Stevilka ••zaSilna __ RAZPIS J KDORMOREto OŽKTI TAKO DA NJE KAJ PRITE KU) JAVI SE O TRIBUNA STRAN 2 Zahtevamo javnost dela, brez objektivne obveičenost? občanov o vsem, kar jih zanima, in o vsem, kar bi morali vedert, ni mogoče samoupravljati. Načelo javnosti dela pogo-sto kršijo v lokalnih skupnosti, delovnih kolektiviih družbenopolitičnih organizacijah in državnih organih, in to na vseh njihovih ravneh, posebno na višjih. Trdimo, da je to sad delovanfa birokratskih skupin in slo|ev, ks ffm |e takšen način dela žlvljenjsko po-memben sč\f'r zato je v Jugoslavifi za navadnega državljana preveč tabujev in skrivno-sti in to je vzrok, zakaj naseda neobjekrtvnim informacijam in zlonamernim govorlcam ter s tem postaja orodje ne toliko "razrednega sovražnika" kot "vzorno naprednih" bi-rokratskih sestavov. T R I B U N A 69/70 - NOVA OBLIKA - NOVA VSEBINA! Izvleček \z seznama neobveznih predmetov za 5tudente agronomije (Seznam predavanj 1969/70, stran 31) Reja kožuharjev in ovac Cebelarstvo Lovstvo Reja konj Organizacija dela Na agronomski fakulteti so se torej korenito spopadli z managerstvom, oroduktivnostjo in drugimi modernizmi. Pred kratkim so ukinili ekonomsko smer. Predmet "organizacija dela" so dali na njegovo pravo mesto - med neobvezne predmete, poleg reje kožuhar-jev. Upamo,da ga bodo kmalu popolnoma ukinili, uvedll pa predmet •t*reja in strelja-nje kozlov". Ho ruk!-Auf biks! T R I B U N A - NIC MIMO INTERESOV VSEH STUDENTOV! Kmetov apel socializmu Ali bomo uspeli prepričati Hsti del Slovencev, ki ima 1.000 dinarjev mesečnih čistih dohodkov, proste sobote in nedelje, letni dopust, denarno nadomestilo zanj, brezplač-no zdravljenfe, Invalidsko zavarovanje, starostno zavarovanfe itd., da tudi četrtini prebfvalstva, k\ skrbi za njfhovo prehrano in neguje slovensko pokrajlno, ki dela dan za dnem, od zore do mraka, od rojstva do smrti, odmeri in da samo dobro polovico vse-ga tega. Naj nam to dajo brez očitkov, da kljub garanju nismo produktivni. Naj nam omogoč?|o drugo delo, če smatrajo, 6a \e fo kar danes delamo manj vredno. Da bomo tudi mi že enkrat materialno začutili ideje socializma, za kaferega smo od leta 1941 na-prej toliko žrtvovali. Naj nam povedo, ali skupaj za vse gradimo socializem? Tudi za nas delovne kmete? Tudi za tiste na Kovku, pod Snežnikom, v Suhi Krajini, pod Gor-janci, v Halozah, na Pohorju in na Goričkem? '%» ri:;u.!a stran Na vasi so se nam nakopičile socialne in gospodarske težave, ki jih navadno poimenu-jemo s "problemi kmetfjstva". Vendar je to napačno. Obe vrstf težav bi morali razlo -čevati, pa tudi ukrepi za njihovo reševanje bi morali biH diferencirani. Eno je, če se ena družina na dvohektarskem posestvu le sfežka preživlja, drugo pa je, če 10 all 15 hektarska kmetija ne daje zadovoljivega dohodka. Gospodarstvo brez delovnih moči, z ostarelimi Ijudmi, so socialna težava in skrb družbe, ne pa problem kmetijstva. Na-predek kmeti|stva pa je čisto gospodarsko vprašanje povezano z večanjem produkMvno-stf, ekonomičnosti In donosnostf. Seveda poznamo ludi ukrepe, s katerimi moremo hkra-ti reševati obe vprasanji. .. . Če daš možu ribo, se bo najedel enkrat. Ce ga naučfš lovifi ribe, se bo hranil vse žlvljenje Kuan - fsu STUDENTJE 69/70 - NOVA POLITIKA - NOVA VSEBINA? Na Filozofski fakulteti pride no enega rednega all izrednega profesorja, ki bi imel po stahjtu edlni pravico biti vodja katedre, 1,82 katedre. V tem hipu se Amerlka okorišča z ogromnim dobičkom najbolj rentabilne fnvesticije: z izobraževanjem Ijudi. (iz knjlge "Amerisko izzivanje") Bruci in bruculje! Z vpisom na univerzo ste postali po mnenju mnogfh priviligirani člani družbe. IzkorisHte svoj privilegij v boju proti privilegljem! Teze za razpravo o študentskih gibanjih 1. feza: Studentska gibanfa se formfrajo kof potencialna družbena sila v trenutku, ko odkrijejo objekt svoje kritlke. 2. teza: Studentska gibanja se formirajo kot realna družbena sila v trenutku, ko spro- žijo proti svojemu objektu kritike dejansko akcijo. 3. feza: Nobena akcifa s pozicije upora n! možna brez usfrezne ideologi}e in brez usfrezne strafegife, a) ideologija studentskih gibanj se je v dosedanj? praksi pokazala kot neenot-na in teoretfčno nezadostno domfsljena b) efektnost strategfje študentskih g«banj se prepočasi prilagaja efektnosti strategije nasprotnika 4. teza: Studentska gibanja nimajo upanja na uspeh, dokler si znotraj samega sebe ne zagotove kontinuitete (problem inkorporiranja radikalov itd.) 5 teza: od gole destrukcije starega je nujno treba preitl k razmišljanju o konstrukcfji novega (Te teze so osnova za razmisljanje in razpravo o problemih študentskih gibanj v svehi »n v Jugoslavlji, ki jo bomo začeli v prvi redni številki) TRIBUNA STRAN 4 ALI STE PREPRIČANI, DA STE STORILI DOVOLJ, DA Bl T R I B U N A POSTALA RES VAŠ LIST? STORITE TO SEDAJ! Vprašanjg ob slovenskem nacionalnem vprasonju NAROD JE POLITIČNO ENAKOPRAVEN, ČE JE ENAKOPRAVEN TUDI EKONOMSKO, OZIROMA ČE GA EKONOMSKO NE IZKORIŠČA NOBENA TUJA SILA. KARDEU Pomeni to, da Ima vsak narod pravico sam sklepati dogovore o pomočl drugemu narodu? Potrebuje za to posrednika? Ima pravico do vrnitve sredstev, s katerimi je pomagal gro-diti ekonomijo drugega naroda? Se poslovanje med bratskimi narodl odvija po drugih na-čelih kot med narodi na splošno? Katera so ta načela? TODA V ZADNJI KONSEKVENCI JE JASNO, DA SAMO RAZVITA SOCIALISTIČNA DRUŽBA LAHKO USTVARJA POPOLNOMA SVOBODNE FEDERACIJE RESNIČNO ENA-KOPRAVNIH NARODOV. KARDELJ Kaj je razvita socialistična družba? Kaj je kriterij "razvitega" soclalizma? Ima druž-boslovje namen nizati želje in pasti duha po zamisljenih (beri: utopičnih) idejah-mož-nostfhv ali pa je njegova naloga najti najkrajso in najbolj človeško pot med znanimi po-datki in s predvidevanjem odstopanja? NACIONALNEGAZATIRANJA JETEMMANJ, ČIM VEČ JE DEMOKRACIJE ... LENIN Katero šalo je tedaj freba jemati zaresv tisto, naj se Ijudje na najneposrednejši načm odločajo o svojih nacionalno usodnlh projektih (zbori obč. skupščin) ali pa morda fo, najnovejšo, da so takšne oblike ilegalnega sredstva prHiska, neupoštevanje regularnih poti, šovinisHčni huliganski izpad ...? NIKOLI SE NE SMEMO VESTI NADUTO S SOVINIZMOM VELIKE SILE IN NIKOLI SE PREVEČ NE PONASAJMO Z ZMAGO NAŠE REVOLUCIJE IN NEKATERIMI DO-SEŽKI V NASI IZGRADNJI. VSAKA DEŽELA, VELIKA ALI MAJHNA, IMA SVOJE DOBRE INSLABE STRANI. MAO CE TUNG Kdo je avtor legende o slovenskem primatu na vsakršnem področju? Ni taksna legenda morda opijska kadilnica - molišče, kjer se spletajo in v sebi končujejo vse neuresničene dejavne slle ali pa vsaj intence narodove? TR I BU N A -RESTRIBUNA VAŠIH MNENJ IN MISUENJ, NJENA KRITIČNOST ODRAZ VAŠE KRITIČNOSTI! TRIBUNA STRAN 5 Zgodbvinski razvoj je odnosom med različno razvitimi predell naše dežele dodal razsež-nosti mednacionalnih razmerij, značaj bolj ali manj (ne)upravičemh očitkov o pnsvaja-nju presežkov dela, o (ne)enakopravnem položaju posameznih narodov, narodnostf in re-publik. V Jugoslaviji smo se odločili za pospešen razvoj nerazvitih in \o je prav. Se da-nes pa nimamo enotnega mnenja o tem, koko to doseči, da bo ustrezalo delovnim Ijudem obojlh področij in objektfvnim možnostim. iHITRA IN TRAJNA RAST JE IZHODIŠČE VSAKE POLITIKE, TODA RAST NAJ NE BO FETIŠ. Družbeno-politične organizacije, skupščine in združenja občanov so v interesu uresn!-čitve vizij socialistične graditve dolžni izkoristiti sedanji čas žive politične dejavno-sti za odkrito obravnavo vsega, kar učinkuje all bi učinkovalo razdiralno. Zato pozi-vamo družbenopolitične dejavnike, še posebej pa slovensko in jugoslovansko javnost, k razpravi o vseh družbenih vprašanjih, ki bi jih kdorkoli postavil na dnevni red kot problemv k razpravi na podlagi poznavanja stvarnosti, jasno izraženih stališč in upora-bi argumentov; k razpravi brez političnih izključevanj, brez tabujev, vsiljenih pregla-sovanj in užaljenih veličinv k razpravi, kafere namen pa mora biti nedvoumen: prispe-vati h graditvi se boljšega življenja za naše Ijudi. BERITE BERITE BERITE GLEJTE GLEJTE • GLEJTE NAROČAJTE NAROČAJTE NAROČAJTE SODELUJTE SODELUJTE SODELUJTE ... Recenzije predavanj, ki bi j?h objavljalo študentsko časopisje, je treba gledati v povezanosti s strategijo demokratične visokošolske politike. V visoko§olski situaciji, taksnl kakrsna ]e, bi bilo kratkovidno in neodgovorno, če bl prikazovali javnosti in samim študentom recenzije sprva kot nepolitičen, visokošolski pedagoski eksperiment ali program ter bi na tej osnovi skušali prldob?ti študente za recenzente. Prvič bi pri tem udeleženi študenti bili nepripravljeni in izpostavljeni z gotovostjo pričakovanim napadom s strani profesorjev in visokošolskih oblasti, drugič pa bi zapravili lanse, da bi z ocenjevanjem med študenti hkrati sprožili kritično in politično reflektirano disku-sijo o struktur? učnega procesa in stanja na visokih šolah. Realne možnosti, da bi iz-birali med politično nevezano, visokoSolsko pedagoško in pa med visokošolsko politič-no programatiko, v osnovi ni več. Recenzijski projekt je že objektivno političen. Sa-mo ob nepolftičnem obravnavanju bi se politizacija v kratkem zaostrila. Ostaja pa vprašanje, ali je takšen projekt v okvirih strategije demokratične visokoiolske politi-ke sploh pomemben?__ OD 1. OKTOBRA DALJE, VAS VABI K PONOVNEMU POSLUSANJU RADIO "ŠTUDENT", VSAK DAN OD 12. DO 13. URE IN OD 16. DO 18. URE NA SRED-NJEMVALU 188 m. TRIBUNA STRAN 6 PREDLAGAJTE KRITiZIRAJTE VKUUČITE SE PREDLAGAJTE KRITIZIRAJTE VKUUČITE SE Nekaj novih rubrik v T R I B U N I 69/70: RAZGOVORI ZA OKROGLO MIZO NA FAKULTETAH NOVICE IZ ŠTUDENTSKEGA ŽIVLJENJA PISMA STAFETNI INTERVJUZ ZNANIMI OSEBNOSTMI DRUŽBA, POLITIKA, EKONOMIJA UNIVERZA KULTURA HUMOR PREDLAGAJTE KRITIZIRAJTE VKUUČITE SE PREDLAGAJTE KRITIZIRAJTE VKUUČITE SE T R I B U N O lahko naročite pri vpisu na svojih fakultetah ali šolah ali na uredništvu Trg revolucije l/ll. Celoletna naročnina za študenfe 15.- dfn, za osfale 20.- din. Ljubljana, 16. septembra 1969 Števflko je na svlflo dala prisilna bprava: Vfnko Ošlak, Stane Hočevar, Jaro Novak, Ciril Baskovič, Ivan Kreft, Iztok Simoniti, Bojana Klemenčič, Vito Soukal, Jože Konc, če bo treba, bo sedet Sel: Saso Srot.