YEARXVL ŠTEV.—NUMBER 51 ChicarvJIL, četrtek, I. marca (Marck 1), 1923. """tŠS**"*^ BU BAZI»E MOTNI UIIITIDI71 PUOLOOA BA ODPRAVO KOKPiriJMIH PKODA- ribino odložena. Rudarji v Penni hod u podpirali »tsv- & Cslumet, Mleh — (Po izvir-nem poročilu.) — Dva slovenska rudarja ata izgubila življenje pad zemljo v takti štiriindvajsetih ar v tukejšajlh bekrnuh rudnikih. Josip Loksr k bil ubit 83. fsbruarja v ahaftn No. S Calumet aad Ha«la Co. Udaril ga ja "strip" In mu zdrobil glavo Up polomil noge, tako da je bU na mcetu mrtev, pri leti n<«n < i je Ml Ufko ranjen radar Florejr Hullivsn. DrugI daa 34. februarja je bil ubit Jaha WaJaa v Bed Jaeket skafta Calumet * Heela Co. V «1. rova ae je utrgale plast kemeaja ia podla aaaj. Bil ie mrtsv, prodno ja prišla pomoč! Uksr je bil star 90 let la sapo-šše šbprogo ter osem' otrok. V Ameriko je prišel pred U, Isti in vse te les j* bival v Cs I ometu In detel v rudniku. Dil je llea dre-št v s Sv. Cirila la Metodo. Joka Weisa js bil star 43 let la /epušla soprogo (bivšo kuharico šupnika Luke KloplHa. i katera se je porošil pred dvems letoase), je bil is Predgreda pri Mterem trga r Bslokrajlal. BU je llea katoliški r MlNv — ased temi tudi Kolumbovih vitesev — in "Impal Ordsr of Meoae" ter pred-ssdalk Klabe straleev v Celumetu. Pri Cel ume t * ll~le tompeniji js 82 DIPLOMAMI Rivoomt Distrikt št. 2 odgiaaoval s veliko večino, da izredni asesment sa itavkarje v Somersetu - ; ostaas.^^'-^** Cl-srfleld, Pa. — /Fed. Press.) It udar ji diatrikta št. 2 United Mino Wurkers of America (cen-n.dna Penasylvania) so zeključili •f " 11 ko večino pri aplošnera glaso-• i i da bodo še nadslje podpirali stavkajoče rudarje v okraja Cmerita, ki so v boju še od epri-im, se priznanje unije. M '' Inarodna ekaekutiva roder-unije je akleOlla, da se stevke v okrajih Somereet, Fajrette, ^ • rnorelend in Cambria konča. H tem sklepom pa al bile sodo-voljna organizacija v diatrikta Št. 2 j n je dala članom na referendum vprašanje, če nočejo nadalje A "ti podporo ze prizadete rudstje. f Isni ao odgleeoveli a veUko večino — 86 odstotkov — di drage *«»lje plačujejo dolar # izrednega SNf Hraenta na teden. Kudarjl v Somersetu la bližnjih °hrsjlh so ee pridražill organizi raelm rudarjem ♦ stavki lansko "pomlad, ali ko ae je eklepela mridna pogodbe v avgustu, ae bili opuščeni ia dHHmkm* New Tork, N. Y„ 27. febr. r* Odlišnl zdrevnik dr. Ferdinend Heeger, ki je aa vrgel si jej eerske-ga dvora, da bi mogel ijjti reve-šsm ne reapolago, je denea umrl v starosti 74 let rgvea In abošen kakor cerkvena mil. ftvejšaa ga je tuski ser odllkovel redi aje-govegs snaaja. Zdrsvriiške Študije je dekoalel aa universi f Hejdelbsrga. Imel je S2 diplom. Dr. Seegerje ao maatreli sa sm-sedajnege na polja očesnega, u Šeeasge ia vretovnegs zdravljenje. Bpisel js mnogo jtdravnllkJh eeejev ter bil eden ustanoviteljev WaAiagtaa, D. 0. — Zagovor-mki uetevnege dodstfcs glede o-ms ji t ve otroimge dela smetjo, da ee izvo/evall prve stopnjo v svoji boHii za poete vo, ki noj pse-podeduje otroške d slo po osli de-tJH. T#j njihovi miall je dela poved ekoleset. de ja aeestskl sodni komite) ngedao poielel o rs-sel osi ji. ki gre aa predloMtev tak-šaege d ode tU ves« drševo« v cETRTEK, L MARTA, 1128. PROSVETA JAVNA JjOVORNICA. glasilo i LASTH1HA GLuori ilagov S. N. P. In čiUteffev Proevata. J. ImnvB^. __ _„ „ TaOSVZTA" U. IUW> "THE ENUfilTBMMEHr m. Olare, W. Va, — Dolgola sob zimski dan je, con«; nalete va hI šlovek ee dolgoleei, čeprav j« t bili in plemenit« šelez-niške drolbe ter milostljivi rov •ki magnatje skrbijo/ da almno preveč Ipgposlerii^ ^ s"* : Hudo šolo imamo pri nas, mnogo hujšo kot ▼ onem kotu Penn-sylvanije, kjer tem bil ia pred nedavnem, kjar ljudje posvečajo mnogo brige, da ni mokroče po kleti h LjoA tu ae mi idijo Jato uljudnlin ni»° tAko "smart" kot se oni v Pennsjlva-niji, ki,so'že pozabili da jih je rodila slovenska mati Delajo ai Šalpetno slavo o tem, da prezirajo svoje rojake, ki le nieo povzpeli dO bosovgttfe' Tukajin jemt|Kl delavatvu • gre laat, ker je io precej zavedno. Ne pleše kot ŽviŠgata boa in euperin-tendont, kot oo to «ocf v oni naselbini Imraja Indlana, Pa., kjft M tii lllllj l nillllfcljl pričakovati od Železniškega e lokalna unija rudarske orga delavskega odbora in Hardingove administracije. 2e- na aejo. Kakšne razmere vladajo v takih unijakfh fHfih, lahko vsilit prsdit^VlJ^i' Kaj ao kompanijske unije? Ena tretjina železnic, Id Pr#d kratkim amo imeli tukaj Inji pečlarji svojo oojo. Prijazni 4a ae vam •• aatovl DOBRO DELA 2ELEZN1SK1 DELAVSKI ODBORt Železniški delavski odbor Je zopet prizadel hud uda-1 rec stavkujočim železniškim delavcem, obenem je doka- lezniški delavski odbor je podal odlok, po katerem nedlrektno priznajo "Icompanijsk« unije". iS? r. zastopajo skoraj polovico milj železniškega omrežja, se trdovratno vpirajo vsakemu sporazumu z železniškimi delavci. Odklonile so telo Hardingov nasvet za sporazum. Te železniške družbe so ustanovile s pomočjo svojega o-rodja iz stavkojcazev "kompanijske unije". Pri ustanovitvi teh kompanijskih unij so imele železniške kompa-nije gotove namene in najglavnejši namen je najbrž ta, da se razbijejo prave delavske strokovne organizacije in se ovira ustanovitev pravih delavskih organizacij med ia* lezničarjL Zakaj je delavski odbor dobro storil; da je tako odp ločil? Mnogo železničarjev misli, da se dajo diference poravnati, ki poetoje med njimi in železniškimi družba* mi, kefbo železniški delavski odbor varoval pravice nastavljenih železničarjev in ee ne bo oziral na želje železniških kompanij, akotudi so železnice pod privatne kon- * MiiimiNV -rrr-' flpF- Xfess^P^ TPOIO. S priznanjem Jtompanijske unije je pa železniški od- oobratje 10 mo takoj sprejeli ter lo odlikovali a križem prVega roda, leear pa po mojem mnenju lo nioem zaslužil, ker sem Šala no-vineo v lavreevanju peeiarsaega poela in 10 mi vefikrat kaj izvije a rok. Mo, krilci oo dandanoo po-ceni. Prerešetavali amo tudi očitno apovad, kakor amo w prodre niti naavati dopiae pod naelovom roavidimo la onilt dopiaov, o biti razporejeni mošje etra-lansko veliki grešniki. Na podlagi prereše ta vanj a amo oklenili, ako oo kdo oglaai aa vstop f organizacijo more prlneotl primerno vstopnino. To je nekak*novi a-mendment k naši novi sollasaki ustavi. Pa naj kdo rolo, da' »km ni aa dobrobit pečlarlzme. Minuli predpuat je kon naejako ugodno. Izgubili nismo niti anoga Slana, " je ta ali oni eumljivo po bor izrekel, da ao želje kompanije prvs*.jpotem dolgo ne imamo toiS pride nič, na to pa šele sahteve in pritožbe železničarjev. vraten disciplinami rad. _____________ „ , . Kajti priznal je "organizacijo", ki so jo ustvarile železniške amelnjavo imamo a nalo blagaj. *»£**» ete*^* ti komp^einkifcs^ * -.^^»t^ 8BttWrfS U način so železniški interesi zastopani dvakrat Repre- t0gA. _ i, glavnegft lUna amo tako bi rodi naalikali poštne do-•entirajo jih prvič zastopniki železniških kompanij, dru- ravnokar prejeli depaio, ki vse- gič pa kompanijske unije, ki niso drugega kot orodje Že* teniških kompanij.7^? J J / Železniški delavski odbor es je sicer skušal imrn* zati iz tega neprijetnega položaja na ta način, da je rekel, da naj večina uslužbencev odglasuje, kdo jih zastopa: prava delavska organizacija ali kompanijska unija. Kako naj želesniikl delavci, ki ao še na stavki glasujejo, da jih naj zastopajo prave organizacije, je seveda uganka. Ravno tako je resnica, da bi vsakdo zletel ni cesto, ki bi glasoval pri železniških družba^ W «o ustanovile svoje' kompanijske unije, da n*j jih zastopajo prave delavske unije. * Za želesniške uslužbence je pa odlok železnllkeora delavskega odbora prav dobra šol«. Ta iola jih uči, da ne bodo ničeaar dosegli ali pa ne dosti, ako ee ne organizirajo tudi politično in porabijo ob Času volitev svoje pp-Httčne moči, da pridejo v zakonodajne* zastope možje, k bodo proti privatnim železniškim interesom. vsak tak javni urad kšker jik Deregenu, ki Je obUnaki svet- Slaveneav t« Je preoojlnje števi nik francoske narodnosti, bo po-t. kle doba 4ae V&.ljftn. Ce bo on i*- kandidat, mi ni anan*. vendar la bo še kandidat, pripora « am Slovencem, da ga ne volijo vel. aaj imajo itak dovolj veliko koliko dobička 90 i-meli od njega in da aaatopa vee kaj drugega kot pa našo interne. Kakor od njega, tako od vieh drugih mestnih odbornikov ime-mo le slabe izkušnjo. Raj je k*i-V0, da Slovenci «i*nan» nikakik pravih koristi od maatnik odborov. Krivo io to, kar nismo olflni in pustimo, da nam gospodarijo drugi. Drugi pa naše nemarnost znajo izrabiti in ker polog nemar-noati vlada mod naini tudi raz-cepljenoat, jim ni teško uapelno nastopiti proti nam, ko naetepi (loba volitve. Mad nami je navada,, da dokler no nastopijo volitve, se lo držimo nekako akdpaj, ko' pa nastopi šaa volitev in aaš-Aomo hoditi na zborevoaja, kato-terih, no skkfte deUvatvo, teteveš prodani demagogi, samo da razkropijo ko js šaa aložno atopiti pri volitvah, tedaj M damo »peljati in raakropijo naa. Ta-lio ae godi tu na Chkhohm še nekaj lat. Ona prodana demagoge inrno, kdo 00, ŠO od profilh t. Eden naj veŠjih takilv pod-kupljonoov je Jo aa nekem sbo ro vanju izkupil lanako loto in bU po hrbtu pršd volitvami kakor še nekaj drigih, kaUre rojaki dobro poanajo. Rojakom bi priporošal, da ss ne ndoloiito nobenega taki} političnih ohodov, katerih rooailni namen ja aamo, da sao razcepijo. Teh izkušenj jo dovolj doaedaj prod volitvami in ne amo Jik biti vol. Foltoao in -pridna 4olav. atvo tok shodov ne bo aklieale, zato kar ai politifino organiaira-otf no. Torej lo bo kak akod, ga ne bo aklisal drj»gi kot lA posesal l^odanC demagafl rjnM ravajo razcepiti dovanaka glaoo-ve. Blovenakim doUvoom bi demagoških agitatorjev, zakaj oni 00 proti vaakamu kgndidatn, k a tare gA otališ6e je: pravica sa j.., ^ . A A* ajoitik.jdBgaL^aaA. aetavztvo. ue ao • posten aetavec kandidature aa ^politilni 0-rad s šeljo in naamncMn, da bo aa-iemušeno delavatvo, da tu-g dl ono dobi pravioa» do katerih jo ms#Sv«Šeno» aašenejo prodani demagogi klik ptoti njemu, blatijo ga, leŠ, da bo delaeetvo to*j M ae morali združiti in uatenoVitš : kak »oeialiatiom klub. No bomo ImeU od tega hip nšh koristi, jtoda koriatil bi nam I« izobrazH ,in potom njega bi udi pomnoilli Število aavednega i pa politično organiziranega do-avstga vae dežele,, kar je aed delavstvo voMba vrednoeti. Piaal aem aa pojasnila rejaka Petrila, -fajiuka slovanake socialistitee avaa4 v Ameriki in on mi je takoj poslal navodila. Nato smo sklicali aejo aa prvo nedeljo ▼ januarju, na kateri je Mla tudi precej številna udeležba. 8 tam jo le štor jen velik korak, šeprav aeeiališ-nega kluba še aimae ustanovili, tem veš lo aamoatejao politično društvo "Naprednoet", ki pa bo 1 Časom jirik^pljeaa socialistični organizaciji kakor aoao tudi akle- aili. kT ^ ^ Svojega novoustanovljenega društva ae držimo a veoeljem in množimo ga. z organizacijo bomo prilli naprej do naših aalrtanlk ai ljev, ki ao v prvi vrsti isobrasbe, predpogoj uspešnemu delevska-mn gibanju. Pri tem ne smemo pozabiti, 4a nam Jo v. veliki meri potrebno čtivo jcot ota ProeveU ako delovno ljudatve odločno («roteetiralo proti nezakoniti kršitvi ljubljanake občinske aamou-prave. "Razpuat prejšnjega občin, akega aveta je bila krivica. Dna 28. maja aem dobU odlok od po. krajinske uprave, da Ja obllaaki svet razpnUen, naalednji dan pa aem le moral prepuetiti občinske poale vladnemu komisarju. Na to naailje je odgovarjale na Aodu dne S. decembra 4000 ljudi. V, protest so oa abrali zborovale! po« jolnoma opravičeno, ker vodo, Kakšna krivica Je bila storjena volilatvn in kakšno posledice ima občinako gospodarstvo, lo ni v oblini rednega aamo upravnega poelovanja. Tudi pokrajinaka u-)rava in vlada bi morali vedeti n ee zavedati, da Je pri upravi občine potrebna ngkaka stabilnost ln kontinuiteta, le kolo ob-linakl svet laveoti take ali enake načrte, ki jih Je izdelal in ai uredil po njih ovoj delovni program. Sklepi ln načrti ao bodo i* vedli aamo tedaj, če-bo delal na njih občinski ovet, Id Jih Je okle. nil. Vae to je pokrajinaka uprava dobro vedela, vedela je, koliko Ikode ima oblina, lahke relomo milijonsko, ker je aa eeto leto aa-vrla delo v občinskem svetu. No- ln Proletarec. Kdor lo ni naro- vi občineki svet bo imei tešavnej- len, naj 00 torej naroli nanj. Pej-mi priproatega delavatva, ako ne bere ovojih naprednih listov, 00 Jako omejeni, aai pa potrebujemo, da raaliriSM naše <*aorje in ta-ko eposaaato pravo pot, po kateri merama hoditi, da bo človeštv doseglo boljlo družbo Za vaakoga aem naeeljenega delavca Jo tudi potrebno, da d preakrbi dršavljanatvo Združenih držav. To ai teško naloga delaven in le 00 Hovek količkaj za-nima, ga l#hko dooolo. fiolo tedaj >e bomo lahko šteli sa prave lj»-di, ko bomo di mo imeli enako praviee v odkole-van ju. Prihodnjo volitve ae staliUe kakor leni, m mogel izvesti la s t sejšimi sredstvi, kar bi bil še IT] hi lahke boljo isvedel Delo bo to-i ko, vendar pa Je dovolj volje, dovolj iskrenosti, da bomo kot televnim nalogam. Zahvaljujem vam vsem ta izvolitev in pro- wp*f j S naglico bližajo ia toga ne smemo delavci zanemarjati. Velik priporošal, da se ogibljejo takih uapeb lahko dooošeme pri pri- kednjih volitvah, aato moramo ra buje svarilo, da, ako bi kPga aa-' neala usodo v Milwaukoe, Wia., M »nas*x rioa obljubila vaakemi^ četudi nil Moga slutečemu hlačarju, skledo v glavo še pri vstopu. * Pozdravim vss zavedne rojake; poaehno one la Milnt^reja, - Pa. Pečlarjomlot njih ptedaednUri, ki Jf blaga duša, pa Mim obilo zabave. — £ Matih. . L«; |TtO|l litve imamo jkred durmi in kakor vaako leto bomo imeli tui^lotoi mnogo kandidatov Ni trema sa to. Potr ma da ae enkrat aedinimot mo'tudl Hlovenci sposobne ljudi, da lakko aavaamejo ali Is postopanja železniškega delavskega odbora se bo* do železničarji naučili, da morajo bolj pridno agitirati sa nacionalizacijo ameriških železnic po Plumbovem načrtu, ako nočejo, da bodo privatni železniški interesi poljubno razbijali njih organizacije in jim pridobitve, Id eo jih Isvojevali po večletnem boju. Marsikateri železničar, ki je slepo verjel, alfe S* pr vatnim železniškim intereeom pfedlože argumenti, da jih bodo vpoštevall, Je ravnanje železniškega delavskega od bora odprlo očL Spoznal je, da se privatni železniški in-Weei ne bodo nikdar oairaii na sahteve železniških uslužbencev, pa magiri če so sahteve tudi pravične in upravičene. Odprle se mu bodo oči, da vidi, da privatpi železniški interesi ne poznajo drugega kot povečanje svojega proflta, ne brigajo ee pa za blagostanje svojih uslužbencev, ki a svojim delom ustvarjajo te proflte. Takp je želemiški delavski odbor s svojim odlokom storil več dobrega kot slabega. Kajti čt se železničarji nekega dne prepričajo, da ne bodo nikdar dosegli, da as s njimi ravna pravično, dokler privatni interesi lastujejo ameriške železnice, postanejo železničarji prav zaneelji-. Vo največji agitatorji za nacionalizacijo ameHških železnic. In mislimo ai ogromno število železniških uelužben-" cev, ki pridejo v doUko s vsemi ljudskimi sloji, ker Je njih služba taka, da so v stiku s njimi, tedaj šele huramemo ogromno agitatorično moč, ki j<» v.železniških uslužbenr cQl Kadar ta moč prične učinkovati za nacijomalisadjo ameriških železnic in agitatorično delo redno In po dobro umišljenem ln isdelanem načrtu, pride tudi kmalu nacionalizacija ameriških železnic. .Privatni železniški interesi jo ne bodo preprečili. lavee. f* - ' bodo volitve. Sam ae Je larasfr, da bo delal M svoje ljudi in akrbel da >>ndo dela pri meetnl upravi, ki jik bmrnjopravljajo• fcglfifbm< . druge narodnoetl, dobili noši rojaki. To sami vemo, da ao Slevenei tudi v največji meri do tega upravilent io la tego varoke, ker oni tvorijo naj veš ji del prebivalatvo v naselbini. KI imamo teliko votiUfh glaeev kakor tri druge, narodae-aU skupaj, rraaeod dvjrgl «inekoga svetnika io svojih pet let OsSea oe odi llaveke, kje oe ti IJndje tov« ne« peš pa od ILIKB IZ RASILBUl. Orand Havon, Mlak. — Odkar ie mr. P, a Tavakar opisal z " naeelbin<| «i bilo glaeu od tn, dlčesor bi kdo mdfomo Slo-venci tn pomdi. Obratno, število tej auelbmiss šolo Vf. la. Tmli lu« napredka jrHenja svetiti k aem m upati je, da ee bo zaveat v organizacijo utrdila ter bomo e laoom ustanovili svojo polltilko organizacijo, t 0 tem bi bil moral pisati le tedaj, ko Je noljejak Te veha r e. trgo piaoval našo naoelbine, toda to-> «a krat aem odhajal e svojim sve-atim konjičkom preti eoveru do Hcrriette, Mleh. De vejoka f. Kr-šenk Jo Ho dobro, ki Jo nudS dobro poetrolbo, a tam nismo megli tati dalj lasa, da bi si človek 21cdal naselbino ter bi lahko oM-al vee nekdanje prijatelje. Le v Uki smo oe malo pogovorili 1 družino P. Kršena ia 4. Hafnerja. Tam dobro napreduje je. Nehate, rl gradijo priiasno svoje domove, drugi po jik Imajo lo izgotmlj* Ji RHI I vemo, sli Jo uprave en pa Ja linakega sveta ^ Mil ia m m m na. »a« Ma ovira sns^mprava ■ line. Za nas jo dovolj, tiramo, da nI bile nllmkfšnoga rka sa tako savlaševanje. S Jo poVoSano vso, kar ognaln-JI tO ladao pootopanje pokrajin- Ko amo dospeli So HerrietU jo ravno našli vae nekdanje pri-jalelje zbrane ns asr-slo^u*kf organlaaeije. ki Je j itojee društvo. Roja- la sate os mm eke iprave. V samoto dne 97, januarja 19.^ Ja bila konlno sklicana na 11. So dopoldne seja novega oblin ega aveta, ki eo Je lavrlila po noelodnjom red g. ] fte prod enajsto uro 00 aaoodli občinski svetovalci klopi, in si eee so sooodli občinski svetniki voUne leve klopi, demokrati hšvfi aajedničarji po deeae. Prod-Ja oe|l aajatarajši občin skl Wnik g. Likoaar. Pri glasovanju sa fc^ana Je bile oddanih IS glaeev, od katerih Je dobil ee-drug dr. Par* SS giaaev. (Demo krnil in narodni aoeialei oo oddati poasae glaaavn.ee.)^■■fiocialisti InJ ebUnaki sveti so noeili v svet la ealorija sU izvolitev bur- dr. Peri! izvolitev ma 9 svojem In eetall gospodje eb> svetniki I S jmojiai obodom »im valega sodelovanja.^ Za podžupana je bil izvoljen s 81 glasovi gospod dr. Stanovnik. Tudi dr. Stanovnik Jo sprejel Iz- itmlgjflrv sas- niti zlaati ao glede kandidatski Poetevljanje kandidatov 00 prepustili okrajem, kar dokazuje, da glavni odbor ni vel goopodar stržiiiiCi i oklene bdgrajska vlada s rimsko cerkvijo v najkrajšem lasu. S to pogodbo dooolo katolicizem vplivneiie mesto v drlavi ter bo dosledno tudi od-nehal a odporom proti sedanjemu sistema. *' ■ >ris so je prooelil ia Dnnaju, kjer Je livel kot vpo-»jeni profesor dunajsko gimnazije, v jako slabih razmerah. Bo-jen je bil Stritar S. marca 1B36. v, Podsmreld pri Velikih Laščah. Zanimiv jo bil slasti njegov14 Du-nsjski Zvon", ki ima ga rasvoj slovenskega jezika literatnre velik pomen. Stritar Jo pisal povesti in peapu. Njegovi apioi, daai 111 v potih svozkik. Isllo Je po ie vol njegovih publikacij. Stritar je torej 87 let etar, skoro ohromel in isgublja vid. Z nJim Je prišla tudi soproga. Naj mn bo pokoj la zadovoljetvo v lepi Rogaški SU- tini! i i * ^ M č * r ■ ' ■rl sodnrn. Dne 2». Jon. do-ae je v glavni oerkvi v Celju dogodil izreden olulaj. Ob Jo akolfl mlad fant v. starosti okoli 20 let pred oltar In podrl vso spravo, ki 00 jo tam nahajala. Od tam se je podal k e-nemu etranskih oltarjev te tudi tam seeul vse na tla^ V epovodnicah je raztrgal sagrinjala. Policiji in duhovnikom Je rekel, da iauje črno.dulo itd. Konštatira-U ee je verska blaznost (Op. po-rol.t NI Man, da naetapejo pojavi blaanosti pri ljudeh, ki ao duševno man) lasviti, Saj ao v. aadnjem času, odkar aa Ja aaleU volilna borba, akoraj vsi klerikalni voditelji in takosvani boi-jl postali blazni od aamega obupa, ker jik ljndotvo vel ne mara.) j » ■Marje pri Oeljn. (Ste amo-ril svojega oleta.) Dno SS. Jan. oe je zgodil pri naa stralsn amor. Klerikalni fant Je ubil svojega o-leta Krajika. Lop agled aloven-akega klerikalimna Je to, da »bije sin svojega oleta in te ravno ob lasu, ko 00 Imeli klerikalci evoj oho«, Id Jo iagledal kakor pUMJa divjik UvalL Velika roparska tolpa v Bagre-bn'prijeta. Zagrebška peheija Je pri neki raelji poletkem leeem-hra zsaačila nekega Kraosta &ti-ka pri vldmn v Petrovi utteL Polagoma pa je nriBa na aled šs ae-lomu ducatu štikovik prijateljev. Cela bonda Jo bfla Sekte organi-sirena la Je lavriDa tekam sfce-ga leta aed 10 vleaMV In en ro-peraki napad. Torej slične dmšbi, ki Js bQe pred Kolovodji vteoaSeov ala bila Jo-siS PROSVETA Pripona Jediota Slmttka Narodna f»rte«fl ift d«lo ▼ rfV«ta*raatu, k»t rtiumtU r kuhinji 1» «tnw »to» v rortamoiji. FrfUnT Miegt utalaja Itaaki, na p »hiM $60 a* »mm la 1 Pttiu Uf- prHllu aa m UNION'OAFMB, John Vta«, Bo* mt Kci«i«r, ni. «1 in privliina ponudba Io ptfloži |fatevževO arcelladno spet no prej- ftnji proti ter, talij« rano in dregne Matevža, naj vstane in gre. Zakaj že nesejo norega pacijenta *kou vrat*, . ' \ ^ ' Matevž ae tahveli, pokloni, in vrne na kolo* dvor. Zakaj les tega profeoorja ga tndi tnkaj ni. In ali ni bcJje* da reži pelo are«, ako jo mogoče, nego d« bi živel ssmo s četrtinko, kakor tisti ža-loetni tožnik Zamejec a polovico pljuč 9 Bo ree nekaj atclp, a zdravje jo prvo, če ga človek izgubila. In doma sočne nemudoma s novim zdravljenjem. Porpraša na občini, kje U bila kaka taka vdova a petimi nagimi otroki v petem nadatropju — nataftČ in kljub vaemu pojde v peto nadetropje, le da ho pomagalo več I Toda ž« vidi: težave bodo! Pravijo, da take vdove aploh in v celem ometu ni. Jn ko ne oftneka, uradnik zakrili nanj, ali mu je is zmanjkalo Krtov med sdravimi ali pa ee njih pe« m <*•>' J® w nNnezrcČDfjž^^d Mareč- Mr. Smith jc opisovsl delo mednarodnega patroUraaja ledenikov, Id ga smerižka vlada o-previja tekom $ ssdnjik deaetlh let, in razlagat, aaao leeenj« b»- stsncjo in kako morski toki jik [priganjajo proti jugu, kjer ogro-žsjo plovbo prekoatlantakih par-nikov. Led, ki ss ustvarja ne severu na površini morja, takosva-I ni "tU\d ice", ee pojsvlje ob vz-I hodnem obrežju Nsurfoundlanda že ob koneo januarja. Ti ledepi leplavijnihajajo no jug f obliki podolgaate in osjm pfoge, ki je približno petdeset milj široka. Ko | ta led splava bolj proti ,, jogo, se kmslu et^ja i foncem aprili ve? nikakega ledu niti oh nevr-f oundlanskih klečeh. Ledeniki sli ledene gore pe so ogromni kosi ledu, ksteri so sc*o4trgatf0fHl . p««dno končam moram Še reč), da moja In mojega mola ljubesen j| prekoračilo vse hudobne jesi-*» in sdsj, ko oo ne ssssnivs vol na obrekoranja. šhriva sedovelj-no. Kjer je prava ljakeaen ia aa .ottdrfjeiinM prtjaaalja t men domov ta i. » ,.* >.,/ ■ n .......■ »> I I tl*rm*a PONUDBA. Homec sUr 41 let, ki ima>reeej premoženje, ee leti seznairttt a Bloveako, dekletom ali vdovo s ne več kot enim otrokom v avrko že i nitva. Več podrobaoati ss lkkko , isvs pismeno .torej pišite na na t davi SAMIC, MS7 Ho Lew*d*W j Ave,, Cklcego, III. droimoeti r-i ali pridite oeebeo k lastniku farme Frank Tnnkeua. K. P I, ** doek, M. T. ^