 Burska Vojska 10. Devica Orlransl'a 12. Duhovni boj (Lovrenc Scupolli IS. Fran Baron Trenk (Ujuro Pandurlcj l9. Korejska Brata, frtira iz misijo nov V Koreii (Josef Spillmuij) 21. Mesija ,Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti m lularflno (K.saror MeAko) 24. Maron, kr&fanski deček s Liha nona 28. Ob 50-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar tO. Patria, Povest i z Irske jtuin$ke dobe (H. Fedt-rer' 12. Popotniki, novele in frtit* (MIlan Pugelj) 33. Tožlgalec 34. Pravljice (H. MnJ«r» 35. Prsivljice In pripovedke 7a mla- dino (S. KoSutniL) 36. Povesti In Slike (Ksaver Meftko) 38. Praški Judek (Josip Vole« #3. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (JoKff .Spiilmau) 45. Revolucija na Portugalskem IS. Sisto s Šesto (H, Federen 48. Spisi Krištota Smida 49. Študent naj bo (S. Ffnžgar* 52. SuneškI Invalid (S. Kočutnlk) 56. Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Ksaver AJeSko) 57. Vojnimir ali 1'oganstvo In krt»l (Josip Ogrlnec ft. Zbrani spisi za mladino (tingelbert Uangl) •S. Zlatokopl < Josef Siiillinan) (Vezava nekaterih knjig je od leia nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. P O Z O B I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK J 'GLAS NARODA * S 9 K ^ pošiljamo v staro do- j j movirio Kdor ga ho- J # de naročiti za evoje ^ j sorodnike ali pri jate- ^ ^tje. to lahko stori. — # Na roenina za stari J kraj stane $7. — V £ila!i|o lista ne poši- i l jamo.