SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 49 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 27 de noviembre - 27. novembra 2008 AL PADRE DE LA PATRIA (Disi^^^s'o del Dr. A^i^i^'ßs F^^k e^ el al l^be^adi^^ e^ la plaza Sa^ Ma^fn, el 22 de noviembre de 2008) La colectividad eslovena, nucleada en la Asociacion Eslovenia Unida, en el 60° aniversa-rio de su llegada a la Repüblica Argentina, rinde homenaje al Padre de la Patria, General Don Jose de San Mart^n. Con este homenaje la colectividad quiere expresar su mas sincero agradecimiento por la generosidad con la que la Repüblica Argentina, hace 60 anos, recibio a miles de eslovenos democraticos, que entonces debieron abando-nar su patria sojuzgada por la dictadura totalitaria comunista. En esta bendita tierra los eslovenos encon-traron libertad para cultivar los valores universales comunes y para ganar el pan para s^ y para este suelo que los cobijo. Los inmigrantes eslovenos de entonces y sus descendientes, ya integrados plenamente en la vida de la Repüblica, renovamos hoy ante el Libertador nuestra fidelidad a los ideales y valores perennes, expre-sando nuestros fervientes votos de prosperidad para esta generosa tierra, y rogando a Dios, fuente de toda razon y justi-cia, la proteja y derrame sobre ella sus copiosas ben-diciones. OCETU DOMOVINE (Govor dr. Andreja F^nka ob priložnosti poklona Osvoboditelja, na trgu San Martin 22. novembra 2008) Slovenska skupnost, povezana v društvu Zedinjena Slovenija, ob šestdeseti obletnici svojega prihoda v Argentino, se poklanja očetu domovine, generalu Jose de San Mart^nu. S tem poklonom skupnost želi izraziti svojo najbolj iskreno hvaležnost za velikodušnost, s katero je Republika Argentina pred šestdesetimi leti sprejela tisoče demokratičnih Slovencev, ki so tedaj morali zapustiti svojo domovino, podvrženo totalitarni komunistični diktaturi. V tej blaženi deželi so Slovenci našli svobodo, da so lahko gojili splošne univerzalne vrednote, in da so služili kruh zase in za to zemljo, ki jim je dala zatočišče. Tedanji slovenski vseljenci in njihovi nasledniki, polno vključeni v življenje Republike, obnovimo danes pred Osvoboditeljem našo zvestobo večnim idealom in vrednotam, in izražamo naše goreče želje za napredek te velikodušne zemlje, ter prosimo Boga, ki je vir vsega razuma in pravice, naj jo varuje in razlije nadnjo svoj oblini blagoslov. Poklon pred generalom San Martinom Sobotno jutro je bilo čudovito. Nebo se je svetilo v vsej krasnih sinjih barvah, trg v središču Buenos Airesa pa je zelenel v pozni pomladi. Komaj slab kilometer od tam stoji, danes kot muzej, nekdanji Emigrant Hotel. Šestdeset let je poteklo, kar so ladje bruhale na to obalo tisoče in tisoče beguncev, med njimi tudi Slovencev. Koliko od njih je hitelo mimo tega spomenika, ko so vsak dan iskali stanovanja in dela? To soboto, 22. novembra, je bil prostor pred spomenikom nekaj posebnega. Na drogovih so plapolale slovenske in argentinske zastave, ko so se zastopniki naše skupnosti zbirali k poklonu. Organizacije, povezane pod okriljem društva Zedinjena Slovenija, so sklenile, naj njihovi zastopniki javno izrazijo hvaležnost za tisto prvotno dobroto in za vseh šestdeset let zavetja in varstva. Položili naj bi venec pred spomenik Očeta domovine. Ob napovedani enajsti uri je bilo že vse nared. Poleg zastopnikov Domov in organizacij se je približalo tudi lepo število drugih rojakov. Grenadirji so postavili častno stražo, medtem ko sta pred spomenik stopila predsednica Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec, v zastopstvu veleposlaništva RS pa sekretar Igor Šef. Grenadirja sta prinesla venec. Za njima ^sta šla fanta in dekle v narodni noši. Čudovito so se blestele argentinske in slovenske narodne barve na vencu, ko so ga položili ob vznožju spomenika. Trobenta je otožno pozvala k molku, kateremu so se spoštljivo pridružili vsi navzoči. Molk je prekinil močan aplavz zbranih. Takoj nato je pred zbrane stopil dr. Andrej Fink, ki je v zastopstvu argentinskih Slovencev član Sveta Republike Slo- venije za Slovence po svetu. V kratkih a globokih in smotrnih mislih je v španščini ubesedil našo hvaležnost Argentini. Govor, ki so ga navzoči nagradili s ploskanjem, objavljamo posebej. Še protokolarni pozdrav grenadirjev in obred je bil zaključen. Naj izrazimo na tem mestu še zahvalo veleposlaništvu Republike Slovenije in njenemu osebju, ki je skupnosti priskočilo na pomoč v uradnem postopku za izvedbo poklona. Bila je skromna gesta a je vsebovala pol smisel hvaležnosti: za sprejem, za razumevanje, za priložnosti a predvsem za tisto svobodo, brez katere danes verjetno ne bi bilo naše skupnosti, ne vsega bogastva ohranjenih tradicij in vrednot, niti „slovenskega čudeža" na tej zemlji. Hvala Argentina. Bog te varuj in blagoslovi! Janša predal posle Pahorju S poštenim pogovorom Državni zbor je v petek 21. novembra s 56 glasovi za in 30 proti potrdil listo 18 ministric in ministrov, ki bodo sestavljali vladno ekipo premiera Boruta Pahorja. S tem je Republika Slovenija dobila novo vlado, ki jo bo predvidoma vodila v naslednjih štirih letih. Dosedanji predsednik vlade in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je tako predal vlado novemu premierju. Nove vladne ekipe Janša sicer večinoma še ni želel vnaprej ocenjevati, obljubil pa ji je ,,sto dni miru", v katerih največja opozicijska stranka ne bo v agala interpelacij ali se posluževala drugih podobnih poslovniških možnosti. Nova vlada namreč potrebuje sto dni, da prevzame odgovornost, pravi Janša, ki novi vladni ekipi obljublja podporo, kadar bo šlo za ukrepe, ki bodo v interesu Slovenije. Janša sprejema tudi Pahorjevo ponudbo o partnerstvu in čim prej pričakuje konkreten predlog. Sicer pa ima nova vladna koalicija po Janševem prepričanju oblast tudi nad slovensko prestolnico, državnim svetom, mediji, sindikati in organizacijami civilne družbe. ,,Vse to kaže na politično sliko, ki je nenavadno podobna tisti pred prvimi svobodnimi volitvami," je prepričan Janša, ki meni, da gre za izjemno veliko, absolutno koncentracijo oblasti ene politične opcije. Po prisegi nove vlade je dosedanji premier Janez Janša predal posle novemu premieru Borutu Pahorju. Ob tem mu je izročil tudi poročilo o delu vlade v letih 2004-2008 in mu zaželel uspešno delo. Janša je poudaril, da naslednji vladi zapuščajo „solidno podlago". Pahor pa se je Janši zahvalil za sprejetje povabila k razmisleku o partnerstvu za razvoj. Pahor je poudaril tudi Janševo delo na položaju predsednika vlade ter pri tem opozoril, da ,,nova vlada sprejema odgovornosti z gospodarstvom v dobri kondiciji". Pahor je spomnil tudi na to, da se je kot premier zavezal, ,,da bomo glede vseh najpomembnejših stvari iskali konsenz v državnem zboru". Pri tem pričakuje konstruktivne kritike in predloge opozicije. ,,Moja zaveza je, da te boljše predloge, če jih bomo tako ocenili, tudi sprejmemo," je dodal. V ponedeljek 24. so nato vsi ministri dosedanje vlade predali posle novim. Razmerje je bilo nadvse prijazno, z medsebojnimi obljubami sodelovanja. Vsak odhajajoči je tudi poudaril dosežke v svojem resorju v pretekli dobi. Začenjamo novo obdobje. Bog blagoslovi Slovenijo! Bil je edini izmed ministrov, ki ga je zadevna komisija potrdila soglasno. Govorimo o Boštjanu Zekšu, novemu ministru brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. ,,Na zaslišanju pred parlamentarno komisijo se je pokazalo, da je tukaj enotnost. Hvala Bogu, če je še tukaj ne bi bilo, bi to bilo res žalostno. S tega vidika je ta resor lep. Seveda je zahtevno, ker bo vse te različne vrste izseljencev, zdomcev, zamejcev težko usklajevati in se z njimi pogovarjati. Zahteva dosti napora, a s poštenim pogovorom se da marsikaj doseči," je prepričan akademik Zekš. Zekš, ki se je že sešel z dosedanjim vodjo Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom, si želi, da bi bili njegovi sodelavci politično nevtralni ljudje, po možnosti iz znanstvenih krogov, ki se ukvarjajo s Slovenci po svetu. ,,Če se to ministrstvo nagne na eno stran, se bo polovica slovenskega zdomstva odbila stran in to bi bilo narobe," opozarja minister, ki bi rad v druge svetovalne organe vključeval tudi Slovence iz tujine. Pri skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu je za Zekša pomembno tudi vprašanje splošnega družbenega ozračja. ,,Tisto, kar je pomembno, je, da se slovenski narod, mi tukaj, zavedamo, da je to tema, ki je pomembna tudi za nas. Ni dovolj, da ima televizija posebne oddaje za Slovence. Tudi v rednih poročilih bi morala biti minutka namenjena Slovencem v zamejstvu in tujini in temu, kaj so dosegli." Z novim ministrom res pričakujemo konstruktivnega dialoga in mu želimo mnogo uspehov - za skupni blagor. Stran 2 27. novembra 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Od parka do ceste TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Pred davnimi leti je skupini preseljenih rojakov iz Argentine z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu kot nosilcem projekta uspelo, da je sredi Ljubljane bil ustoličen Argentinski park. Žal so potem napori po nadgraditvi in postavitvi spomenika gen. San Martinu zaradi politične IS "51 kratkovidnosti 'I 'M .s' .1 (ne: žlehtnobe!) padli v vodo in tako je park sameval do letošnjega julija, ko je župan Jan-koviž odredil, da Argentinski park priključi Parku reformacije, v zameno pa poimenuje cesto v trgovskem predelu BTC (,,mesto v mestu"). Slovesno odkritje je bilo v torek, 18. novembra, ko sta na parkirišču pred veliko trgovinsko halo ,,A" župan in argentinski veleposlanik na Dunaju Eugenio M. Curia odkrila tablo z napisom Argentinska cesta v prisotnosti kvarteta Opus Cuatro, basbaritonista Juana-Janeza Vasleta in številnih rojakov, ki jim Argentina nekaj pomeni. Po petju obeh himen, po besedah župana in poslanika (prevajala jih je Lučka Poznič Pestotnik) in po obveznem slikanju, je veleposlaništvo pripravilo sprejem v bližnji restavraciji Argentino, kjer je bilo še več možnosti za pogovor tako z osebnostmi iz veleposlaništva, mestne uprave, državnih institucij, kot tudi z znanci in prijatelji, ki so se odkritja in sprejema udeležili. Glasbeno noto so dodali omenjeni pevci, ki so zapeli tako argentinske kot slovenske (Pleničke je prala!) pesmi. Cesta je v samem centru BTC-ja in bo zagotovo postala zelo znana, posebno še potem, ko se bo zahodu in postala ključni vhod iz Ljubljane razširila proti GB ŠKOF STRES Finančna kriza in vrednote Na novinarski konferenci je celjski škof in predsednik Komisije Pravičnost in mir Anton Stres govoril o sedanji svetovni krizi. Dejal je tudi, da Komisija poziva k odgovornemu soočanju z družbenimi posledicami, k politiki zaposlovanja mladih in solidarnosti do najšibkejših. ,,Sodobna finančna kriza je posledica tega, da etične vrednote poštenja in odgovornosti v tveganju niso bile spoštovane in je prišlo do tega zloma," ki bo imel hude posledice za nedolžne ljudi in ne toliko za tiste, ki so to povzročili in so za to odgovorni, je poudaril Stres v izjavi Komisije. Kot je pojasnil, je komisija o tej krizi spregovorila, ker je to tako pomemben pojav, ki bo verjetno kar dve leti bistveno določal naše življenje. Po njegovih besedah je zato potrebno, ,,da tega ne prenašamo samo pasivno, ampak da imamo do tega tudi svoje stališče". Na komisiji podpirajo vse tiste, ,,ki bodo v tem času pogumni, da bodo ustvarjali, financirali, kreditirali in na ta način branili gospodarsko rast in s tem povezana delovna mesta" in ki bodo sodelovali pri oblikovanju sprememb na evropski in svetovni ravni ter s tem preprečili nerazumna tveganja, zlorabe in špekulacije. Kot je ob tem dejal Stres, ,,tudi naša vlada konstruktivno sodeluje pri sprejemanju mednarodnih ukrepov". Komisija poziva politične, gospodarske in finančne institucije, da predvsem s politiko zaposlovanja skrbijo za vključevanje mladih v delo, zagotavljajo socialno varnost brezposelnih ter jih stimulirajo za dodatno izobraževanje in pridobivanje novega znanja in izkušenj. Za ekonomsko najbolj šibke skupine prebivalcev je potrebna okrepljena solidarnost. Dobrodelnost po Stresovih napovedih ne bo postavljena na stranski tir, ampak bo še bolj pomembna, kajti ,,če bomo vsi skupaj imeli manj, bodo nekateri med nami to še bolj občutili". Ob tem je omenil teden Karitas, ki je v teku, in dodal, da želijo tudi z njim v ljudeh prebujati zavest odgovornosti in solidarnosti. Kot je poudarila članica komisije Stanka Kukar, Komisija Pravičnost in mir ,,ni šla v ekonomske vzroke, ampak v to, da poudari etične vidike gospodarjenja, etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti, razumnega tveganja in solidarnosti", še zlasti pa, da ,,poudari odgovornost vlade in drugih inštitucij za to, da se regulira dogajanje na finančnih in drugih trgih". Po njenem mnenju je do tega prišlo, ker je prevladovala ,,neoliberalistična teorija, da naj se država ne vmešava v gospodarstvo, da je svobodna konkurenca tista, ki najbolje ureja vse razmere na tržišču". ,,Sedaj smo pa na točki, ko se začenja razmišljanje spreminjati. Povečuje se zahteva po vladnih intervencijah," je dejala Kukarjeva. Kot je poudarila, mora biti vloga države „pravilno dimenzionirana", pri čemer je ,,treba najti ravnovesje med tem, kaj lahko tržišče in kaj lahko država". Kot je na novinarsko vprašanje o premoženjskem stanju celjske škofije odgovoril Stres, bo kriza vplivala tudi na premoženjsko stanje škofije, kajti škofije in župnije ,,živijo v glavnem od darov svojih vernikov in taka finančna kriza bo prav gotovo imela tudi negativne posledice". Če bo še več ljudi brezposelnih in če bodo plače še nižje, bodo ljudje kljub ,,vsej svoji velikodušnosti še manj dali za cerkvene potrebe", zaenkrat pa se to še ne opaža, je menil škof Stres. Dokumentarec o Janku Lavrinu Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu je v sredo potekala predstavitev dokumentarnega filma z naslovom ,,Vsi Slovenci, vsi Rusi, vsi Angleži, vsi kozmopoliti - portret Janka Lavrina (1887-1986)". Film scenaristke in režiserke Ane Nuše Dragan, ki se je udeležila projekcije, govori o slovenskem literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju, prevajalcu, pesniku in uredniku. Lavrin je večino svojega življenja preživel v tujini, najprej v Rusiji, potem v Veliki Britaniji, vendar ni nikoli pozabil, da je Slovenec, rojen v Krupi v Beli Krajini. Predstavitve filma so se udeležili tudi Lavrinovi potomci, ki živijo v ZDA, med njimi soproga Lavrinovega sina Asuncion Lavrin ter Lavrinovi vnuki in pravnuki. Po koncu filma so Lavrinovi potomci na sprejemu, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi, udeležencem predstavili svoje spomine na Janka Lavrina in odgovarjali na vprašanja. Lavrin je leta 1915 poročal z Balkana o prvi svetovni vojni, pri čemer se je pomikal s srbsko vojsko preko Kosova v Albanijo in naprej na grški otok Krf. Od leta 1923 do leta 1953 je bil zaposlen kot profesor sodobne ruske literature na britanski univerzi Nottingham, kjer je po njegovi zaslugi ustanovljen lektorat za slovenščino. Politični premiki in zapleti so stalno na dnevnem redu, a javnost bolj zavzeto in zaskrbljeno sledi razvoju na gospodarskem področju. Svetovna kriza se pozna povsod in Argentina ni izjema. Pozno priznanje. V prejšnji številki smo omenili potovanje gospe predsednice po štirih severnoafriških državah. Alžirija, Tunizija, Libija in Egipt so bile cilj njenih prizadevanj, da bi razširila trgovsko obzorje za našo državo. Hvalevreden napor v trenutku, ko se marsikateri tradicionalni trg maje in je, vsaj za prihodnje obdobje, obzorje precej temno. V Libiji je priznala, da je naivno misliti, da kakšne države ne bi trpele posledic te krize. Daleč so ostali časi ošabnega zatrjevanja, da je Argentina varna pred sunki. Medtem so se doma omenjene posledice že pojavile s silo. Skoraj vsa področja so bolj ali manj prizadeta. Najbolj se pozna pri proizvodnji avtomobilskih gum, ki je v primerjavi za lanskim oktobrom padla kar 18,2 odstotka. Sledijo tekstil (-10,4%), plastična industrija (-8,8%), ter avtomobili in papirna industrija (-7,8%). Položaj rešuje proizvodnja aluminija (+37%) ter prehrane (+6,8%), da celotna slika ni preveč črna. To seveda povzroča socialne napetosti, ki se kažejo v sindikalnih gibanjih. Zadnjič smo že omenili zahtevo CGT po trojni indemnizaciji na odpust delavcev. Vlada o tem noče nič slišati, vendar tudi ne želi spopada s sindikati. Poizkus znižanja plač, da se preprečijo odpustitve med mehaničnim sindikatom in delom avtomobilskih podjetij še išče pot. Protiofenziva. Vlada skuša prestati to nevihto, kakor se pač da. Zaenkrat je uspešno prebrodila zaplet okoli podržavljenja pokojninskega sistema. V senatu je bil ta zakon potrjen s prepričljivo večino: 46 glasov za in samo 18 proti. V teh primerih je strategija vlade enostavna: pripravi strogo besedilo in potem popušča in dodaja omilitve in razne ugodnosti, dokler ne zagotovi potrebnega števila glasov. Spremembo sistema bodo praktično uvedli sredi decembra. Državna blagajna bo s tem dobila ogromna finančna sredstva. Seveda, vprašanje je, kako jih bo uporabljala. V zvezi z gospodarsko krizo sedaj napoveduje vrsto ugodnih in poceni posojil za podjetja, ki se nahajajo v težavah. Posojila bodo pogojena zavezi, da podjetje ne bo odpuščalo delavcev. Vključena bodo zlasti majhna in srednje velika podjetja (PyMES), ki so bila temelj gospodarske reaktivacije in kjer sedaj, prvič po letu 2002, pada zaposlenost. Skrb pa se sedaj poraja še na drugem področju: turizem je bil zadnja leta eden velikih virov dohodkov in zaposlitve. Zaradi ugodne protivrednosti dolarja in privlačnih okoliščin je Argentina postala zanimiv turistični objekt. Gradnja hotelov v Buenos Airesu in v notranjosti je bila izredna. Kaj pa letos? Težko je predvideti. Valuta je še vedno ugodna in bo še bolj, če vlada pristane na zahteve industrialcev in nekoliko devalvira. A gotovosti ni nobene. Kar se pa notranjega pretoka tiče, avtobusna prevozna podjetja že računajo 15% manj potnikov za letošnje poletje. Igramo, igramo ^ Druga težava, ki je gospo predsednico čakala doma, je bilo razmerje s podpredsednikom. Julio Cleto Cobos je posebna figura sedanje argentinske politike. Izrabi vsako priložnost, da se javno izpostavi in kadar (ustavno) nadomešča predsednico, stori vse da pokaže svojo nasprotno držo. Zato je s strani vlade nastal močan pritisk, češ, če ne soglaša naj pa odstopi. Ni jasno, koliko je bilo resnega namena, da podpredsednika prisilijo k odstopu. Da si pa to vlada srčno želi, o tem ni dvoma. Tudi ni dvoma, da se Cobos trdno oklepa svojega prestola. Zato je izvedel protiakci-jo. Izjavil je, da je pripravljen na odstop le, če ga za to prosi narod. Vlada naj izvede plebiscit, kjer naj državljani izrazijo svojo željo glede tega vprašanja. Vladna reakcija je bila ta, da so zanikali vsak pritisk. ,,Nihče ga ni prosil, naj odstopi." Poleg tega, da argentinska ustava ne predvideva takih postopkov, je pa dejstvo, da bi se v sedanjem položaju volivci izrekli za podpredsednika. Vendar je njegovo izpostavljanje odjeknilo negativno tudi v opoziciji, ki skuša najti skupne točke, pa jo moti podpredsedni-kovo razkazovanje. Vsi združeni? Namen obstoja, a od namena do stvarnosti je dolg korak. Medtem, ko uradni peroni-zem pripravlja ključno konvencijo v provinci Buenos Aires, se vedno več osebnosti umika iz kirchnerizma in prestopa na nasprotno stran. Zadnjič smo omenili bivšega guvernerja (Felipe Sola), ki je sestavil novo poslansko skupino. Na čelu osmih poslancev se je oddaljil od vlade. Na posebni tiskovni konferenci se je obdal od duhaldistov, a v pogovore in povezavo povabil ,,skoraj vse". Gotovo bi bilo idealno, da bi opozicija na volitvah prihodnjega leta nastopila enotna. A zaenkrat bo že pravi čudež, če bosta nastopila vsaj dva velika opozicijska bloka; desnica z upornim peronizm-om in morda Macrijevim PRO, ter levica v povezavi radikalov, Elise Carrio ter socialistov. SLOVENCI V ARGENTINI SLAVJE V SLOMŠKOVEM DOMU Župnik Franci Cukjati srebrnomašnik Prekrasno jutro skoraj poletne nedelje, 16. novembra je bilo kot na-praznovanje. Slomškov roceno za dom v pomladnem brstenju je bil pravšno okolje slavju, ki ga je domaCa srenja pripravila svojemu duhovnemu oCetu Franciju Cukjatiju za njegov srebrnomašni jubilej. 25-letnica duhovništva je zbrala okrog slavljenca ne le njegovo ožjo družino: mamo, ata, sestre in brate, temveC tudi res številno sorodstvo, prijatelje in sodelavce iz njegovih delokrogov ter skupnost iz Slomškovega doma, kjer je že vrsto let dušni pastir in katehet. Odbor Doma je želel s tem slavjem poCastiti slovenskega duhovnika, ki je v vsej narodovi zgodovini bil našemu Človeku uCenik in povezovalni Clen v skupnosti. Slavja so se udeležili številni ugledni gosti: veleposlanik Republike Slovenije v Argentini prof. Avguštin Vivod s soprogo prof. Marjano Hribar, Castni konzu RS v Buenos Airesu Herman Zupan s soprogo Julijo Prebil, predsednica predstavniškega društva Zedinjena Slovenija Alenka Jenko Godec, predsednik Slomškovega doma Marko Se-lan s soprogo Angeliko Smole in zastopniki krajevnih Domov in organizacij. Srebrnomašnik je pristopil k oltarju v spremstvu številnih duhovnikov: rodni brat župnik Janez Cukjati, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat dr. Jurij Rode, prelat dr. Mirko Gogala, Danijel VreCar SDB, župniki Anton PintariC, Matija Borštnar, Janez Pin-tar, Antonio Cava-lieri, France Himmelreich in salezi-janski inšpektor Jože Repovž. Mašno daritev je povzdignila bogata cvetna okrasitev (Gabrijela Tomazin Kastelic), slikovita skupina otrok v narodnih nošah (Anka Smole Kokalj) in izjemno slovesna glasba (pri orglah prof. Anka Savelli Gaser, petje psalma in vodstvo mešanega in otroškega zbora Marcelo Brula, petje mladine s spremljavo kitar in flavt). Pred zaCetkom jubilejne mašne daritve so slavljenca pozdravili v imenu šolskih otrok Veronika Brula in neCaka Andrej Cukjati ter Mauro Tundis s šopki cvetja, in predsednik Slomškovega doma z besedami zahvale in spominskim darilom. Srebrnomašni pridigar je bil Francitov brat Janez, župnik v Maipu, Mendoza. Njegove besede so bile zahvala Bogu, ki obuja duhovne poklice kjer hoCe in kadar hoCe, ljudje pa jih moramo izmoliti in jih biti vredni. Mašno slavje je zakljuCilo mogoC-no petje vsega božjega ljudstva pesmi Hvala veCnemu Bogu in Marija skoz' življenje. V gostinskih prostorih Doma in na dvorišCu je bila pripravljena pogostitev za mnogotere goste (260). Sodelovanje številnih pridnih rok (prostovoljci za pripravo in pospravo omizij, dekleta in fantje za postrežbo, Veronika Javoršek s pomoCnicami v kuhinji, Franci Miklavc in Carlos Cepeda pri žaru) je dokaz, da je med nami pripravljenost za sodelovanje, kadar gre za dobro stvar. Podpredsednica Slomškovega doma prof. Neda Vesel Dolenc je uvedla popoldanski del slavja: podpisovanje spominske knjige in pozdrave srebrnomašniku: dr. Andrej PozniC (po e-pošti), veleposlanik Avguštin Vivod, predsednica ZS Alenka Jenko Godec, prelat dr. Jure Rode, predsednica ZSMZ Pavlina Dobovšek, za odsek ZSMZ Slomškov dom Pavla KovaC Škraba, za SDO-SFZ Andrej Žnidar in za Rast 1 Maruška Batagelj KlemenCiC. Po sklepu tolikih pozdravov in dobrih želja je prišel vendar do besede tudi slavljenec župnik Franci Cukjati. Po zahvali Bogu in staršem ter vsem in vsakemu posebej, ki so mu pomagali na njegovi duhovniški poti in današnjem slavju, se je ozrl na potek poti in dela v Gospodovem vinogradu v preteklih petindvajsetih letih ter zak-ljuCil z željo, da bi Bog med nami obudil nove duhovne poklice. J.T. Iz življenja Zveze Smo v zamudi s poroCili Zveze slovenskih mater in žena. Vendar skušamo z nekaj vrsticami registrirati naša sreCanja s predhodno sejo; zberemo se vsak 2. Cetrtek v mesecu ob l5. uri. Oktobrski sestanek je bil zanimiv! Med nas je prišel Casnikar Tone Mizerit in povedal nekaj misli po septembrskih volitvah v Sloveniji. Rade poslušamo tudi politiCna dogajanja z razlago. Vrednost takega sreCanja je prav ta, da se lahko pogovorimo po ,,domaCe". Kar nam ni jasno, ima predavatelj odgovor, ker ve marsikatero ozadje in osebnosti odgovornih politikov. Malodušje se nas je polastilo ob izidu; priCakovali smo drugaCnih rezultatov! Tone Mizerit pa je opozarjal že na prihodnje Cez 4 leta! Odgovoren državljan mora sodelovati po vesti tudi v politiki, Ceprav jo radi odklanjamo tukaj in tam. G. Tonetu smo se zahvalile z aplavzom. Zadnjega oktobra, pa nas je presenetil z obiskom Klemen Žumer iz Bruslja. Tam je namreC visok uradnik v evropskem parlamentu, poleg drugih dejavnosti, za katere se je usposobil v Sloveniji, Kanadi, Angliji in Franciji ter dosegel kar 3 naslove! Vendar je dostopen in zavzet optimist. Prijeten je bil v razgovoru, Cisto nekaj posebnega, saj je iz lastne zavzetosti pripotoval v Argentino, da spozna našo skupnost, naveže stike z mladino, za medsebojno razumevanje na daljavo - z raCunalniki, nakazal možnosti študija v Sloveniji ... Vsi, in vsak na svojem mestu, je pa odgovoren Pot do poklica Težko je toCno doloCiti Cas ali trenutek, ko je Clovek zaCutil v sebi, kako in kdaj se je odloCil za duhovništvo. V mojem življenju je veC stvari pripomoglo, da sem prišel do tega spoznanja. Ni to tako enostavno in neposredno, kot so to doživeli Jezusovi apostoli, ko jim je rekel: ,,Hodite za menoj". In so vse pustili in šli za Njim. Prvo gre zahvala staršem za življenje, saj Ce bi se po „modernem" odloCili za enega ali kveCjemu dva otroka, bi potem mene ne bilo. Sem tretji otrok od devetih. Rodil sem se 12. oktobra 1952. leta v Buenos Airesu. Imam še vedno pred oCmi otroški zgled vere, ki sem ga dobil od staršev in starih staršev po mamini strani, s katerimi smo živeli. Skoraj vsak veCer smo molili rožni venec in to kleCe. K tej molitvi je oCe dodajal oCenaše in zdrave Marije za mir, za sreCno zadnjo uro in za duhovniške poklice. Stari oCe France je nam otrokom v soboto popoldne na pamet povedal Evangelij naslednje nedelje. VCasih nas je obiskal duhovnik Janez Kalan in je potekal vesel pogovor v krogu družine. On je skoraj vse tete poroCil in krstil vse družinske otroke. Zelo dober zgled duhovnika, v BalantiCevi šoli v San Justu, sta mi bila duhovnika France Novak in Alojzij Starc. Od 1968 do 1972. leta sem obiskoval srednjo šolo, kjer sem pa imel za duhovniški lik razgledanega msgr. Antona Oreharja in lazarista Franca Sodjo, Ceprav sem imel za osebnega spovednika Gregorija Malija in kasneje sanhuškega škofa Carrerasa. V otroških letih sem se navduševal za avtomobile in mehaniko, zato sem se vpisal na tehniCno srednjo šolo podjetja Mercedes Benz. Po dveh letih sem ta študij opustil in sem se pri oCetu izuCil za mizarja. Leta 1971 sem bil oprošCen služenja vojaškega roka. OdloCil sem se, da dokonCam srednjo trgovsko šolo. Medtem ko sem študiral, sem delal pri podjetju bratov Oblak. Ob prostem Casu sem se posveCal delu v Slovenski katoliški akciji v kandidatskem teCaju in organiziral taborjenja. To delo z mladino je pozneje vplivalo na moj poklic prav tako kot vsakoletne duhovne vaje. V teh letih (1972/76) se priCne v mojem življenju moCan notranji boj in preizkušnje, v katerih sem doživel radost, lepoto in bridkost ljubezni. Ta Cas je bil Cas globoke molitve in prošnje Bogu, da mi razodene ali da neko znamenje, kaj hoCe od mene. Neko osebno spremembo sem Cutil ob potovanju moje Rasti 72-73 v Bariloche. Najbolj jasen glas pa sem doživel leta 1975 ob potovanju v Italijo in Slovenijo. Med bivanjem v severni Italiji v Varese - Como nad Milanom, medtem ko je brat Janez študiral, sem veliko Casa preživel v samoti in tišini in takrat sem resno pomislil na to, da bi šel po isti poti kot brat Janez. Tej misli sem se po drugi strani moCno upiral, saj sem še imel pred sabo še leto študija in Cisto drugaCne življenjske naCrte. Nek podoben obCutek sem doživel v Sloveniji tik pred vrnitvijo. A v življenju Clovek obraCa, Bog pa obrne. Najtežje je bilo leta 1976, ko se je bližal konec trgovske šole in sem si zastavil vprašanje, kaj pa sedaj. To leto sem vzel duhovne vaje zelo resno in zbrano, da dobim morebitni odgovor na te dvome. Drugi dan duhovnih vaj proti veCeru sem šel na razgovor s patrom dr. Alojzijem Kukovico in sem mu povedal vse, kar Cutim in sicer da me Bog kliCe za duhovnika. Ob kratkem graditi boljši svet, duhovni in realni! Razveselil nas je s pozornostjo: daroval je knjigo Vezenine, svinCnike z znakom EU, popisane plave torbice in na oni strani tudi srce z 12 zvezdami! Le ta naj ga vedno spremlja, da bo uresniCil svoje zamisli v skupno dobro! Bog daj! Za novembrsko sreCanje smo naprosili go. dr. Alenko Rajer Dolinar. Pripravila je kar nekaj praktiCnih napotkov, kako paziti na srce, ožilje in še kaj splošnega, da se ohrani zdravje. Veliko se piše in govori po vseh medijih o novih dosežkih v medicini, vendar mora vsak sam vedeti osnovna pravila za vsakdanje zdravo življenje: hrana in poCitek! PriporoCa zelenjavo in sadje, zelo malo mesa, gibanje — telovadba ali pa vsaj hoja. Paziti na sol in sladkor! Kaj se Cuti in kateri so znaki infarkta. Najbolj varno je, da zdravnik ugotovi diagnozo; to ni stvar ugibanja! Če se pojavijo boleCine v prsih, težave dihanja, boleCine po rokah - ne odlašajte s klicem za prvo pomoC! Kljub temi, se je prav prijetno razvil razgovor; osebna vprašanja so sledila kot bi k nam prišla medicinska svetovalka, a je na vse potrpežljivo odgovarjala — pa še v lepi, tekoCi slovenšCini. Najlepša hvala ge. dr. Alenki! Se pripo-roCamo še za drugo leto. Seje in sestanke vedno vodi ga. predsednica Pavlina Dobovšek. ZSMŽ pogovoru me je zelo pomiril in svetoval, naj veliko molim. Pred koncem leta, ko je dr. Alojzij Starc naCrtoval, da bi jaz prevzel predsedništvo SFZ za leto 1977, sem to prošnjo zavrnil. RazoCaran me je vprašal, zakaj nisem sprejel, pa sem mu takrat razodel, da bom 19. marca drugega leta stopil v semenišCe. Isti dan je to povedal msgr. Oreharju, ki me je potem poklical na pogovor. Po veCerni maši me je vprašal, Ce drži, da hoCem postati duhovnik. Drugo vprašanje, ki mi ga je stavil, ki pa me je presenetilo, je bilo, Ce sem se kdaj v življenju zaljubil in na pozitiven odgovor, je dodal: ,,Greva govorit s škofom". Prvo leto priprave sem priCel v San Isidru, kjer ima buenosaireška škofija noviciat; v letih 1978-79 v Villa Devoto, dve leti na Katoliški univerzi in aprila 1980 sem nadaljeval študije v Ljubljani. Tam me je 29. junija 1983 ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar posvetil v duhovnika. Leto kasneje pa sem se vrnil, da bi delal v naši slovenski skupnosti v Buenos Airesu. V njej delam, predvsem skrbim za dušno pastirstvo v Slomškovem domu in med slovensko mladino. Veselim se tega poslanstva in upam, da ga bom lahko izvrševal še mnogo let. Za vse, kar sem prejel v teh 25. letih duhovništva, lahko reCem: ,,Moja duša poveliCuje Gospoda". Franci Cukjati MENDOZA 39. mladinski dan Kulturni program 39. mladinskega dne mendoške mladine se je začel v soboto 8. novembra ob 21 v Slovenskem domu, s kino debato filma ,,Medidas extremas". Režiser Michael Apted je spretno in uspešno predstavil moralno problematiko, ki vsakogar popelje v globoko razmišljanje. V filmu mlad zdravnik odkrije, da se v bolnišnici, v kateri je zaposlen, raziskuje zdravljenje ponesrečenih in posebno paraplegičnih bolnikov. Pri tem znanstvenem delu izrabljajo berače in osamljene, ki po uporabi njihovega zdravega mozga in po celotni paralizi ter po hudem trpljenju umirajo. Bogatejši paraplegični bolniki imajo upanje in vsaj delno zboljšajo svoj zdravstveni položaj s prisilnim doprinosom ubogih žrtev. Za uvod debate je prof. Francisco Ochoa podal navzočim temelje naravne in krščanske morale in etike. Debata se je hitro in navdušeno razvila. Mladina je sama odkrila nazore, ki osvetljujejo etično problematiko, posebno na poklicnem področju, o spoštovanju življenja, in do katere mere sme človek posegati v življenje in smrt. Govorilo se je tudi o svobodi, ki je božji dar, in kako nam vest kaže pravo pot. Pohvaliti želimo navdušeno sodelovanje pri razgovoru. Zelo vzgojen večer so mladi končali pozno v noč z „empanadami" in dobro pijačo. Na nedeljo, 9. smo pred sv. mašo na dvorišču začeli dan z dviganjem argentinske in slovenske zastave. Mladina je prepevala mladinsko ^ mašo s spremstvom Toneta Štirna na harmoniju in Sebastiana Bajde na kitari. Dušni pastir g. Jože Horn, nam je poleg pridige o nedeljskem evangeliju dodal svoj pogled na mladinski praznik. Njegove misli objavljamo posebej. Po odmoru, zajtrku in prostem razgovoru, se je začel turnir odbojke. Igrale so štiri skupine, dve mladih in dve ,,odrasle" mladine. V zadnjih letih so si številni fantje in dekleta ustvarili svoje nove družinice. Pri številu mladih se to pozna. Turnir so zmagali odrasli. Čestitamo! Za začetek popoldanskega programa smo zapeli slovensko narodno in argentinsko himno. Predsednika SDK Zofija Štumberger in SFZ Frido Šmon sta pozdravila navzoče. Njihove misli smo poslušali v slovenščini in španščini: ,,Danes praznujemo 39. mladinski dan. Letos smo si zbrali geslo: Krepimo mišice ne le telesnih udov, ampak tudi srčne in duhovne . Omenjene mišice so različne. Poudariti hočemo veselje, ki je simbol mladine, veselje, ki se izraža pri petju, športu, plesu, pri glasbi in drugih. Tudi vdanost, ki pomeni pozabiti samega sebe, biti vdan v korist bližnjim. Paul Claudel je trdil, da 'Mladina ni za užitek marveč za junaštvo'. Junaštvo za velika in plemenita podjetja, ali pa majhna, ki jih mlad človek želi napraviti velike. Prijateljstvo, dar in misterij. Kot dar je zahvala, pomeni gojiti in deliti. Kot misterij pomaga iskati rast v krepostih ki nas vodijo k Bogu. Ljubezen; do domovine v kateri smo se rodili, kakor tudi do vsega kar smo podedovali; ljubezen do kulture pri kateri imamo veliko možnost, da jo obogatimo s slovenskimi in argentinskimi vrednotami. In ljubezen do u sta n ov kot sta družina in Cerkev. Spoštovanje življenja, vrednot, naših staršev, bratov in prijateljev. Druga ključna mišica je vzgoja prave svobode, svobode ki nam jo daje resnica in ki smo jo prejeli od staršev in dedov s pomočjo vere v Boga. Svoboda božjih otrok je pravi prostor, v katerem mladi rastemo v odgovornosti . Vendar vse te vrednote in kreposti ne zadostujejo. Potrebno je, da vsakdo sam premisli katere mišice mora ojačiti za dosežek celotnega uspeha in nadaljevanja vsega prejetega. Z vero v Boga in s pomočjo Marije Pomagaj vabimo vse, mladino in starejše, da se skupno učimo in utrdimo mišice našega srca in duha." Za zaključek sta se zahvalila vsem sodelujočim in povabila ostale, naj se pridružijo: ,,Na ta način bo naš Dom postal pravi prostor za utrjevanje naših mišic." Nato smo se stoje poslovili od zastav. Sledil je nastop naraščajnikov. Predstavili so nam lepo pripravljen ples. Nato so nastopila dekleta s plesom. Navzoči so s ploskanjem odobrili ritmične vaje s trakovi in barvami. Fantje so nas presenetili s telovadnimi vajami in dokazali kako si zboljšujejo svoje mišice. Ni manjkalo humorističnih in celo zahtevnih prizorov; dokazali so veliko navdušenje in atletsko pripravo, sad stalnega treniranja in veselja do športa. Vse vaje je spremljala primerna glasba. Med nastopi smo za povezavo poslušali slovensko domačo harmoniko in bas. Zelo lepa zaključna točka je bil prizor ,,Krčmar brez GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Mladinski dnevi Naša mladina nam prireja že 39. let njihov in naš mladinski dan. To je dan, ki nam vsem pokaže, da je v slovenski skupnosti v Mendozi še veliko življenja. Niso se naveličali poslušati nas starejše, da so oni naši potomci in da se v njih pretaka tudi slovenska kri. Večkrat in na različne načine pokažejo, da so vsa ta leta prejemali, poleg druge, tudi slovensko hrano, katoliško vzgojo in zdrave ideje, ki človeka dvigajo od zemlje do nebes. Čeprav na zunaj zgleda, da je med njimi in nami starejšimi velika razlika, ne samo v letih, ampak tudi v čutenju in mišljenju, to v resnici ne drži. Oni so se navzeli tudi našega idealizma in to je vsem v korist. Kljub vsemu je danes lepo slišati in čutiti, da si Slovenec ali vsaj slovenske krvi. Če je v nas mešanica še kakih drugih dobrin, je to prav gotovo vsem v korist. In lahko rečemo, da tako čuti naša mladina. Morda se v govorjenju sliši drugače in bi nasprotno bilo lepše. A oni dokazujejo, da so jim naše stvari pri srcu, pa naj si bodo to verskega, narodnega ali kulturnega značaja. Mladinski dnevi so gotovo vsem v korist. In prav zato jih vsako leto pripravljajo. Po njih naša mladina pride do svojega, nam starejšim pa pripravi lep užitek s svojimi domislicami. Bogu se zahvalimo za vse in Ga prosimo, naj nas in naše ideale še dolgo ohrani". skrbi". Nastopili so menda vsi mladi. Občudovali smo ustvarjalno žilico in iznajdbe mladih režiserjev. Hvaležni smo mladini za ves trud, ki so ga darovali za dva uspešna nepozabna dneva. Končno smo bili vsi povabljeni na prigrizek, veselje in ples. Bb. OB JUŽNIH JEZERIH Eko Bariloche 2008 (3) Zdaj jih je pot vodila v drugo smer, od jezera Mascardi in reke Manso, proti zgornjem taboru ob laguni Los Cesares. Pred vzponom so dobili nazaj tretji nahrbtnik s šotorom za prenočevanje v zgornjem taboru. Ta del proge je imel še eno posebnost: tekmovalci so morali kontrolam oz. redarjem oddati svoje ure in nadaljevati pot po občutku, imeli so 164 minut do tabora. Moštvo, ki je prišlo pred tem časom, je za vsako prezgodnjo minuto dobilo 3 minute kazenskega pribitka. Kdor pa je porabil več časa, je prejel 2 minuti kazenskega pribitka za vsako dodatno minuto. Tako, da Bari-ločani, ki so na tem delu preveč hiteli, so nabrali kar precej pribitka. Eno moštvo pa je hotelo redarje prelisičit; uporabljali so uro na fotoaparatu za orientacijo ter tako prispeli do minute natančno. Naslednji dan so se pa zelo zgubili, tako, da so to 'prelisičenje' na drugi način plačali ... Povemo greh ne pa grešnika, le toliko, da boste vedeli, da se starega volka ne da kar tako okoli prinesti! Med potjo so morali na neki razgledni točki počivat 10 minut, da so si lahko natanko ogledali očarljivo pokrajino Andov in mogočni pogled nad jezerom, pa seveda preslikali vse za spomin. Pot je bila kar naporna skoraj eno uro in pol strmega vzpona, poleg tega je bilo potrebno večkrat prečkati potoke in močvirne predele. Pred mrakom so bila že vsa moštva na zgornjem taboru. Prišli so vsi mokri, umazani od blata in krepko utrujeni. Tam jih je čakala malica in čaj. Kuharji so želeli pripraviti prav poseben okrepčevalni gorski čaj ... namesto sladkorja so dali notri sol, seveda po pomoti ... Šefi tabora so zakurili ogenj in začeli pogrevati večerijo (golaž s specli). Medtem pa je vsako moštvo postavilo svoj šotor. Prišli so na večerjo še ostali člani organizacije. Po večerji pa je utrujenost kmalu premagala vse in so kar hitro zapustili taborni kres. Organizatorji so vse pospravili in pogasili ogenj, večina je potem odšla v bazni tabor spat, le nekaj jih je ostal zgoraj s tekmovalci. Seveda tudi zdravnik, ki je prenočil kar pod milim nebom, saj noč res ni bila hladna. Prešernost narave in tišino je prekinil močan glas. Najprej so nekateri mislili, da je to divji prašič, ki kolovrati okoli! Brez panike, ni nobene nevarnosti, prodoren zvok je bilo žaganje smrčača! Jutranji žarki so močno zasijali v jasen dan brez vetra. Ob sedmih je bilo že vstajanje in zajtrk, potem pa posprava šotorov in tabora. Tekmovalci so se zbrali pred štartom drugega odseka tekme. Vrstni red štarta je bil tokrat obrnjen: prvo je začelo moštvo, ki je zadnje prispelo do tabora, ter prvo moštvo je zadnje odšlo iz tabora. Člani organizacije so vse kuhinjske pripomočke pospravili in ko je bilo vse čisto in v redu, kakor da ne bi tam taborili, so zapustili laguno Los Cesares in se spustili k baznemu taboru. Pot nazaj je bila lažja, saj se je steza samo spuščala od 1180 m nadmorske višine do 818 m v dobrih 7,5 km dolžine. Sicer vmes je bilo treba prečkati potoke in nekateri, ki se niso želeli zmočiti, so se pred vsakim marljivo sezuvali in vihali hlače, drugi so pa kar s čevlji začofotali čez vodo. Manj gibčnim je pa tudi spodneslo in kljub previdnosti sezuvanja so na široko in počez končali v vodi enako premočeni! Na poti so imeli postanek in kontrolo ob lepem stopničastem slapu ,,Los Cesares", ki je sedaj imel ogromno vode in več kot 60 metrov padca, ter nad tem še z dodatnim manjšim skokom, globoko vtisnjenim v skalo. Pot naprej je vodila do baznega tabora, le da je bila vmes še ena kontrolna točka, katero je precej moštev zgrešilo tako, da so se morali zopet vračati gor in so s tem zgubili skoraj uro časa. „Lanuški amateurs" so druge opozarjali na obstoj te kontrolne točke medtem ko so se vračali gor ... tako so marsikateremu prihranili precej truda in časa. Ko so moštva prispela do baznega tabora jih je čakalo minirano polje, ki so ga morali obhoditi, preden so lahko dobili nazaj karto proge. V minirano polje je šel samo en član moštva, ki je moral biti nem ter slep (s prekritimi očmi), drugi član ga je moral voditi preko zaprek in min do izhoda polja. Dodatna ovira je bila, da svojega slepo-nemega člana ni smel klicat po njegovem imenu ne uporabljati smerne besede, nikalnice, trdilnice, ali „napreduj -vrni se", ter spreganja ali kombinacije teh besed. Prav tako ni smel uporabljati nobenega drugega jezika razen slovenščine. Če je slepo-nemi član dotaknil mine je 'umrl' in ga je nadomestil tretji član moštva oz. rezervist. Morali so se kar potruditi, da so si izmislili neko novo izrazoslovje ter pozorno poslušali navodila vodje. Kršenje molka člana v miniranem polju ali izgovorjava prepovedanih besed vodje, je moštvu prištevalo dodatne minute kazenskega pribitka. (Dalje prihodnjič) Konstanta na kvadrat NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI V ISTI SKUPINI Slovenija je po kakovosti zaposlovanja - plačah in delovnih pogojih - v isti skupini kot Francija in Nemčija, za katero je značilno, da je v povprečju EZ, kaže poročilo Evropske komisije o zaposlovanju v letu 2008. Slovenija je poleg Cipra edina novinka v tej skupini, ne pa v skupini novih članic z nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji. 200-LETNICA ROJSTVA V Kranju so se spomnili velikega rojaka - publicista, politika in zdravnika Janeza Bleiweisa, ki se je rodil natanko pred 200 leti. Na obletnico njegovega rojstnega dne je kranjski župan dopoldne k Bleiweisovemu spomeniku položil cvetje, v Gorenjskem muzeju pa so odprli muzejsko vitrino, posvečeno očetu slovenskega naroda. priCakujejo hiter odziv vlade Udeleženci okrogle mize Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so poudarili, da slovenska podjetja v trenutni finančni krizi, ki bo trajala vsaj še celo leto 2009, pričakujejo hiter odziv vlade. Ta naj skrajša plačilne roke za svoje naložbe, pripravi spremembe delovno pravne zakonodaje in zniža davke. Predvsem pa si gospodarstvo želi, da bi banke spet dajale posojila. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je spomnil, da Slovenija izvozi približno tretjino svojega bruto domačega proizvoda, če ga merimo v celotnih prihodkih slovenskega gospodarstva. NAJBOLJSa sta lakota in KATYN Britanski film Lakota Stevea McQueena je dobitnik vodomca, glavne nagrade 19. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe). Občinstvo je najvišje ocenilo poljsko vojno dramo Katyn poljskega režiserja Andrzeja Wajde. Nagrada mednarodne filmske kritike (FlPRESCI) je odšla v ZDA za film Balast (Ballast) Lancea Hamerja. Nagrado za najboljši kratki film je prejel mehiški Zemlja in kruh (Tierra y pan) v režiji Carlosa Armelle. Posebna omemba žirije za izbor najboljšega kratkega filma je pripadla delu Vučko slovenskega režiserja Matevža Luzar-ja. ZEBRE NISO KAJ DOSTI VARNE Ljubljanski prehodi za pešce so po varnosti v primerjavi s prehodi v drugih evropskih mestih na 12. mestu med 17 ocenjenimi, je pokazala raziskava EuroTest, ki so jo predstavili na Avto-moto zvezi Slovenije. Vodja projektov AMZS Andrej Brglez je ob tem pozval ministrstvo za promet k upoštevanju rezultatov te raziskave in njihovega dela nasploh. PO SVETU LIZBONSKA POGODBA Švedski parlament je pretekli petek potrdil Lizbonsko pogodbo. S tem je postal 25. parlament v EU, ki je potrdil pogodbo, ki naj bi poenostavila delovanje unije. V izjavi so zapisali, da je Lizbonska pogodba po oceni parlamenta boljša kot sedanja pogodba ter krepi moč EU na pomembnih področjih. Ratifikacijo so podpisale vse štiri stranke vladajoče koalicije ter tudi največja opozicijska stranka, socialdemokrati, proti so bili le evroskeptična Leva stranka ter Zeleni, ki pa skupaj v 349-članskem parlamentu nimajo dovolj sedežev, da bi lahko blokirali odločitev. DALJSI MANDAT Poslanci ruske dume so s 392-imi glasovi za in 57-imi proti podprli spremembo ustave, ki bo podaljšala predsedniški mandat s štirih na šest let. Kot je znano, je to v začetku meseca predlagal ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev, številni kritiki Kremlja pa v tej potezi vidijo zakonit način za vrnitev Vladimirja Putina na predsedniški položaj. Putin, ki zdaj zaseda mesto premierja, je moral predsedniški položaj po dveh mandatih zapustiti maja letos. Iz Kremlja so sporočili, da se podaljšanje predsedniškega mandata ne bo nanašalo na mandat, ki ga zdaj služi predsednik Medvedjev. Duma, kjer prevladujejo poslanci Putinove stranke Enotna Rusija, je poleg podaljšanja predsedniškega mandata izglasovala tudi podaljšanje mandata spodnjega doma parlamenta s štirih na pet let. AL KAIDA ŽALI OBAMO Teroristična mreža Al Kaida je pretekli četrtek prvič javno napadla novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obamo. Na svoji uradni spletni strani je objavila posnetek s sovražnim govorom, ta pa je že v nekaj urah preplavil ekstremistične spletne strani po vsem svetu. SODISCE V HAAGU Beograd ni zadovoljen z odločitvijo Meddržavnega sodišča v Haagu o tožbi Hrvaške proti Srbiji zaradi genocida. Srbski zunanji minister Vuk Jeremiž je napovedal, da bo Srbija tožila Hrvaško na istem sodišču zaradi IZSELJENSKA NEDELJA V domovini smo v adventu obhajali izseljensko nedeljo. Družba sv. Rafaela jo je organizirala. Namen je bil, da eno nedeljo v letu molitve in dobra dela darujemo za vse svoje rojake, ki so morali oditi za kruhom v tujino in so tam izpostavljeni mnogim nevarnostim v verskem in naravnem oziru. Zdaj smo mi sami tudi izseljenci; nahajamo se v tujini in sami spoznavamo nevarnosti, ki pretijo našemu verskemu in naravnemu življenju. Ker družba sv. Rafaela v domovini ne more tako delovati kot nekdaj, pa mi sami obhajajmo na prvo adventno nedeljo (30. novembra) ,,svojo" izseljensko nedeljo. Naj bo nedelja povezave v naravnem in nadnaravnem smislu vseh naših izseljencev izven domovine. (... ) Škof Gregorij Rozman SLOVENSKO ŽEGNANJE V BUENOS AIRESU V nedeljo sta minili dve leti blagoslovitve slovenske kapele in ostalih prostorov v Slovenski hiši na Ramon Falconu v Buenos Airesu. Ta dogodek Slovenci lepo proslave s celodnevno prireditvijo. Tako je bilo tudi v nedeljo dne 23. t. m. Dopoldne je bila na vrtu Slovenske hiše maša za vse dobrotnike Slovenske hiše, med katero je pel mešani zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Savellija. Sv. mašo je daroval g. direktor Anton Orehar, ki je imel med njo tudi dnevu primeren cerkveni nagovor. (... ) Po sv. maši je veliko rojakov ostalo kar na Ramon Falconu, kjer so pričakovali popoldansko družabno prireditev. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Redni občni zbor Gallusa. V petek 14. novembra je bil izvoljen za poslovno leto 1958/1959, naslednji odbor: za predsednika Vinko Urbančič, za odbornike pa Joža Vombergar, Janez Bitenc, Tone Škraba, Lenča Zupan in Kristina Breznikar. V nadzorni odbor: Ivan Rode in Bogdan Golmajer; za predsednika razsodišča pa Nande Češarek. Poroka. V Bariločah so imeli dne 22. slovensko planinsko svatbo. G. dr. Vojko Arko, ugledni venski andinist in znani slovenski pisatelj, je popeljal pred oltar svojo nevesto gdč. Mileno Lenardovo, ki je dopotovala v Argentino iz Toronta v Kanadi. Mlademu paru sta bila pri poroki za pričo g. Franc Jerman in g. Ivan Arnšek. Obema želimo obilo sreče in zadovoljstva ter božjega blagoslova. Svobodna Slovenija, 27. novembra 1958 - št. 48 RESUMEN DE ESTA EDICION etničnega čiščenja in vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995. Po njegovem ni primerno odgovorila na roko sprave, ki jo je Srbija večkrat ponudila. Iz Zagreba so sporočili, da bodo vztrajali pri svojih stališčih in dodali, da s svojo sosedo ne nameravajo začeti polemike. KITAJSKA TUDI V KRIZI Kot ves svet se tudi Kitajska vse bolj sooča s finančno krizo. Agencija Asianews poroča, da naj bi do konca leta zaprli približno 100 tisoč tovarn. Delo je že izgubilo več milijonov ljudi, zaradi česar v državi prihaja do socialnih nemirov. AZICIJSKI PACIFICni FORUM Voditelji 21 gospodarstev članic Azijsko pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju so v soboto 22. t. m. na vrhu v Limi podprli deklaracijo voditeljev držav skupine G20, vendar niso sprejemali nobenih novih predlogov proti finančni krizi. Zavezali so se tudi, da naslednjih 12 mesecev ne bodo postavljali novih ovir naložbam in trgovanju z blagom in storitvami ter uvajali novih izvoznih omejitev. Prihodnji mesec naj bi voditelji dosegli dogovor o tem kako skleniti pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine v okvirju Svetovne trgovinske organizacije, ki so se začela pred 7 leti v Dohi, julija letos pa izgubila zagon. HOMENAJE EN LA PLAZA El pasado sabado 22 de noviembre a las 11 horas, la colectividad eslovena se reunio en la Plaza San Mart^n para realizar una ofrenda floral ante el libertador a modo de agradecimiento por la acogida de la Argentina a todos los exiliados eslovenos. Estuvieron presentes la presidente de la Asociacion Eslovenia Unida, Alenka Godec y el tercer secretario de la embajada de la Republica de Eslovenia, Igor Šef entre otras personalidades de la comu-nidad. Las palabras alusivas estuvieron a cargo del Dr. Andrej Fink, uno de los representantes en el Consejo de los eslovenos por el mundo. (Pag. 1) ASUMIÖ EL NUEVO GOBIERNO El parlamento esloveno aprobo el 21 de noviembre, con 56 votos a favor y 30 en contra, la lista de 18 ministros que formaran parte del nuevo gobierno del primer ministro Borut Pahor. El hasta ahora premier y presidente del partido opositor, Janez Janša, prometio 100 d^as de paz. Luego del juramento del nuevo gobierno, Janša entrego un informe del trabajo entre 2004-2008 y le deseo al gobierno entrante exitos en el trabajo. Borut Pahor destaco que el nuevo equipo toma la responsabilidad, con la econom^a en una buena condicion. (Pag. 1) LA ARGENTINA TIENE CALLE Hace algunos anos los argentinos en Eslovenia concreta-ron el proyecto de nombrar una plaza en Ljubljana como "Plaza argentina". La idea tambien inclu^a una estatua del gen. San Mart^n, pero finalmente z por razone ideologicas, hizo agua. El intendente de Ljubljana, Jankoviž, incluyo esta plaza en el marco de la ,,Plaza de la reforma" y a cambio, la Argentina obtuvo una calle en el parque comercial BTC. A la inauguracion oficial, que se realize el 18 de noviembre, concurrio el embajador en Viena, Eugenio Curia. Tambien estuvo el grupo Opus Cuatro junto con Juan Vasle. Despues de cantar ambos himnos y las palabras alusivas de Jankoviž y Curia, la embajada preparo una recepcion en un restaurante cercano llamado Argentino. (Pag. 2) MISA DE PLATA El domingo 16 de noviembre fue casi de verano. Ese d^a, el padre Franci Cukjati celebro, en el centro esloveno de Ramos Mej^a, sus 25 anos en el ministerio sacerdotal. Las bodas de plata sacerdotales reunieron no solo a su familia de sangre, sino a una gran cantidad de amigos de la labor pastoral y de la vida. Despues de la misa - en la cual su hermano, el parroco de Maipu en Mendoza, Janez Cukjati tuvo la homil^a - siguio un almuerzo y las palabras de agradecimiento de los fieles y del agasajado del d^a. En un art^culo aparte, se narra el camino que el propio Franci transito, hasta tomar la decision de seguir a Dios, ordenan-dose sacerdote. (Pag. 3) REUNIONES MENSUALES La Liga de Madres de Familia tuvo sus reuniones habituales los segundos jueves de cada mes. En octubre el invitado fue el periodista Tone Mizerit. El tema fue la pol^tica en Eslovenia, especialmente despues de las elec-ciones parlamentarias de septiembre. El ultimo Jueves tuvieron un encuentro extraordinario. El Sr. Klemen Zumer, que trabaja en el parlamento europeo en Bruselas, dialogo con las madres y les regalo presentes. En noviembre fue el turno de la salud. La invitada fue la Dra. Alenka Rajer Dolinar y preparo una serie de consejos practicos para cuidar el corazon, las arterias y la salud en general. (Pag. 3) MENDOZA Los jovenes mendocinos empezaron a festejar su d^a, el sabado 8 del corriente por la noche. La cita fue en el Centro esloveno con la proyeccion del filme Medidas extremas (director Michael Apted) y un posterior debate. El prof. Francisco Ochoa introdujo al debate explicando las bases de la moral y etica natural y cristiana. El domingo lo iniciaron con el izado de las banderas y luego, con la celebracion eucar^stica. El voley tambien dijo presente. El programa cultural del 39° aniversario, se desarrollo bajo la idea: Fortalezcamos los musculos, no solo del cuerpo, sino tam-bien del corazon y del alma. Luego del saludo de Zofija Štumberger y Frido Šmon, presidentes de las organizaciones juveniles, los jovenes demostraron sus cualidades atleticas y art^sticas en diversos numeros. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Jernej Tomazin, Marko Vombergar, Irena Fajdiga, Božidar Bajuk, Friderik Šmon, Klavdija Kambič, Marija Jerman in Marjan Mavrič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Ceke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O