Ameriška Domovii\/i l| //^ RN UNGUAO« Oms National and International Circulation _____ CLEVELAND OHIO, THUHBDAY MORNING. OCTOBER 30, 1969 AMCmCAH IN SPIRTr itOVSNJA« M€W&PApm STEV. LXVII — VOL. LXVT1 sPor Libanona i Ai faah Je zavit v feme vlado in gverilci objavljeno premirje ni posebno I'dno. Obe strani ga krši-ta> če jima kaže. ®ElRUT, Lib. — Al Fatah sp, vodilne arabske gveril-organizacije in ima temu eren vpliv na notranjo po- da ske Mm. lit'i v 1 0 posameznih arabskih dr-■ Sedaj je v sporu z libanon-]a° vJado, ki do sedaj ni dovoli-^ da bi gverilci taborili ob li-anonsko-izraelski meji in od 111 vdirali v Izrael. jj ^ ^atah se za libanonsko ^ePoved ni hotela zmeniti, zato odnosi med njo in li-satl°nsko vlado napeti. Stanje jn le poslabšalo, ko sta Sirija gverilcem na po- §očiia Posebno Sirija, ki je omo- gverilcem vdor v Liba-j. - so tam začeli organizi-(jj 1 uPore proti libanonski vla- j^ibanonska vJacJa je v začet-gv nasJ;oPala zelo odločno proti ^Bilcem, v začetku tega tedna je jy sPrernen>Ja svojo taktiko: 2 Javila, da je za kompromis ^§verilci. Odkod ta spremem-On ° Je uganka za diplomate. Spr^Z°Valci mislijo, da tiči za ^'a tllern':)0 libanonskega stali-ž ^jeten sklep vlade Zdru-Pol t- ^r^av, da ne bo ponovila predsednika Eisenho-tej,la’ je 1. 1958 poslal za kra-j}pe as v Libanon ameriške ma- h. to domnevo manjkajo dobo u ^reb)a je počakati, kako se (ja ,r'2a razvijala. Značilno je, Ijq ^Jornacija ZDA prizna, da st^j vJetski vpliv v Beirutu ra-V v’ Se pravi, da je ameriški ^adauju. Drugi opazovalci wj0’ da je libanonska vlada gov te iz taktičnih razlo-da ugotovi, koliko prave rabsW0 ubivajo gverilci pri a-Pore 1 vtadah. Brez take pod-Odjo*116 ^ namreč mogli tako Pii. CI10 nastopati proti Libano- *hnoi bo dal imena v°jnih ujetnikov? IH. — Odvetnik arn Knstler iz New Yorka, Vornik znane “osmorice’ ^in; Za§ovi Pfed j -------- ^ršitev Ve2ntrri sodnikom zaradi kr^tsp 2a^onov tekom demo-stu, • e konvencije lani v avgu-•Por jg ?° Vrnitvi iz Pariza, kakcev ^ namest° svojih varo-Pilti ra ^ ra2S°vor s predstav-do p0 ^th iz Vientama, dejal, Jih p: an°i izročil imena svo- n^cov ZDA ženam in Kip Sorodnikom preko sku-^tip g! Se bore za mir. Preko vZclrževU^n tudi mogoče 2Ve2o att z ujetniki poštno rdečerv°^ 2ena> ki imajo može v s- m Ujetništvu — lveln Višja ten!?135110 in mil°- Nai- Peratura okoli 55. Husak in tovariši se vrnili iz SZ praznik rok PRAGA, ČSR. — Vodnik Komunistične partije dr. G. Husak, oredsednik republike gen. L. Svoboda, predsednik vlade ČSR O. Černik in ostali vodniki ČSR V Keniji se nekaj kuha Spopad med Keniattinim spremstvom in pristaši vodnika opozicije Odinge ter zapor tega sta povečala n a p e t ost in nezaupanje med glavnima plemenoma. NAIROBI, Ken. — Po atentatu na kenijskega politika in pripadnika plemena Luo Mboyo v Keniji ni več pravega miru. To se je pokazalo preteklo soboto. Ta dan se je namreč presednik Keniatta peljal v mesto Kisu-mu, ki je obenem glavna luka na jezeru Viktorija in središče plemena Luo, da slovesno odpre novo bolnico, ki so jo podarili Keniji Rusi. Namesto slovesnosti so pripadniki plemena Luo začeli napadati Keniattin sprevod. Prišlo je do pretepov, streljanja in prelivanja krvi. Na “bojišču” je o-stalo nekaj mrtvih. Keniatta se je razjezil in dal takoj aretirati voditelja plemena Luo Odin-go, z njim vred pa še nekaj članov vodstva Odingove stranke Narodne ljudske unije. To je razkačilo vse pripadnike plemena Luo. Zavrelo je tudi med plemenom Kikuyu, ki je priseglo, da brez prelivanja krvi ne bo izročilo vodstva države komurkoli. Kar je še plemen v Keniji, so se pa še bolj zaprla vase. Tako je dežela postala zmes plemen, ki se vsa pripravljajo na medsebojne krvave obračune. Usoda dežele je sedaj v rokah Keniatte. Ako bo pokazal dosti potrpežljivosti in uvidevnosti, Rus “upa” na uspeh v razgovoru z ZM ŽENEVA, Žv. — Zastopnik ZSSR Aleksej A. Roščin je na razorožitveni konferenci izjavil, da upa na uspeh razgovorov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, ki se bodo začeli 17. novembra v Helsinkih na Finskem. V svoji izjavi pred konferenco je dejal, da je hotel 7. njo uradno obvestiti konferenco o sporazumu za začetek razgovorov, ki naj privedejo do konca oboroževalne tekme med ZDA in ZSSR. “Mi izražamo upanje, da bodo bližajoča se pogajanja olajšala rešitev važnega vprašanja današnje dobe, namreč končala tekmo v atomskem oboroževanju,” je dejal zastbpnik ZSSR konferenci. V zvezi s tem je pripomnil, da Sovjetska zveza polaga veliko važnost v korake, ki na vodijo k omejitvi atomske oboroževalne tekme. To je bila doslej edina izjava kakega odgovornega sovjetskega predstavnika ali vodnika o bodočih razgovorih. ZAKAJ SO ZDA V LAOSU BREZ VEDNOSTI KONGRESA Po neuradnih podatkih vzdržujejo ZDA v Laosu “tajno” vojsko, sestavljeno v glavnem iz pripadnikov plemena Meo, da varuje državo pred popolno komunistično poplavo. To vojsko naj bi organizirala CIA ter stane njeno vzdrževanje letno ZDA okoli 150 milijonov dolarjev, kot trdi sen. Fulbright. WASHINGTON, D.C. — Na- v Laosu tajno vojsko, ki jo ce- -o— so se po 9 dneh uradnega obiska bo obnovil mir če ob_’ v Sovjetski zvezi vrnili domov Po spopadu v Youngstownu nastopilo zatišje YOUNGSTOWN, t O. — Policija čuva Republic Steel tovarno, kjer je prišlo v torek do krvavega spopada med stavku-jočimi prevozniki jp njihovimi nasprotniki. V tem spopadu je bil ubit Clevelandčgn John J. Gorsline, 25 let stari poslovni zastopnik Teamsters Union, 4 drugi pa so bili ranjeni. praznih rok. Napovedali so, da se bodo vrnili domov s sporazumom o vsaj delnem umiku sovjetskih čet iz Češkoslovaške in o podelitvi kreditov do 500 milijonov dolarjev, ki bi jih ČSR lahko pora- Po krvavem spopadu, med ka-stoji nevarnost, da bo bodočnost terim je padlo na obeh straneh Kenije postala zelo podobna se- več strelov, je nastopil mir. Po- danjemu stanju v Nigeriji. svoboditve 28. oktobra pusta in tiha. licija je pretepajoče se štrajkar-je in njihove nasprotnike razgnala po daljšem naporu s plinom solzivcem. Spor o odpustu enega voznika je bil povod za štrajk, ki je po- moža in Vodnikov pri povratku s pobila za nakupe na Zahodu. O-! klonitvene poti v Moskvo ni ra-!vzročil smrt mladega dalo je samo pri upih, zato je zen uradnih predstavnikov nih-'spremenil prijatelje v sovražni-bila Praga tudi za praznik o- če šel pričakat in pozdravljat. |ke. čelnik senatnega odbora za zunanjo politiko W. Fulbright je po seji senatnega pedodbora, ki preiskuje delovanje ZDA v Laosu, dejal, da so poročila, ki so jih naši listi prinesli v zadnjih dneh o “tajni” armadi, ki so jo organizirale in jo o s k r bujejo ZDA v Laosu, kar dosti točne. Sprašuje se, kako je mogoče, da so ZDA tako globoko posegle v Laos, ne da bi vlada o tem preje govorila s Kongresom ali vsaj z njegovimi odgovornimi vodniki. Sen. Fulbright se sprašuje, če ni to delo vlade ZDA v Laosu nezakonito in v nasprotju z u-stavo in drugimi zakoni dežele. Državni tajnik W. Rogers se sklicuje na demokrate Državni tajnik W. Rogers je po svojem pričevanju pred senatnim podoborom, ki preiskuje vlogo ZDA v vojskovanju v Laosu, v razgovoru s časnikarji priznal delež ZDA v laoškem vojskovanju, pa se pri tem skliceval na predsednika J. F. Ken-nedyja, ki je kot prvi posegel v Laos leta 1961. Od tedaj se po besedah Rogersa položaj ni bistveno spremenil. ZDA podpirajo vlado Laosa nijo od 15,000 do 40.000 mož. Sestavljajo jo pripadniki plemena Mao, v njej pa naj bi bilo tudi nekaj Tajcev in pripadnikov drugih plemen. Ta vojska je ob podpori a m e r i škega letalstva potisnila v preteklem mesecu rdeče s Planote vrčev, osrednjega dela Laosa, od koder je mogoče nadzirati dober del države. Njeno vzdrževanje stane ZDA, kot trdi sen. Fulbright. okoli 150 milijonov letno. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je dejal nedavno v Parizu, da ni v Laosu nobenih ameriških vojakov, ki bi sodelovali v bojih, priznal pa je, da prejema Laos pomoč ZDA v o-rožju, strelivu in drugih potrebščinah. Laosu, Kambodži in Južnemu Vietnamu je SEATO ob ustanovitvi jamčila pomoč in varstvo za ohranitev neodvisnosti, četudi te tri države zaradi določil ženevskega dogovora julija 1954 niso mogle postati članice SEATO. Iz Clevelanda in okolice Na Zanzibarju odkrili zaroto ZANZIBAR, Tanz. — Vlada ____ ______ je odkrila zaroto, ki je bilo va- proti komunističnemu pritisku!nj° zaPJetenih 14 oseb, med nji-in bodo to po vsem sodeč nada-j™ tud' nekaj visokih državnih Ijevale v enaki meri ali celo več-1 uPravn’kov' štirje zarotniki so ji meri, dokler ne bo končanje IbiIi obs°jeni na smrt. drugi pa vojskovanja v Vietnamu rešilo lna zaPorne kazni od 3-10 let. celotno vprašanje bodočnosti' Ker 50 imeli v Somaliji revo-Južnega Vietnama, pa tudi La- luciJ°' v Pa imajo nevar- osa in Kambodže. Od 15,000 do 40,000 mož Po pisanju časopisja naj bi CIA organizirala in vzdrževala Couve de Murville je propadel pri nadomestnih volitvah! PARIZ, Fr. — Za mednarodno politiko to ni pomenilo ničesar, zato se za ta dogodek tudi nihče ni veliko zmenil. Za francosko politično življenje je bil pa ta poraz prava senzacija, ki je sprožila lepo število političnih komentarjev, nekateri med njimi so kar značilni za francosko politično razpoloženje. Couve de Murville ni v mednarodni politiki neznana osebnost. Na mednarodni politični oder ga je spravil De Gaulle, ko ga je imenoval za zunanjega ministra, po 10 letih pa za ministrskega predsednika. General mu je zaupal ta politična mesta ne radi Murvillove politične sposobnosti, ampak zaradi njegove razgledanosti, strokovnosti in nadarjenosti. V političnem pogledu Murville ni bil nobena, privlačna osebnost. Zato tudi ni rad kandidiral. Na prvo kandidaturo ga je moral De Gaulle naravnost prisiliti. Vendar je bila zveza med De Gaullom in Murvil-lom tako tesna, da je Francija poznala Murvilla kot del De-Gaullove politične osebnosti. Ko je De Gaulle odstopil, Murville pa ostal ministrski predsednik, se je moral mandatu v parlamentu odpoveda- ti, ker zakon ne dovoljuje članom ministrskega sveta obdržati mesta v parlamentu. Ko je prevzel oblast Pompidou, si je izbral drugega ministrskega p r e d s ednika in Murville je ostal brez mandata. Volivna “kombinatorika” De-Gaullove stranke mu je potem preskrbela priliko, da je prijavil kandidaturo v pariškem predmestju Yvelines. Tam je imel pri primarnih volitvah 5 tekmecev; je vse posamič prehitel, toda absolutne večine pa ni dobil. Potrebne so bile nadomestne volitve med njim in Rocardom, tajnikom male levičar ske stranke “združenih socialistov”. Zmagal je Rocard, ker ga volili pristaši vseh drugih kandidatov pri primarnih volitvah, tudi komunisti. Komunisti baje celo proti volji partijskega vodstva. Rocardova zmaga je bila prava senzacija za francoske politične kroge. Nihče ni pričakoval Rocardo-ve zmage, kajti vsi so videli v njem povprečnega levičarskega politika, ki ni delal vtisa, da je politično privlačen. Pa vendar je zmagal. Zakaj? Prva a 11 e r n ativa pravi: Murville ne zna agitirati, ne zna pridobivati zaupanja volivcev. To je res, toda tudi Rocard ni nobena zvezda na tem polju. Morda je nekoliko bolj privlačen, ker je cel rod mlajši od Murvilla, toda to ni zadosten razlog. Druga alternativa trdi, da se Rocard mora zahvaliti za svojo zmago komunističnim volivcem, ki so ga šli volit proti nasvetu svojega političnega vodstva. To je pa drugačna melodija! De Gaullove politične uspehe je treba vsaj deloma pripisati tudi razcepljenosti francoske levice. Nekdanja radikalna stranka se je čisto razlezla. Samo njeni ostanki se še skušajo uveljavljati pri lokalnih volitvah. Narodnega pomena stranka nima več. Socialisti bolehajo na svoji stari politični bolezni: so tudi razcepljeni in ni nikogar, ki bi jih združil in družil. Tako imenovana sredinska struja je zmes raznih gibanj in tokov, ki se ne morejo konsolidirati v pravo disciplinirano stranko. Ostanejo le še komunisti kot edina močna in dobro konsolidirana levičarska stranka. Bi lahko prevzela vodstvo francoske levice, toda vsi ostali levičarji ne marajo komunistov, ker se bojijo, da bi vsaka koordinacija politike s komunisti kmalu pripeljala do s u b o rdinacije levice komunističnemu gibanju. Zato so do zdaj propadli vsi poskusi politične koncentracije “na levi”. To je bilo doslej pravilo, ki je poznalo par izjem, ko so komunisti podprli številčno in organizacijsko slabše zaveznike v začasnih koalicijah. Sedaj se je zgodilo prvič, da so navadni komunisti sami podprli levičarskega kandidata, čeprav niso dobili za to od svojega vodstva niti dovoljenja, kaj šele nasveta. To postavlja vodstvo Francoske komunistične partije v nov položaj. Saj se lahko zgodi, da se komunistični volivci začnejo načrtno upirati taktiki svojega vodstva. Upiranje bi bilo zelo razumljivo, kajti ravno taktika komunističnega vodstva je kriva, da stranka ne pride pri nobeni kombinaciji, v poštev za vladno koalicijo katerekoli vrste. Tako je poraz Couve de Murvilla predmet razgovorov v francoski politiki, zmaga levičarja Rocarda pa predmet razgovorov v francoskih političnih vrhovih. S takim položajem je morda z a d o v o Ijen Pompidou; Couve de Murville ni njegov prijatelj in v parlamentu bi mu delal le sifhosti, ki se mu jih od Rocarda ni treba bati. ne nemire, se vidi, da je političen požar zajel velik de! vzhodne Afrike. Najboljše jeklo Za kroglične ležaje uporabljajo najtrše kromovo jeklo. Zadnje vesti BEIRUT, Lib. — Vlada Libanona je zanikala, da bi prosila za /remirje vodnike arabskih gverilcev. Včeraj je prišlo na treh krajih do spopadov med gverilci in vladnimi četami. Gverilci, ki so čete napadli, so bili odbiti s precejšnjimi izgubami, trdi vladno poročilo. Na splošno je v deželi mirnejše, kot je bilo pretekli teden. BONN, Z. Nem. — Po ostri razpravi in medsebojnih napadih v parlamentu je opozicija nenadno izsilila glasovanje o zaupnici vladi, ki ga pa je ta dobila z 242:219 glasovom. WASHINGTON, D C — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj soglasno odločilo, da je treba takoj napraviti konec segregaciji v šolah v državi Mississippi in seveda tudi drugod. Šele, ko bo uveden enoten, skupen sistem za vse šolarje, lahko iščejo kraj. šolski odbori razne začasne rešitve. To je od znane odločitve leta 1954 najodločnejši in najjasnejši ukrep Vrhovnega zveznega sodišča o šolski integraciji. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Predstavniški dom izglasoval s 389:4 nov zakon o varnosti v rudnikih. Senat je podoben zakon izglasoval pred 4 tedni. skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 2. novembra, ima Jltarno društvo pri Sv. Vidu pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol dveh pa sejo. K molitvi— Nocoj ob sedmih so vabljene članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Josephino Semich, jutri pa < njenemu pogrebu ob 9. dopoldne. Zopet doma— Po sedmih mesecih se je vr-hla iz San Rosario bolnice v Cambridge Spring, Pa., Mary Jrbas, 835 E. 156 St. Vsem se zahvaljuje za obiske, pozdrave in voščila, članicam Oltarnega društva, Podr. št. 10 SŽZ in The Maccabbes št. 283 pa posebej za dar. Še na mnoga leta— Poznani Martin Krese, 3435 E. H St., praznuje danes svoj 85. rojstni dan. V Ameriki je od leta 1913, doma pa je iz Straže pri Novem mestu na Dolenjskem. Rad se spominja svojega pri-noda v Cleveland in tistih preprostih časov, ko se je z vlakom pripeljal v naše mesto in nato s cestno železnico v Newburgh, kjer so ga pričakovali rojaki. 2e veliko let je naročnik našega ista. Čestitkam domačih se pridružujemo tudi mi ter želimo Mr. Kresetu še mnogo zdravih n zadovoljnih let! Film in skioptične slike— Slovenska misijonska sestra Ksaverija Pirc bo drevi predvajala izvirni misijonski film iz Siama, koder že 45 let opravlja misijonsko učiteljsko službo v velemestu Bangkok. Mimo tega bo ponazarjala svoje predavanje z veliko vrsto krasnih skioptič-nih slik. Predavanje bo imela v Baragovem domu takoj po ro-ienvenški pobožnosti v cerkvi w. Vida, tj. okrog pol 8. zvečer, /si vabljeni! /se, kar zmore “politik”— Včeraj sta se županska kandidata C. Stokes in R. Perk si'ečaia / Središču za ostarele na Ansel dd. Perk je prav odhajal, ko je uišel Stokes. Ta je dejal kakim 100 poslušalcem, ki so preje sli-;ali Perka, da se zastonj trudi, la bi Perka zapletel v razpravo. “Co je nato Stokes povedal svoje, ie odklonil odgovarjanje na stavljena vprašanja in hitel drugam. Predno je odbrzel dalje, je zagotavljal ostarele, da je storil za mesto in za nje vse, kar more storiti kak “politik”. Stokes je nemara pozabil, da ‘politiki” v ZDA ne uživajo pri starih, preskušenih volivcih posebne časti, večina njih se namreč preveč žene za “politiko”, pa premalo za splošno narodno korist! Stokes je govoril na raznih drugih krajih in branil svojo politiko ter svoje delo v mestni hiši v zadnjih dveh letih. “Demokrati za Perka”— R. Perk si je včeraj na svojih shodih privoščil demokratske vodnike Metzenbauma, Jamesa A. Carneyja in H. Corrigana, pa tudi znanega industrialista Cy-rusa Eatona kot podpornike C. Stokesa. Seveda je imel polno dobrih besedi za Roberta Kel-lyja, ki se je postavil na čelo “demokratov za Perka”. Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Ameriška Domovina /l-iVi'i i*l ki je tečaj založila, '30r/v popu' sta. Naročila sprejema Slov. izse' Ijenska matica, Ljubljana, Cankarjeva cesta 1, Jugoslavija-P. B. 169. 1 V. L mom. Koncert se prične z orke-strovim uvodom Mascagnijeve opere Cavalleria Rusticana, vročekrvne sicilijanske traged'" je. Nato bomo slišali arije iz zborne pesmi iz najbolj znanih in priljubljenih oper, iz RigoletM> Gorenjskega slavčka, Prodane neveste, iz Othella, Cigana h®' rona in iz vedno lepe Puccinij6' ve opere La Boheme. Koncert se bo začel točno °h pol štirih popoldne. Cene vstop' nicam so sledeče: $2, $2.50 in Vsi sedeži so rezervirani. koncertu bo zabava in ples. Vsi ljubiteji opernih melodiji vsi prijatelji našega zbora Glas" bene Matice ste iskreno vablj6’ ni na nedeljski koncert. M. L- Dobro se imajo CLEVELAND, O. — Preic em nedavno pismo od rojak0’ Antona Veharja in RudiJ' K n a u s a, ki sta se od tod Pre •elila v Dom ostarelih v Fonta h v Kaliforniji. Oba pišeta, d' sta tam zelo zadovoljna. Vesm' bosta, če se jima bo kateri 0< prijateljev oglasil na naslov Sl° vene Rest Home, 8320 CypreS Ave., Fontana, Calif. Hrana je v Domu domač'8 dobra in jo je dovolj. Upi'aV' doma gre vsem na roke, kolik0 e more. Mesečno plačujejo z oskrbo samo $115, ker ne dajo na dobiček, ampak skušaj v vsem pomagati sfarim r0ia kom do čim bolj ugodnega Ijenja za njihova pičla sredstv‘ Svoje prijatelje vabita, da £ pridejo Dom ogledat, da b°d videli, kako prijetno se da ^ živeti. Jakob Strekal Vabilo m konegr! CLEVELAND, O. — Smo tik pred prazniki Vseh svetih. Na ta dan mi prihajajo spomini na Obljubil sem, da bom skušal nekdanja leta, zlasti pa to, kako to storiti, kakor hitro pojdem zepet v Rim. Prej sem namreč moral še v Srbijo. Tam sem z i nekaterimi našimi govoril o škofovem predlogu in vsi so ga odobravali. V Beogradu sem imel prosto lepo poučili, da smo mi resnični stanovanje in hrano pri župniku smo ta praznik praznovali v Sloveniji. Že kot otroke so nas v šoli lepo pripravljali na ta praznik. Učili smo se, kako moramo grobove svojih pokojnih okrasiti s cvetjem in na njih prižigati lučke. Doma smo 1. novembra zmolili po tri rožne vence za po- CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 2. novembra, ob pol štirih popoldne bo podala Glasbena Matica v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju svoj “Jesenski koncert”. Glasbena Matica si je tekom dolgih let ustvarila lep sloves ne samo v Clevelandu, ampak v vsej slovenski Ameriki in tudi v Sloveniji. Izvežbala je celo vrsto odličnih pevcev in pevk, ohranjala med nami smisel za slovensko pesem, pevce pa obenem uvajala tudi v glasbo tujih narodov. Prihodnjo nedeljo Glasbena Matica zopet nastopi z zelo lepim in skrbno izbranim progra- DRAVA, SAVA, SOČA Drava, Sava in Soča so sestf6' Nekdaj so se menile, katera h° prihodnji dan pritekla prva morje. Zvečer Sava in Soča za spita, Drava pa se le potuhne h1 kmalu začne tiho teči naprej. . Ko se Sava zjutraj prehud'’ I opazi, da se Drava že vali pr°^ j morju. Zato se tudi sama jezn° spusti v uren tek. Nazadnje | predrami Soča: ko vidi, da sla | jo obe sestri ukanili, predre na nasprotni strani s silovito m°c jo gorske stene, se srdito zažeua 1 skozi skalnate soteske in d°spe i prva v morje. Ta pripovedka nam dobro ° pisuje značaj treh poglavR111! j slovenskih rek. Drava se ; Lho in potuhnjeno, bistra ,SaV‘ j dere; obe dve napajata morje. Soča pa urno bobni sk0^ skalnate struge goriških g°ra Jadransko morje. Narodna Dežela volne 1 Nova Zelandija je po ku volne na četrtem m svetu. ^0jZlJ REMEC: VELIKI PUNT ledai Blisk 2Ja ^e Je začela nevihta, je bil predvčerajšnjim naročil a bliskom se je kresal iz Jeramit, a povedati vam nimam drugega VESTI teme žijo grmelo je, kakor da be- visok'^1 svete§a Elije čez k^g most> posut z debelim dej Jem> iz oblakov se je usul •toke 3 ^ k'* Gradnik v hipu s strr^0 ^°^e' ^ocia Je šumela '% v debelih curkih, čez sq Se V S°co. Ob vsakem blisku lij so 2asveiiie razburkane vode, Olj jnllev^r^no drle med skala- GradPeiClnami proti jugu-'' kajti ni^ pa n* Pazii 112 vse to! v "iuši mu je bila še sil- 5ejša nevihta in hujši vihar. Hm Poletna noč je spala Ponebu je plula in zrla zamišljeno S * ‘"»a ^b°^e’ Si)e^a P°lja in doline, fta, m6re ie padala njena pokoj-itl jjs atirikasta svetloba. Jasno s° se k 6 ne^° in zvezcle kak0r . ^e®čale medlo v višavi, Zojj. a 80 zakrite z na pol pro-Vtg- kast° tančico, kaj 2 ^ ePi n°oi je zopet zaklen-goraj^011 ^al;ore božje na Men-g°v g]ln tlho» boječe je šel nje-je Vo,as 0cl vasi do vasi. Klical poSv ltelje kmečke vojske na Preri tiki ji. Cerkvijo so stali Grad-Unih in berač Jeramit. dejo ^ Se 11 zdi, Jerom, ali pri-Prišij nocoi VS1 Usti, ki so ga kij, nsHo jesen v noči svete-sPliM' e^a’ s™0 sklenili, da se “Tak^0vPra8a^ Gradnik, dam l° Vama povem, da ne ta ^ » ar jo črnega za nohtom, klja S° slvar. Vse je šlo, prija-Vej in nič dobrega nas di^ 6 ^aka ... Koder sem ho-Potrt0 VS°^ ie vse zalostno in dejpj.’ 0cikar se je razneslo po lttaje ’ 5a s° prišli Hrvati v naše it\ v ' Rihenbergu so polovili j v grajske ječe kdo ve sVDj ,, nietov, več Pa ■‘'Tlj » —*'-i.uv, ki ne bodo ^ b2lvi dan ^iJ.to pravil, saj si ti, Ivan, '''2cj ne °či videl, kako in kaj! ktdi aj So Hrvati na Krasu, kjer tjiidj ^i0 in zapirajo nedolžne sab(, s, 0cier hodijo, puščajo za &02a e(t kakor Turki. Strah in Pjitjji ^resta pred njimi in za 'd ra ° vaseh kradejo, ropajo Mjniu^^0’ dasi ti111 držij° P°' ^j na' V s^rabu, kar morejo. A Seda* P°maga pri takih ljudeh jijo! saj se še Boga ne bo- p • ^6v Sv 1 Slanjeiu so okradli cer-S riet'ega Duha. Če tako rav- ^ TTu^°d’ k ganiti ^s! TTL^°d’ kako bodo še1.e pri »IKer jih je nad sedem sto. se jih ne bomo t^koj, d°bro oboroženi in hudi Iren9/111 vrag- Vse se že trese šiliti t? n po Tolrninskem pred b^je u d° ne naisli več na boj. Bn,. Irietu) kamor pridejo! 0°g P°mo fikt"® mu srce iagaj!» , - uera-011 ^ P0slnšal Gradih Se tjj9^0 g°vorjenje in zde-^jo sv,U ^e> kakor da mu stis- s tih^ern ^aSU 'i6 Z0Pel vpra-eratjjit Ul)- stasom: “Kaj misliš, ' a i je še kaj upanja?” mrzle moč in roke ter pogum. mu lač, ‘Nič več je odgovoril be* ■ Je se J *e pa |.eb). 2(j.^ jkjarrin?” . “Ce0^1 k Munihu. 5t; kaj ^ vmetje zberejo, morda 2 baruj aiedimo, če ne, pa Bog MguVorilln s staro pravdo’” je 8ledom Munih s temnim po-po f. .. ---- Puntarja. Bila sta La- P vPr prispela tisti tre- • Pun s- m Lapanja. so se in Gradnik je vas .ahaiMrja: “Kako je “Slabs Andtel?” °r. “pe|. klnk,., eLnja peresa so zginila b “Petei' -Se 't6 §lasil °dgo- ?bŠkete °V’ kmelje so poskrili ’i0 s nn^n. 0r°ž.ie, po vasi ho-e bojj esenimi očmi in sosed >r ieS°Seda’ cla ga ne izda, f0spQska HrnSel §las, da pošlje 5Ubljen0 p nad nas' Vse je ^ 8°r na’jiT1861 sem noco-i a Mengore, kakor mi kakor to, da pridem samo jaz iz naše vasi, če se drugič vzdignemo. Drugi nočejo nič več slišati o puntu in pravijo, da je vse izgubljeno in da je neumnost bojevati se proti Hrvatom, ki so desetkrat močnejši od nas. To je žalostni konec naše pesmi.. Možaki so umolknili, Gradnik se je tiho oddaljil, sedel na kamen za gostim grmom, naslonil glavo v dlani in se zamislil. Tako težko mu je bilo srce, da so mu solze prišle v oči in bi se bil najrajši razjokal od žalosti. Vesel up v prihodnost —stara pravda — lepi časi prostosti in pravice — sanje o srečnem življenju na strani Anice - vse se je zrušilo v nič ... Zaman je bil boj, zaman očetova smrt, zaman pohodi in zmage kmečke vojske... Staro prekletstvo je zopet prišlo nad njega in druge: kmet naj trpi in molči in se tolaži z upanjem v lepše čase, ki so še kdo ve kako daleč ... Kakor prej naj nosi jarem in naj si ne upa dvigniti pesti zoper gosposko za svojo pravico .. > Sam ni vedel, kako dolgo je sedel in premišljeval vse te žalostne stvari. Mesec je bil preromal že dolgo pot prek neba, ko ga je prišel Munih klicat in mu dejal: “Sedaj smo menda že vsi tu, ki smo mislili priti!” “Koliko nas je?” je vprašal Gradnik in vstal. “Samo osem... Iz večine vasi ni nihče prišel in najbrž tudi ne pride!” Molče so stisnili Kragulj, Podgornik in Kobal, ki so bili prišli pozneje, Gradniku roko, ko je stopil mednje. “Kdo bi si bil mislil, da se vse nesrečno konča! ...” je Gradnik dejal Kragulju. “Kaj hočemo: človek obrača, Bog obrne!” je vzdihnil ta. “Bog ve, Lovrenc, ali je še kaka pomoč za nas?” je vprašal Gradnik. “Ne vem, Ivan ... Kmetje so vsi zbegani, nobena beseda ne pomaga več. Saj bi morda zmagali Hrvate, če bi se združili in jim stopili vsi nasproti. A težko, težko, da se bodo dali ljudje še pregovoriti, ker so že izgubili vse zaupanje v lastno moč in se tudi na nas več ne zanašajo ... Edina rešitev bi bila morda, če stopiš ti, Ivan, jutri po veliki maši v Tolminu mednje, jih nagovoriš in navdušiš za nov boj. Ti znaš govoriti, kakor bi rožice trgal, in tvoje besede bi jim vžgale srca kakor živ ogenj ... Poskusi, Ivan, morda ni še vse zgubljeno; kar nismo mogli mi doseči v enem tednu, dosežeš morda ti v nekaj trenutkih!” Nov up je prišel v srca vseh, ki so slišali te besede. “Pojdi, Gradnik, in vse bo rešeno!” so prosili vsi. “Poskusim ...” je odgovoril Ivan. “Tudi srčno kri bi dal, če bi mogel še rešiti staro pravdo!” “Kaj pa, če nam spet spodleti?” je vprašal Podgornik. “Potem pa, dragi moji, storite kakor Simon Golja pred trinajstimi leti! ...” je odgovoril Kragulj- “Bridko bi bilo pustiti družino in domačijo in se skrivati kakor, zver v tujini..so dejali nekateri. “Bridko ali ne.. . Treba bi bilo iti, drugače nas čaka večna ječa, če ne še kaj hujšega.. “Jaz. ne pojdem nikamor! Kaj mi bodo mogli, če mi ničesar ne dokažejo?” je dejal Munih. (Dalje prihodnjič) ------o—---- Za vžigalice dosti lesa Povprečno porabijo za izdelajo vžigalic do 80 milijonov kubičnih čevljev lesa. Kardelja skrbi bodočnost komunizma v Jugoslaviji čujejo se glasovi, o katerih so mnogi mislili, da so že pozabljeni .. čel je odvisno od tega, koliko so socialistične sile sposobne ali V Sloveniji so slavili 50 letnico ustanovite SKOJ-a in jugoslovanske komunistične partje (KPJ) v Kozjem, kjer sc je, kakor piše ljubljansko Delo, zbralo “skoraj 15.000 ljudi”. Za slavnostnega govornika so prireditelji povabili notornega slovenskega komunista Edvarda Kardelja, danes člana izvršnega odbora predsedstva ZKJ. Edvard Kardelj je v svojem govoru navajal običajne komunistične podatke o “bojih komunistične partije za svobodo ljudstva, o žrtvah komunističnih idealistov, itd. itd.”, ni pa mogel kljub vsemu trudu, prikriti nekaterih žalostnih dejstev, ki jih pač z govorjenjem in besedičenjem ni mogoče odpraviti. Kardelj ni mogel mimo izjave, da “vse do danes zaostalost pri nas ni premagana”, ko je omenjal revščino prebivalcev v Kozjem, kjer se je zborovanje vršilo: “Socialistične borce čakajo še zelo odgovorne naloge na tem lepem, toda še vedno s siromaštvom obremenjenem kosu slovenske zemlje.” Kljub nasprotnim trditvam in neštetim spisom, ki jih je v preteklosti dal Kardelj v zvezi z “nezmotljivo marksistično ideologijo”, je na Kozjem iznenada trdil, da “ni nobenega končnega modela idealne socialistične pravičnosti in idealno svobode. V resnici niti Marx niti resnični marksisti niti naša revolucija niso nikdar obljubljali raja na zemlji,” je govoril Kardelj. “Razvoj in .napredek diužbe nimata konca in potemtakem tudi ni nobenega • -doko-učnega modela idealne socialne pravičnosti in idealne svobode.” Kardelj ni mogel mimo “nasprotnikov socializma”, ki jih je po petindvajsetih letih Titovega vladanja v Jugoslaviji vedno več, zlasti med mladino. Ker ni mogoče ustvariti raja na zemlji, je govoril Kardelj, da “se mnogi sprašujejo, čemu potem revolucija, čemu toliko prizadeto poudarjanje delovskega razreda in interesov delovnega človeka, čemu samoupravljanje, ki ne more odpraviti vseh težav in nasprotij. Čemu ne prepustiti stvari spontanemu razvoju, se pravi političnemu sistemu buržoaznega tipa in konkurenci političnih grup za oblast.” Kardelj ja tu takoj zatem priznal: “Ni treba posebne politične modrosti, da se v takih in podobnih umovanjih razpozna glas nasprotnikov socializma ... Uresničevanje socialističnih na- koliko se morajo in znajo upreti pritisku, ki skuša vzeti delovnim ljudem iz rok krmilo upravljanja družbe, krmilo samoupravljanja, še prej, predno so ga do kraja vzeli v roke ... Zato ni čudno, da se v naši družbi danes slišijo glasovi, o katerih so mnogi mislili, da so že pozabljeni.” Kardelja močno skrbi bodočnost jugoslovanskega komunizma in po pravici, saj je moral ugotoviti, da bo mogel nadalje obstati le, “če se bomo nepretrgoma in vztrajno borili proti vsemu tistemu ekonomskemu, političnemu in idejnemu pritisku, ki skuša naši družbi dati drugo smer, ne pa socialistično, samo—upravno in demokratično.” Kardelj kot jugoslovanski komunist tudi nLna^el .mimo, .kakor je on ozn^il, nacionalističnega egoizma in zapiranja vase”, ko je govoril o slovenskem odporu proti izkoriščanju iz drugih jugoslovanskih komunističnih republik. “Danes je treba to posebej poudariti zavoljo tega, ker nasprotniki socializma in socialističnega samoupravljanja zelo pogosto kaj radi podpihujejo nacionalistične predsodke in dezinformacije, da bi tako skrili resnične reakcionarne cilje svoje politične akcije.” Zatem se je zavzemal, kakor je njegova naloga centralističnega jugoslovanskega komunista, za “enotnost jugoslovanskih narodov” in za “socialistično skupnost jugoslovanskih narodov”, v kateri, kakor se je sam moral ugrizniti v ustnico, “prav gotovo ni vse v najlepšem redu”. PoStopaiišee Mngton m prostor demonstracij! WASHINGTON, D.C. — Znano vojaško pokopališče Arlington v Washingtonu je pod upravo Pentagona. Do sedaj je služilo le svojemu namenu. Le od časa do časa so se tam vršile patriotične manifestacije, toda nikoli ni bilo tam demonstracij. Sedaj obstoja nevarnost, da pride lahko tudi do tega. Znana levičarska organizacija “Novi demobilizacijski odbor” bo namreč sredi novembra priredila procesijo od Arlingtona do Kapitola. Procesija se bo začela 13. novembra zvečer in bo trajala še drugi dan. Policija se boji, da bi ob tej priliki utegnilo priti do nemirov in izgredov, ki se ne spodobijo na pokopališču. Zato je te dni objavila predpise za obnaša-je na pokopališču. Kdor jih ne bo vpošteval, mu grozi zapor do 30 dni in še denarna kazen do $50. Policija bo pa tisti večer mečno zastražila vse dohode na pokopališče. Navy League of U.S.A. v hotelu I Waldorf-Astoria svaril v nagovoru Srednji vzhod pred novo stoletno vojno, ki bi mogla uničiti Srednji vzhod, kot je znana “stoletna vojna” v letih 1337-.1453 uničevala Francijo in Britanijo. Spor med Arabci in Izraelci postaja vedno globlji in obe strani postajata v svojih zahtevah iz dneva v dan zagrizenejši, kot to kaže prav sedanja kriza v Libanonu. Upanje na pomiritev tega dela sveta ugaša, ker se velesile, ki imajo tam svoje in terese, ne morejo domeniti med seboj. ZA SMEH Opozicija zavrača Brandta BONN, Z. Nem. — Krščanski demokrat Rainer Barzel je v razpravi o vladnem programu v zveznem parlamentu zavrnil Brandtovo politiko za izboljšane odnosov z vzhodno Evropo, ker ni mogoče “mešati svobode z diktaturo”. U Tant svari pred novo “stoletno vojno” NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je na večerji V Saigonu izpuščenih za mednarodni praznik 88 rdečih SAIGON, J. Viet. - Vlada je včeraj izpustila za narodni praznik 1. noyembra 88 ujetih pripadnikov Osvobodilne fronte. Prav tako je bilo pomiloščenih tudi 310 civilnih jetnikov, med njimi tudi znani budistični menih Thien Minh. Med otroki “Moj oče je za glavo večji od tvojega!” “Zato pa je moj za dva trebuha debelejši od tvojega!” * Janezek je prišel ves umazan domov. “Kaj si pa spet počel?'1 se je razjezil oče. “V blato sem padel,” odgovori Janezek. “In to z novimi hlačami!” “Ko pa sem padel tako hitro, da jih nisem mogel preje sleči.” V neki urad je prišla vdovica in uradnik jo vljudno vpraša: “Od kdaj ste pa vdova, gospa?” Ženica odgovori: “Odkar mi je mož umrl.” Moški dobijo deta IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. lili (212) MALI OGLAS! — Prebivalstvo Maroka v A-friki se je od leta 1900 podvojilo. ENDORSED BY The Citizens League (Preferred) The Cleveland Press The Plain Dealer EXPERIENCE COUNTS RETURK BEMGCRAT JOHN J. PRINCE taiste® 32nd Ward Lifelong Resident of Ward 32 « AFL-CIO • UAW ® 32nd Ward Democratic Club • Teamsters Union Co-chairmen: Jack B. Banko, 17301 East Park Drive William J. Coyne, 359 Bonniewood Drive NI VZDRŽALA - Peggy Carey, graduantka American Hotel Institute, je prevzela odgovornost za vodstvo gospodinjstva v Beli hiši, pa se službi, ki je vsekakor zelo zahtevna in odgovorna, kmalu odpovedala. CONTINUE 0009 GOVERNMENT IN E 00119 RE-ELECT... HARRY L. BURKHART COUNCILMAN WARD '2 Charles A. Crown, Chairman, 45 East 209 St., Euclid Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. ____________________ (xl Stanovanje išče Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0628. ___________________(x) Hiša naprodaj Lepe hiša s 3 spalnicami in pohištvom, garaža, aluminijasta obloga in žlebovi, je naprodaj v fari sv. Lovrenca na 82 cesti. Kličite 442-0231 po 6. zvečer. ____________________(212) V najem 4 neopremljene sobe, zgoraj, se oddajo mirnim ljudem na E. 156 St. Kličite 531-4502. -(210) Lastnik prodaja hišo “Early American” stila, na Wickliffe Heights, 3 krasne spalnice, in ena nedograjena soba kamnito pročelje, kamniti kamin, opažena dnevna soba in jedilnica, kurjeni rastlinjak, kurjava na vročo vodo, v kuhinji smrekove omarice, vgrajeno iz nerjavečega jekla, priključena garaža plus dvojna garaža na vrtu, ljubka terasa in velika drevesna parcela. Zadaj velik vrt in prostor za parkanje. Cena $32.000. Kličite: 943-0408. — (29,30,31 okt) Stanovanje išče Miren mlajši moški išče majhno opremljeno stanovanje v st. clairski okolici. Kličite po 5. uri 431-3746. —(210) ___...... PRI KOPANJU — Belugi v živalskem vrtu v Duisburgu na Nemškem morajo od časa do časa temeljito skopati in jim odrgniti kožo. Na sliki vidimo njihovega varuha pri tem poslu. Primerjava z varuhom kaže velikost rib. Prenovljena hiša Dvodružinska, E. 51 in St. Clair Ave., 6 sob vsako stanovanje, moderne kuhinje, kopalnice; nov plinski furnez, bakrene cevi, v prvovrstnem stanju. Kličite za ogled, John Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 urad 221-9381 zvečer (23,28,30 okt Stanovanje v najem 4-sobno stanovanje, 2 spalnici, zakoncema srednjih let oddajo na 19416 Cherokee Ave. nedaleč od E. 185 St. spodaj. Kličite 692-1020 ali 481-1100. (210) Naprodaj na E. 67 St Blizu St. Clair Ave., 2 enodru-iinski hiši, popolnoma prede-(lane, kakor nove, 1 spalnica Ispodaj, 2 zgoraj, 2 poploščeni j kopalnici, rekreacijska soba. Druga hiša 5 sob, 2 spalnici spodaj, nov plinski furnez, vroča | voda. Dohodek $90.00 mesečno, j Lastnik sprejme pametno ponudbo. ' JOHN KNIFIC REALTY 1 821 E. 185 St. 481-9980