„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike/1 A. M. Slomšek. Izbija vsak drugi (etrtek. Naročniki „Slov. Qospodarjau ga dobivajo zastonj. Posebej naročen vetja s poštnino vred ano krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 35 h. Po stanovih. „Nekdaj vsega tega ni bilo, ne toliko volitev, nobenih društev, ne posojilnic, ne časnikov itd. in vendar smo živeli in sicer se boljše kot dandanes!“ Tako pripovedujejo stari očetje svojim vnnkom, ki se zanimajo za volitve, ki so člani različnih društev in naročniki tega ter onega lista. Stari očetje imajo pravi Res, nekdaj vsega tega ni bilo! Res je tudi, da ljudem ni sla tako trda za vsakdanji kruh kakor dandanes. Pa tudi to je res, da se dandanes ljudem godi zaradi tega tako slabo, ker niso spoznali kmaln časovnega toka in so se prepozno začeli zanimati za volitve, društva, Časnike ter za gospodarska in politična vprašanja. Naša slovenska kmečka mladina kaže v zadnjem času, hvala Bogu, vrlo dobro razumevanje časa. Z navdušenjem se pripravlja na resnost življenja ter si izbira orožja za težaven boj, ki jo čaka, kakor hitro bo stopila na mesto svojih starišev. s Slovenske mladeniške organizacije so uz /rne. Oeški in nemški kmetje na Češkem veljajo splošno kot najbolj izobraženi kmetje med vsemi avstrijskimi tazličnonarodnimi kmeti, toda še le letos so začele ondotne kmečke stranke organizirati svojo mladino v kmečka mladinska društva. A pri nas je mladinsko gibanje že v najboljšem toku skozi dobra tri leta. V tem oziru smo mi Slovenci vsem drugim narodom naprej! Lep je začetek z našo mladinsko organizacijo. Toda moder vrtnar ne skrbi samo, da some vsklije in rastlinica prizeleni na svetlo, ampak da se dalje in dalje razvija, da požene cvet in obrodi sad. Tako se mera tudi slovenska mladinska organizacija od leta do leta spopolnjevati. Dosedaj se je res lepo spopolnjevala. Skraja smo ob-državali le shode z navduševalnimi govori, pozneje je mladina začela sodelovati v bralnih društvih, potem so se ustanavljale v teh društvih posebne mladinske zveze in v zadnjem času se je začelo v teh zvezah marljivo potičenje o različnih stvareh, ki so dsndanes vsakemu človeku v javnosti potrebne. In kako se naj v bodočem času razvija in spopolnjuje? Premotrimo javno življenje, v kateri smeri se ono giblje, in učimo se potem, česa nam je treba. Znak sedanjega javnega časa je združevanje stanov! Različni stanovi se zbirajo, si ustvarjajo organizacije in s pomočjo teh organizacij posegajo v javno življenje. Veliki trgovci in obrtniki se kličejo skupaj. Mali obrtniki iu trgovci si ustanavljajo svoje stanovske zadruge iu svoja društva. Duhovniki, odvetniki in učitelji se organizirajo vsak po svojih društvih. Uradniki si ustvarjajo svoje zveze in med uradniki zopet profesorji med seboj, sodnijski uradniki med seboj, postni uradniki med seboj in tako naprej. Stanovi se združujejo, se organizirajo. Samoumevno! Pripadniki enega stanu imajo enoiste želje, in tem prej dosežejo n j'h uresničenje, čim bolj enotno, združeno iu krepko nastopajo! Naša slovenska mladinska organizacija mora biti zahtevam časa pravična! Naša Zvezdni utrinki. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec. (Konec.) Ljudje dolgo časa sploh niso verjeli, ; da pade kako telo izpod nebes na zemljo, i Prvič so opazili tak meteorit, kakor nam ( poroča povestnica, pri Hrašini blizu Zagreba . dne 26. avgusta leta 1751. Ravno je bil j cerkveni sprevod, ko je švignila vpričo vseh | udeležnikov ognjena kroglja z neba ter se i zarila par metrov globoko v zemljo, kjer so jo pozneje našli. Duhovnik je zapisal to ! znamenito dogodivščino v župnijski spominski 'i knjigi. Isto prikazen so opazovali 1. 1847 v mestu Brauuau ua Češkem. Zdaj hočeš se znati, kakšno je kamenje, ] ki izpod nebes pada na zemljo. Ti kosi | sestojijo dostikrat iz samega železa. Tako jj železo, ki pade na zemljo izpod nebes, | imenuješ izpodnebno ali meteorsko železo. Izpodnebno železo so našli ruski kozaki pri Krasuojarsku 1. 1771, tehtalo je 896 kg; semkaj prištevajo 79 kg težek kos, ki je padel na zemljo menda že v 14. stoletju, pravijo mu „začarani grof El-bogenski*1. Te več centov težke kose so našli v Mexiki (beri Mehiki) v dolini Toluca (beri Toluka). Izpodnebno železo vendar ni povsem čisto, primešano mu je kovine niklja, toda ne enakomerno. Grede čistega železa se vrstijo namreč z gredami ni kij e- > od 8 g do 10 kg, v Stanneru na Moravskem vega železa. Ako obrusiš na kosu izpod- j 1. 1808 okolo 100 kamnov, v Kuyabinya nebnega železa gladko ploskev ter jo poliješ ! ua Ogrskem je padlo 9. junija 1966 čez z redko solitrao kislino, razje kislina čisto ; 1000 kamnov, največji je tehtal 294 kg in železo, nikljevega železa pa ne načne. Na so hrani zdaj na Dunaju v cesarskem na-ta način nastanejo na ploski pravilne črte, ravoslovskem muzeju, kjer je sploh največja ki se križajo kakor vlakna v kaki tkanini. ; zbirka izpodnebnega železa in na zemljo Drugi meteoriti, ki padejo na zemljo, ? Pad.,ih meteoritov Mobamedanci, ki častijo imajo v sebi le Majhne železne drobce, i ?!0JeSa ? * ?ohaT^’ TT V m-8 drugače pa sestojijo iz kamenja, kakršno 'i Mekr svoje največje svetišče Kaaba, v njem najdeš tudi na zemlji. Kjer jih naenkrat hr^°x kamenXT kl nebe8 ter Sa pade velika množina tam pravijo, da je i «! “<> častijo. Nekemu Angležu se je posre- pad»l kameni dež. Tako je bilo pred dese- j fllo< da f Je 8Plazd v 8V®tl8Č?. v,del U timi leti v Madridu. Tudi stara zgodovina kamea> čr# Je? ? ,od 8amih PolJabov na em nam priča o kamnih, ki so padli z neba. | 8tram že ve8 ,zdolben-Pod rimskim kraljem Numa Pompilijem je l Zvezde se utrinjajo, ako se križajo padel z tieba ščitu podoben meteorski kamen, # zemlja in meteoriti na svojih potih okolo soinca. Poleg posameznih meteoritov obkro- ki so mu Rimljani rekli „ankile*. Rimski vedeži so prorokovali, da zavisi od tega ščita, ki jim ga je baje poslal na zemljo sam bojni bog Mars, sreča in bodočnost rimskega mesta. Zategadelj so se bali Rimljani, da bi jim kdo ne ukradel tega dragocenega ščita; napraviti so dali tedaj še 11 povsem enakih ščitov in vse shranili skrbno v posebnem templju. Tako ni vedel nihče, kateri ščit je pravi, a vseh pa vendar ni mogel odnesti. V L’ Aigle (beri Ičgl) v Normandiji je padlo med strašnim treskom 1. 1803 2000—3000 kamnov, ki so tehtali žavajo solnce kar celi roji takih teles, m e teorski roji. Kaj se zgodi, če trči zemlja s takim rojem? Nič hndega; namesto par zvezdic se jih utrne v eni noči na tisoče. Zdi se ti, kakor bi bil kdo z raketami na nebu; iz gotovega kota se vsipavajo na vse strani iskre po nebu, kakor kovaču v kovačnici, ko kuje na nakovalu razbeljeno železo. Najlepši prizor te vrste je bil po noči od 12. na 13. novembra 1. 1833, ko so videli Ijndje samo v enem kraja nad 200.000 strnjenih zvezd. Čez 33 let se je ponavljalo mladina se ne sme vzgajati za kake sanjarske razmere, ampak za čas, v katerem bo morala delovati in živeti. Dosedaj so zbira v naših organizacijah kmečka in v par društvih tudi delavska mladina. Zanesimo v ta društva stanovski kmečki in delavski duh! Zanimajmo mladino za kmečka in delavska vprašanja 1 Ta naj pred vsem preučuje, v njih naj bo dobro udomačena! Tok časa to neizprosno zahteval Okoli po svetu. Na Ogrskem je trpel dolgo tih boj med vladarjem in pa med večino v državnem zboru. Večina je hotela popolnoma svojo, od Avstrije ločeno vojsko in nič skupnega z Avstrijo nego osebo vladarjevo. Vladar se je temn upiral. Sedaj pa se je sklenil mir in cesar je imenoval novo ministrstvo ter vzel ministre tndi izmed večine. Ti ministri pa so seveda morali obljubiti, da bodo vojsko obdržali z nami skupno in da bodo gospodarsko neodvisnost le polagoma pripravljali. Ali bodo ministri držali svojo obljubo, smemo pač dvomiti. Saj novoimenovani minister Košut izjavlja, da bo ostal zvest, svojim načelom tudi kot minister. Predsednik novega ministrstva je Vekerle. Ministrstvo je razpisalo nove volitve in bodo do 19. maja že vse končane. Ta dan se zberejo že novi poslanci k otvoritvi državnega zbora. Tudi cesar pride baje takrat v Bnd&pešto. Na Kranjskem je vlada hotela dati slovenskemu ljudstvu 10 novih poslancev ter je tozadevni zakonski načrt predložila deželnemu zboru kranjskemu. Liberalci pa so z obstrukcijo zabranili, da bi se sploh o načrtu razpravljalo. Taki prijatelji ljudstva so liberalci! Pričakuje se, da bo deželni zbor kranjski razpuščen in razpisane kmalu nove volitve. ntrinjanje na istem kotu neba leta 1866. Zvezdoslovci so že mislili, da pride to u-trinjenje vsakih 83 let. Leta 1899 bi torej moralo priti tretjič, tokrat so pa pustili meteoriti zvezdoslovce na cedilu. Sicer se utrinjajo leto za letom zvezde posebno močno 8.—12. avgusta in 12.—14. novembra. Meseca avgusta ob sv. Lovrencu se utrinjajo meteoriti iz zvezd, ki jim skupaj pravijo po grškem junaku Perseju ozvezdje Perzej; zategadelj imenujejo zvezdoslovci te utrinke Lovrenčev a'i Persejev roj. Meseca novembra pridejo utrinki iz ozvezdja lov, zato imenujejo ta roj novemberski roj ali leonidi. Leonidi so se pokazali posebno pred leti, ko sem bil še deček — dijak v Ljubljani; ženice so s strahom gledalo to žareče iskre in se pre-križevale; no drugi dan so se zopet pomirile. Vprašaš še lahko: „Odkod so mete oriti?" „To so najbrž ostanki razpršenih kometov ali repatic". „Odkod so repatice?" „Tega ne vemo dobro!" Zvezdoslovci so že izračunili in našli na nebu, toda čim dalje preiskujejo nebo, tem več in tem večje najdejo uganke. A eno vemo že danes, in to bo tolažba za strašljive ljudi. Meteoritov, ki krožijo okolu solnca, se nam ni treba bati ; zemlja bo morala trčiti že s kakim večjim svetom, da je bo konec. Takih svetov sedaj ni v zemeljski bližini in v osolnčju; kaj nam prinese bodočnost tega pa seveda ne vemo. Sicer pa v politiki sedaj ni mnogo novega. Velikonočni prazniki tndi na razburjene politične valove uplivajo pomirljivo. Vsakdo, tudi politik, rad uživa v tam času mir in notranje veselje v krogu svojih ljubih in dragih. Delavsko posvetovanje. Delavski list „Naša Moč" prinaša sle deči članek: V najkrajšem času se mora vršiti posvetovanje slovenskih delavskih zaupiikov. Razvoj delavskih društev zahteva, da se nase delavstvo razgovori o nadaljnjem svojem deln. Stavijo se delavskemu združevanju ovire. Delavce, ki iz ljubezni do svojega stanu deluj«jo za združevanje, mečejo sebični podjetniki na cesto. Slučaja Hervol v Radečab, ki ga je vrgel na ulico Krisper in Mrzlikar v tržiški Gassnerjevi predilnici, sta nam še vsem v živem spominu. Po mnogih delavskih krajih je obnebje oblačno iu bojimo se plačilnih bojev. Ožji stik je potreben med posameznimi delavskimi stanovskimi društvi. „Naša Moč" tndi nikakor več ne ustreza svojemu nameuu in se mora povečati, da bo služila popolnoma svojemu namenu in lahko priobči vse, kar žele njeni bralci. Nujno trka tudi na vrata vprašanje, kako naj li uvede naše delavstvo samostojno delavsko starostno preskrbo. O teh stvareh bo razpravljal II. vseslovenski delavski shod. Delavstvo prosimo, naj nam naznani, če želi, da serazgovarja na II. vseslovenskem shodu še o kakih dragih zadevah. Prirejajte shode, da sc razgovorite in stavite svoje predloge za II, posvetovanje slovenskega delavstva. Da bo mogoče pravočasno pripraviti vso za II. posvetovanje slovensL ega delavstva, prosimo, naj se takoj naznanijo morebitne želje uredništvu „Naše Moči", ki je prevzelo pripravljalna dela za to posvetovanje, ki mora letos služiti zgolj praktičnim potrebam slovenskega delavstva. Letošnje II. posvetovanje slovenskega delavstva sklicuje uredništvo „Našo Moči" po dogovora zato, ker pridejo lahko v razgovor tudi politične delavske zahteve. Vse stavljene želje objavimo 1 Spomini z romanja v Rim. PISe kmet iz mariborske okolice. (Dalje.) Popoldne smo se peljali v baziliko sv. Pavla, ki stoji pol ure zunaj mesta na jnžai strani. Peljali smo so čez Aventinski hrib in potem po lepi cesti čez polje, kjer so orali z jako priprostim! lesenimi plugi, ki bolj rijejo, kakor pa rahljajo in obračajo zemljo. To je prava muka za orača in živino. Stare kmečke napake in navade so povsod le počasi odstranjujejo; da bi pa še ta mnka pri Rimu v navadi bila, bi poprej ne bil rad verjel Med potjo smo videli malo cerkvico, ločenje sv. Petra in Pavla imenovana, ker tukaj sta vzela sv. apostola slovo, ko so ju zvezana iz ječe gnali v smrt, vsakega na drugi kraj. Njuna želja, za Jezusa kri in življenje darovati ter so ž njim zjediniti, se jima je kmalu spolnila. ćez četrt ure pridemo k baziliki, ki stoji na samoti. Cerkev je velikanska, močna ter vredea m spodoben spomin preslavnega apostola narodov. Ko je bi) sv. Pavel na povelje krutoža Nerona obglavljen, pokopala je njegovo trnplo krščanska žena Lucina v katakombah, katere so si pod njenim zemljiščem izkopali kristjani. Grob sv. apostola so imeli v visoki časti, in brž ko je preganjanje prenehalo, postavili so vrhu njega kapelico — na mestu sedanje bazilike. Ta cerkev je bila sezidana 1. 386 in sicer tako močno in trdno, da je niso mogli sovražniki, ne starost ne potresi razrušiti. Dne 15. julija 1823 jo pa zadene huda nesreča. Zanikerni delavci so zakrivili, da se je po noči vnel požar, ki je uničil večji del dragocenosti in slovečih umotvorov. No le papež in Rimljani temveč, tudi kristjani celega sveta so nad neizmerno izgubo silno žalovali. Na poziv sv. očeta Leona XII. so začeli nabirati po vseh katoliških državah milodare; nabrali so, da se je v 80 letih iz podrtin vzdignila nova, enako veličastna in prostorna bazilika. Najboljši umetniki tedanjega časa so pri stavbi in okinčanju sodelovali. Ko smo vstopili v cerkev, smo bili kar omamljeni od sijajnega blišča, po katerem bazilika vse druge cerkve na zemlji prekosi. Tlak je iz zbrušenega marmorja, svetel kot zrcalo. Štiri vrste okroglih visokih strebrov iz svetlega granita delijo cerkev v pet ladij, vrhu katerih so blišči pozlačen in z lesorez-bami okrasen in pozlačen strop. Stebrov je nad 80. Od vsake strani napravi veličasten, nepozaben pogled in utis. Na stenah .so krasne podobe, ki predstavljajo zgodbe iz življenja sv. Pavla. Čuda lep je glavni altar, nad katerim stoji na stebrih iz porfirja zali baldahin. Spodaj je rakev, v kateri počiva del trupla sv. Pavla. Življenje tega izvol jenca božjega, polno vojskovanja, čudežev in največjih čednosti, res pravega apostola vseh narodov, je bilo čudežno. Sv. Pavel je bil na nenavaden način iz volj *n in poklican kot najznamenitnjši in najbistroum-nejši učitelj sv. cerkve. Življenje, mišljenje in delovanje tega izredno izvoljenega apostola je najpopolnejši vzgled evangeljske popolnosti, pa žal med nami priprostim! v obče premalo poznano. Na grobu sv. Pavla gori noč in dan mnogo luči v spomin, da je tukaj grob moža, ki je bil svetla luč v temi zmot tavajočih pagauskih narodov. V stranski kapeli bazilike so ostanki raznih svetnikov ;n. p. roka sv. Ane, dva trna od krone, ostanki obleke D. M., verige sv. Pavla itd. Ogledali smo si tudi ječo sv. Pavla in mesto, kjer je bil obglavljen. Marljivi trapisti, ki zdaj ondi stanujejo, so tisto poprej pusto zemljišče preobrazili v lep, ploden, senčnat in rodovitna vrt. Kazali so na« pri treh izvirkih steber, na katerega je sv. Pavel položil glavo, da mu jo je rabelj z mečem odsekal. Ko je padla glava na zemljo, je še trikrat odskočila in kjer se je zadela zemlje, se je odprl izvirk čiste vode, od kf.tore sem si jaz vzel steklenico v spomin. Pravijo, da je voda vsakega izvirka drugega okusa in toplote, česar pa sam nisem okušal. (Dalje prihodnič), Ali že znaš novo slovenščino? (Konec.) Še nekaj; jezik, ki hoče biti enakopraven z jeziki dragih narodov, mora biti poraben in sposoben tudi za knjige, postati mora književen ali pismen jezik. Pismeni jezik se naslanja na eno najveljavnejše in najmočnejše narečje, vendar se pri tem ne sme preveč odtujiti dragim nare e ampak mora biti bolj nad mahoma torej narečje ne more postati pismen jezik, ne morebiti vsled dogovora nekterih možev veljakov; lo počasi raste njegova premoč in nadvlada nad drugimi narečji. Imeti mora že nekaj pisanih knjig kot priče svojo sposobnosti, potem se le mu je zmaga gotova. Ko pa je pismen jezik že vstvarjen, mora, kdor kaj piše, najsi je že doma kjer koli, pisati v pis menem jeziku, v tistem, ki ga ves narod prizna kot svoj književni jezik, če želi, da bi bilo njegovo delce razširjeno med vsem narodom. Tudi Slovenci imamo že torej, kakor umevno, svoj pismeni jezik in sicer od 16. stoletja, iz tista dobe približno, ko so lutrovski pristaši hoteli tudi naše deželo osrečiti z novo vero; takrat so morali tudi katoliško misleči Slovenci krepko zastaviti pero, da se kaj takega ne zgodi. Prav čeden je in lep naš pismeni jezik in kar je glavno: lepo ga razpmejo in zlahka rabijo Slovenci vseh krajev ter jim no dela nikakih težav. Pa svoje sodnike in priče ima pismen jezik, ki gledajo na njegovo pravilnost. Glavno besedo imajo ta književniki, slovničarji. Toda napačno bi umeval službo teh možakov, kdor bi mislil, da oni le še jezik | sicer tisk ali pravopis malo drugačen, pa delajo. Pisatelj, književnik, slovničar se | izgovarjava je približno ista. Će torej kdo bavi s slovniškimi postavami in pravili, | ne razume slovenščine, ni slovenščina tega narečji. Kar njihove mešanice ne izbrisnjejo iz števila Slovencev, ampak ti ostanejo naši ljubi bratje in še bodo bolj, če se malo potrudijo iu sčasoma iznebijo nepotrebnih posojenih besed. Za Slovenca, ki je nadarjen, to ni nikaka težava; brati je pač treba precej. Oni rogovileži, sovražniki našega imena, ki ondi izpodrivajo slovenščini tla, ti pač zaslužijo, da se jih resno zavrne: slovenščine govoriti nečejo, sodili bi pa o nji. Od teh bi morali poslušati mi, ki smo bili vedno za ohranitev prvotne lepote našega jezika, predrzna očitanja, češ, da silimo z novo slovenščino na dan, dozdaj nepoznano 1 Ni so treba posebno čuditi, da so zmedeni in zapeljani tudi nekateri ondotni naši bratje, ki se jim je začela mešanica dopadati ; tud: ti ponavljajo za onimi buticami: „Zakaj so zdaj to to novo slovenščino gor spravli, ki je jaz ne zastopim?11 Zakaj mu ne gre v glavo? Ker vedno posluša in sam brbra tisto pokvarjeno mešanico, bere pa leta in lata nič slovanskega časopisa, ne knjige; temu mora biti vsa, kar je prav slovensko, če mu pride kedaj slučajno pred oči, nekaj novega, nezaslišanega; če bi vsaj iz molitvenika bral zvesto vsako nedeljo, bi se ne mogel pritoževati nad novo slo-. venščino; pri zelo starih molitvenikih je da bi vedel jezik braniti zlorabe neveščakov in ssmovoljnežev, on pazi, da se jezik ne izneveri svojim temeljnim postavam in svojstvom, ki so mu že zdavna lastni in značilni zanj. Pri svojem delu kaj rad ! vpraša — kar je tudi edino prav, zlasti v | dvomih — kako govori pretežna večina ljudstva, kako bi rnkel v tem slučaju zlasti slovenski kmet. Ljudska govorica je njihova zakladnica, iz katere zajemajo svoja pravila, in tem se mora tudi pismena slovenščina pokoriti. Poznavatelji jezika so trdno prepričani, da kmet najbolj zadene pravo struno in pristnega duha svojega jezika. Tudi naš slovenski kmet govori dobro slovenski, celo lepo, Čisto slovenščino: priznavajo strni; toda z nevoljo moram opomniti, da le tam, kjer ni mesta blizu ali trga. Blizu mest in trgov, v katerih je že tudi nemščina dobila domovinsko pravico, se slovničar ne more nič lepega naučiti, pač pa bi se lahko razjokal nad tamošnjimi ljudmi, ki tako neusmiljeno mrcvarijo ljubo slovenščino, ko jim primešavajo nemške besede, katere se našemu jeziku kratko nič ne podajo. Taka mešanica ni za svet. Pri zidanju babilonskega stolpa je Bog ljudem zmešal jezike: pa še huje zmešan jezik in pomešan s tujo robo govori slovensko občinstvo v takih krajih, kjer se tudi sliši včasih nemška beseda. Ž; iz teh vrstic si se lahko prepričal, cenjeni bralec, zlasti ti iz slovenske mej«, ki imaš več povoda o tem razmišljati, da slovničarjem, književnikom in sploh izobražencem ne pride na misel jezik prestvarjati in ga prekrojiti, kar je naravnost nemogoče in bi se reklo skoraj kratiti vpliv božje previdnosti in modrosti; marveč nasprotno: ti možje so nedolžni. Našim odličnim in zaslnžnim rodoljubom je na tem, da se jezik še zanaprej ohrani v pisavi in govora čist, pravilen in lop, kakor ga je vajena ogromna večina našega ljudstva vsepovsod, izvzemši one proge in pege na slovenski zemlji, kjer tuj vpliv pači našo govorico. Pa ti možje ondotuib naših bratov zavoljo zakrivila, ampak on sam, ker jo zanemarja. Ako hočemo to zadevo prijateljski končati, bomo rekli: niti slovenščina, niti tisti, ki je ne ume, nista dosti zakrivila: ampak protislovenski duh, ki veje v tistih krajih in pa — duh časa. Duh časa pa tako: poprej je bilo vseeno, ali je človek bral ali ne; danes pa je druga; zdaj je prisiljen vsak brati in zdaj berejo tudi tisti, ki prej niso brali. Pa v začetku gre malo okorno ta posel, slovenščina, če je tiskana, se jim zdi drugačna, nova, nego sicer. Pa ko se bodo malo navadili brati, bodo rekli: zdaj mi slovenščina ni več aič novega. Kdor je pa vedno čital, sploh ne čnti nič novega pri jeziku, kdor je n. pr. zmiraj bral knjige družbe sv. Mohorja. Črez petdeset let že izhajajo. Naj torej nekdo pove, od katerega leta naprej se že tiskajo v novi slovenščini? Kje je torej meja? Bojo težko najti, ker leta 1905. je jezik isti kakor 1852. Pridigarji govorijo v pismenem jeziku tako lepo, kakor vejo in znajo. In ljudstvo pridigarje dobro razume; to bi pa ne bilo mogoče, če bi duhovniki vpeljavah novo slovenščino, kar se jim rado očita. Duhovnik še ne slnti o kaki novi slovenščini in no pozna druge, nego tisto, ki jo ga je učila mati in ljudske šole. Lahko pa se še zgodi, da je kaka knjiga preveč učeno pisana in zato ni umljiva vsakemu; pa saj tudi knjige take vrste niso vsakemu namenjene, ampak le tistemu, ki ima potrebno strokovno izobrazbo; tu so misli previsoke, a slovenščina je ista. Kakor pa smo že rekli, popolnoma stalen in miren pa živ jezik ni nobeden; tudi nemški ne, tudi laški in hrvatski ne. Živi jezik je kakor morje, ki sicer nikamor ne teče, pri miru pa tudi ni nikdar. Vsak jezik celo mora privzeti nekaj novih besed, da označi nore misli in pojme, ki so zavladali v človeškem nmu, napredek v znanosti, in da more zaznamovati vse iznajdbe. Dosti je novih besed, ki pomenjajo neko reč, katere še prej ni bilo; saj ime ne more biti prej nego je stvar, katero pomeni. Beseda „brzovlak" še ni dosti črez 50 let stara, ker prej še ni bilo tako iskrega železnega konjiča, ki bi zaslnžil to ime. Tudi priimek „nemškutar" (da bi ga sploh ne bilo!) še je primeroma nov. Pred leti še namreč Slovenija ni poznala človeka, ki bi se radovoljno odpovedal časti, da ga je rodila slovenska mati, in bi jo celo sramotno zatajil zato, da lahko z Nemci skupno med liže in dela naklepe zoper lastni rod; to razume še le novejša, napredna doba. Sicer so se tudi prej družine ponemčevale, a takrat so neugodne okolščine (pritisk od više, javno mnenje itd.) opravičevale ta korak ali celo k temu silile, a danes so že vse te okolščine premagane, prejšnji so veadar svoj rodni jezik imeli ves čas v hvaležnem spominu; dandanes se ga sramujejo. Toliko bi torej zdaj skoraj z gotovostjo lahko rekli, da kake nove slovenščine, ki bi šc le v novejši dobi prišla na svetlo, ni, čeravno jo nekteri domišljave! vidijo. Zato hočeva, dragi bralec, tndi midva ostati pri isti slovenščini, ki nama je že dolgo znana in ki ni druga kot najina materinščina. Pa tej še pač želiva sedaj skupno, preden se razideva, dolgo in lepo prihodnjost, častno ulogo med drugimi živimi jeziki; pa še nekaj posebno: narod, ki jo bo nazival svojo mater, naj bo vedno kreposten, naj bo vedno v zbora tistih narodov, ki neprestano zidajo Bogu v čast vesoljno sveto Cerkev; še le, ko bo Cerkev dodelana, sme tudi on po tako dovršeni svoji nalogi leči k počitka v novi Cerkvi sami, da, ko bo donel po Cerkvi prvi trobentin glas, se vzdigne zopet z bratskimi si narodi, nživat posmrtno življenje. Domače novice.- N&še misli. Pomlad slavi svoje zmagoslavje čez zimo. Starka zima se mora korak za korakom umikati, ia ljubezniva pomlad bo kmalu neomejena naša kraljica. Solnce s toplimi poijubr izvablja zemlji novo življenje. čez travnike se vlega zelena preproga, na poljih se zopet vzbuja doslej snivajoče življenje, v gozdih pozdravljajo ptičice glasno in veselo prvo listje. V jesen leži v celi naravi nekaj tako neizmerno žalostnega, nekaj tako skrivnostno-težkega, kakor pri slovesu dveh duš, ki sta si udani v ljubezni. A pomlad — ves vzduh pomlaja človeka telesno in duševno, nove sile čuti Človek v sebi, njegovo dušno stanje je slovesno, povzdignjeno, da bi zapelo visoko pesem ljubezni celemu človeštvu, vsemu vesoljstvu. Srčno ljubljena kraljica pomlad bodi nam pozdravljena! f Poslanec vitez Berks. Na svoji graščini Blagovna blizu St. Jurija ob juž. žel. je due 5. t. m. umrl od srčne kapi zadet državni poslanec vitez Berks. Prejšnji teden se je udeleževal še sej drž. zbora, pač pa tožil o mučni bolezni. Nihče pa ni sodil, da je njegova bolezen tako nevarna. Hugon vitez Berks je bil rojen dno 21. januarja 1841 v Ogulinu na Hrvaškem ter se posvetil vojaštvu. L. 1866. je bil v avstrijski vojski proti Prusom, a že 1. 1870. je kot poročnik zaradi srčno napake stopil v pokoj ter živel večinoma na svojem gradu Blagovna. Od 1876. se je kot član okr. zastopa za celjsko okolico najraje bavil z gospodarskimi vprašanji. L. 1879. so ga Slovenci postavili za kandidata proti dr. Foreggerja, a ni zmagal. L. 1897. pa je bil izvoren za državnega poslanca v kmečkih občinah celjskega vol okraja kot naslednik g. M. Vosnjaka. Pridružil se je s štajerskimi tovariši „Slovanski zvezi" ter marljivo deloval v gospodarskih odsekih. Dasi ni bil rodom Slovenec, vendar se je vedno živo zanimal za narodne, politične in gospodarske koristi štajerskih Slovencev, osobito svojega volilnega okraja. Pogreb se je vršil v soboto 7. t. m. ob štirih pop. iz njegovega gradu na Blagovni in ob petih na pokopališču v Šentjurju. Trg Šcntjurij je bil častno in številno zastopan, tndi okoličani — kmetje so prišii prav mnogi. Vodil je pogreb celjski opat preč. g. Ogradi v spremstvu domače duhovščine. Moški zbor „Celjskega pevskega društva" pod vodstvom g. dr. Schvvsba je zapel 2 lepi nagrobnici. G. dr. Juro H ral o v ec se je v kratkih, prisrčnih besedah spominjal blagega in delavnega rajnika. Naj v miru počiva! Iz slovenske občine. Bojni klic, glasan in resen, se je začel razgledati po spodnještajerskih pokrajinah. Vsak, kdor čuti, da ga je rodila slovenska mati in govorila z njim prve besede v tem milem jeziku, vse stopa pod bojni prapor in zahteva skupno in odločno: pravico našemu narodu! pravico našemu jeziku! — Zahtevamo pravico, ali jo pa tudi dobimo? Male so drobtine, ki jih podaje vlada spodnještajerskim Slovencem. Malo, ali bolje rečeno: nič nimamo pravic. Vse pravice pa imajo naši narodni nasprotniki Nemci. In mi, zahtevajoči svobodo in prostost, kam naslovljamo svoje zahteve po pravici? Na ravno te Nemce, od njih smo pričeli zahtevati delež, ki nam gre. In kakšni so ti; ali so mar Nemci prvi narod na svetu ? Prvi nikdar nenasitljiv narod so pač, nikdar nimajo dosti, vedno hočejo imeti več. Ce kupi slučajno kak Slovenec od Nemca večje posestvo, pa je že vik in krik-po nemških Časopisih in govore o krivicah, ki naj jih prizadevamo mi Slovenci Nemcem. Ali rekel sem, da se raz lega bojni glas zdaj na enkrat. Res je. Vsi slovensko misleči ljudje stopajo pod ta prapor. Tudi naši listi nas vedno navdušujejo za ta boj. Poživljajo nas, naj se vedno in povsod držimo gesla: „Svoji k svojim". Zato tudi nimajo več naši Nemci toliko uspehov, kakor si jih želijo. Jezi jib to in peče. Prav jim je: prišel je samo povračilni dan. Mi sicer tudi še nismo na tisti stopnji, na kateri bi morali biti. Zato se pa izobražujmo in organizirajmo, da bomo stali na krepki podlagi trdno in neustrašeno v boiu za naše pravice! Brežiški okraj. V celi naši obsežni videmski dekaniji je samo troje izobraževalnih društev, izmed kojih je ena čitalnica v Brežicah, a ni toli za kmečko ljudstvo, kakor za meščanstvo. Krščansko-socialna organizacija v tem okraju bi bila sila potrebna, zato upamo, da se zberemo po Veliki noči na posvetovanje ter krepko pričnemo z delom. Sicer pride sovražnik ter poseje ljuliko med pšenico! Celje. Novo zastavo je dobila Marijina dekliška družba. Zastava je stala 400 K in je lep okras farni cerkvi. Nadomestna državnozborska volitev za V. skupino (kurijo) na Spod. Štajerskem, ki je izpražnjena vsled smrti poslanca Žič-karja, se vrši dne 29. maja Slučajna ožja volitev bo 1. junija. Volilni imeniki so na vpogled že 20. t. m. V Polenšakn so ustanovili 1. t. m. kmečko bralno društvo. Naj deluje krepko v prid našega naroda! V Dobrni pri Celja so celi in polnemci hudi kako poper, ker se ne pustijo Slovenci od njih „komandirat". Pravijo, da hočejo vsi oditi gor na Nemško, da se jim ne bo treba več jeziti s Slovenci. Petrovče. Pomenljiv dan jo bil v nedeljo 1.1. m. za našo občino Mnogo uglednih in za dobro vnetih mož je kumovalo pri ustanovitvi zveze mladeničev, h kateri je pristopilo 85 članov. Za prvi početek je število gotovo veliko. Najčastnojše ste zastopani Arjavas in Drešinjavas. Njuni vzgled naj spodbudno drami mladeniče tudi drugih vasi, da se ne bodo več bali onega smešnega bav bavca, kateremu se pravi „strah pred ljudmi". Fantje, gre se za vašo čast in korist, in brezbrižnost pri tem delu bila bi huda obsodba vsakega izmed vas. Pri zvezi so vrata vsem in še vedno odprta. Nudila se vam bo tam vsestranska naobrazba in preskrbelo mnogo poštenega razvedrila. Zato proč z vsemi pomisleki in skušajmo s složnim delovanjem doneči, da bo beseda „Savinjski fantje" izvabljala ljudem spoštovanje. Bog in naša mlada moči pa bodi naše geslo. Podsreda. Nekega dne jo vesel mahnem iz Podsrede v eno uro oddaljeno Kozje. Mislil sem, da narodno Kozje ostane zmiraj slovensko, toda glej ga spaka! Koj na prvi gostilni zagledam nemški napis „Gsst-haus znr Eiche". Človek ne bi verjel svojim očem. „Morebiti sem pa v Nemčiji", sem si mislil, ko sem ogledoval „čačkarijo". Teda, ko slišim slovensko govorico, se zopet zavem, da sem v Kozjem. AH ni to neumno; v slovenskem trgu nemški napis! Gotovo so mislih, da bo ta deska z nemčursko „malarijo" vabila mnogo ljudi, pa motili so se. Ali ne bi bilo lepše, ko bi gostilno dičil slovenski napis. Upamo, da se v kratkem pokaže slovenski napis! Planinski trg. Krasno pisanko je poslala slavna družba sv. Mohorja gospodarskemu bralnemu društvu na Planini — namreč: 92 zelo praktičnih knjig podučne, zabavne in nabožne vsebine. V imenu ljudstva izreka družbi iskreno zahvalo odbor ter ji želi, naj procvita in vepeva za blagor naroda. V Zakotn pri Brežicah je bila dne 8. t. m. volitev občinskega predstpjništva. Naš dosedajni zavedni župan Ant. Lapuh je bil izvoljen vnovič županom, in gospod Anton Drugovič ml. iz Černca njegovim namestnikom. Svetovalci so gg.: Martin Šetinc, Franjo Rozman, Janez Sotine, Miha Ostrelič, Janez Saunik, Janez Krajnčič in Jože Petrišič. Gospodarstvo naše občine je v dobrih rokah, želimo našim zastopnikom obilo uspeha. Crešnice pri Vojniku. Pogorel j* dne 13. t. m. popoldne Peter Rihtar na Plateh. Rojaki, pomagajte mu v nesreči 1 Zažgal je bojda otrok. Skrivajte žveplenke pred otroci! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Po dolgi mučni bolezni je 10. aprila umrla Marija Kokol, stara komaj petnajst let. Bila je zvesta Marijina častilka in vzgledna druž-hcnica. Ljubi Bog jo je poklical zarano, v prvi spomladi, da bi veselo alelujo v nebesih obhajala. Ona je umrla tretja, odkar je tukaj ustanovljena Marijina družba. Dne 11. aprila smo jo spremljali k večnemu počitku. Pogreb jo bil zelo veličasten. Spremljalo jo je mnogo belo oblečenih deklet, ki so ji na grobu zapele žalostinko. Za njo jočejo oče, mati in brnt. Mati je prevelike žalosti omedlela. Naj ▼ mira počiva! Iz Savinjske doline se nam poroča: Bolj ko prejšnja leta udeležila se je letošnjega Vstajenja slov. inteligenca. Marsikje je igrala „Narodna godba" ter tako poveličevala največjo in najpomenljivejšo cerkveno slovesnost. To da misliti, če smem rabiti priljubljeni izraz „novostrujarjev" na Štajerskem. Vidi se najprej, da protiverski liberalizem še ni izpodjedel vse vere v naši inteligenci, kljub farski gonji, svobodnemu zakonu in svobodni šoli, ki polnijo predale nekaterih listov. Gotovo je tudi, da bo verno slovensko ljudstvo imelo večje zaupanje do narodnjakov-voditeljev, ako vidi njih polnoštevilno nbeležbo pri svojih cerkvenih slovesnostih, ki vsebujejo jedro narodnega življenja in mišljenja iu niso zgolj parada. Kjer pa se omikane! — ki naj bodo ljudstvu vzor — nagibljejo na brezversko stran, tam se globoko žali versko prepričanje naroda, ako se n. pr. po trgih sliši gospodo pijano cele noči razgrajati in se udaj&ti v postnem času posebej prepovedanim hrupnim veselicam. Pobožno ljudstvo tndi vidi, kdo da izpolnjuje svojo nedeljsko in velikouočno dolžnost. R :s je, ne more in ne sme se nikogar prisiliti k izpolnjevanju svojih krščanskih dolžnosti, ali potem tudi po hinavski liberalni navadi ne tožite o pogubonosnem kranjskem prepiru, ki po nepotrebnem cepi narodne moči. Vsakemu svobodo! Ali ne veste, zakaj je prvotno vladala taka zaupnost med Slovenci? Bili so še bolj enotnega verskega prepričanja. Ali naj danes enotea program druži vse Slovence pod streho hiše ene, ko že malone vssk nedorasel študent na svojih predavanjih špoga lastno svetovno naziranje, ki ga hoče pod krinko narodnosti ali gospodarskega napredka utihotapiti našim kmetom, široč brezverske liste? Nezanpnost prihaja i odtod, ker ne povedo naravnost: Mi smo sovražniki sv. katoliške cerkve, zato podiramo vse, karkoli je ona pozidala; temveč dostikrat zataje svoje nazore, govoreč v nekaterih društvih o omihi na katoliško narodnem temelju — ne čudite se! — in o gospodih duhovnikih, v svojem izbranem krogu pa le o ostudnem klerikalizmu in o farjih! Ce to ni hinavščina? Zakaj pa mi govorimo jasno in razločno brez prikritih ciljev? In za takimi cilji naj gredo celo „gospodje" duhovnik', če hočejo veljati za narodno-napredno, da celo svobodomiselne? V znanem trgu se je namreč povabilo domača duhovnika, da pristopita kot nda k Čitalnici, in privlečeta v njih prazne prostore še koga svojih vernikov, kar pa sta že zaradi „Slov. Naroda" — ki duhovščmo brez i/jeme grdo psuje — odklonila. Razžaljeni liberalci pa so djali: Ce pa „Naroda" nimamo, pa bolje da Čitalnice ni! Ko so bo ondi osnulo prepotrebno „Kmečko bralno društvo" na edino zdravi podlagi, bodo pa rekli pismouki: Kaj je tega novega toka treba pri nas? Kaj razdirate prepotrebno edinost? Lepa edinost, ki zastruplja z modernim brezverskim duhom doslej katoliški slovenski narod! Narod, ti pa voli vselej Krista in ne Baraba! Koroške novice. Koroške misli. Mi Korošci se počasi vendar vzbujamo! Zborovanje se vrsti za zborovanjem, društvo za društvom se snuje. To je zasluga naših mladih voditeljev, ki so prinesU v javno življenje prepričanje seboj, da je treba za narod ne samo javkati, ne samo klicati drage pokrajine na pomoč, ne samo prednašati: „Umirajoči vas pozdravljajo!", ampak sam krepko začeti z delom. Naše mlado razumništvo je polno veselja do dela in polno nesebične ljubezni do naroda. In s takim voditeljstvom, o tem smo prepričani, narod ne bo propadel! V pojasnilo! Radi izjavljamo, da dopisa „Na Koroškem se dani" v zadnji številki našega lista ni pisal g. Poljanec. Na podlagi natančne informacije tudi radi izjavljamo, da zadevna notica ni merila na g. Legata, poslovodjo Mohorjeve tiskarne v Celovcu. Ob jednem pa peščico koroških „Narodovcev" in polliberalcev v interesu naše svete narodne stvari resno svarimo, da v bodoče ne napadajo tako nesramno naših delavnih rodoljubov, kakor je zadnjič dopisnik v „Narodu" napadel gg. dr. Arnojca in Poljanca. Od omenjenih liberalnih poli-tikastrov si naši gospodje ne dajo metati polen pod noge. Uredništvo. „Divji lovec“ v Celovcu. V četrtek, dne 22. t. m. je priredilo slovensko delavsko društvo v Celovcu igro „Divji lovec" v dvorani rokodelskih pomočnikov. Igra, ki ni lahka, se je igrala v resnici nad vse pričakovanje dobro Sicer je delavsko društvo priredilo že več predstav, ali samo enodejanke, in zato moramo društvu res častitati na krasnem uspehu. Počitnice na šolah. Glasom ministrskega ukaza se podaljšajo s tem lotom počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah Koroške od šest tednov na dva meseca. Pouk se prične na jesen, in sicer ob istem času, kakor dozdaj, konča pa se toliko prej, da trpe počitnice dva meseca. Samo nemščina. Koroški deželni zbor je sklenil, da bo odslej razpravni jezik pri njegovih sejah le nemščina. Edini slovenski deželnozboraki poslanec za Koroško Franc Grafenauer pa je izjavil, da tega sklepa nikdar ne pripozna, ker je bil storjen tedaj, ko je zbornica dobro znala, da se on tiste seje ne more udeležiti. Dve osebi sta zgoreli v vasi Zvveinitz, okraj Sv. Hema. V koči Janeza Majerja je nastal ogenj. 77 letni gospodar se je rešil 2 veliko težavo in s težkimi opeklinami. Zgoreli pa sta 46 letna njegova žena in 15 letna hči. Celovec. Dne 11. t. m. ob pol sedmih sjutraj je nastal požar pri g. Jan. Volker, 8tavbinskem in pohištvenem mizarju v Beljaakem obmestju št. 45. Ogenj je povzročila neprevidnost nekega učenca pri Zakurjenju peči. V kratkem času je segel plamen v skladišče in odtod na drugo stvari, v nekaj minutah sta bili obe parni briz-fialnici tukajšnjega mestnega prostovoljnega Sušilnega društva pred gledališčem pri Kanalu. Prihitele so tudi srsedne požarne hrambe na pomoč iz St. Ruperta, Št. Petra, |D Št. Martina in so gasile z velikim uspe-Mm. Le hitri pomoči in ugodnemu vremenu je zahvaliti, da so ogenj ni razširil na zraven stoječe hiše. Škoda presega veliko !^z 40.000 kron. — A pregovor pravi, kjer ae zgodi ena nesreča, sledi ji kmalu ^ druga in res. Pod neki voz je prišel Mi sinček gosp. Volkerja in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v Mlnisnico. . V Doberlivasi se je ustanovilo „Izobra-*®valno društvo". Pristopilo je takoj 33 'ianov. Tako društvo je za ta kraj zelo Potrebno, ker nemškutarija tam zlasti v . vasi sami silno cvete. Kot govornika sta * nastopila č. gg. Ivan Dolinar, domači kaplan, in J. Dobrove iz Velikovca. Bog daj mnogo vspeha! Djekše. Spet je donelo naših osmero zvonov v sredo dne 11. aprila sicer nbrano in mogočno, vendar pa žalostno, ko smo zagrebli blago mater Valburgo Kralj. Rajna je bila žena znanega Šimena Kralja Mo-hovnika, \i leposeatnika v Hudem kraju, ki slovi daleč okoli kot razumen iu premožen kmet in kot skala zmiraj stoji za našo krščansko slovensko misel. Hvaliti sicer pevcev in pevk ne smemo, da jim ne šine prevzetnost v glavo in grla, vendar pa lahko rečemo, da tako ubranih in Čistih glasov, kakor je imajo naši cerkveni pevci, ne slišiš povsod. Že dolgo časa se pripravljamo in .»bljubljamo, da napravimo enkrat tukaj veliko slavnost. C« Bog da, spolnimo obljubo enkrat po leti ob ugodnem vremenu. Iz Pliberka. Milo so peli in plakali zvonovi za mladim življenjem, ktero je strla pri nas neusmiljena smrt dne 16. t. m. Umrla je Micika Glinig, sestra gospoda kaplana Ignacija Glinig, v 33. letu. V svoji dolgi bolezni je iskala pomoči pri raznih zdravnikih, teda zaželenega zdravja ni mogla najti, Neusmiljena jetika jo je vrgla na bolniško postelj, iz katere ni vstala več. H koncu je še sama zahtevala mrtvaško svečo in tako je v Gospodu zaspala. Mnogi in lepi venci so jo krasili, ko je ležala na mrtvaškem odru. Da je bila spoštovana in priljubljena, je pričala ogromna ude’ežba pogreba. Sprevod, ki se je pomikal k po-j družni cerkvi k Mariji v Nončavas, so vo-! dili č. g. dekan v spremstvu deseterih gospodov duhovnikov in so se tam ob odprtem grobu v ginljivem nagovoru poslovili od dolgoletne cerkvene pevke. Bodi ji zemljica lahka! Priprosto kmečko dekle. Velikovec. Pri nas je sicer sedaj, ko Vam pišem te vrstice, postni, vendar pa pravijo nekteri da je pustni čas. Veteranci ; zbrani od blizu in daleč na cvetno nedeljo, j ki pravijo, da so „unparteiiš", so hajlali kakor najbnjši nemški volkovi. Haiderjevo „beeirksfeldbebelnovo" 401etnico so slavili; pa boljše bi bilo, da bi doma ostali. Nič hudega ne želimo veterancem, temveč vse dobro, tudi penzijon, če ga kaj imajo, jim privoščimo, hajlovska glorija pa drugim bolj paše in ne njim. Velikovec. Pravijo, da je dobro, če domači gospod pokličejo svojega soseda, ali kterega drugega gospoda duhovnika v ta namen, da ljudje bolj „unšenirt" opravijo sv. spoved. Ne vemo, kako neki pa je dne 1. aprila pri nas bilo. Prišli so k nam gotovo ne na poziv našega g. dekana nek tnji gospod, lutriš pastor ali fajmešter naših Velikovčanov „fopat" za prvi april. Na magistratu ali v gmajuski hiši se jih je zbralo okoli 30 oseb in verno so poslušali novo lutriš vero. To so vam ros predrzni ljudje naši nemškutarski Velikovčani. Naši duhovniki jim ne storijo ničesar po volji. Otrokom hočejo opoldan pri jnžini „pri Sopenanstalt" pripovedovati molitev, iz šole hočejo vreči ven slovenski krščanski nauk, četudi je v veli-kovških šolah nad polovico slovenskih otrok, za tri luteranske rodbine pa napravijo v ob činski hiši protostantovsko službo božjo. In potem pravijo ti hinavci ob volitvah kmetom, kako pridni katoliški kristjani da so. In kmetje jim žalibog verujejo, s svojimi žul-javimi rokami jih gladijo, polnijo njihove žepe in jim rede trebuhe. Razne novice. Hvaležen brivski pomočnik. Krojaški pomočnik Miroslav je posodil brivskemu pomočniku Henriku krono. Ves hvaležen za nslugo je dejal ta: „Miroslav, ako prideš kdaj v silo in te vsi ljudje zapuste, če niti oče, mati, brat in sestra ne bodo hoteli več o tebi vedeti, pridi kar k meni — in jaz te bom zastonj obril!" Volilna pravica in osel. Ko so se v Zedinjenjih državah prepirali o tem, komu je dati volilno pravico ter se je nasvetovalo, naj postane volilec, kdor ima vsaj 100 dolarjev vredno premoženje, tedaj je rekel Benjamin Franklin: „Recimo, da predlog obvelja. Ako imam 100 dolarjev vrednega osla, smem voliti, ako pa osel crkne, ne smem več voliti. Kdo ima tedaj volilno pravico: jaz ah osel?" Dežnik, ki greje, pride kmalu v promet za tiste, ki ne morejo prenašati zime. Neki tovarnar dežnikov v Hanovru je že začel izdelovati take dežnike. V votlo palico se napravi namreč poseben stroj, ki bo grel cel držaj. Seveda bodo tudi taki dežniki primerno dragi. Število zvezd. Človek more pri jasnem vremenu s prostim očesom našteti okoli 4000 z ezd. Z dobrim daljnogledom, ki je približno meter dolg, vidimo že 60.000 zvezd. Ako pa vzamemo najmodernejši zvezdogledni teleskop, videli bomo na nebeškem svodu gotovo do 60 milijonov zvezd. Namazal se je. Iz življenja cesarja Jožefa II. pripovedujejo sledečo dogodbo: Ko se je cesar nekega dne sprehajal, zagledal je za nekim grmom berača, ki je obiral svojo obleko. „Kaj delaš?" vpraša ga cesar. „Uši mečem preč," odgovori berač. „Tu imaš," pravi cesar ter mu poda cekin, „očisti se in kupi si novo obleko." — Vse to je slišal in videl postopač, ki se je hotel okoristiti z dobrotljivostjo cesarjevo. Pohiti naprej ter se ob cesti vsedo za grm. Ko se cesar približa, začne stikati po obleki, kakor bi iskal golazen. „Kaj delaš?" nagovori ga cesar. „Uši iščem," odgovori postopač. „Če iščeš uši, pojdi k onemu grmu, tam jih je ravno sedaj eden proč metal, ter jih boš našel," je odgovoril cesar in šel naprej. Izbruh ognjenika Vezuva. Ognjenik Vezuv leži v najkrasnejšem delu ! Italije, dvanajst kilometrov od mesta Na-' polja, ob čarobnem Napolitanskem zaliva. Na goro, ki je 1297 metrov visoka, pelje železnica, po kateri se vozi vsako leto ne-broj tujcev, ki vsako leto gredo lukat v ognjenikovo žrelo, iz katerega se vedno dviga sedaj gostejši, sedaj redkejši dim. Železnica pelje po krasni zemlji, cvetočem vrtu. Ni neobdelanega niti koščeka zemlje, ki rodi trikrat več, kakor drugod. Železnica se dviga, in odpre se pogled na krasni Napoljski zafiv, ob katerem leži vedno lepo mesto Napolj. Še višje zagledajo oči črno, žvopljeno puščavo. Železnica vodi po lavi in po pepelnatem snegu. Večinoma je ognjenik miren, ter izpušča lo polagoma iz sebe dim, ki priča, da notranje moči še vedno delujejo. Le včasih ae te moči vzbudijo ter začnejo delovati s strašansko silo, uničujoč vse, kar je v njihovi okolici. Tak grozepoln izbruh jo bil tudi v začetku tega meseca, začel se je dne 4. aprila. Opisi sedanjega izbruha so popolnoma slični živemu opisu o Vezavo- vem izbruhu, ki je bil 1. 79. po Kristusu, prvem izbruhu, katerega nam omenja zgodovina. Od takrat je Vezuv razsajal več kot 50 krat. O Vezuvu so menili Ijndjn v starodavnih Časih, da je popolnoma ugasnil. Lata 79. po Kr. je pričal nenadoma bruhati in tedaj jo najprej deloma porušil masti Htrculanum in Pompeji. Leta 64. ja vslad bruhanja trpel tudi Napolj, dna 4. avgusta leta 79. je pa začel Vezuv grozno bljuvati ter je popolnoma pokril z lavo in pepelom mesta Pompeji, Herculanum in Stabinae. Silno je bPuval po tem v letih 203, 472, 512,685, 982, 1036, 1139, 1306 in 1500. Potem je sledil dolg čas miru, celih 131 let, in Vezuv se je do samega ir sla abrantal z oljkami, kostanji, hrastiči in rožiči. Končam leta 1631. po 131 letnem počivanju je začel Vezuv zopet strašno bruhati ter sta lava in pepel provzročila grozna opustošenja. O tej priliki je izgubilo življenje kakor pripovedujejo sedanji zgodovinarji okolu 18 000 ljudi. Skozi dva dni ja ogryanik bruhal iz sebe goreča kamenje, goste stebre dima in ogromno množino pepela, tako, da je na nekaterih krajih ležal pepel 6 metrov na v'ioko. Lavo, ki jo je 1. 1631. izbruhal Vezuv, so cenili na 63 milijonov knbičnih metrov. Od tega časa so sledili le večji ali manji izbruhi skoro vsakih 10 let; l. 1794 n. pr. je bilo mesto Torre del Greco skoraj popolnoma razdejano. Takrat je izgubilo avoje življenje približno 15.000 osab. V 19. stolatju ja bil sdea najvačih izbruhov 1.1822. Zadnje valiko bruhanja ogmjsnika ja bilo t leta 1872. Tedaj se je raspočil stožec na • ^ severni strani, iz katerega ja pritekla reka . > : lave, glavno žrelo je pa metalo v srak gorečo •C, '•'lavo, kamenje in pepel 1300 metrov nn visoko. Lava aa ja pomikala proti nižini • v ter opustošila svat okolu La Novelle in San Sabastiano, od poalcdnjega mesta je odtrgala del biš. V 13 urah ja reka lave prodrla 13 kilometrov daleč. Iztečena lava je znafcJa okoln 20 milijonov kubičnih metrov. Dna 1. maja 1872 jo bruhanje prenehalo. V zadnjih latih je Vezuv sil-neje bruhal leta 1891, 1895 in 1904, ko . se je odprlo novo žrelo lave, ki je pretila krajem S. Giuseppe, Vesuviano in Madonna ’ deli’ Arco. Ali to ja trajalo la an dan. * ~ . Med posameznimi izbruhi so bili torej i . ' dolgi presledki, v katerih so ljudje pozabili na nevarnost in se zopet naselili in ^ Y prenaredili vezuvsko okolico v raj, dokler jim ni ognjenik zopet uničil ves njihov trud. Tudi sedanji Veiuvov izbruh spada med najhujše pojave ognjonikovih podzemeljskih sil. Da ni zahteval toliko človeških žrtev, zahvahti se je temu, ker izbruh ni bil nenadoma, ampak se je začel polagoma, da so ljudje mogli zbežati. Okoli 150.000 ljudi j je pobegnilo pred to strašno naravno silo. Na jugovzhodni strani se je odprlo novo žrelo, iz katerega so začeli teči velikanski potoki žareče lave. Z neznansko hitrostjo so se pocedili navzdol, uničujoč vse, kar jim je prišlo na pot. Krasni južni vrti v najlepšem cvetn go zginili v trenutku. Žgoča lava je spremenila prej cvetoči kraj v pustimi, iz katere se dviga dim in smrad. Potok lave, širok 150 metrov se je zlil proti mestu Torre Annunciata. Na potu je uničil lepo vas Bosco-Trecase, ter jo pokopal pod žgočimi valovi. Neki oftiiidec pripoveduje, da ae je prebivalcev te vasi polastil grozen strah, ko se je približal ta potok lave, liki žgoče kače, nesrečni vasi. Bilo je okoli 3. popoldne, ko so zadnji Ijndje, starčeki in bolni, na vozeh zapustili svojo rodno vas. Medtem je že dosegel potok lave, katere pot jo značil dim in ogenj, prve hiše ter se razlil po cesti med hiše. V trenntkn je bilo vse v plamenu. Kar pa ui zgorelo, raztopilo se je pri strašni vročini lave in lepe vasice ni bilo več. Težko si je predstavljati strašno moč tekoče lave. Ne da se primerjati z nobeno, še tako močno in strašno reko. To je tako kot morje. Svetlo, grmeče in goreče pridrvi ta strašna tekočina, razširjajoč okoli sebe grozno vročino. In vse kar ji pride na pot, je izgubljeno. Med tem ko teče iz postranskih žrel lava, meče ognjenik iz glavnega žrela pepel, pomešan s peskom. V mesta Napolju, ki leži 12 klm vzhodno od gore, so morali ljudje nositi odprte dežnike, da so se obvarovali padajočega pepela, katerega je že ležalo več metrov na debelo. Pod njegovo težo so se podrla mnoga poslopja in so pod seboj pokapala veliko ljudi. V Napolju se je podrlo poslopje, tržnica. Čez 30 ljudi je bilo mrtvih, okoli 100 pa več ali maqj ranjenih. V soboto 7. t. m. se je odprlo več novih žrel v smeri proti Napoiju. Izmed dveh Ve-zuvovih odprtin je ena v sredi, eua pa na vznožju hriba v ciaramelski pokrajini. Črni dim se je dvignil iz žrela, nakar se je izlila lava, ki je tekla proti Bosci-Treeasi in proti Pompejam. Uničenega je nad 1000 ha polja. Na tisoče in tisoče oseb je v soboto opazovalo krasno grozen prizor razdraženega vulkana. Vojaki so stražili, da se radovedneži niso preveč približali ognjeni lavi. Lava je prodirala, kakor kaka reka. V soboto je lava prodirala v dolžini 1200 m, široka pa je bila lavina struga 400 m. V noči od sobote na nedeljo je začelo bljuvati > pomnoženo silo glavno žrelo. Plamen je švigal 150 m visoko. Bljuvanje je združeno z močnim ropotom in potresi ob Vezu-vovem vznožju. Dva močna potresa so čutili v Napolju. Prestrašeno prebivalstvo je molilo po cerkvah. V Resini so nsymočnejše čutili delovanje podzemeljskih sil v soboto ob polu 9. uri zvečer. Na pompejski jugovzhodni strani se je podrl Vezuvov strožcc, na nasprotni strani se je pa odprlo novo žrelo. V soboto je deloval ognjenik strašno. Belo žareči kosi se se dvigali 800 do 1000 metrov visoko in tvorili nov stožec. Bljuvanje je bilo v zvezi s strašnimi potresi. Lava je ranila več prebivalcev v Bosco-trecasi. Cmi pepelnati oblaki so pokrili solnce. Ob 3. uri 25 minut ponoči so čutili močan potres, prebivalstvo je bežalo v cerkve. V Napolj skem zalivu je imela voda 30 sto-pipj eno uro daleč od obrežja. Morje je bilo viharno kakor pri hudi burji. Celi dan 8. aprila je bljuval ognjenik z isto močjo naprej. Vsled padajočega pepela ia potresa je bilo porušenih mnogo hiš; pod njih razvalinami pa je izdahnil marsikateri Človek. V vasi Otajano, Lomi in Vesuviani je bila lava dva metra na visoko. Dne 9. aprila se je storžcc iz pepela sesul in zahodna stran gore se je razpočila med strašnim pokom na treh mestih. Trije strašni potoki lave so se z neznansko hitrostjo zlili po gori v dolino ter požgali vse. Ljudje so komaj ušli. V par trenutkih je bila vas Bosoo Trecase od žgoče tekočine preplavljena in sežgana. Uradniki in vojaki so se umaknili v zadnjem trenutku. Od Bosco- Trecase je tekla lava 7 metrov na visoko in 400 metrov na široko proti Torre d’ Annunciata, kjer je že uničila pokopališče in na njem stoječo cerkvico. Na samem stoječo hišico je v trenutku obdala žareča lava. Eudeči in rumeni plamenčki so švignili bliskovito čez hišico in se zjedinili nad njo v velikanski plamen. V par sekundah se je hišica zrušila in zginila. Lava je pritekla do mestnega vrta. Pijonirji so tok lave obrnili proti morju, ker so zajezili pot proti mestu ter raztrelili železnični nasip, da so naredili pot proti morju. Drugi potok lave je tekel proti Pompeji. Ognjenik pa je bljuval vedno naprej. Med zamolklim bobnenjem je metel pepel in kamenje iz svojega žrela, da se je tresla vsa okolica. Pepel in zadušljivi plini so ovirali vojake pri delu. Zvonovi so zvonili, ljudje jokali in tarnali, samo vojaki so delali tiho z brezupno na-pornostjo. Pri postaji Nola je vsled pepela obtičal vlak, drugi je pa skočil iz tira. Vrh Vezuva je bil due 10. aprila, za 250 metrov nižji, razbilo ga je strašno tresenje. — Ker je bljuvanje po noči nekoliko ponehalo, npalo se je že, da se ognjenik pomiri, toda začel je z novo močjo. Dne 11. t. m. je bljuvanje nekoliko prenehalo, zato je upanje, da se ognjenik zopet pomiri. Pepel pa se vedno pada. Učinki te grozne naravne prikazni so strašni. Natanko se seveda v prvem trenutka škoda ne da preranačuti, vendar poročajo, da je približno 150 tisoč Ijndi brez strehe, na tisoče je mrtvih, koliko je pa več ali mapj ranjenih, se pa sploh ne da dognati. Škoda se ceni na več sto milijonov. Samo lastnik železnice na Vezuv ima osem milijonov škode. Pomoč v denarjih prihaja od vseh stranij. Papež iu italijanski kralj sta darovala večje svote. Nova gostilna. Po Reimmichelnu. Plečnik in Srakar ste bila imovita posestnika v Globeli. Bila sta soseda in njih polja in travnike je ločil samo majhen potoček, ki je pritekel izpod Peščenca, precej visokega hriba Globeli. Naša soseda sta bila skozi in skozi dobra prijatelja, samo nekoč sta se prav zares sprla. To je bilo tako. Iz bližnjega mesta je prihajalo poleti mnogo gospode v Globel, odkoder so jo mahnili na Pežčenca, ki je res nudil na vrhu vsakemu krasen razgled. Plečnik iu Srakar sta prišla do spoznanja, da bi gostilna v Globeli nikakor ne bila odveč in s točno postrežbo bi se dal zaslužiti marsikak groš od izletnikov. Oba soseda sta prišla do prepričanja, da sta za krčmarske obrt kot rojena in oba sta isti dan uložila prošnjo za dovoljenje gostilniške obrti. Obe prošnji pa ste bili odbiti in oba prosilca sta se seveda pritožila na višjo oblast, a zopet zaman. In čim dalje je stvar šla, tem bolj sovražno sta se pogledovala prnj tako dobra prijatelja. In odkar so njune prošnje zavrnile tudi najvišje oblasti, sta živela med seboj kot pes in mačka. Primerilo pa se je, da je prišel nekega dne deželni predsednik v mesto B., ki je bilo kake štiri ure oddaljeno od Globeli. O tej časti, ki je zadela mesto, se je seveda že mnogo prej govorilo in tudi pisalo po časopisih. Izvedel je to novico tudi Srakar še dosti začasno in kot blisk mu je šinila v glavo misel, kaj, ko bi šel v B. in osebno prosil deželnega predsednika za gostilniško doroljenje. Gotovo mn ob tej priliki prisrčne prošnje ne more odbiti in on bo gostilničar, Plečnik pa ne! Predsednikov obisk je bil napovedan na ponedeljek, torej je sklenil Srakar oditi že v nedeljo v B. in se v ponedeljek predstaviti visokemu gospodu. Toda njegova zgovorna ženica, pred katero seveda ni imel nobene skrivnosti, o tem krasnem načrtu ni mogla dolgo molčati, in tako je kmalu vedel Plečnik, na kak premeten način hoče priti Srakar do gostilne, čakaj t mislil si je, prej bom jaz tam kot ti, in videli bomo, kdo bo prej gostilničar! V nedeljo popoldne ob dveh se je odpeljal v B. Srakar, ob treh pa Plečnik. Tisti dan pa je celo popoldne deževalo in ko sta naša prosilca, nevedoč drug za drugega, pričla v B., sta bila premočena, da je bilo joj. Ustavila sta se oba v gostilni „pri Jelenu*. Toda Srakar je hotel nastopiti bolj imenitno in šel v posebno gosposko sobo, Pačnik pa, ki je prišel uro pozneje, je ostal v navadni sobi za kmečke pivce. Tako je hotelo naključje, da so obema niti od daleč ni sanjalo, da sta oba pod eno streho. Ker sta bila trndna in zaspana, zato sta hitro odvečerjala in šla spat. Srakar je dobil sobo v prvem, Plečnik pa v drugem nadstropju. Predno sta odšla v sobe, sta še oba trdno zabičala gostilničarju, da naj jima dobro presuši in osnaži obleko in ju gotovo pokliče najpozneje ob šestih. Ob sedmih namreč je imel priti predsednik in potem, ko so se mu predstavili politični uradniki, je bil odločen čas za sprejemanje raznih prosilcev. Plečnik in Srakar sta pustila blatno obleko na stoln pred sobo in se kmaln zibala v mehkih posteljah. Hlapec je prišel po obleko in dolgo časa je trajalo, predno jo je toliko osnažil, da je bila spet za med ljudi. Nesreča pa je hotela, da je hlapec osnaženo Plečnikovo obleko dejal na stol pred Srakarjevo sobo, Srakarje vo pa pred Plečnikovo. No, to Se ni bila največja nesreča, večja smola je bilo to, da sta bila naša znanca kaj različnih postav. Srakar je bil majhen in okrogel kot sodček, Plečnik pa dolg in suh kot grablje. — Srakar se je zbudil zjutraj ob tri četrt na šest. Slišal je iz raznih cerkva ubrano zvonjenje in solnce je že sijalo skozi okno. Kot bi trenil, je bil po koncn in strašna misel ga je obšla: „Kaj če sem vse zamudil?* Segel je hitro po nro, toda ta se je ponoči ustavila in kazala še lo dve. Kaj bo? Hitro odpre vrata in pograbi obleko, ki je bila na stolu. „Hitro, hitro*, mislil si je, „morda še ni prepozno*. Začel je obuvati hlače. Toda, tristo zeljnatih kadi, noge kar niso mogle v hlačnice. „Ali so se tako uskočile od dežja*, zarobantil je jezno in krepkejše porival nogi v nastavljene hlače. „Ni mogoče! Na vse zadnje mi je neki tepec še obleko zamenjal. Saj to niso moje hlače I O kako bi mn po-ruval tista oslovska ušesa. Zdaj je vse zgubljeno! Predno dobim svojo obleko — — toda, morda pa le spravim to nase, poskusimo ! Po dolgem truda in mnogih kletvicah je bil Srakar srečno v Bog v« čegavih hlačah. Sicer je precej pokalo tnpatam, no pa notri je le bil. Podoben jo bil dvema prav močno nabasanima klobasama, ki se morate zdaj in zdaj razpočiti. Spodaj so bile hlače seveda precej predolge, no pa to ni biio tako hudo, ker se je dalo lahko popraviti s tem, da jih je zavil za dobro ped nazaj. Zdaj še telovnik. Počil je sicer po šivn od vrha do dna, gnmbov ni bilo mogoče zapeti. Srakar je bil hvala Bogu zdaj že na pol opravljen. Najtežje je šlo s sukpjičem. Ves poten je bil Srakar, predno je zlezel notri. Ko je še predolge rokave zavil skoraj do komolcev nazaj, je bilo oblačenje končano. Boljše je še taka obleka kot niči Boljši je še v tej obleki dobiti gostilniško dovoljenje, kot ga pa sploh ne dobiti. Zdaj pa le hitro pred gospoda predsednika. — — Srakar je ravno odšel iz gostilne, ko se je prebudil Plečnik. Bilo je o pol sedmih; torej pol nre pozneje, kot je naročil, naj ga pokličejo. Nensmiljeno je začel zabavljati čez gostilničarja, čez postrežbo in tarnal na ves glas, kako je povsodi nesrečen, ker prav gotovo ga bo Srakar prehitel in on dobil dovoljenje za gostilno. Pa vendar vse še ni izgubljeno, le hitro se je treba opraviti in se podvizati k predsedniku. Plečnik pograbi v naglici obleko pred sabo in se začne napravljati. Toda nekam silno lahko mu je šlo to od rok. Toda — za Boga — le prekmalu je spoznal, da to ni njegova obleka. Kaj storiti ? Predno prikliče hlapca, oziroma tepca, ki mu je o-bleko zamenjal, in dobi svojo obleko, bo imel Srakar dovoljenje za gostilno bržkone že v žepu in potem njemu ne ostane drugega, kot dolg nos. Torej hitro tnjo obleko nase. Ko se je opravil, se je pogledal v zrcalo, toda samega sebe je komaj spoznal. Hlače so segale samo čez kolena, in spodaj so pokrivale noge samo spodnje hlače in nogavice. Suknjič je pokrival nekako polovico hrbta, bil pa je širok, da bi imel v vsakem rokava še eden lahko prenočišče. Malo da se Plečnik sam sebi ni glasno nasmejal, toda bil je v preveč resnem položaju ; treba bo stopiti v tej obleki pred deželnega predsednika. Kaj bo rekel? Nič, pognma ne sme izgubiti, gostilničar hoče ia mora postati, torej le pred predsednika z dobro priučeno prošrgo. Srakar je med tem prišel v mestno hišo, kjer se je ustavil predsednik. Skozi goste vrste navzočega občinstva se je prerit le s težavo in pričel srečno do gospoda predsednika. Ko je množica zagledala smešno oblečenega okroglega možička,,je zagnala glasen smeh. Srakarju je bnčila kri v glavo, zardel je kot rak iz zdelo se mn je, da mn mora zdaj, zdaj počiti kaka žila v glavi. Toda šlo se je za gostilno, zdaj ali nikoli več, — to mu je dajalo pognm in srčno je stopil pred visokega gospoda, se priklonil, kolikor je dopuščala to pretesna obleka, in začel: „Slavna c. kr. deželna vlada! Ponižno podpisani prosi, da se mn blagohotno podeli dovoljenje za zvrševanje gostilniške obrti v Globeli, kjer je gostilna ne samo zelo koristna, ampak tudi potrebna radi tujcev, ki prihajajo tjekaj. To bo tudi zame dober vir dohodkov, da morem lažje plačevati davke, ki sem jih pa tndi tako vedno vestno odračnnal —* Več mož ni vedel povedati, in ker se je bil nekaj zmešal, je končal svojo prošnjo z glasnim — amen. Istočasno se je globoko priklonil in resk — hlače so se mn na osodepolnem mestu, ki ga pa sam ni videl, razparale dobro ped široko. Srakar ni vedel, kam bi se dsjal, Ijudj« so ss načeli na ves glas smejati in eslo gospod predudnik j« le s težavo prikril prisrče« nasmeh, ki mu je zaigral na obraza. Koštaj se je smeh nekoliko polegel, prisopiha res zasopsl Plečnik. Rani njegovega predpnstnega oblačila ga nekateri niso hoteli pustiti pred predsednika, toda s trdimi komolci si je sam napravil potrebno pot in klical že od daleč: „Provzviieni gospod deželni predsednik! Preskrbni oče svojih podložnih I Gostilno moram dobiti jaz, jaz sem prvi imel ta načrt, jaz plačnem tndi več davkov kot Srakar, jaz —“ Srakar je kar prebledel, ko je zagledal zraven sebe svojega nasprotnika, ko pa je spoznal na sgs« še svojo obleko, je planil nanj kot jastreb na pišče in ga začel obdelovati : „Grdoba tatinska, tsbi bo kdo zaupal gostilno ? Nikdar in nikoli! Gospod predsednik! Ta mi je ponoči ukradel obleko, poglejte ga, saj je v njej. Ali naj se takemu poštenjaka da gostilna?* „In ta je ukradel mojo obleko, poglejfe ga, sig jo je že oblekel*, kričal je ves razsrjen Plečnik. „In raztrgal mi jo je tndi že — poglejte, gospod predsednik, tu zadaj je vsa razparana . . . zahtevam odškodnino!* „Is jaz zahtevam gostilno*, zastokal je Srakar; „ti prekleman kozel si me spravil v tako sramoto, jaz hočem odškodnino, j sz.* „Verjessite, gospod predsednik, ta človek je tat in goljuf.* „Gospod predsednik, ne jaz, on je ode-rnb, da mn ga ni para*. Vedno hnje in huje sta se pozdravljala oba nasprotnika, in vedno glasnejši je bil smeh okolnstoječih, dokler ni predsednik obsh pomiril in jn prosil, naj povesta, zakaj sta se napravila danes, kot bi šla na maškarado. Piščalk in Srakar sta začela pripovedovati svoje doživljaje od včeraj dalje in ko sta končala, je bila obema in vsem dragim stvar jasna. Predsednik je končno razsodil, da mora Srakar plačati Plečnikn raztrgane hlače in svetoval obema, naj ss spet sprijaznita in mirno odideta domov. Vspeh njune prošnje pa jima bo sam pismeno naznanil. Kot dva polita knžka sta odšla Srakar j in Plečnik domov. Čez itirnajst dni sta dobila iz mesta odlok, v katerem sta brala seveda v lepih olikanih besedah nekako to le: D ra tako prismuknjena človeka nista sposobna, da bi se j jima zaupala gostilna. Od tega časa nista Plečnik in Srakar nikdar več mislila na to, da bi postala go-; stilničarja — postala pa sta kmaln spet dobra stara prijatelja. Kupujte NARODNI KOLEK! Pravo pristno vino Cisto naravno, samo iz grozdja. Za pristnost vina jamčim in se lahko kemično preišče. Cene zmerne, od 36 do 46 kron IGO litrov. Imam tndi pravi pristni „ tropinovec. Pošilja se cd 56 litrov naprej. Za sode prosim, naj vsak sam pošlje. Zadnja železniška postaja Ajdovščina (Kranjsko). Se priporočam za obilno naročbo io-2 Josip Cotič, vinogradnik Vrhpolje, pošta Vipava (Kranjsko). Za izdelovanje diplom za častno občane po primerno nizki ceni ge priporoča Tiskarna sv. Cirila v Maribora. Kmetje, pozor! Posnemalni stroji za mleko so veliko boljši kakor drage centrifuge Velika korist, posname mleko popolnoma in dčlajo čisto sami. Cena je vzlic temu zelo nizka: cn komad £> kron in & kron. Natančen popis zastonj. Pred po- narejenem blagom se svari. Prodaja samo iznajditelj 5 (2) Rudolf Gegenbauer, i Neulengbach (Nižjeavstrijsko). Svoji k svojim! Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne so: išljenikov, narodnjakov! — Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprejbedakov! Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljšo sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti de-lujo, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je 1 lonSič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 29 5—6 8 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi katero izvršujem žo 25 let, so mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (lus- ' kin) na glavi, to je Ka-pilor št.l. Cena (franko ’ na vsako pošto) je 1 1 lončič 3 K 60 v, 2 Ion- j Čiča 5 K. Prosim, da ■ se naroči samo od mono. Naslov je: N. Vranič, | diplomirani lekarnar, j Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 29 5—5 0 N •N h (S X 9) Doktorja pl. Trnk6czy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko BIaat