Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Cek. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo; De^enice, Krekov dom UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. maja 1938 Jeseniški Slovenslci teden Zrasel iz velikih preizkušenj naših očetov in iz bridkega trpljenja na-' ših mater vstaja neukro-čeni narod po zgledu svojih prednikov, da izpolni še zadnje vrzeli, ki jih je zasekal v slovensko dušo prosvetni prevrat minulih, prekletih let. Ti listi kronike slovenske pros vete so polni bridkosti za naš jezik, so bili ogenj, ki je zaustavil mogočen polet ustvarjnjočega duha slovenskega človeka in kateri bodo Vse čase obtoževali samosilnike, ki so udarili po naših domo-movih, po slovenskih ognjiščih. Pa ^ iii razpadlo ognjišče, niso strohneli do-roovi in ni klonil slovenski človek, čeprav niu jo udarec v obraz ranil ponos in se zagnal v njegovo vero. Podrlo je slabiče — možje pa so ostali. In ob njih je ostala slovenska mati in rodila sinove in hčere ter s tiho molitvijo in z nemim trpljenjem obnovila temelj razrasta in tako jasno izpričala vero v božjo pravičnost, ki vodi slehernega med nami. Гако so se obrnili usodni listi in jasnejši dnevi so obsijali ozare, silne rasti namenjene v daritev za narod in domovino, ki se je prenovila in vstaja... In vstajajo Gorenjci — mož ob možu; vstaja mladina v sklenjenih vrstah, da pomaga podpreti našo severno mejo, na katero se je naslonil sedemdesetmilijonski narod. Treba je vzdržati pritisk, da se ne prelomi in da hudournik ne ^dere med nas. Kdo ob tem še premišlja? Kdo pravi, da žrtvuje preveč? To najnovejše dejanje zgodovine nas poziva . hrez odlašanja, brez pomisleka. K delu, ki naj pritegne v skupno slovensko katoliško fronto vse, ki so do sedaj stali plašni ob strani, in tudi tisti so ljubi in dobrodošli, ki so naše Vrste zapustili iz razlogov, ki so nas prisilili v "rezkompromisno bojnjočo se fronto. Ta njihova odpoved dosedanjim napakam bo pač častna žrtev za blagor naroda, če mu želijo res dobro. To j)i bilo dejanje, vredno res pravih, slovenskih in katoliških mož in odtehtane in pozabljene bodo krivice, ki jih je narod zadobil in jih tudi njega vredno častno in možato prebolel. Zadoščeno bo pravici in sedanjim potrebam. Jeseniški slovenski teden mora postati dokument, ki bo uničil razmejitve na našem skupnem torišču in postavil spomenik kot znamenje novega, močnejšega utripanja prosvetno kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja ne samo v mejah Gorenjske, temveč povsod, kjer gre govorica slovenskega jezika. To naj bo osnovna zapoved Jeseniškega slovenskega tedna, vodilo naših priprav in dela, ki mora zajeti posameznika v osrčje slovenske in katoliške zavesti ter ga okleniti v skupno življenjsko dihanje. Slovenski teden: pesem, v katero so povezani vsi zvoki našega življenja, težav, veselja in hotenja, mora izzveneli v njem do poslt^njega odtenka naše narodne biti. Mora biti jasen obraz našega temelja, naših duhovnih in telesnih vrednot in dokaz naše katoliške in narodne zrelosti. Padla bo tudi sodba; naše delo bo ocenjeno s slovensko ostrostjo in z velikim merilom naše kulturne višine, ki jo imajo v vidu tudi naši milijonski sosedje v zamejstvu in od njih sodbe je odvisno upanje naših bratov onkraj meja, je odvisno njih čustvovanje in njihova samozavest. Zato bi bil že samo iz tega poslednjega vidika pravi zločin od strani tistega, ki bi za popoln uspeh Jeseniškega slovenskega tedna ne položil vse svoje moči in sposobnosti vanj. Iz tega bo padla druga sodba; Kdo je vreden, da se imenuje pravega Slovenca in katoličana in kdo je vreden ljubezni naših bratov v zamejstvu. In tisti, ki bodo tako ocenjeni, nimajo in ne bodo imeli nobene pravice, da bi sami sodili. Bodi naša sveta dolžnost, da bo ta list v naši gorenjski kroniki sprejel nase svetal obraz slovenske in katoliške edinosti, ki naj plodno prepoji našo. zgodovino, da bo tekla po jeklenih kolotečinah našega enotnega hotenja, za sončno bodočnost naroda in ohranitev njegove zemlje. Naslednji list se bo obrnil in nas razgalil. Z Sesenic Propagandni odsek za slovenski teden vabi vse jeseniške gospe in gospodične, da se udeleže prapagandnega sestanka v torek 17. maja ob pol 9 zvečer v Krekovem domu, da prevzamejo prodajo propagandnih znakov v dneh slovenskega tedna. Vse Slovenke iskreno vabljene. — Odbor. Bratovska skladnica na Jesenicah ima v načrtu zidavo nove bolnice in sicer na Plavžu na Ilro-vato vem travniku. T o odločitev z veseljem pozdravljamo, ker izbrani kraj s svojo idilično okolico ne more nuditi bolj šega in primernejšega mesta. Kino v Krekovem domu nam je preskrbel za letošnjo sezono kopico dobrih filmov, katerih večina dosega visok umetniški nivo. Za zgodovinskim delom Emila Zola smo z veseljem sprejeli umetniško visoko stoječi življenjski prikaz v »Dobri zemlji«, ki je doslej najboljše delo tako po vsebini in režijski izdelavi, kar smo jih od lani videli. Za splošno ugodje in enotnejši vtis bi želeli, da filmske predstave ne bi bile pretežke za gledalca z dvojnim, pre-često neskladnim sporedom, Dosebno še, ker dobri filmi slabih dodatkov ne prenesejo in razdvajajo gledalcu užitek. Tudi Vincencijeva konferenca bo začela še letos z gradnjo zavetišča Pod Mežakljo. Za čim hitrejšo realizacijo plemenite zamisli je bil izvoljen poseben odbor. Sestanek vseh članov Krekovega prosv. društva se vrši v sredo, dne 18. maja ob pol 9 zvečer v veliki dvorani. Program obsega: 1. Uvodni nagovor predsednika, 2. predavanje g. Hafnerja o zvezdoslovju in novih .svetovih, 3. kulturni in zabavni film. Udeležba ol) vezna. Popravek__V članek »Omejena in neomejena zaveza« v 9. št. našega lista na 5. strani se nam je v sedmo vrsto vrinila jjomota, ko smo zapisali, da znaša delež, I. delavskega konsumnega društva din 250 in da vsak član jamči s še enkrat- iiim dclo/i'iu. Pravilno je; (la znaša delež din 25 s še enkratnim jamstvom, t. j. skupaj din 50 in ne 5(X), kakor smo zabeležili. S tem popravljamo. Listnica uredništva. Vse dopisnike prosimo, da pošiljajo dopise pravočasno, ker v nasproten! primeru ne moremo jamčiti za njih objavo. Dopise pošiljajte na urednika in ne na upravo lista. Pogrešamo pa dopise i/, drugih okoliških krajev. Saj menda vendar ni vse pri starem, kakor slišimo. Srednja vas v Bohinju Bohinjsko romanje na Sveto goro se bo vršilo letos na binkoštno soboto in nedeljo. Odpotovali bomo v soboto popoldne, prišli zvečer na Sveto goro, kjer bo dana prilika za sv. spoved. Zjutraj bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ker je letos dvajseta obletnica konca svetovne vojne in jih je mnogo, kateri zaradi visokih stroškov še niso mogli obiskati krajev, kjer so nekoč trpeli in prelili svojo kri njihovi domači, očetje ali bratje, bomo po sv. maši sedli v avto-l)use in se odpeljali na Oslavje k novi veliki vojaški kostnici, v kateri so ohranjene v posameznih nišah kosti 5().0(K) vojakov, ki so padli na Sa-botinu in Oslavju. V primeru, da bi kdo izmed udeležencev rad videl, kje je njegov sorodnik pokopan, naj s)X)roči iz-letnemu voot j)ri delu lui каг1<а(ју,,Ј>,ц področju. Njega, g. Križmana, je prvo srečala dobrohotna zamisel, da tudi Jesenice morajo dobiti svoj lastni »Dom ubogih«. Vztrajno je gradil na zakovanem načrtu. Hvala Bogu, letos se uresničuje želja njegova in želja nas vseh. Mestna občina je začela zidati ubožnico. Posvetili smo našemu g. tajniku, ki nas je zapustil, nekaj vrstic v slo\o. Nismo jih napisali z namenom, da bi ga hvalili, ker on hvale ni željan. Je predobro priznaval, da je le Bog tisti, ki rast in zmožnost daje. Zato je tudi vse njegovo požrtvovalno delo imelo le en izvir; Vse zaradi Boga — v blagoslov in blagor bližnjega! (fCChUi dcatci Jugoslovanski komunist dr. Ciliga je že leta 1926. šel kot delegat »Jugoslovanske komunistične stranke« v Sovjetijo, od koder se je po desetih letiii vrnil ves ogorčen in razočaran. Svojo končno sodho o razmera/, v Rusiji je oI)javil v knjigi »V domovini velikih laži«, ki je izšla v 1'arizu v francoskem jeziku. .Med drugimi strašnimi obtožbami posebno naglasa to, da se vrši v Rusiji sistematično izkoriščanje in ga/.enje vseh narodnih slojev od strani .strahovito organizirane birokracije, ki ji je tuja sleherna ideologija, etika in morala in ugonal)lja ves narod zgolj svoje blagostanje v službi cinične in krivične diktature. Dalje pravi dobesedno: >Ta birokratska država drži pod svojim Inčem vse: njeno strašno dejstvo pravnega nasilja onemogoča vsako svobodno nianifestacijo delavstva. Vsepovsod .slika grozne hede in poraza komunističnih teorij, ki so naplavila toliko milijonov žrtev in onesposobile ves narod za dolga desetletja, preden bo spet sposoben graditi človečansko kulturo in napredek.« — lo jasno priznanje in kesanje največjega jugoslovanskega komunista nam zadostuje. JUSTI PUČKO, JESENICE Kralja Petra cesta šteткг. 12 Velika zaloga svetovno znanih dvolfoles, kakor tudi vsi ii kolesom pripadajoči deli. Kolesa se dobijo na ugodne mesečne obroke! naslov: Tone Duhovnik, kaplan v Srednji vasi v Bohinju. Pošlje naj obenem denar ali pa prosi za položnico in prijavo. Stroški Za vizum, vožnjo z železnico in avtobusom ter prenočišče znašajo 82 dinarjev. Zadnji dan za prijave je 25. maja. Dve nenadni smrti sta v zadnjem času vzbudili pri nas precej razburjenja. V prvem primeru bo največ jasnosti prinesla revizija poslovanja, katera se že dalj časa vrši v sirarski zadrugi na Fužini. V drugem primeru pa gre za nesrečo. Ker se ie nagnil pregloboko nad vodnjak, je omahnil v vonjak in utonil Stare Jože iz Češnjice. Regulacija Ribnice, za katero smo se dolgo potegovali, ie končno stopila v zadnjo fazo. Posestniki izpod Studora in s Stare Fužine so se takoj izjavili pripravljene, da prispevajo v tisti višini, katero ie gosp. ing. Strancar predlagal. Z delom se bo pričelo Se v tem mesecu. Delo Dri novi cesti na Uskovnici se ne premakne nikamor. Merodajne činitelje prosimo, naj delo pospešijo in zaposlijo nekoliko več ljudi, v or- vi vrsti pa brezposelne domačine. Z Goril Društveno življenje ni pri nas kljub končani se-soni niti najmanj zamrlo. Celo nasprotno se zdi. da je mesec maj znatno dvignil delavnost posameznih društenih edinic. ki bi vsaka rada dosegla prvenstvo. Dramska družina je za zaključek kar trikrat podala narodno igro »Izpod Golice«, kar dokazuje poživi j eno slovensko miselnost, ki je z razveseljivim ognjem zajela naš kraj z okolico. Katoliško društvo, ki je pač prvi glasnik slovenske miselnosti in besede pri nas, si lahko čestita. Fantovski odsek si je po uspelih akademijah in tekmah naložil zopet novo delo na svoje rame. Pred vrati je okrožni nastop , na Jesenicah, za katerega se s pravo žilavostjo pripravlja. Potem so na vrsti mladinski dnevi v Liubljani in domač praznik proslave 60letnice Kat. br. društva. Kdo bi mislil, da vsega tega ne bomo zmogli. Kako ne, če je pa toliko mladosti in življenja pri nas, ki se hoče in mora na široko in globoko zakoreniniti in rasti in dozoreti na temeljih. ki si jih je mladina izbrala in posvetila domovini. — Vzporedno s prireditvami Slovenskega tedna na Jesenicah bo tudi naše prosvetno delo zaživelo z istim namenom in z istim geslom. v ta namen pripravljamo akademijo; Za narod in domovino. V teh dneh bodo fantje nabirali naročnike za naše katoliško časopisje. Takoj na delo! Zveza združenih delavcev je ime'la svoj redni sestanek v nedeljo, dne I. maja ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Nepotrebno se nam zdi opisovati obravnavano tvarino in iznašati sklepe, ker zadostuje le ugotovitev, da so uspehi le organizacije večji in popolnejši kot smo jih pa pričakovali. Tako naprej! Bog živi! Po krščanskih domovih goje še lepo navado, da napravijo v hišnem kotu majniški oltarček. Trgovina Krekov dom ima v ta namen lepo izbiro malih in večjih Marijinih kipov. Istotam tudi dobite mašne knjige in rožne vence za birmska darila. Slavko Savinšek: ШеЛ itt ШесО' (Dalje) »Manjka se ji fantov in ženinov! Tudi kakšen tovarniški škric ne bi bil slab!« ugrizne znova Groga. »Recimo tisti kodrasti, ki se drži kot sveti Alojzij!« prigrizne Polonica. »Sram vas bodi vse skupaj!« vrže vanje Anica že v jdku. Vsi malce osupnejo, nihče ni mislil, da bo kar brž tako zavrelo. »Pustite me!« se iztrga Anici iz ust, ko ji prigovarjajo, naj ne vzame za zlo vsega. Pa jo popuste, nejevoljni in počasi krenejo dalje. »Anica, ne bodi no neumna! Kaj se meniš za čenčarije!« tolaži edino Cilka še. »Tudi ti si talka! Sram te bodi!« Cilka jo mahne za drugimi, Anica pa glasno zaihti. Vsi obstoje na cesti in čakajo. »Anica, Anica, pojdi, pojdi!« vabijo dekleta. Anica joče dalje, ostali se spogledujejo. Groga pa se kar nekam sumljivo ogiblje pretečih pogledov Poloničinih, ki je Sla z njim. Nisem mislil tako hudo, se opravičuje. In že meni napraviti nekaj korakov do Anice, da se ji oprosti, ko pride izza ovinka Jože. Ko zagleda gručo, stoječo na cesti, pred seboj pa jokajočo Anico, za hip postoji, ker ne ve, kam bi s tem. Zdrami ga Aničin plač. Brž stopi k njej. »Kaj pa ti je, Anica? Čemu jokaš?« Anica joče dalje. »Povej, Anica!« prosi in ji skuša potegniti roke raz oči. »Tudi ti me pusti!« »Kaj pa ti je vendar, Anica, povej!« »Nič!« Jože ne ve, kaj bi. Stopi k drugim. »Zakaj joče Anica?« »Oh, nič hudega ni bilo. Groga ima \ časih malce dolg jezik, saj ga poznaš, da je nekaj govoril o častnikih in tistem kodrastem sv. Alojziju. Anica pa je kar hitro zamerila,« pojasnjuje Polonica. »Taka je zadnje čase Anica, za vsako malenkost vzkipi,« dostavlja Marjanica, Drejeva sestra. A Jože že ne sliši več Marjanice. Л očeh mu zagori zasrepel sijaj, ki ošvrkne Groga kakor konja z bičem, da temii nekam tesno postane pri srcu. Pa že hiti zopet k Anici. »Anica, nič ne jokaj! Saj ni vredno. Glej^ jaz si ne storim iz tega nič. Samo ne jokaj. Anica, nikar ne jokaj,« prosi in jo lovi za roko. »Veš, Jože, če bi bila jaz fant, udarila bi, da bi kar blisnilo!« V očeh ji gori. da jo Jože strme gleda. »Če bi bilo tebe kaj fanta, Jože!« »Potrpi, Anica, saj niti prav ne vem. kaj je bilo. Daj, nikar ne jokaj, pa mi vse povej!« Шodha■Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Urejuje; Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani; Ignacij Zeleziiik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec.