VOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17. februarja 1973
Težave in potreba demohracije
BBEZPOSELNOT IN BEG \ TEJINO
Zhorovnje koroških predstavnikov
Razvoj zadnjih let v latinski Ameriki prinaša ponovne na dan vprašanje državnih sistemov, način vlad, in kako naj ho narod zastopan in njegov glas odločilen pri dejanjih, ki se ga neposredno tičejo. In naj gre tu analiza po kateri koli poti, zaključek je Vedno isti: le demokracija v svojih raznih oblikah, je porok za razvoj in napredek v okrilju svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva.
Nemalo je primerov, ko so razni „rešeniki“ samega sebe postavili na-, vodstvo države, in vsaj v nekaterih ozirih dosegli morda lepe uspehe. A vedno se je tudi pokazala potreba, nujnost čim hitrejšega povratka v demokracijo, ker bi sicer narod trpel hude posledice otopelosti, ki rodi pomanjkanje iniciative na vseh področji!^ in na dolgo roko hudo okrni narodni duh. ,0 tem so bili dobro poučeni že v rimški republiki, ko so načrtno omejevali dobo ,.diktatorjev“, kateri so prevzeli celotno oblast ob velikih nevarnostih.
Poe latinskoameriške ustavnosti je kaj žalostna. Kontinent je sploh svetovno znan po raznih državnih udarih, dolgoletnih diktatorjih, posrečenih in neposrečenih poizkusih povratka v demokracijo. Je čudno, da se v takem stanju ne more mimo razvijati? Ne govorimo le o tvamem gospodarstvu in razvoju temveč o tistem osnovnem blagostanju, ki bi ga po svojem naravnem bogastvu zlahka dosegli.
Argentina že dolga leta hodi pot povratka v demokracijo. V Urugvaju je je prav te dni visel na niti demokratični sistem, ki je izjemoma v tej deželi tradicija. Čilence le krepka demokratična zakoreninjjertost rešuje pred komunizmom. Paragvaj je ponovno „izvolil“ za predsednika Stroessnerja, a volitev se ni udeležilo 35% volilnih u-pravičencev; nezanimanje za take „volitve“ je očividna. Bolj severne države pa se stalno borijo med demokratičnim poklicem in nasilnimi diktatorji.
Pri tem pride na položaj nov činitelj. Tako težave Argentine pri povratku v demokracijo kakor tudi ostali navedem primeri pričajo, da demokracija ni lahko izvedljiv sistem. Država in narod morata biti nanj pripravljena. Za demokracijo morajo biti ljudje vzgojeni, nanjo pripravljeni. Narod mora dozoreti, da ve, kaj hoče, potem bo šele mogel odločati o svoji usodi. In demokracija bo tedaj najprimernejša pot k narodnemu cilju.
ho je tudi ena najbolj bolečih točk latinske Amerike. Dozorevanje ne le narodne zavesti, ne le demokratične pr ipravljenosti, temveč celo najosnovnejše splošne izobrazbe. Na podlagi te je šele mogoč nadaljni razvoj v smislu izpopolnjevanja političnega kriterij1?., družbene dozorelosti in demokratične vzgoje. Pomanjkanje načrtnega dela na tem področju bi morala biti ena najvažnejših nalog vsake vlade teh dežel. Pomanjkljivost je ne le očividna, marveč včasih že čudna.
A nepripravljenost narodov za demokracijo ni nikakršen izgovor, da ta ne bi vladala, četudi so z njo težave. V tej državi se zadnje čase pogosto slišijo mnenjaj češ saj narod ne zna voliti. Na ta mnenja se pojavljajo ugovori: le ko voli, se narod nauči voliti. Prav tako pa tudi le v demokraciji narod lahko za demokracijo dozori.
To zorenje, ki je počasno, ki zahteva desetletja ali še več, je edini porok bodočnosti latinskoameriških držav. Življenje v demokraciji, ki bo narodom dalo tisto zavest soodgovornosti nad usodo države, pa tudi jasnovidnost ciljev in sredstev, ho te narode pripeljalo na njihovo zgodovinsko pot.
Je pa položaj v katerem se latinska Amerika nahaja, pouk za vse tiste, ki mislijo, da je le z diktati in nasiljem mogoče vzpostaviti red in napredek. La svoboda in prosto izražena volja, ki do bita najprimernejši izraz v demokratičnem sistemu, sta trdna podlaga ne le za razvoj in napredek temveč sploh za obstoj narodov in družbe.
Ob zasledovanju težav, ki jih ima komunistični režim v Sloveniji in vsej Jugoslaviji, pridemo do spoznanja da je množica nerešljivih problemov, katerih se, režim loti vsakih toliko čaisa-Kadar koli pa to stori, doprinese ie nov dokaz, da jim ni kos. Med te spadajo problemi mladine, marksizma,-kmečko vprašanje, kričeče socialne razlike, itd.
So pa tudi vprašanja, katerih se komunisti še prav posebej neradi lotijo. Med te spada beg delovne sile iz Slovenije in Jugoslavije v svet. Ta beg je namreč podoben medalji, ki ima dve strani: na eni strani pečat sramote, nesposobnosti komunističnega režima, da bi državljanom dal kruha doma, na drugi strani medalje pa je profit, ki ga režimu prinašajo tuje valute, katere p; islnžijo delavci v tujini.
Kljub temu, da so komunisti sami prepričani, da je vprašanje delovne sile v tujini nerešljivo, ¡so se ga z vso slovesnostjo lotili, pred dobrim tednom. V Beogradu sta se petega tega meseca sestala predsedstvo SFRJ in predsedstvo ZKJ na skupno sejo, na kateri so razpravljali o problemih delavcev, ki so začasno zaposljeni v tujini. Uvodno besedo je imel član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, Niko Mihajle-vič. Predsednik sveta ZSJ Dušan Petrovič pa je načel dva problema: kako odpraviti naraščanje brezposelnosti, in kako preprečiti zaposlovanje domačih delavcev na tujem. Zanimivo je, da je potem, ko je ugotovil, da vsi znaki kažejo, da bo problem zaposlovanja v Jugoslaviji vedno težji, navedel kot glavne vzroke odhajanja delovne sile v tujino med drugim tele: stanovanjsko vprašanje, osebne dohodke, kar velja zlasti za strokovnjake, stabilnost in perspektivo delovne organizacije, željo po osebni uveljavitvi in izpopolnitvi v stroki ter medčloveške odnose.
Vsekakor precej razumljivi razlogi za beg v tujino, zlasti še, če doma grozi še večja brezposelnost.
Del socializma je zunaj meja
Josip Verhovec pa je na tej seji dejal: „Ugotavljam dejstvo, da če imamo milijon delavcev zunaj ali nekaj sto tisoč v (Nemčiji, to pomeni, da je del našega socializma, del našega družbenega organizma nekje zunaj meja naše države. Potemtakem tudi to, kar se dogaja, ni več samo naša socialna skrb za naše delavce, gre za nekaj drugega, za povsem novo bistveno kvaliteto, da se namreč del naših družbenih odnosov reproducira, konstituira na območjih, ki so povsem izven naše družbene, ne bi rekel kontrole, temveč naših družbenih tokov. Posledice, v obliki katerih se nam to vrača, pa so lahko sila negativne. Zato mislim, da bi morali sestaviti program šolanja socialnih delavcev, ki bi se vrasli kot družbeni kriterij in naš družbeni moment tam, kjer živi ta del našega socializma in naše družbe-“
Teorija in prak|sa
Kako je komunistična teorija v nasprotju z dejanskim življenjem, je nehote povedal v nadaljnih'izvajanjih Vrhovec, ko ¡se je lotil akcije proti neupravičenim socialnim razlikam in potrebo, da to akcijo temeljito pojasnijo delavcem v tujini. Dejal je: „Dejstvo je namreč, da ti ljudje spričo načina življenja, ki ga tam žive, to se pravi čim večjega varčevanja itd., akumulirajo določena denarna sredstva, .ki se v nekem trenutku lahko spremene v neki majhen kapital. Zdaj bi bilo treba začrtati povsem jasna merila in ne kar naprej govoriti samo o zasebnem in osebnem delu. Treba bi bilo ločiti med tem, kaj je zasebno, osebno delo in kakšne so danes njegove družbene razsežnosti in kje jih tukaj naš delavec, ki s temi sredstvi pride, lahko najbolje izkoristi, tako da bi bil tega gotov, da ga ne bi doletela nekakšna gonja, ki poteka pod zastavo boja proti socialnim razlikam; ko pa ta delavec zapade skušnjavi, da bi ta denar spre-
r	■-
menil v kapital V privatnem podjetništvu, porečemo, da je to v naši družbi nedovoljeno in prepovedano, pa čeprav tega denarja ni prinesel sem, ampak ga je- pustil zunaj.“.
ODKLONILNA RESOLUCIJA
Kaj početi s 740 milijoni dolarjev?
Vrhovec -je v svojih izvajanjih tudi podvomil o upravičenosti načina, kako komunistični režim obravnava milijone dolarjev deviznih hranilnih vlog delavcev v tujini. Vrhovec ni soglašal s tem, da se o teh devizah govori zgolj iz finančnega vidika, ampak da je prihranke ločiti od čiste devizne bilance in jim dati ne samo finančno, ampak tudi sociološko naravo.
Dobesedno je dejal: „Natančno in jasno moramo vedeti, kako in kaj bomo počeli s temi 740 milijoni dolarjev. Na njih ne smemo graditi normalnih aspektov naše družbene reprodukcije, ki ima tako svoje tržne kot svoje uvozne in izvozne momente, ti pa so lahko povsem nasprotni tistim ciljem, ki jih tu zastavljamo glede na ta ločeni problem. Če je za nas bistveno, da se ti ljudje vrnejo v domovino, in ta problem dandanes kritično zastavljamo, tedaj je tudi treba ta sredstva usmeriti — seveda v produktivnem smislu in v okviru zagotavljanja družbene reprodukcije — v uresničitev tega cilja-
*
Predsedstvi sta ob koncu zasedanja
5.	t. m. sprejeli razne sklepe, ki pa že po besedilu kažejo, da stanja ne bodo spremenili. Pred temi sklepi pa sta obe predsedstvi ugotovili da „ne smemo pozabiti, da so delavci v tujini zelo pogosto izpostavljeni pritisku reakcionarnih krogov in obveščevalnih služb, izsiljevanju sovražnih emigrantov in sistematični sovražni propagandi proti naši državi, čemur se je treba organizirano postaviti po robu.“
Tej smešni ugotovitvi sledijo sklepi, ki začenjajo: „Nujna je maksimalna angažiranost vseh družbenih sil pri ureničevanju stabilizacije gospodarstvo.“ — „Zagotoviti je treba tako politiko zaposlovanja in nagrajevanja strokovnih ter kvalificiranih kadrov upoštevaje - njih delavni prispevek, ki bo onemogočila težnje po uravnilovki in vznodbudila. ..“ — Tekočih in dolgoročnih razvojnih programih sistemskih in drugih trajnih rešitvah... “	■—
„Ustvariti je treba pogoje za bolj neposredno povezovanje družbenih sredstev zdomcev...“ — „Ustvariti moramo bolj stabilne in -trajne pogoje za razvoj osebnega dela z raznimi sredstvi
Po vseh teh sklepih in frazah pridemo do neizbežnega zaldiučka. Brezposelnost bo naraščala, kot jo sami rredvidevajo. bega delovne sile v Aljino na ne bodo zavrli. Tudi živlienje v svobodi nekaj pomeni.	M. P
V ponedeljek 29. januarja zvečer so se zbrali v Delavski zbornici v Celovcu predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških ¡Slovencev: (Narodni, svet koroških Slovencev ter Zveza Slovenskih organizacij. Prisotni so bili zaupniki, odborniki ter občinski mandatarji. Udeležba je presegla vse račune, ¡saj je bilo prisotnih nad 500 predstavnikov, tako da se je zborovanje moralo preseliti iz male v veliko dvorano.
Uvodne besede je spregovoril dr Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta. Poudarjal je, da morajo Slovenci na Koroškem postati ¡subjekt ne predmet dogajanj. Od državne pogodbe pa do danes, je navajal, so vse odločitve ■sklepali preko manjšine in proti manjšini. Zahteval je tudi, da se mora šolsko vprašanje reševati po ureditvi dvojezične šole.
Sledil je referat predsednika Zveze slovenskih organizacij, dr. Francija Zwitterja, ki je tudi nakazoval, da so problemi nastaTi iz krivega šolskega zakona. Obtoževal je tudi, da je avstrijska vlada kapitulirala pred cesto.
Obema referatoma je sledila diskusija kjer so v glavnem obdelovali vprašanje, ali se udeležijo komisije za reševanje koroških problemov, katero naj bi sestavljali koroški predstavniki ;n zastopniki vlade. Splošno mnenje je bilo, da se razgovorov zaradi trenutne situacije ne kaže udeležiti. Preveč očitna so bila dejstva, da vlada skuša v komisijo spraviti tudi ljudi, katerih interes je izginotje koroških Slovencev. Diskusije so se zlasti udeležili dr. Regi-nald Vospernik, nadzornik Rudi Vouk, profesor Janko Mesner dr. Valentin Inzko in dr. Apovnik.
Slednjič je bila brez nasprotnega glasu sprejeta resolucija, ki sta jo pripravila odbora obeh Organizacij. Celotno zborovanje je bila mogočna manifestacija slovenskih predstavnikov, ki je bila obenem sijajna zaupnica osrednjemu vodstvu koroških Slovencev. Sprejeta resolucija pa se glasi takole:
„Odborniki in krajevni zaupniki vseh narodnih organizacij koroških Slovencev, zbrani na zboru v Celovcu dne 29. januarja 1973, odobravajo vse dosedanje sklepe in ukrepe obeh osrednjih organizacij koroških S'ovencev v smeri internacionalizacije vprašanja slovenske skupnosti na Koroškem.
Zbor izrecno potrjuje sklep Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da ne pošljeta svojih predstavnikov v komisijo ki jo je sklical zvezni kancler dr. Bruno Kreisky, ker je vanjo imenovan tudi predsednik organizacije „Bund der Windischen“ in hkrati podpredsednik organizacije „Kärntner Heimatdienst“, to je organizacij, katerih dejavnost bi morala biti po odstavku 5 člena 7 avstrijske državne pogodbe prepovedana.
Navzoči odborniki in krajevni zaupniki narodnih organizacij pa hkrati soglasno podpirajo zahtevo obeh osr sinjih organizacij po čimprejšnji uresničitvi komisije predstavnikov zvezne in deželne vlade ter zastopnikov prizadete narodnostne skupnosti ki jo je dne 6. aprila 1972 ob priložnosti razgovora na Dunaju obljubil zvezni kancler dr. Kreisky. V smislu predloga koroških Slovencev naj bi ta komisija reševala vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti.“
Jugoslovanska TV nesiteljica bogoskrunstva
JUNAŠKI PROTEST NADŠKOFA ČEKADE
Zahodno časopisje kaj rado naseda jugoslovanski komunistični propagandi in vztrajno trdi, da v Jugoslaviji vlada tudi popolna verska svoboda. Pri tem ne upošteva, da Cerkev v Jugoslaviji ni popolnoma svobodna glede tiska, da nima svojih šol, da je njeno delovanje omejeno „od cerkvenega zidu na znotraj“, da se jo celo preganja v njenem delu socialne pomoči.
Vendar je v svojem protiverskem razpoloženju prav ob koncu lanskega leta v Jugoslaviji prišlo do viška, kar se tiče sramotenja in bogoskrunstva. Storiteljica tega zločina je bila -sarajevska televizija. Na Silvestrovo so v posebnem programu prenašali tudi ¡sledeč prizor iz Mostarja. Po ulici gre natovorjen osel. Približa se mu mladenič z beležko in svinčnikom (časnikar) in ga vpraša: „Kje, kako in kdo vas je rodil?“ In o-sel odgovori: „Jaz sem
Nova slovenska cerkev v Avstraliji
ŠKOF LENIČ JO JE POSVETIL V SYDNEYU
V nedeljo 14. januarja so imeli Slovenci v Sydneyu veliko slovesnost, ki je gotovo zanje eden najpomembnejših dogodkov. Ta dan je ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič posvetil novo cerkev, ki so jo zgradili sydnejski rojaki.
Od svojega prihoda in organizacije društvenega življenja so ¡Slovenci v Sydneyu imeli službo božjo pri frančiškanih v Fadingtonu. Leta 1969 pa ?o kupili že staro, leseno prezbiterijansko cerkev v Merrylandsu, kjer so potem nričeli graditi lepo novo cerkev. Načrt je napravil inž. Ivan Žigon ter so pri zidavi sodelovali rojaki pa tudi domačini. Ni torej težko opisati veselja rojakov. ki so se v številu več kot tisoč zbrali v cerkvi sv. Rafaela k posvetitvi.
Posvetitev je izvršil dr. Lenič ob asistenci frančiškanskega provincialni p. Marjana Valenčaka sydneyskega dušnega pastirja p. Valerijana Jenka,
dr. Janka Mikula in župnika Vinka Zaletela, ki je tudi obiskal merryTandske rojake na svojem potovanju na Evharistični kongres v Melbourne. Posvetitvi in sv. maši, katero je daroval škof Lenič, je prisostvoval tudi merryland-ski župan Develin. Seveda ni manjkalo vencev in narodnih noš.
Med posvetitvijo in sv. mašo je prepeval zbor, ki ga vodi požrtvovalni rojak Ludvik Klakočer. O petju se je izrazil škof Lenič, da je „daleč presegalo naše povprečne zbore“. Cerkev, ki je sicer velika (12 x 18 m z dve sto sedeži), je bila za tisoč rojakov kar premajhna. A so vsi maši in posvetilnim obredom pozorno in pobožno sledili. Cerkev je posvečena sv. Rafaelu, katerega kip je napravil umetnik šlezi-jec Friderik Rents. Isti je -tudi izdelal velik križ iz rdečega avstralskega ce-drovega lesa, o katerem praviji, da je najlepši križ v Avstraliji. Sedaj visi v ¡slovenski cerkvi.
brezmadežno rojen, kakor oni iz svetega pisma.“
Novica o tem bogoskrunstvu je silno prizadela vso javnost. Takoj na novoletni dan je sarajevski nadškof če-kaida v svojem nagovoru ta prizor ostro napadel. Stvojim vernikom je dejal:
,¡Dovolite mi, da kot vaš duhovni phstir ogorčeno protestiram zoper to tako nizkotno sramotenje. Ne vem, kako naj ga imenujem. To je bilo pro-staštvo, vulgarnost, bogokletje in žalitev vse obenem. Žalitev naših največjih verskih svetinj. Žalitev vržena v obraz milijonom jugoslovanskih katoličanov v času, ko slave spomin Kristusovega rojstva. Žalitev milijonov pravoslavnih bratov, ki skupaj z nami vidijo v Jezusu Kristusu svojega Osre-šenika in Boga. Pa tudi žalitev muslimanskih bratov, v vsej naši državi, ki imajo Kristusa po nauku Korana, za največjega preroka poleg Mohameda in za katerega verujejo, da se je rodil iz deviške matere.
Žalitev -se pokaže v novi luči, če pomislimo da smo katoličani v Jugoslaviji samo del vesoljne Cerkve, ki se tudi čuti prizadeta ob takšnem teptanju skupnih svetinj.
Jaz torej še enkrat slovesno protestiram. Televizija je družbena ustanova, zato mora za njene izpade nekdo odgovarjati. Vsi mi, tudi katoličani smo enakopravni državljani te države, zato imamo pravico, da ¡se spoštuje naše versko prepričanje in svetinje naše ves-ti.“
V Vzhodni Nemčiji, ki je tudi komunistična in še pod sovjetsko oblastjo, so za božične praznike^ kot poročajo časopisi, vojaki prejemali pod okrašenim božičnim drevescem darove, ki so jih pošiljale uprave raznih tovarn in podjetij. Tudi v nekaterih drugih državah za železno zaveso je božič priznan praznik, in tudi radio in televizija oddajajo božične pesmi in programe. V Jugoslaviji pa, kjer naj vlada baje „popolna svoboda“ pa režimska televizija prinaša bogoskrunstvo in sramotenje vere. Ali o tem kdo še dvomi, kakšna je jugoslovanska partijska -svoboda ?

SVOBODNA SLOVENIJA
PARAGVAJSKA STABILNOST
SOSEDNJE DRŽ4VE ZADOVOLJNE
Minulo nedeljo so imeli v Paragvaju nove predsedniške volitve ter je, kakor je bilo pričakovati, zmagal z veliko večino spet general Alfred Stroessner.
Stroessner se je povzpel na oblast leta 1954, ko je paragvajska vojska zaključila šest let trajajočo zmešnjavo med političnimi strankami, katerih vodje niso bili sposobni urediti države-Dva meseca po prevzemu oblasti je Stroessner izpeljal volitve, na katerih je bil prvič izvoljen za paragvajskega predsednika. Izpeljal je tudi spremembo ustave podaljšal predsedniško dobo od štirih na pet let in uzakonil, da sme biti predsednik kolikorkrat narod to hoče.
Stroessnerja podpira stranka Colora-do, vojska in paragvajski trgovci ter je bil znova izvoljen na predsedniško mesto leta 1958, zatem leta 1963 in zadnjikrat na volitvah leta 1968.
Sroessner je sedaj star 60 let. Pred njim je Paragvaju v 27 letih vladalo 22 različnih predsednikov. Država šteje
2,4	milijona ljudi.
Stroessner sicer vzdržuje gospodarsko in finančno 'stabilnost države, revni sloji prebivalstva pa ostajajo naprej na svojem, nizkem življenjskem nivoju. V zadnjih mesecih je imel +udi več problemov s paragvajsko katoliško
hierarhijo, ki mu očita, da premalo skrbi za socialno pravičnost.
Na nedeljskih volitvah je oddalo glasove nekaj nad 935.000 Paragvajcev ter je Stroessner dobil nad 80 odstotkov glasov. Razliko sta si delili dve liberalni stranki ki sta si med seboj močno v laseh. Zmagovita stranka Ooloraoo ima v parlamentu v Asuncionu dve tretjini sedežev v poslanski in v senatni zbornici. Vseh poslancev je 60, senatorjev pa
30.
Zanimivo je, da sta vodji obeh opd-zicionalnih strank, Partido Libera! Radiča! in Partido I.iberal, zdravnika, prve 60-Tetni Gustavo Biart, druge Obletni Carlos Levi Ruffinelli. Obe sta l-vi-čarjko usmerjeni.
Stroessner jev režim, ki vlada v za latinsko Ameriko strateškem Paragvaju ima vso moralno podporo, zam.di svojega protikomunističnega stališča o*’ Brazila, Argentine in ZDA. V Santia-gu v Čile je Allendejev režim sovražno razroRžen do Asunciona, v Peru.ru na so bolj stvam: in se prilagajo danim dejstvom ter z Asuncionom vzdržujejo normalne odnose. Tudi sedaoii režim v Boliviji je v popolnem soglasju s Stroessnerjem in nastopa proti komunističnim in drugim levičarskim prevratniškim elementom v Tatinski A-v"eriki.
Urugvajska kriza
VOJSKA HOČE VEČ OBLASTI
Urugvaj je pretekli teden postal središče zanimanjaa vse latinske Amerike. Prišlo je namreč do odkrite krize med vlado in oboroženimi silami zaradi nastavitve za obrambnega ministra grala. Franceseja ki vojski in letalstvu ni bil po godu.
Kriza ima svoje začetke nekaj tednov po zadnjih predsedniških volitvah, na katerih je predsedstvo dobil Borda-berry. Za preganjanje in končno ugonobitev gverilskih Tupamarov sta dobili vojska in policija skoro neomejeno prostost akcije. Po uničenju Tupamarov se ta enotnost med vojsko in policijo ni razdrla, temveč še okrepila ter je vojska zahtevala, da odslej naprej tudi aktivno sodeluje v vladanju države. T' zahtevo je podkrepila še z zahtevo po preiskavah raznih gospodarskih in finančnih nepravilnosti različnih osebnoT sti in podjetji v državi, na podlagi dokumentov, ki ¡so bila zaplenjena Tupa-marom.
Bordaberry in drugi civilni organi so se zbali za dosedanjo neodvisnost odločanja v vodstvu države ter je Borda-. berry odstavil dotedanjega obrambnega ministra Maleta in nastavil grafa. Franceseja, ki pa ni bil po godu vojski in letalstvu. Ti dve vrsti oboroženih sii sta zahtevali od Bordaberrya, da Franceseja odstavi, medtem ko je mornarica stopila ob stran Bordaberrya proti vojski in letalstvu. Toda tudi ta ¡se je končno nagnila na stran vojske in letalstva, ki sta že imeli za zaveznike po ■ ličijo in pomorsko prefekturo. Bordaberry je ostal sam, ker tudi med prebivalstvom ni dobil posebne podpore. Kljub krizi je prebivalstvo mirno hodilo po svojih opravkih, Vre plaže ob morju so bile polne kopalcev kakor običajno, in razen v središču Montevidea okoli vladne palače, ni bilo videti zunanjih znakov krize.
Bordaberryu je olajšal položaj Fran-cese sam, ko je prostovoljno odstopil,
Politične stranke v Argentini
Nadaljujemo z objavo povzetkov iz programov političnih strank, ki bodo nastopile na marčevskih volitvah. Opozarjamo da so idejne smeri vzete tako iz programov, kakor so jih stranke izdale, kot iz osebnih izjav posameznih kandidatov. Upamo s tem izpolniti našo dolžnost informiranja bralcev, ki bodo na teh volitvah morah oddati
glasove.
FRENTE DE LA IZQUIERDA POPULAR
Ta levičarska fronta, katere kand! data sta Jorge Abelardo Ramos in Jose. Silvetti ima svoj izvor v marksistično trockističnih krogih, ki se situirajo „na levo od komunizmr“.
Ustavni sistem: Fronta bo v šestdesetih dneh sklicala ustavno skupščino, za spremembo državne ustave in volilnih zakonov, nakar bodo nove volitve, na katerih bodo lahko kandidirali vsi brez izjeme (to gre zlasti za Perona).
Vloga države: Imajo princip „revolucionarne države“, ki ima kontrolo m oblast nad praktično vsemi polji družbenega delovanja.
Gospodarstvo: Samouprava v vseh podjetjih in nacionalizacija bančnega sistema in zunanje trgovine. Odcepitev od Mednarodnega denarnega fonda (FMI). Prav tako agrarna reforma suni na nacionalizacji veleposestev.
Zunanja politika: Vzpostaviti odnose z vsemi državami ne glede na njihovo idejno pozicijo. Prvi korak na tem polju bo priznanje kubanskega režima Fidel Castra.
Vzgoja: Predvideva reestrukturacijo vzgojnega sistema. Dopušča privatne šole „tam, kjer še niso ali ne morejo priti državne“.
Družina: Ji ne polaga važnosti. Predvideva pa „po zakonu, ki ga je vzpostavil leta 1954 Perón“, da je mogoča ločitev in ponovna poroka.
To je v gTavnih obrisih program te stranke, bolje fronte, ki pa jo politični
opazovalci ne pripisujejo večje važnosti. Svoje zaledje ima zlasti v levičarskih univerzitetnih krogih.
PARTIDO SOCIALISTA DE LOS TRABAJADORES
Stranka, na katere listi kandidirata Juan Carlos Coral in Nora Sciapone, je naslednica razbite socialistične stranke. Neposredno izhaja iz Partido Socialista Argentino, najbolj leva socialistična frakcija. Tak je tudi njen program, ki v mnogem sliči gornjemu.
Ustavni sistem: V najkrajšem roku bo -sklicala ustavno skupščino, ki naj spremeni sedanji sistem in izglasuje socialistično ustavo.
Vloga države: V tem je nekoliko bolj omejen kot FIP. Vendar ima še vedno država najvažnejše funkcije.
Gosplodarstvo. Obljublja takojšnjo 50% povišico, odcepitev od mednarodnih finančnih organizacij v dobi dveh let. Razdelitev fiskalne zemlje in zaplemba veleposestev, ki se bodo razdelila zlasti za kolektivno in zadružno izkoriščanje.
Mednarodna politika: Sklenila bo zveze s Kubo in z vsemi državami, ne gede na ideološke razlike. Predvideva tudi izstop iz Organizacije Ameriških držav.
Vzgoja: Program zahteva vzpostavitev popolnega državnega monopola nad vzgojo. Torej odpravo vseh privatnih šol.
Družina:	Kakor FIP, predvideva
možnost razporoke in ponovnega sklepa zakona.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mednarodni teden
Vesoljskb središče v Houstonu v ZDA se bo odslej naprej imenovalo: Lyndon
B.	Johnson Space Center, po nedavno umrlem severnoameriškem predsedniku.
Ugandski predsednik Id Amin je izjavil, da „je brez smisla da me kdor koli poskuša ubiti, ker sem v sanjah I. 1952 izvedel, kdaj in kako bom umrl.“ Cinizem nekaterih afriških vodij je očiten, nevednost njihovega prebivalstva brezmejna, potrpežljiovst Združenih narodov pa tudi ko jih resno poslušajo, kadar govorijo z odra Glavne skupščine.
Nadškof Makarios, dosedanji predsednik otoka Cipra, je ostal še naprej predsednik otoka, ker se na zadnjih volitvah ni nihče drug potegoval za predsedniško mesto.
Nova dolarska kriza je zajela Zahodno Evropo in Japonsko. Zaradi vedno večjega kopičenja narodnega bogastva bodo morale Zah. Nemčija, Fam-cija, Italija in druge zahodnoevropske države in Japonska zvišati vrednost svojim valutam^ ki jih sedaj zaradi lažje konkurence na svetovnem trgu u-metno držijo nizko. V teh državah se zvišanju vlade upirajo ker bo vse njihovo blago na svetovnem trgu postalo dražje, vsled česar bo obstojala nevarnost zmanjšanja njihovega izvoza. To pa bo spet pomenilo zmanjšanje industrijskega obrata in povečanje brezposelnosti. Svetovni gospodarstveniki in finančniki si spet belijo glave, kako bi preprečili novo gospodarsko krizo, ki grozi zahodnemu svetu.
POMIRJEVANJE DUHOV
Ob koncu preteklega tedna je napetost na političnem polju nekoliko popustila. K temu je mnogo pripomogla delno spremenjena vladna politika glede volilnega procesa, čeprav namreč postopek proti Justicialistični fronti teče naprej pred sodiščem, še več, tožilec je predložil nove dokaze in tožbo razširil, vendar prevladuje splošno mnenje, da do prepovedi fronte ne bo prišlo.
To mnenje, ki se sprevrača v gotovost, izhaja iz besed predsednika La-nusseja, da „proskripcij ne bo“. Tudi celotno delovanje oboroženih siT teži k temu. Tako mornarica kakor letalstvo sta zagotovili svoj namen, da naj se institucionalni proces nadaljuje po že začrtani poti. Preteklo sredo pa je tudi vseh 64 aktivnih generalov podpisalo dokument, v katerem se kompromitirajo ta proces izpeljati, in seveda od bodoče vlade zahtevati da izpolnjuje postavljene zakone. Oblast pa bodo predali tistemu, „ki bo izvoljen“.
Čeprav je prišlo do te spremembe, so stranke programirale sestanek, na katerem bi odločili, kaj naj .store v primeru, če pride do proskripcije peroni-stov in njihovih zaveznikov. Opazovalci menijo^ da bi v tem sicer neverjetnem slučaju bil v nevarnosti celoten proces. Bi pa vse zaviselo od stališča, ki bi ga zavzeli radikali, kot druga -najmočnejša politična formacija. Prav radikali s'>
sklicali sestanek -strank ter sedaj strogo zavzemajo položaj brambovcev legalnosti.
Volilna kampanja pa zaradi teh zapletov nič ne trpi. Kandidati letajo po vsej državi, medtem ko pristaši raznih strank pridno barvajo stene in lepijo plakate. Zaradi „nelojalnosti“, ko drug drugemu prepleskajo napise, je prišlo že do številnih sporov med skupinami, ki so sicer idejno precej blizu, npr-peronisti in FIP. Ta zadnji je namreč izjavil, da bo v drugi rundi volil za peroniste.
Na sindikalnem polju pa je precej bolj mimo. Razni zlasti večji gremiji so že vsi dosegli podpis delavnih pogodb. Nekateri pa, med njimi zlasti prevozni gremiji (šoferji kolektivov in delavci podzemske železnice) do tega Se niso prišli, in skušajo napredovati s pomočjo stavk, ki ne malo motijo mirno življenje mest.
Tak položaj je našel venezuelski demokrščanski predsednik ko je pretekli teden obiskal Argentino. Visoki latinskoameriški državnik, katerega vlada je po mnenju opazovalcev zeTo uspela na vseh poljih, je tudi v Argentini napravil izredno dober vtis. S tem obiskom bodo še bol’ utrjeni medsebojni -odnosi, zlasti na gospodarskem in tehničnem polju. Argentina zlasti upa na venezuelsko pomoč pri svojih načrtih, da bi vstopila v Andski gospodarski pakt.
Novo poljsko odlikovanje dr. T. Debeljaka
prav tako notranji minister Ravenna. Urugvajsko prebivalstvo bi namreč Te rado doživelo, da bi gospodarstvo in finance spravili v red, pa naj bo to že kdor koli. Na volitvah so ljudje dokazali, da za komunistični sistem niso, ker bi jih ta pogreznil v še večjo revščino kakor jo preživljajo sedaj. Elemente, ki pa zavirajo možnost rešitve gospodarsko-socialrih problemov države, pa je treba po njihovem mnenju razkriti in odstraniti. Zahteve vojske po „osnovnih nujnostih, potrebnih za izboljšanje položaja,“ med katere spadajo splošen razvoj, pospešitev gospodarstva ustavitev inflacije, razvoj komunikacijskih, energetskih in transportnih sredstev, pa so našle med prebivalstvom na splošno ugoden odmev.
Končno so se pa vojaki in predsednik Bordaberry sporazumeli, da bodo začeli izvajati program, kot ga je predložila vojska, to je izvedbo agrarne reforme, ekonomske in -socialne izboljšave, konec političnih nastavitev itd. V novi vladi bodo imeTi revolucionarni vojaki večjo besedo: ti bodo tudi načelovali novemu Svetu državne varnosti. Kot vse kaže, hoče vojaštvo po perujskem zgledu doseči socialne izboljšave ne da bi pri tem postala država komunistična.
Prejšnji mesec je bil odlikovan z znakom zlatega meča, ki ga podeljuje za posebne zashige Svetovna zveza poljskih borcev s sedežem v Londonu, znani kulturni delavec na področju slo-vensko-poljskih kulturnih stikov, univ. prtef. dr. Tine Debeljak. Obenem z znakom mu je bila izročena Tepa diploma, na kateri predsednik te svetovne zveze borcev g. Sobonievvski in pred-' sednik glavnega odbora za podeljevanje
odTkovanj general R. Ziemski potrjujeta, da se mu izroča to častno -odlikovanje za zasluge za cilje organizacije-
Odlikovanje je bilo podeljeno v Londonu na poljski državni praznik 1!. novembra na podlagi poročila publici-rti lic. Emila Ciawlowskega, ki je po ročal -o -splošnem prevajateljskem delu Tineta Debeljaka iz poljskih pesnikov, predvsem pa na podlagi prevoda ontologije vojnih pesmi poljskih vojakov med II. svetovno vojno, žalost zmagoslavja ter odličnih člankov o -Ka-tynskem problemu v Vestniku, glasilu slovenskih borcev, s čemer si zaslužu-je to vojaško odlikovanje. Znak mu je izročil predsednik tukajšnje podružnice borcev g. ‘Stanislav -Skrowronsky, ki je v govoru -omenjal tovrstno Debeljako-vo delo. Nato se je na prijateljskemu sestanku zahvalil v -poljščini odlikovanec ter poudaril zveze slovenskih beguncev z „Andersovci“ v Italiji, kjer so nastali v tesnem v tesnem stiku s poljskimi vojaki ti slovenski prevodi.
Nato se je razvila prijateljska zabava. Kako visoko cenijo -to odlikovanje zlatega meča Poljaki, je dokaz to da ni bil letos z njim odlikovan noben Poljak, ter je bil Debeljak edini odlikovanec. Svojemu souredniku k -temu že drugemu poljeskemu odlikovanju čestita tudi Svobodna Slovenija.
Narodni problem In
Pod podnaslovom Sredobežne sile severnoameriška The Rand Corporation, ki je, kakor ismo poročali v prejšnjih številkah našega tednika, lansko leto za ameriško zunanje ministrstvo proučila razmere v komunistični Jugoslaviji, med drugim ugotavlja naslednje:
Zlomljena srbska hegemonija
Jugoslavija predstavlja družbenopolitični paradoks. Iz p-olatkov nabranih pri ugotavljanju javnega mnenja v tej državi, če jih gledamo s konteksta režimske zgodovine, je razvidno, da je narodnostim problem eden najvažnejših vsedržavnih problemov. Srbska hegemonija je bila zlomljena in vsi narodi Jugoslavije so končno med seboj enaki ■— de jure in bodo to poistopoma tudi de faeto. Razvoj dogodkov, kakor ga nakazuje 21 sprememb ustave, nakazuje namreč evolucijo od federacije v konfederacijo in morda še naprej od te / razkroj, ko. se bodo jugoslovanski narodi poslužili svoje pravice do popolne neodvisnosti.
Že sama realizacija narodne enakopravnosti je za to državo paradoksna. 22-člansko predsedstvo je strog aritmetični produkt šestih republik, dveh avtonomnih provinc in treh narodov Bosne. Predlagana razširitev vojaškega komiteja bo lahko sicer odvzela Ljudski vojski enotnost poveljstva, bo pa seveda tudi omogočila vsaki republiki in vsaki provinci, da bo položila svojo roko na to organizacijo vrhovne moči v državi.
bodočnost Jugoslavije
Obnova hrvaškega nacionalizma
Jugoslovanski paradoks je mogoče deloma razložiti tudi s taktično uporabo narodnih čustev. V svojem boju proti jugoslovanski federaciji, v kateri je bil Beograd politično središče in v katerem so Srbi in Črnogorci igrali nesorazmerno vlogo, je hrvaško partijsko vodstvo dopustilo in celo pospeševalo obnovo hrvaškega nacionalizma, ki ise je izražal v pesmih, zastavah, narodnih povestih, kulturni zgodovini in podobnem. Eden takih taktičnih manevrov je bila npr. leta 1967 deklaracija 19 hrvaških kulturnih organizacij, ki so nastopile proti novosadskemu dogovoru iz leta 1954. Ta dogovor je bil produkt razdobja uradnega jugoslovanskega nacionalizma ki je zatrjeval enotnost isrbo-hrvaškega (ali hrvaško-srbskega) jezika in doTočil, naj se natisne skupen slovar. Deklaracija leta 1967 1 je pa ne samo zanikala ta linguistična dejstva, temveč dejansko predlagala, naj bi se kuTturno sodelovanje s 'Srbi končalo.
V letu 1971 je hrvaška partija šču vala k odstavitvi levičarskega in unitarističnega vodstva študenovske organizacije zagrebškp univerze in nastavitvi vodstva, ki bi bil nacionalistično in celo katoliško orientirano. Na kon ferenci Federalne študentovske zveze, kj je bila kmalu nato v Novem Sadu je bilo novo hrvaško vodstvo -osamljeno, ko je odklanjalo sprejem programa in organizacijskega statuta ki so ga pred-
lagale centralne oblasti. Hrvati so namesto tega predlagali formacijo „Zvezo jugoslovanskih študentovskih orga nizaeij“, katere republiški in provin-cijski Jeli bi imeli popolno neodvisnost, v federalnem središču pa bi sedel samo koordinacijski odbor. Jugoslavija kot taka, so trdili Hrvati, obstoja samo kot zveza, katere republike so suverene države. V Novem -Sadu druge delegacije niso podprle hrvaškega sališča. Po tridnevni burni debati se je konferenca prekini1 a sprejem novega programa in statuta je bil za nedoločen čas odložen, Hrvati pa so sklenili, da ne bodo poslali delegata v centralno upravo Jugo slovanske' študentovske zveze tako dol-z-'. dokler bodo ostala obstoječa pravila v veljavi.
Reakcija po državi
Taktika hrvaškega vodstva je povzročila reakcijo v Srbiji in povsod dru god. Daši ni bila to nikdar uradna po-na so visoki srbski funkcionarji v partiji in policiji začeli propagirati nujnost posebne odgovornosti srbske renublike za Srbe izven Srbije in zlasti "" -c'H>sko manjšino v Hrvatski. Ta kontrataktika je imela gotov učinek na zadržanje srbskega prebivalstva. Zarodi takega razvoja je prišTo do odkrito šovinističnih manifestacij v zadnjih letih v Jugoslaviji kakor npr.: več na-conalističnih publikacij, nemiri ob no gometnih tekmah in končno umor jugoslovanskega ambasadorja na Švedskem, no rodu Srba. ki so ga izvršili hrvatski izseljenski delavci.

RUŠE — V ruškem razstavnem sa,-lonu sta razstavljala v januarju dva znana riovenska slikarja samorastnika iz Mute: Anton Repnik in Herman Zig-frid. Razistavila sta dela, ki spadajo v prvo dobo njunega ustvarjanja in nekaj najnovejših del.
NOVA GORICA — V salonu novogoriškega mizarskega podjetja Meblo so
13.	januarja odprli likovno razstavo Adrijane Maraževe in Janeza Bernika. Oba umetnika sta razstavila 35 del, ki nakazujejo zadnja značilna likovna iskanja obeh avtorjev. Katalog s krajšima zapisoma o delih obeh razstavljal-cev je pripravil Zoran Kržišnik, duo Lorenz-Soban pa je ob odprtju razstave izvedel krajši koncertni program.
LJUBLJANA — Orkester RTV Ljubljana je pod taktirko dirigenta 'Sama Hubada izvedel 10 januarja enega najbolj uspelih simfoničnih koncertov v tekoči sezoni. Kritiki so zapisali, da je orkester na tem koncertu dosegel izredno profesiohairo raven, ki se kaže predvsem v zelo enotni igri, prilagodljivosti solistki in veKki meri pristnega muziciranja. V uvodni točki koncerta so krstili novo islovensko delo Dramatično uverturo Vladimirja Lovca. Posebno doživetje je bil nastop pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjak v Koncertu za klavir in orkester št. 2 v g-molu Calilla Saint-Saensa, orkester pa jo je snremlial natančno in zvočno. V sklepni točki Variacije in fuga na Mozartovo temo Maxa Regerja pa je orkester zablestel’ v vsem svojem lesku.
MARIBOR — Slovensko gledališče v Mariboru je 12. januarja uprizorilo premiero Kastelke, kmečke ljudske igre ki jo je po romanu Vladimirja Levstika „Gadje gnezdo“ dramatiziral Hubert Grun. Pred tem so to igro že uprizorili v Celju, Kranju in Trstu pa tudi na številnih amaterskih ¡odrih.
LJUBLJANA. -— Mestno podjetje Rast bo razširilo tivolski park. V prvi fazi bodo preuredili v park en hektar vrtnarije pod Rožnikom, nato pa še ostali del vrtnarije. Mestna vrtnarija ima že sedaj novo vrtnarijo v Hrušici.
.MORAVSKE TOPLICE — Revm a telo ška sekcija Slovenskega zdravniškega društva je v tem kraju pripravila ¡skupaj s svojo pomursko podružnico strokovno posvetovanje o revmatičnih ¡obolenjih. Primarij dr. Ivan Krampač je v svojem predavanju dejal, da so revmatična vnetja kriva za večino giblji-vostnih okvar, med bolniki pa je vel kot polovica mladih ljudi.
CELJE — V Celju so pred časom pripravili program, po katerem naj bi v letih 1972—1973 zgradili 2590 družbenih in zasebnih stanovanj. V javni
Dve Jugoslaviji
Simptome etničnega razkrajanja je mogoče razložiti tudi s konfliktom pokrajinskih interesov na katere vplivajo mnogi faktorji, med njimi geografski, gospodarski, demografski, vzgojni in verski.
Kakor smo že rekli, obstojata dve Jugoslaviji. Ena leži severno, druga pa južno od dolin rek Donave, ¡Save in Kolpe. Severno Jugoslavijo sestavljajo Slovenija, Hrvaška-Slavonija in Vojvodina ter mesto Beograd z okolico. Narodnostno je severna Jugoslavija slovenska, hrvaška, srbska in madžarska. Južna Jugoslavija pa je sestavljena iz Dalmacije, Bosne, Hrvaške južno od 'Save in Srbije južno od beograjske pre stolnice ter najjužnejših ozemelj črne gore, Kosova in Macedonije. Južna Jugoslavija je hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska šiftarska in macedonska.
Severna Jugoslavija ima lahek dostop do trgov zahodne Evrope. Ima t”di večino Cestne in železniške mreže in 'skoro ves rečni transport. Tam so tri največja mesta — Ljubljana, Zagreb in B'eograd — kakor tudi večina industrije in žitnica države, se pravi jugoslovanski del črne zemlje madžar ¡ske planjave. Po svojem življenjskem standartu, industrijskih sposobnosti in izobrazbi je sever bližji svojim tujim sosedom (severni Italiji, Avstriji in Madžarski) kakor pa jugu. Jug pa ie odrezan od ¡sveta z golimi gorskimi verigami in je razen nekaj rudnih skladov (železna ruda v Bosni, baker v Srbiji, cink in svinec na Kosovem) reven v naravnih surovinah. (Na jugu je
s»
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krst. V nedeljo 11. februarja, je bila krščena v Slovenski kapeli Lucija Valentina Vombergar, hči arh. Jureta in ge. lic. Marjete roj. Debeljak. Botrovala sta ga. Marija Vombergar in Tine Debeljak ml. Krstil je delegat msgr. Orehar. Srečnim staršem naše čestitke.
SAN MARTIN
. Umrl je Franc Filipič
V sredo, dne 7. februarja 1973, je v Gospodu zaspal gospod Franc Filipič, eden izmed redkejših zastopnikov starejše generacije, ki je v predvojnih letih toliko dobrega napravila v domovini.
KRANJ — Polemike o novem dostopu na Krvavec je konec. Maja bo prenehala obratovati ¡stara žičnica in sedaj so se odločili, da bodo zgradili novo ki bo na uro prepeljala 900 potnikov. Zmogljivost dosedanje je Te 240 potnikov na uro. S tem so končali dolgotrajno razpravljanje, ali naj zgrade cesto na Kravavec namesto žičnice.
Umrli so od 11. do 17. januarja 1973:
LJUBLJANA — Rudolf Bregar, up. skladiščnik; Ivanka Erbežnik, 86; Marija .Justin r. Kalan, 82; Vilma Kuhar
r.	Kovač; Joža Kessler; Vladimir Lipovšek 48; dr. Štefan Skubic, up. inšpektor, 87; Janko Šinkovec, koroški borec; Martin Primožič, žel. up.; Bernard Ogrič, up. natakar; Frančiška Notar, 87; Dušan Laloš, plemenski rezalec; Štefka Bitenc r. Anzelc; Marija Rivec r. More!, 75; Ivan Perovšek, salezijanski duhovnik, 93;Marija Lapajne, predmetna uč. v p., Antonija Tanča?, up.; Štefan Gojznikar, 82, up. glasbenik; Josip Zajec 90, šol. upr. v p.; Vlado Havličak, up.; dr. Niko Vončina, psihiater, primarij; Marija Gorjup r. Bizilj.
RAZNI KRAJI — Ivanka Arhar r. Petač, 80, ¡Smlednik; Rezka Cvarova, up. uč. 93, Hudi konec; Antonija Cvikl, Kranj; Draga Dolžan r. Leon, Celje, Franc Fležar, up. žal., Podgrad; Anton Juha, 56, Breg pri Borovnici; Matija Knapič Stražišče; Anton Miklavc, Sostro; Cecilija Mirnik 77, Petrovče; Franc Majster, 35, Slov. Konjice (p.
n.); Jože Potočar, up-, Dolnje Kamence pri N. m.; Marija Valerija Slokar r. Cotič, Ajdovščina; Antonija Vodeb r. Mazej, 94, Maribor; Marija Vidic r. Lotrič, 84, up. šivilja, Lesce; Anton Perko, rud. up, 87,_ Trbovlje; Karel Jelušič, minorit, Ptuj; Gustav Ozmec, Ormož, Jelka Tavčar r. Urankar, Mengeš; Angela Lenarčič r. Močnik, Kamnik; Antonija Bračun, Brežice; Frančiška Novak r. Avbelj Dravlje; Jože Habjan, up., Vič; Ana Ziherl r. ¡Dolenc, 88, Kranj; Ivanka Rebec r. Maver, Trnje; Frančiška Gerkman r. Zupanc, 89, Vodice; Ivan Keber pos., 70, Studenec; Marija Jelačin r. Može, Senožeče; Aljaž Simonič, gorski vodnik in reševalec, Dravlje; Minka Prečnik, 97, Tržič; ¡Stanko Miklavič, Kobarid; Janko Trdina, elek. v p., Škofja Loka; Mario Cerkve nik, up., Koper; Frančiška Mehle r. Kočevar, Dobrepolje; Frančiška Bergant, up. Stara Loka; Slava Kajfež r. Stupica, Jesenice; Frančiška Pirc r. Juvan vd.. Kurent, up., 71, Domžale; Neža Napotnik, predm. uč. v p. Celje; Janez Keber, pismonoša v p., 72, Polje; Leopold Kavčič, up. gozlar, Podlipoglav; Marta Luzar r. Pahulje Kočevje: Franc Pirjevec, mes. m. v p-, Sežana.
Rajni Filipič je bil rojen dne 4. februarja 1894 v vasi Prapreče pri Žužemberku. Dovršil je kmetijsko šolo na Grmu. Dne 12. novembra 1921 se je poročil z go. Marijo Gorenc. V srečnem zakonu se jima je rodilo devet otrok od katerih je osem živih. Služboval je na okrajnem glavarstvu v Kranju in Novem mestu v svojstvu kmetijskega referenta ter je bil številnim kmetom na Dolenjskem dober in izkušen svetovale’. Ker je bil odročen protikomunist, so ga domači komunisti preganjali in zasledovali. Moral se je pred njimi umakniti v Ljubljano, kjer se je skrival do- leta 1946. Nato je nastopil težavno pot čez partizansko ozemlje v Italijo — v taborišče v Senigalliji. Od tam je emigriral v Argentino, kjer je našel službo v Tintorería Morón, v kateri je delal do svoje upokojitve. Zanimal se je za slovensko društveno življenje. Bil je član Zedinjene Slovenije in ¡Slovenskega doma v San Martinu. Bil je tudi eden naj-vestnejših obiskovalcev slovenskih maš in duhovnih obnov v San Martinu.
Že pred nekaj meseci se mu je. zdravje poslabšalo in dne 7. februarja je za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb je bil iz hiše žalosti v José León Suáre-zu v četrtek, 8. februarja. Pogrebne molitve na domu in na pokopališču je opravil sanmartinski dušni pastir g. Jure Rode. Pokojnemu želimo večni mir in pokoj, družini pa izražamo svoje globoko sožalje.
Vsak teden ena
VEČER PRED ZIMO Srečko Kosovel
Zrak je prozoren kakor perot kačjega pastirja.
Brezčasna praznota je legla na pot jesenskega večera.
Na ulici še samuje napis in živordeči lepaki.
Skozi temo senčen, obris, skozi praznoto oblaki.
Prostor je prazen, zrak je suh, težak, ko da svinec je v nebu; klonil je svobodoljubni duh, kot kri pada voda v žlebu.
Zrak je svoboden.
Tako gleda Joj, da bi srečal človeka! Iz tihe praznote rase Nič. Voda se v žlebu odteka.
mrlič.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
12.	februarja 1953. — št. 7.
ZAKAJ PIŠEMO TAKO IN NE DRUGAČE
Tu pa tam slišimo glede našega pisanja o dogodkih v domovini pripombo, da je naše pisanje pristransko. Omenjamo le slabe strani Titovega režima, nočemo pa niti črhniti o važnih pridobitvah, ki da jih je po zaslugi komunizma ljudstvo doseglo in bi jih pod drugimi režimi ne moglo nikoli. Predaleč da smo od domovine, da bi mogli dogajanja doma pravilno presojati in neozdravljiva emigrantska zagrenjenost nas spremlja, odkar smo prestopili meje domovine.
Do neke mere imajo prav ti naši kritiki: trmoglavi in nepopustljivi ¡smo v boju proti komunizmu. Vendar kljub daljavi, ki nas Toči od domovine, nam je z vso lahkoto mogoče ugotoviti da je Titov komunizem letnik Í953 prav tak, kakor je bil letnik 1943 ali 1945. Res je, da nam daljava onemogoča ¡slediti vsem podrobnostim, toda te se zde v primeri z bistvom stvari malo važne...
Za naš Titov komunizem ne pomeni nekaj novih cest in železniških prog več, ne nekaj novih stanovanjskih blokov ne, tovarn ... za nas je bistvo vprašanja na drugem torišču: na načelnem. Tu pa smo si danes prav tako daleč narazen, kakor pred desetimi leti, samo z razliko, da smo danes še bolj prepričani o svojem, pravilnem stališču kakor smo kdaj koli bili. Naše stališče je brezkompromisno do komunističnega zla in naš boj je boj na vseh področjih, da to zlo izgine in da narod zaživi v pravi svobodi in začne graditi v novih razmerah in z novimi moččmi svoj dom.
POPRAVEK
V uvodniku štev. 3 K dnevu človečanskih pravic stavek: Groza je človeka, ko bere pri Kocbeku, kako je Lenin govoril na Marksovem grobu. . . treba brati: pri Trockem...
Zahvala
Na pozdravno pismo, ki so ga letos udeleženci otroške kolonije pri g. dr: Hanželiču poslali kulturni delavki in' učiteljici gospe Ljubi Malagaj v Sao ¡Paulo (Brazilija), odgovarja imenovana z naslednjo zahvalo:
Podpisana se iskreno zahvaljujem 65 otrokom in vsem njihovim spremlje valcem, ki so mi poslali prelepe pozdrave iz počitniške kolonije pri g. dr Hanželiču v cordobskih planinah.
Nimam besed, s katerimi bi mogla izraziti tisto nepopisno veselje, ko sem prejela tako nepričakovan pozdrav ¡slovenske mladine..
Dragi otroci! Bog naj Vas spremlja na Vaši nadaljnji poti in ostanite zvesti načelom Vaših staršev.
Iskren pozdrav vsem!
Sao Paulo (Brazilija), 29. I. 1973.	Ljuba Malgaj
razpravi konec lanskega leta niso o tem programu veliko govorili Sedaj pa se že javljajo glasovi^ da je lanski zaostanek zelo velik in da letošnji tudi ne bo nič manjši, ker se odstotek za stanovanjski prispevek ni nič povečal. Zaradi tega ne bo tudi v naslednjih letih več mogoče — zaradi zvišanja gradbenih stroškov — izpolniti predvideni program.
ŠOŠTANJ — Nizki proizvodnji e-lektrike v hidroelektrarnah zaradi sušnega vremena je okvara na rešetki za peper v termoelekrami ¡Šoštanj še povečala pomanjkanje električne energije. Dnevna poraba te enrgije v Sloveniji znaša 17,1 milijona kilovatnih ur, primanjkljaj pa je 12. januarja znašal kar 4 milijone. Zaradi tega so morali ustaviti dobavo elektrike največjim porabnikom elektropečem v Slovenskih železarnah, tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in tovarni dušika v Rušah.
LJUBLJANA — Zaradi birokracije je za Bežigradom jeklenka puščala kar šestnajst ur in po sreči ni prišlo do eksplozije plina. ¡Neka Anica Mežan je naprosila svojega prijatelja, naj ji pripelje dve jeklenki iz plinske polnilnice na Vodovni cbsti. Ker gospodinje tedaj ni bilo, je prijatelj pripeljal jeklenki, ju postavil v predsobo stanovanja in odšel. Ko se je vinila Anica Mežan, je pograbila eno jeklenko, jo odnesla v kuhinjo in jo privila h kuhalniku. Potem. pa sta s hčerko zaslišali čudno , šumenje ki je prihajalo iz druge jeklenke. Ugotovili sta, da uhaja plin. Telefonirali sta v plinarno ob pol deve-tih zvečer, pa so jima odgovoril, da se morata obrniti na polnilnico na Vodovodni. Tam se je ¡ogla'sil dežurni, Ki je povedal, da sploh ne sme stran in da je najbolje, če pokličeta plinarno na Resljevi cesti. Ko je Mežanova povedala da je tja že klicala, ji je dežurni predlagal', naj pripelje jeklenko na Vodovodno. Ker pa ta ni imela avtomobila, naj postavi jeklenko v klet ali pa na balkon. Iz jeklenke pa je pTin še kar naprej uhajal. Naslednjega dne je Mežanova odšla v službo in tam so ji koleeice svetovale klicati upravo inšpekcijskih služb. Sprva je bil pristojni inšpektor na malici, kasneje pa se je izkazalo, da tudi on ni pristojen in je prellagal, naj kliče upravo javne varnosti. Tam so ugotovili,- da je treba klicati postajo milice< ki je za to pristojna. Končno je Mežanovi okrog poldne telefonirala hčerka in ji sporočila, da so iz polnilnice pripeljali novo jeklenko in odpeljali puščajočo. Seveda niso pozabili priponiti, da je jeklenka začela puščati zaradi neprimernega ravnanja in da plinarno pri tem ne zadene nobena krivda.
življenjski standart nizek, izobrazba in sposobnosti majhne, veliko pa je rojstev. Gospodarsko, kulturno in demografsko je bližji Albaniji, Grčiji in Bolgariji kakor pa severni Jugoslaviji.
Industrializacija juga na račun severa
Kakor srni videli, je bila politika jugoslovanske komunistične partije reševati narodni problem s pospeševanjem industrializacije juga na račun severa. Slovenija, ki je najbolj razvita od republik, je bila s to politiko najbolj pri zadela. S komaj 9% celotnega jugoslovanskega prebivalstva proizvaja skoro 14% celotne družbene produkcije, Tetno oddaja eno tretjino svojih dohodkov Beogradu in je pred letom 1964 dopri-našala dve petini celotnega federalnega dohodku.
Politika jemanja severu in dajanja jugu je povzročila močan premik v pokrajinski industrijski zaposlitvi. Med tem ko je biTo leta 1938 23.2% vseh industrijskih delavcev zaposlenih na ju gu, ¡se je lo leta 1964 ta odstotek dvignil na 43.2. ¡Če naj ¡stopnjo industrializacije merimo s številom zaposlenih, potem so je pod komunističnim režimom industrializacija juga skoraj podvojila, med tem ko se je v razmerju do celotne državne industrije jug premaknil od nekaj manj kot četrtine na nekaj več kot dve petini.
Celo pod diktaturo proletariata pa s° ie izkazalo za nemogoče investirati prav toliko na osebo na jugu kakor na zeveru. če vzamemo Jugoslavijo kot celoto za 100, potem je predstavljala v razdobju 1947—1965 investicija na po-
sameznika v Sloveniji 157, v Bosni 83, na Hrvaškem 110 in na Kosovem 54.
Politične tovarne
Kljub velikim investicijam pa nova južna industrija ni bila učinkovita. Bosna je nadomestila Slovenijo kot največje železarsko središče, ko je bilo 55% celotne državne železne in jeklene zmogljivosti zgrajene v Zenici. Toda bilo je sedaj ¡železo ceneje uvažati kakor pa ga proizvajati v Jugoslaviji ter so npr.: železarne v (Nikšiču, v oddaljeni črni gori delale z letno izgubo do treh milijonov dolarjev ali z dvajset dolarjev na tono produkcije. Tržna reforma 1965 je pokazala, da je bilo 600 tisoč industrijskih delavcev skoro polovica delovne sile, zaposlenih v podjetjih, ki so delala z izgubo. Večina teh poetičnih tovarn, kakor so jih reformatorji imenovali^ je zgrtjenih na jugu in njihova celotna izguba znaša letno o krog 6i milijonov dolarjev.
Toda materialni položaj teh repu-brik in provinc se ni izboljšal kljub ''."■robnim investicijam iz severa m * ’ ■ -Tribolj skrajna primera: narodni dohodek na posameznika v najbolj razvitem področju v državi, V Ljubljani, le debetkrat višji kakor v najmanj razvitem področju, v Ohridu< v jugozahodni Macedoniji.
Varadj visokega števila rojstev, ki je tipično za razvijajoča se področja, bodočnost juga ni ugodna, število prebivalstva narašča hitreje na jugu kakor na severu. Leta 1940' je živeTo 30.5% inp-oslovanskega prebivalstva v Bosni, črni gori, Kosovu in Macedoniji. Do
1961 se je odstotek dvignil na 33.1, v 1971 pa je že doisegel 35.5.
Okrog 800.000 Jugoslovanov dela v zahodni Evropi, v glavnem v državah Skupnega trga. S Kosova in Macedonije ni skoro nobenih preseljevanj v Slovenijo in zeTo malo v Hrvatsko. Iz-se1 jenci so večinoma Črnogorci Srbi Iz Bosne in južne Srbije ter Hrvati iz Bosne in hrvaškega Krasa. Njihov cilj je skoro v celoti Beograd in Vojvodina, razen za Hrvate, ki se premikajo v a1! znotraj Hrvaške. Tako je preseljevanj'' omoieno na 'srbohrvaško govoreče Jugo-•e-ane, ki se naseljujejo v od Srbov V"ini ranih področjih na severu.
Tako stojima pred novim paradoksom: lažje je za Hrvata najti zanositev v Zahodni Nemčiji kakor za Šif-riH-o dobiti zaposlitev na Hrvaškem, dom ie treba v prvem slučaju nresto-niti mednarodne meje, v drugem pa ne.
Cilj: konfederacija
Iz tega je lažje razumeti, zakaj so severnjaki odločeni ustaviti podpiran ie industrializacije (modernizacije) juga. To ne samo predstavlja neprijetno 'breme zanie (predstavljajte si, kai bi npr. slovenska lesna industrija mogla storiti s kar,jtalom vloženim v železarne v Nikšiču v Črni gori!), ampak po njihovem mnenju tudi pomeni v glavnem navadno trošenje denarja. Ker je juž-nipkov že po številu več kakor severnjakov in ker je naraščanje prebivalstva večje na jugu kakor na ¡severu, za severnjake tržno gospodarstvo ne nredstavlja zadostne garancije njihovih
pravic. Zato stremjo za konfederacjo, najprej na predsedništvu države nato pa tudi v parlamentu. Hočejo sistem, v katerem vrhovna izvršna oblast ne bi bila ena sama ¡oseba temveč kolektiv, v katerem bi glas oddajala republika ne pa delegat m v katerem bi vsaka repu-ika imela yeto nad ustavnimi spremembami. Samo v tem slučaju bi bili severnjaki zadovoljni, da ne bodo morali v bodoče spet podpirati industrializacije juga in pristati na birokratsko centralizacijo ter na izgubi osebne svobode ki bi temu sledila.
Trije fakorji ustavne krize
Južne republike pa se bojijo, da bi jih pustili na cedilu. ¡Sedaj imajo železarne, elektronsko industrijo in svoja lastna pristanišča, toda vprašanje je, koliko od teh lahko obratuje brez državne podpore. ¡Izgledi za južnjake so vsekakor še povečanje gospodarskega propada med njimi in ¡severom.
Ustavna kriza, skozi katero je šla Jugoslavija, je produkt najmanj treh faktorjev. Ti so: 1. končna vzpostavitev načela etnične enakosti v vsej federalni strukturi, s čimer bi se centralna vlada spremenila v orodje republik; 2. izkoriščanje narodnih čustev zlasti hrvaškega, s strani republiških partijskih vodstev za medsebojna pogajanja; in
3.	kar je najvažnejše: globok konflikt interesov med severnimi in južnimi republikami, temelječ na različnih stopnjah razvoja, konflikt, ki bi bil že sam po sebi hud, tudi če ne bi bilo etničnih razlik, ki ga še večajo.
V priredbi SKD-SLS bo v soboto 24. t. m. ob 19.30 zvečer v mali dvorani Slovenske hiše
INFORMATIVNI SESTANEK
Na sporedu sta dve predavanji
■
Tone Mizerit: Politični položaj v Argentini j in volitve 11. marca
ter
Panel Fajdiga: Vtisi iz potovanja v ZDA
Vabljeni vsi, tudi žene in dekleta
O UVESTI' A
SOBOTA, 24. februarja 1973:
V	Slovenski hiši sestanek, ki ga organizira 'SKD. Tone Mizerit: Pregled političnih razmer v Argentini. Pavel Fajdiga: Vtisi iz ZDA.
V	slovensckem domu v San Martinu ob 19 turnir v odbojki v spomin na Francija Mramorja.
NEDELJA, 25. februarja 1973:
V	Slomškovem domu ob 16: velika tombola vse slovenske skupnosti v Ar-
gentini v korist Slovenskega doma v, Mendozi.
NEDELJA, 4. marca 1973:
V Slovenski hiši. od 9.30 mladinska maša in sestanek SDO SFZ.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Opozarjamo vse rojake, da iso pod-pisne pole na razpolago v društveni pisarni. S svojim podpisom boste javno protestirali proti krivicam, ki se go-dija koroškim Slovencem.
Tombola za Slovenski dom v Mendozi bo 25. februarja v Slomškovem domu. Glavni dobitek bo 100 litrski sod, seveda napolnjen z najboljšim mendoi škirp vinom.
Seja upravnega sveta ZS bo v petek,
9.	marca, ob 20 v društvenih prostori o.
Slovenska radijska oddaja je vsako soboto ob 17,34 na radio Antártida.
Od vsepovsod
Tretjina svetovnega kmetijskega pridelka — izgubljena
Strokovnjaki svetovne organizacije za vprašanje prehrane (FAO) ugotavljajo, da se nekako tretjina svetovnega kmetijskega pridelka izgubi zaradi mrčesa, zlasti rojev kobiTic, ki lahko v enem samem dnevu uniči ji do 3000 ton pšenice. Dalje ugotavljajo, da je samo 80% -zemeljske površine obdelane, če bi se vsa površina, ki je primerna za obdelovanje, tudi v resnici obdelala, bi bilo na zemlji prostora še za mnogo milijard ljudi.
JAVNI NOTAP
FRANCISCO RAUE CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires i Pta. baja, ofic. 2
T.	E. 35-8827	j
UNIV, PROF.
\	DR.	JUAN BLAZNIK	j
a	S
■	Zahtevajte določitev ure na
■	telefonu 49-5855
■	:
:	C. Jose	E. Uriburu 285,	Cap. Fed	:
|	„	.	5
specialist za ortopedijo
■	s
;	m travmatologijo	:
s	:
5	Ordinira v torek, četrtek	in soboto	■
5	od 17 do 20	[
"	■
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
■ ■
j Vožnja v Rim in nazaj I
IN NEKATERA DRUGA S	EVROPSKA MESTA
\	i
za 55© dolarjev
H	■
■ Potovalna pisarna Emona (S. Rajer^ » • Tucuman 1561, 7. nadstr., št. 49	\
E T. E. 46-9440; od 9—12 in 15—19 j (ob sobotah zaprto)
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbo*-;
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O.S« tl)	FRANQUEO PAGADO Concesión N1, 5775
M ÛJ -• Ä O ^ c	TARIFA REDUCIDA Concesión ^ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19/3 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA doi'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doi.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Ob obisku mendoških fantov bo v soboto, 24. februarja 1973, ob 19 v Slovenskem domu v San Martinu
Prelepo rum er o kot či'to zlato le pijmo pošteno ti žlahtno blago!
Vse rojake obveščamo in vabimo na veliko tombolsko prireditev v korist Slovenskega doma v Mendozi, ki bo v nedeljo, 25. februarja ob 16 na vrtu Slomškovega doma, Castelli 28, Ramos Mejia. Glavni dobitek:
100 LITROV VINA
pristeog», w it snet niško izrezljanemu sodu Iz hrastovega lesa. Stotine drugih iipimiia izdelkov kot razne vrste boljših vin, keramike, sadja itd.
Glej: Mendoščan vse ti ponudi:
Srečko in srečo in kapljico tudi!
V nedeljo, 25. februarja, na veselo svidenje v Slomškovem domu!
Vabijo Zedinjena Slovenija in vsi slovenski domovi.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia -— Westinghouse1 — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall.

Peter Selak	j
Slovenci v Angliji
Prva leta našega bivanja tukaj se je pošiljala od tu ogromna pomoč največ v materialu vsem potrebnim doma. Neko poštno poročilo iz 1. 1950 pove, da je pošta od tu poslala v Jugoslavijo raznega materiala v takratni vrednosti nad 2 milijona šterlingov. Takrat je imel šterling trikrat višjo valuto nego danes. Tudi danes se še mnogo pošilja v domovino, vendar danes v gotovini.
Tu je umrlo 84 rojakov. Med te štejem tudi g. ing. Mozetiča Albina, ki je umrl na kliniki 25. februarja 1965, in bil pokopan v Gorici, škoda tega tako izobraženega, marljivega, globokoverne-ga in slovensko čutečega moža.
Ob koncu naj omenim še to. Več naših rojakov je dovršilo na univerzah svoj študij. Naš vrli dr. Jančar Jože medicino in s svojim marljivim študijem v laboratorijih z uspehom raziskuje nove načine zdravljenja in dela čast in ponos našemu narodu. Na univerzi v Bristolu poučuje medicino. Mož je pa preprost, domač in veren.
Nedaleč od tam deluje kot dentist dr. Cvetko Potokar. V Birminghamu vrši odlično svoje delo arhitekt ing. Milan Eržen, v Glasgovu, škotska, poučuje na univerzi ekonomijo dr. Ljubo Sire. na šolski polikliniki v Londonu predpisuje dieto Slovenka ga. Bernarda
Sekolec.Kot tujci, so se morali ti ljudje boriti, da so prišli do teh položajev.
V	Dublinu, Irska je pred 12 le -i |tudirai bogoslovje g. (Štefan Falež, štajerski rojak, in bil 1. 1962, 8. decembra v Pimu posvečen in za Božič istega leta ponovil novo mašo .tu, v Bedfordu, danes pa vneto dela v vinogradu Gospodovem v mariborski škofiji. V Dublinu ise letos zopet pripravlja za duhovnika — Slovenec — jezuit — g. Mlakar Janez iz Bohinja. Tri leta bogoslovja je dovršil v Ljubljani, da se popolnoma izpopolni kot bodoči misijonar v Zambiji v angleščini, so ga predstojniki poslali na študij na Irsko. Letos v juniju bo posvečen v nedeljo, 25. junija, zapoje novo mašno Glorio tu v Bedfordu in naslednjo nedeljo, 2. julija, pa v rodnem Bohinju. Nato pa, če Bog da, gre na delo v vinograd Gospodo med črne brate v Afriko — Zambijo.
Omenim naj še dva obiska cerkvemh knezov Slovenije. V juniju 1957 nas je obiskal vladika Gregorij Rožman, v tem septembru pa nadškof iz Ljubljane dr. Jožef Pogačnik. Za te velike dni se jo zbralo skupaj nad polovico našega naroda živečega na ‘ vseh predelih otoka Vel. Britanije.
V	listopadu 1956 nas je obiskal g. minister dr. Miha Krek.
----------,-------- ...
Od doma, iz Slovenije, je prišlo na obisk k svojcem več ljudi na obisk> pa tudi študentov, ki se žele temeljito izpopolniti v znanju angleščine. Med temi je b;lo tudi par duhovnikov. Zaradi tega je naš skromni domek v Londonu vedno poln isličnih obiskovalcev. Tam dobe sredi mesta vsaj za -silo domačega življenja in -se jim prve tedne nekoliko 'Omili domotožje. Duhovnika, preje msgr. Kunstelj, sedaj naš vrli dr. Bergant France imata vedno dovolj domače družbe. Hvala Bogu, dober in pošten narod prihaja od doma sem na izobrazbo, so pa tudi obratno nehvaležni slučaji, kakršni so bili in bodo v zgodovini človeštva. Kar dobro se počutijo naši obiskovalci tu. Zrak izredno zdrav res prav demokratično življenje, seveda Te razumeti ga je treba. Kar je zoprno našim, je vedno menjajoča se klima, dež, sonce in obratno, megla je pa tu bolj redkost na poTetje; v industrijskih vlažnih krajih je seveda večkrat vsak novodošli obiskovalec od doma in vsi stari pogrešamo stare 'slovenske domačnosti, našega petja, naših zvonov naših cerkva, naših polj, vinogradov, zvonov itd. Prav je večkrat poudaril rajni dr. Lojze Kuhar: „Oh naša slovenske zemlja,- oh naša slovenska pesem, naše zvonenje, naše orgle“itd. pa kaj bom vse to našteval, saj slična peisem je povsod v tujini.
Angleške oblasti gredo zelo na roko vsem obiskovalcem iz tujine, seveda ga-
j turnir v odbojki v spomin na Francita Mramorja [
■ ■ ■
Sodelujejo odseki SFZ Mendoza, San Justo, Slovenska vas in San Martin
Vstop prost.
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
■
■
■
■
■
■
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
■
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
■
■
I	• .1	■
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■
■
t
Sporočamo vsem prijateljem in znancem da je dne 7. februarja 1973 v 79. letu starosti odšel v večnost k svojemu Bogu, kateremu je vedno zvesto služil, naš dragi oče mož, stari oče, tast, gospod
Franc Filipič
Pokopali snio ga dne 8. februarja na pokopališču v San Martinu. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem ki so prišli rajnega kropit, ki so darovali vence in nam izrazili svoje sožalje. Posebej’ se zahvaljujemo sarimartinskemu dušnemu pastirju g. Juretu Rodetu za obiske in vodstvo pogreba. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
v Argentini: sinova Bogomir z družino in Marijan s sinom; v domovini: žena Marija roj. Gorenc; sinovi Milan, Stane in Lado ter hčere Ida, Irma in Danica.
José León Suárez, San Justo, Žužemberk, Ljubljana, 8- februarja 1973.
rantirati zaposlitve tu ne morejo nikomur več in po preteku določenega bivanja se morajo vrniti nazaj. Starejšim ljudem, vpokojencem seveda, če zanje jamčijo njih svojci; kateri bivajo tu, lahko dobijo nadaljnje bivanje tu.
Socialne razmere so tu res odlično urejene, šibkost je le ta, da se vss preveč izkorišča to, in da uživajo največ oni, kateri tega niso potrebni, a oni kateri res potrebujejo, so večkrat prikrajšani. Sčasoma se bo tudi vse to uredilo.
\
Naj omenim še to. Vsako nedeljo ob 5 popoldne je v kapeli „Našega doma“ v Londonu slovenska -sv maša, večkrat pa tudi dopoldne pri gostoljubnih -Ukrajincih v Bedfordu. Drugod pa angleški katoliki radi dajo svoje cerkve na razpolago, kjer opravi naš duhovnik sv. mašo in spoveduje naše ljudi. Seveda se je treba s tukajšnjimi župniki vse preje dogovoriti, da domače cerkveno življenje ni nič ovirano, še mnogo bi imel kaj več povedati o razmerah tu ca ni časa in prostora. Po 25 letih lahko rečem: „(Ni vse najboljše, pa tudi ne vse -slabo. Da bi le slabše ne bilo. Vedno mi bolj živo sili v pero naš stari pregovor: „Kdor moliti ne zna, naj se v tujino poda,“ in besede naših mater, ko smo odhajali v svet: „Pa na Boga ne pozabi”. Dandanes (se žal mnogi iz Slovenije šele v tujini nauče moliti in tudi v tujini sreča Boga. Pa tudi to bo minilo in bodoči rodovi našega
naroda bodo morda že bolj čislail vero in domovino, kakor smo, jo mi in naši predniki. Tako stojimo sedaj v prvem četrtletju 1973 življenja v Vel. Britaniji. Tudi tu se je v času našega bivanja marsikaj spremenilo v dobrem in slabem.
Ekonomska moč te dežele je zelo padla, toda v diplomaciji je pa po mojem še vedno živa in trdna. Vse preje okupirane državice članice Britanskega imperija danes samostojne in svobodna rade prihite k svoji mačehi po pomoč-in nasvet in večkrat rade poslušajo ma-čehin nasvet.
Valuta funta je res zelo padla saj je enako tudi z vsemi -ostalimi valutami sveta.Zaradi naraščanja cen vtseh potrebščin sedanje dobe pada svetovna valuta, zlato pa leži v bankah. Ven se izdaja vedno bolj manj vreden papir.
Po moji sodbi bodo morali Britanci bolj krepko prijeti za delo, prenehati z nepotrebnimi štrajki, če bodo hoteh biti k-os svojim nalogam. Po ugodnostih in udobnostih po drugi svetovni vojni se je vse nekako pomehkužilo in navadilo lahkega življenja. Saj ni človek nič proti temu in želi vsem dobro, toda če se pa vse to izrablja v napačne namene, vodi vse to v propad. Tega se vlada in opozicija dobro zavedata in skušata vsaka po svoji zamisli vse to preprečiti. Delo vsega tega bo trdo, a bo rodilo uspehe.
(Dalje prihodnjič)