Štev. 86.
V Ljubljani; dne 11. decembra 1907.
Leto I.
3 S:
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI,
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10
VINARJEV.
3^
HOVfl DOBU
c^E
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
lemci na Kranjskem.
Dne 1. t. m. je imelo „nemško društvo" v Ljubljani svoj letni občni zbor, na katerem je poročal društveni tajnik profesor Binder o društvenem delovanju v preteklem letu. Tajnikovo poročilo je še spopolnil društveni predsednik dr. E g e r , kateri je omenivši trud in delo, katero so imeli kranjski Nemci, da so dosegli nemški državnozborski mandat, povedal še marsikaj, kar mora zanimati vsakega Slovenca, ki ima le količkaj zmisla za narodno obrambo.
Dr. E g e r je govoril:
„Kot dogodek, ki je v krogu naših pristašev izzval najživahnejše gibanje, se mora označiti udeležbo pri zadnjih državnozborskih volitvah meseca majnika t. 1., oziroma da smo pri ožjih volitvah z našimi glasovi podpirali slovensko ljudsko
stranko . . .
Pri tem je potrebno spomniti se političnega dogodka, ki se je pripetil pred temi volitvami v deželnem zboru. Nemški deželni poslanci so imeli s slovenskimi liberalnimi poslanci pismeno pogodbo, pod katero je stalo tudi ime župana Hribarja. Zato je torej primetba jako slaba, ako slovenska liberalna stranka sedaj vsakega označuje za narodnega izdajalca, kdor bi hotel v političnih stvareh stopiti v dotiko z Nemci, ker so bili vendar njeni lastni politični voditelji ne samo v dotiki z Nemci, temveč pogodbeno zvezani. Dasiravno je imela slovenska liberalna stranka vsled te zveze največje koristi, ker je imela svoj dominujoči položaj v deželi in izven nje zahvaliti v prvi vrsti tudi podpori Nemcev, je ono krilo slovenske liberalne stranke, kateremu na čelu je stal župan Hribar, v času, ko je bila pogodba še v polni veljavi, ravnal proti njej in prelomil pogodbo ... S kontrahentom, ki prekrši pogodbo, se noče imeti več opraviti, posebno ker se je v političnem življenju navezano edino le na osebno lojalnost in dostojnost. K temu momentu, ki nas je že sam silil k izpremembi naše politike, je prišel še drugi. Slovenska liberalna stranka, ali pa vsaj velik del iste, si je ubil v glavo, da ji je dotik z nami popolnoma nepotreben, da je stranka sama dovolj močna, da prevzame na Kranjskem vodilno ulogo, da smo ji z eno besedo nadležni. Tako prevzetje je mogoče strezniti edinole z mrzlim tušem dejstev, in taka dejstva se ne ustvarjajo s tem, da se pri volitvah zleze pod mizo, temveč z aktivnim in intenzivnim posegom v politiko. To so bili momenti, ki so bili povod, dasmo glasovali za Kregarja. Zveza s slovensko ljudsko stranko se ni sklenila, in tudi nismo imeli vzroka za tako zvez o."
Ker je »Slovenski Narod" vsled tega očital Nemcem, da so se izneverili svojim načelom, ko so glasovali s klerikalci, oponaša dr. Eger, da so v Mariboru slovenski liberalci in klerikalci glasovali za socialnega demokrata, in na Koroškem za nemške krščanske socialce.
»Kje je pa tu ostalo skozinskoz svobodomiselno mišljenje slovenske liberalne stranke?" vprašuje dr. Eger.
„ Druga točka, ki bi zborovalce zanimala, so — Jesenice. Slovenska liberalna stranka je tudi na Jesenicah zasledovala politiko prevzetnosti, ali svoje stališče, katero je bilo drugače nevzdržljivo, pa skušala utrditi s tem, da je pred novimi volitvami imenovala 13 častnih občanov. Število 13 je bilo v tem slučaju res nesrečno. Upravno sodišče je razveljavilo imenovanje častnih občanov; volitev v prvem razredu se je morala ponoviti in izid je bil, da so danes Nemcem prijazna(!?!) tovarniška stranka, slovenska ljudska in slovenska liberalna stranka v novem občinskem odboru približno enakomerno zastopane."
Govornik nato preide na ljubljansko gimnazijsko vprašanje:
»Razmere na I. državni gimnaziji v Ljubljani, na kateri študira naša mladina, so postale od Senekovičeve dobe sem tako neznosne, da se je morala izvesti izprememba na ta ali oni način. Najbližje je bilo pač to, povrniti stari I. državni gimnaziji njen prejšnji nemški značaj z imenovanjem nemškega ravnatelja in nemških učnih moči z istočasno odločitvijo slovenskih paralelk in njih priklučitvijo II. državni gimnaziji. In vzlie slovenskim liberalnim hujskaškim člankom, ki v pravni državi ne morejo zadržati izpolnitve upravičenih zahtev, bi bili tudi dosegli to, če ne bi bila vmes posegla pri ministrskem predsedniku in naučnega ministrstva, kateremu so ljubljanski in kranjski Nemci za pospeševanje te zadeve dolžni največjo hvalo, prisilila slovenska ljudska stranka h koncesijam, ki obstoje v tem, da moramo mi zapustiti stari zavod in dobimo novega, Slovencem pa se je zagotovilo razširjenje slovenskega pouka z njega uvedbo za klasične predmete v višjih razredih in podpora za slovensko trgovsko šolo, ki naj jo ustanovi dežela, pri čemur smo si mi izgovorili primerno podporo v primerni obliki za nemško zasebno trgovsko šolo v Ljubljani. Živimo pač v političnem času, kjer se vlada vsaj tedaj, ko se gre za*izpolnitev nemških želja, potegne nazaj na neko srednjo pot, in tako je ostalo odprto le vprašanje: ali vzamemo pod navedenimi pogoji, ali pustimo, da ostane pri starem, na katero vprašanje smo v interesu naše mladine, ki je vendar naša bodočnost, odgovorili s sprejetjem novega zavoda."
Vsled neke notice v „Laibacher Zeitung", v kateri se priznava odhajajočemu načelniku južnega kolodvora v Ljubljani, gosp. Guttmannu, da je deloval na uresničenje enakopravnosti slovenščine na južnem kolodvoru, je krivil dr. Eger južno železnico(l), da po svojih uradnikih ostentativno goji slovensko politiko, ter obljubljal, da se bo društvo še dalje bavilo s to zadevo. »Laibacher Zeitung" pa je očital pristranost, češ, ker priobčuje take nacionalno sovražne članke. „Pri tem naj se še pripomni, da uredništvo tega lista že dalj časa namenoma ignorira nemška krajevna imena in piše samo o nekem Trnovem, Razdrtem, Velesovem itd., kakor bi ne bilo dobrih nemških imen Dornegg, Prawald, Michel-stetten itd. Tudi v tem oziru bo odbor storil potrebne korake. “
„Kranjsko je majhna slika nemške Avstrije. Kakor v drugih kronovinah, razpolagajo tudi na Kranjskem Nemci z velikimi gospodarskimi močmi, katerim se mora dati le nacionalna vsebina, da se spremene v politično moč. Med nami je število onih, ki so nacionalnega mišljenja in ki se ne dajo v prvi vrsti voditi po najgršem egoizmu, zelo majhno, toda vesela delavna sila, in zdrav optimizem mora tudi tu dovesti do izpre-membe."
Poročevalec v „Deutsche Stimmem" dostavlja, kako majhni so ti uspehi, ki so jih dosegli kranjski Nemci, koliko so morali žrtvovati za te pridobitve in koliko je še treba doseči, nam pa je to poročilo, dasiravno govori večinoma le o znanih stvareh, vendarle odprlo natančnejši upogled v stvari, katere so bile dosedaj še prikrite, in iz teh očitnih nemških izpovedi bomo izbrali marsikaj, kar je največjega pomena za naše delovanje. Vse skupaj pa kaže res karikaturne razmere v naši kranjski slovenski politiki, ki v svoji strankarski strasti popolnoma omalovažuje jasno in prikrito delovanje naših Nemcev in nazadnje še kliče, da naj te vedno krepkejše razvijajoče se zajedalce na našem narodnem telesu pustimo — v miru, namesto da bi jih z združenimi močmi brez usmiljenja iztrebili izmed nas. Lahko je res v takih razmerah govoriti našim Nemcem, da se j im odpira tolaži j iv pogled v bo-
dočnost, dočim je pri nas pogled v bodočnost vse kaj drugega kakor pa tolažljiv, čast in hvala naši lastni nemarnosti in brezbrižnosti za splošne narodne koristi in največkrat osebnemu samoljublju in častihlepnosti!
Boj za šentjakobsko šolo.
V zadnji številki smo priobčili razsodbo upravnega sodišča, s katero se je završil dolgoletni boj, katerega je morala bojevati slovenska občina Št. Jakob v Rožu na Koroškem za slovensko ljudsko šolo. Boj se je končal z zmago šentjakobske občine, kajti upravno sodišče je ugodilo njeni pritožbi ter zavrglo odlok deželnega šolskega sveta koroškega, s katerim se je prej slovenska podružnica razdelila v trirazredni slovenski in dvorazredni utrakvistični oddelek, kateri odlok je tudi potrdilo naučno ministrstvo, zavrnivši tozadevno pritožbo šentjakobske občine.
Dolgo časa je trpel ta boj in prepričani smo, da je njega sedanji konec v dno duše razveselil vsakega narodno čutečega Slovenca, v prvi vrsti pa koroške Slovence in ž njimi narodne Šentjakobčane. In temu se ni čuditi, saj le redkokedaj pride od zgoraj kaj, kar bi bilo v narodnem oziru v korist koroškim Slovencem, in v šolskem oziru je ta razsodba upravnega sodišča v dolgih letih edini slučaj, ki pripoznava koroškim Slovencem pravico do izobrazbe v njihovem slovenskem materinem jeziku, kajti vse šolske oblasti od šolskega vodstva pa do ministrstva so delale in delajo vedno le na to, da bi se slovenščina iztisnila iz ljudsko šole, da bi se slovenska šolska deca že v naj nežnejši mladosti odtujila svojemu slovenskemu rodu in jeziku. Ves šolski sistem gre le za germanizacijo, ne pa za izobrazbo, žal, da razsodba upravnega sodišča ne tiče teh razmer, temveč ima popolnoma drugo podlago.
Razsodba upravnega sodišča, ki je, kakor smo že rekli, izpadla ugodno za slovensko šentjakobsko občino, se osniva edinole na pogrešku, ki ga je storil deželni šolski svet koroški ob razdelitvi šentjakobske šole, rekli bi skoraj, na samo formelni napaki. Upravno sodišče je namreč izreklo, da državni ljudskošolski zakon ne pozna v sekcije razdeljenih ljudskih šol, temveč samo samostojne šole, katere so pa lahko pod skupnim vodstvom. Za ustanovitev samostojne šole pa je treba izpolniti pred vsem gotove predpogoje: biti mora zadostno število otrok in izvršiti se mora najprej ustmena obravnava s starši samimi, česar pa deželni šolski svet koroški ni izvedel, ko se je izrekel za razdelitev šentjakobske šole. O kakem narodnostnem vprašanju pri celi stvari ni bilo nikakega govora.
Posledica razsodbe upravnega sodišča mora biti vzpostavitev enakih razmer na šentjakobski ljudski šoli, kakor so vladale pred letom 1900, torej — slovenska petrazrednica. Kako se bo ta stvar izvedla, in ali se bo sploh izvedla, je seveda vprašanje, na katero je zelo težko odgovoriti, kajti deželni šolski svet bo gotovo gledal na to, da bo, če le mogoče, ugodil zahtevam šentjakobskih Nemcev in nemčurjev po utrakvistični, ako ne popolnoma nemški šoli. Šlo se bo torej sedaj v prvi vrsti zato, da se ustanovi v Št. Jakobu samostojna utrakvistična ali nemška ljudska šola. Razmere so se sicer v Št. Jakobu od časa razdelitve slovenske petrazrednice precej izpreme-nile. Razdelitev šole se je tedaj dosegla edinole s pomočjo kupljenih in nahujskanih tujcev, ki so ob priliki graditve železnice preplavili šentjakobsko občino, in teh sedaj ni več, ali vzlic temu pa je prinesla železnica šentjakobski občini v železničarjih, posebno Pod Rožčico, precej tujega, večinoma nemškega elementa, ki bo v zvezi z domačimi posilinemci in po njihovem pritisku gotovo zahteval zase prav gotovo utrakvistično, ako ne nemško ljudsko šolo. In da se bodo tu »izpolnili vsi predpogoji", kakor zahteva državni ljudskošolski zakon, zato bo že preskrbel deželni šolski svet. Stvar občine mora seveda biti sedaj v prvi
vrsti, da najodločneje zahteva vzpostavitev nekdanje slovenske petrazrednice v najkrajšem času. Ko se to zgodi, potem bo že pokazal čas, kaj bo treba storiti nasproti nasprotniškim zahtevam. Rečemo pa že danes, da bi utra-kvistična ali tudi nemška enorazrednica, ako bi sa ustanovila Pod Rožčieo —< za dvorazrednico najbrž ne bi bilo Pod Rožčieo dovolj otrok — sicer povzročila občini stroškov, ali s tem bi se odvrnil od šentjakobske slovenske ljudske šole za vselej oni dvomljive vrednosti otroški materija 1, vsled katerega se j'© svoječasno ta šola razdelila. Slovenska ljudska šola bo 8 tem zagotovljena za vedno. Šole Pod Rožčieo, kakoršna naj bi že bila, bi vsled oddaljenosti in neugodnega pota ne pohajali otroci iz spodnjih vasi, in tako bi ostal zagotovljen tudi nadalje šentjakobski šoli slovenski otroški materijal za petrazrednico.
Prepričani smo, da bo deželni šolski svet skušal z vsemi mogočimi sredstvi zavlačevati izvršitev posledic razsodbe upravnega sodišča — vzpostavitev slovenske petrazrednice, ter pri tem kolikor mogoče pospeševal ustanovitev samostojne utrakvistične šole, zato bo pač morala biti šentjakobska občina zelo oprezna, da je deželni šolski svet ne prehiti s kako zavratnostjo. Njena zahteva mora pač biti: najprej nazaj s slovensko petrazrednico, potem se šele govori o na-daljnih stvareh!
Samo ob sebi pa vstaja sedaj vprašanje: Kaj pa z „Narodno šolo" v Št. Jakobu, kate raje sedaj že pod streho in sejenameravala otvoriti že prih o d n j o j e s e n? Aliješe potrebna, ko je zagotovljena javna slovenska ljudska šola?
Z ozirom na razmere, ki splošno vladajo na Koroškem, je vedno pričakovati kakih iznenadenj s strani šolskih oblasti, in zato je pač težko že sedaj odgovoriti na to vprašanje. Vsekako bo treba počakati, da se končno reši vprašanje javne ljudske šole. Mogoče je potem dvoje: da se „N a r o d n a š o 1 a“ preustroji izključno v »Gospodinjsko šolo', katero bi pohajala ženska mladina iz cele slovenske Koroške in tudi drugih slovenskih pokrajin, kar bi bilo velikega narodnega in gospodarskega pomena v prvi vrsti za koroške Slovence, ali pa naj bi bila »Narodna šola" — dekliška ljudska šola s priklopljeno gospodinjsko šolo. Po našem mnenju bi bilo prvo najbrž ugodnejše, kajti dvomimo, da bi družba sv. Cirila in Metoda sprejela v oskrbo dekliško ljudsko solo, ker bi deklice lahko pohajale javno slovensko ljudsko šolo, sprejela bi sicer tudi gospodinjske šole ne, ali upati je, da bi se dala doseči za izključno gospodinjsko šolo precej visoka podpora poljedelskega ministrstva, kar bi bilo v drugem slučaju morda mogoče le v majhni meri ali pa tudi po-popolnoma nič. Stvar je treba vsekako dobro premisliti, in zanašamo se na tiste može, ki so dosedaj žrtvovali skoraj vse svoje moči, duševne in gmotne, v obrambo slovenstva v šentjakobski občini, v prvi vrsti na gg. župnika Mateja Ražuna in župana Frana Koben-t a r j a , da bodo tudi pri reševanju tega velevažnega vprašanja zadeli pravo, kar bo v korist slovenskemu rodu in jeziku.
Politični pregled.
Državni zbor.
V ponedeljkovi seji se je nadaljevala razprava o nujnosti nagodbenih predlog. V imenu nemških krščanskih socialcevje podal princ L i c h t e n -s t e i n izjavo, da krščanski socialci glasujejo za nujnost, ker poteče dosedanji avstrijsko-ogrski nagodbi rok že v 14 dneh in ne bi bilo primerno, da se nova nagodba ugotovi s pomočjo § 14. V imenu H r v a t o v je izjavil dr. T r e -s i c , da glasujejo proti nujnosti, ker bi z glasovanjem za predloge izdali svoje narodne ideale. Hrvatje ne morejo stati križem rok med tem ko se njihovi bratje borijo v Budimpešti proti barbarskim razmeram. Obljubljena ureditev jezikovnih razmer v Dalmaciji ni nikak dar, temveč to imajo Hrvatje pravico zahtevati. Z nagodbo se sedanji položaj dualizma zopet podaljšuje za deset let in se Hrvatje za to nadaljno dobo izpostavljajo tu germanizaciji, na Ogrskem pa madžarizaciji. Hrvatje sicer ne morejo onemogočiti nagodbe, ali prostovoljno ne bodo odobravali nagodbe, ki spravlja Hrvate pod tuji jarem. V imenu Cehov izjavlja dr. Kramar, da bo češki narodni klub glasoval za nujnost z ozirom na gospodarske koristi, katere prinaša nova nagodba ljudstvu, sicer se pa zavarujejo Oehi proti temu, da bi se z novo nagodbo poostro-vala dualistična ustava, s katero se prezira historično pravo češke krone. Za nemško liberalno stranko izjavlja dr. L e c h e r, da bo glasovala za nujnost. Posl. Pogačnik poudarja, da bo »Slovenski klub“ glasoval za nujnost in tudi za sprejem nagodbe, da se stvar reši pravočasno parlamentarnim potom, akoravno povsem ne odgovarja nagodba gospodarskim koristim in državno-pravnim pojmom, katere zastopa »Slovenski klub". Soc.
demokrat dr. Adler izjavlja, da bodo soc. demokrati glasovali za nujnost, ker so nasprotniki § 14. in nočejo odvrniti ljudstvu koristi, ki mu jih bo doneslo znižanje sladkornega davka. Ravno tako se izjavlja za nujnost Poljak G 1 a b i n s k i. Hrvatska poslanca Ivaniševič in P r o d a n sta v daljših govorih govorila proti nujnosti. Posl. Prodana je predsednik večkrat ustavil, češ da naj ne čita.
V torkovi seji se je nadaljevala razprava o nujnosti nagodbenih predlog. Govorila sta še poslanca Kaiser in Miihlwert, nakar se je vršilo glasovanje. Za nujnost predloga je glasovalo okrog 400 poslancev, proti so glasovali edino le češki radikalci, Jugoslovanska Zveza, nekaj Rusinov in Vsenemcev, vseh skupaj okrog 40 poslancev. Ljubljanski poslanec Hribar je glasoval za nagodbo, odstranila sta se pa pred glasovanjem dr. Rybaf in dr. Iv-čevič. Vlada je torej dosegla ogromno večino in rešitev nagodbe je zagotovljena.
Jugoslovanska Zveza in nagodba.
Jugoslovanska Zveza je torej sklenila glasovati proti nagodbi, izvzeta sta samo poslanca Ivan Hribar in dr. Ivčevič, katerima je klub dovolil, da glasujeta, kakor hočeta.
Sladkorni davek.
Proračunski odsek se je bavil v soboto z znižanjem sladkornega davka. Socialni demokratje zahtevajo takojšnje znižanje za 16 K pri metrskem stotu, poslanca Ploj in Sylvester pa sta poudarjala, da bi bilo vsaj 8 K pri metrskem stotu za prvo primerno znižanje. Finančni minister Korytowski se jo odločno uprl socialnodemokratski zahtevi, češ, da bi tako znižanje davka pomenilo 58 milijonov letne izgube za državno blagajno in da bi glede na mnogo novih potrebščin, kakor ureditev deželnih financ, znižanje hišnega davka, povišanje častniških plač in zboljšanje vojaške hrane, ne bi bilo mogoče nadomestiti tega odpadka. Ministru bi bilo najljubše, da bi se sladkorni davek znižal za 8 K, toda enkrat za vselej, brez nadaljnih obrokov za zopetno znižanje. To znižanje bi zneslo letno 24 milijonov kron. Minister je posebno poudarjal uravnavo uradniških plač, ki stane državo vsako leto 40 milijonov. Da, res je, za vse je treba denarja, ali to je najbolj čudno, da naj vse te uravnave in vsa ta izboljšanja v največji meri plačujejo najrevnejši sloji, kakor se ravno tu kaže pri sladkornemu davku. Odsek razprave še ni dognal.
Odstop finančnega ministra ?
Ze prošli teden so se razširjale vesti, da namerava
odstopiti finančni n»inister Korytowski. Kot vzrok se navaja znižanje sladkornega davka za višjo svoto, kakor je on predlagal. Korytowski se namreč upira večjemu znižanju kakor 6 K pri meterskem stotu, dočim večinoma vse stranke zahtevajo znižanje vsaj za 8 K in nekatere še več. Posebno nasprotstvo proti finančnemu ministru se kaže med Cehi, kateri mu tudi zamerijo nameravano ustanovitev državne osrednje zadružne blagajne, ker bi bila s tem močno oškodovana osrednja banka čeških hranilnic. Finančni minister se že ni udeležil par sej v zbornici in iz tega se zaključuje, da namerava odstopiti.
Hrvatska.
Samo po sebi je umljivo, da vzbuja borba hrvatsko-srbske koalicije v ogrskem državnem zboru velikansko zanimanje med hrvatskim narodom, in posebno v Zagrebu vse komaj pričakuje poročil iz Budimpešte.
Ko se je izvedelo, da se je sklenila seja tudi za nedeljo, je pričakovanje' doseglo vrhunec, kajti vse je mislilo, da se bo ta dan posrečilo Madžarom res ubiti hrvatski odpor. Ko pa je prišlo poročilo, da obravnava vendarle še ni bila zaključena, je zavladalo veliko veselje, kateremu se je dalo izraza v mnogih brzojavnih častitkah delegatom v državnem zboru. Vsi hrvatski listi poživljajo občinstvo, da naj se povsod čuva mir, da se ne bi mogla vlada potem posluževati kakih nasilnih sredstev, kar bi slabo vplivalo na pailamentarno borbo.
Hrvatski minister J o s i p o v i c ima stališče jako izpodkopano in mnogo se govori, da bo odstopil, ker se ne strinja z nasilstvi zborničnega predsedstva napram hrvatskim poslancem. Hrvatski poslanci so se obrnili nanj v tej zadevi, pa jim je odgovoril, da je popolnoma brez moči, in da bi bil že zdavnaj odstopil, a ostane le zato na svojem mestu, da ne pride kdo za njim,' ki bi bil še slabši kakor je on.
V Zagrebu se je osnovsl medstrankarski odbor, ki ima namen začeti akcijo med meščanstvom v svrho krepke moralne podpore državnozborski delegaciji.
Dr. Frank, vodja čiste stranke prava, je bil poklican k ministrskemu predsedniku Wekerlu v Budimpešto, kjer je dolgo časa konferiral ž njim. Dr. Frank je na zaupnem shodu v Zagrebu poročal o teh konferencah. Obljubil je baje Wekerlu, da njegova stranka ne bo delala Rakodczayu težav v hrvatskem saboru. To bi značilo resnično izdajstvo hrvatskih koristi, in umevno je, da bi se bilo bati v tem slučaju najhujšega posebno v Zagrebu. Na to najbrž že misli vlada, kajti v Zagreb je že dospel en eskadron vojakov, da pomnoži posadko za časa saborskega zasedanja.
Ogrski državni zbor.
. Kriza v ogrskem državnem zboru se bliža svojemu vrhuncu. Ker je zbornični predsednik Justh odšel na kratek dopust, je podpredsednik Navay zopet z vsemi mogočimi nasilstvi začel ubijati hrvatsko obstrukcijo. V sobotni seji je kar zaporedoma jemal besedo hrvatskim govornikom in končno celo izročil poslanca Dušana Popoviča in Supila imunitetnemu odseku. Poslancu Zagorcu je odvzel besedo, dasiravno je celo hrvatski minister Josi-povič izjavil, da se poslanec Zagorac ni oddaljil od predmeta, vsled česar mu je podpredsednik odvzel besedo. V zbornici je bil ob teh nasilstvih tak' hrup, da je moral podpredsednik prekiniti sejo. Končno se je tudi sklenilo, da se vrši seja tudi v nedeljo. Madžari so namreč mislili, da se bodo hrvatski poslanci odpeljali domov, in da jim bo potem lahko končati generalno razpravo, ali zmotili so se, kajti hrvatski poslanci so ostali v Budimpešti. Madžari so tudi pričakovali, da bodo hrvatski poslanci na podpredsednikova nasilstva tako odgovarjali, da bi jih bilo mogoče predati imunitetnemu odseku, ali ta želja se je Madžarom izjalovila, kajti hrvatski poslanci so sicer izgubili zopet skoraj po vrsti besedo, ali vložili so vendar svoje predloge ter si tako zagotovili sklepni govor. Cela nedeljska seja se je izpoluila s hrvatskimi govori.
Imunitetni odsek je izključil poslanca Popoviča od 15 sej, dočim se mora poslanec Supilo opravičiti. Popovič je bil izključen, dasiravno se mu ni moglo dokazati, da • bi bil rabil besedo »infamno", katere ni bilo v stenogra-fičnem zapisniku.	f
Kake razmere vladajo v Budimpešti, najboljše kaže to, da je baje podpredsednik Navay dobil pismo, v katerem se mu je poročalo, da se je ustanovila v najboljših ' krogih meščanska garda, ki hoče dejansko poseči vmes, ako predsedstvo ne uniči hrvatske obstrukcije. Hrvatske poslance baje nameravajo dejansko napasti ter jih toliko poškodovati, da ne bi mogli v zbornico.
Dogodki na Ruskem.
Na kijevskem vseučilišču je bilo 714 dijakov relegi-ranih, ker so se udeleževali prepovedanih zborovanj. Izključeni dijaki morejo-nadaljevati svoje študije na kakem drugem vseučilišču.
V Petrogradu se je začela pred vojnim sodiščem te dni obravnava v zadevi predaje trdnjave Port Arthur Japoncem.
Obtoženi so generali Stossel, Fock, Reiss in S m i r n o v. Obtožnica slika razmere v Port Arthurju pred in med obleganjem. Kuropatkin je poslal v Port Arthur generala SmirnLva, da prevzame poveljstvo, ali Stossel, ki bi bil moral k armadi v Mandžurijo, je tozadevno povelje prikril ter obdržal poveljstvo. Smirnovu se ni nihče pokoril. Stossel ni skrbel za primerno hrano vojaštva, ktero je dobivalo samo dvakrat na teden po četrt funta mesa. O predaji trdnjave, se je izvršila dne 2. januarja, se je v vojnem svetu prvikrat govorilo dne 7. decembra, ali vsled odločnega ugovora generalov Smirnova in Kondratenka se je misel opustila. Ko pa je padel Kondratenko, je njegov naslednik Fock prepustil več utrdb Japoncem brez potrebe. Dne 29. decembra je bil zadnji vojni svet, v katerem se je izreklo 19 udelež-nikov za nadaljevanje boja in samo trije za predajo trdnjave. Ali 1. januarja je Stossel brez vednosti drugih razen generalov Focka in Reissa poslal odposlanca k Japoncem v zadevi predaje. Stossel se ni brigal po predaji trdnjave za vojaštvo in častuike, temveč samo za svoje stvari. Ko se je trdnjava udala, je bilo 14.000 vojakov v njej, 2000 konj, za 40 dni živeža in municije za en mesec.
O izidu obravnave bomo poročali.
Švedski kralj Oskar umrl.
V nedeljo dopoldne je v Stockholmu umrl švedski kralj Oskar. Kralj Oskar je bil rojen 21. prosinca 1829 ter je nastopil vlado po svojem bratu Karlu XV. 1. 1872. Najhujši udarec je bila zauj ločitev Norveške pred dvemi leti, ko je norveški državni zbor soglasno sklenil, da se Norveška osamosvoji pod lastnim vladarjem. Kralj Oskar je bil najstarejši vladar. Poročen je bil s princezinjo Zofijo Nasavsko, in iz tega zakona se mu je narodilo četvero sinov, katerih najstarejši Gustav zasede švedski prestol pod imenom Gustav V. Novi kralj je rojen 1. 1858, poročen s princezinjo Viktorijo, hčerjo badenskega velikega vojvode. Najstarejši njegov sin je star 25 let. Kralj Gustav V. je v nedeljo že prisegel na ustavo, na kar so mu člani kraljeve rodbine in ministri prisegli zvestobo.
Portugalska.
Iz portugalske prestolnice Lizbone se poroča, da so te dni razkrili zaroto proti kralju. V dvorni loži v gledišču so našli dve bombi, ki ste bili zvezani z električno baterijo za odrom. Tehnični ravnatelj gledališča, ki je rodom Italijan, se je videč, da ne more pobegniti, ustrelil. Zaprli so še več oseb, ki so baje v zvezi z nameravanim napadom. — Poroča se tudi, da nameravajo uprizoriti stavko davkoplačevalcev. Vse opozicijske stranke proglašujejo oklice, s katerimi opozarjajo davkoplačevalce, da jim ni treba plačevati davkov, ker državni zbor ni dovolil davkov in je torej pobiranje davkov nezakonito. Opozicijske stranke za-
htevajo, da se prekličejo dekreti, ki jih je izdala vlada protiustavno in naj se skliče državni zbor, ki naj bi izvedel revizijo ustave. Kralj in ministrski predsednik Franco se seveda ne zmenita za te zahteve, vsled česar je nezadovoljstvo vedno večje ter poraja take posledice, kakor smo jih navedli zgoraj.
Družba sv. Cirila in Metoda
9. decembra 1907.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila troje božičnih, oziroma novoletuih razglednic v barvotisku. Te razglednice so krasna umetniška dela in predstavljajo božični oziroma novoletni dobi primerne ideje. Razglednice so vporabne za inteligenco in preprosto ljudstvo. Cena razglednic franko dostavljeno naročniku je pri naročilih od 20 do 50 komadov po 9 vin., od 50 do 100 komadov po 8 vin., od 100 do 500 komadov po 7 vin., od 500 višje po 6'/8 vin. Prodajale se bodo na drobno. Naročilo sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pri vsakem naročilu naj se natanko navede število naročenih razglednic in naslov ter zadnjo pošto naročnika. Naročilo se bo nemudoma efektu-iralo in pošiljatvi priložila položnica, v kateri bode kupna cena označena oziroma že napisana. Vplačilo naj se izvrši po poštni položnici nemudoma.
*
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili računske listke sledeči gg. in tvrdke: Gostilna Feliks Rabič, Lembah pri Mariboru; Fran Fajdiga, Sodražica; dr. Vilko Maurer, Krško; V. Engelmann, Trst; Marija Lončar, ^Narodni dom“ Ljubljana; Ivanka Kimovec, „pri Lipi“, Ljubljana; Marijana Eižen, „Stara pošta“, Kranj; Jakob Brinovec, Vransko; Antonija Fuček, Novomesto; hotel »Ilirija", Ljubljana; Terezija Karolnik, Kamnik; Fr. Paternost, Postojna, nar. hotel; gostilna Tratnikova v Ljubljani; Val. Dragotin, Ilir. Bistrica; Josip Štolfa, restavracija, Sežana; gostilna »Stari tišlar", Ljubljana.
Dnevne vesti.
■— Hribar in dalmatinska železniška zveza. Kakor poročamo na drugem mestu, je Jugoslovanska Zveza dala poleg poslanca Ivčeviea tudi poslancu ljubljanskega mesta Ivanu Hribarju na prosto, da glasuje o nagodbe-nih predlogah, kakor ga je volja. „Slov. Narod" nam je očital zlobnost in zavijanje, ker smo grajali čudno politiko poslanca Hribarja v tej zadevi. Zavračamo z vso odločnostjo
očitanje, kajti v svesti smo si, da smo storili le svojo časnikarsko dolžnost, in če se je poslanec Hribar šele po dolgotrajnih časnikarskih pozivih iz ust svojih volilcev toliko ponižal, da je pojasnil svoje stališče napram nekaterim vprašanjem v tej zadevi — pred svojimi volilci v Mestnem domu, torej pred najkompetentnejšim činiteljem, tega ni storil v »Slov. Narodu" in še tamkaj najbrž neposredno, a to šele v zadnjem času, potem pač njega samega zadene krivda, da se o njegovem delovanju ne trobenta sama hvala, temveč se ga sodi tako, kakor se je kazal. In tako naivnega bo pač našel „81. Nar.“ maloka-terega Slovenca, da bi mu verjel, da je poslanec Hribar o d p oto v a 1 v Budim p ešto dogovarjat se o skupnem nastopu Jugoslovanske Zveze in h r v a t s k e delegacije v ogrskem državnem zboru proti n a g o d b i, a obenem imel namen glasovati za nago d b o 1 Hribarja se je odvezalo od opozicije, eventualne obstrukcije, dogovorjene s hrvatsko delegacijo v ogrskem državnem zboru, edino vsled pritiska i z v r -ševalnega odbora kranjske liberalne stranke, ki bi vsled nastopa Hribarjevega proti na-godbi in z njo zvezani železniški predlogi izgubila še ono malo število pristašev, ki jih ima med slovenskim ljudstvom. Ne korist ljudstva, strah za obstoj stranke je odločeval, kako stališče naj zavzame Hribar napram nagodbi, in dolgo je trpelo, predno je izvojeval v Jugoslovanski Zvezi — saj se je šele zadnji trenutek odločila — milostno dovoljenje za podaljšanje svojega in liberalne stranke političnega življenja. Tako je, brez zlobe in brez zavijanja, in Hribar stori edino le svojo sveto dolžnost, ako kot zastopnik ljubljanskega mesta glasuje za predlogo, ki gotovo prinese njegovim volilcem velikanske koristi, in ne zasluži zato nobene posebne pohvale, pač pa bi zaslužil najodločnejšo grajo, ako ne bi storil svoje dolžnosti, ki jo je prevzel s poslauskim mandatom.
— Dajte nam nemudoma trgovsko šolo! »Slov. Narod" od 2. dec. t. 1. ima obširno poročilo o stanju trgovske šole v Ljubljani — iz trgovske zbornice. Priznavamo na podlagi tega poročila, da je trgovska zbornica precej storila — toda odkrito tudi povemo, da bodemo še čakali na trgovsko šolo najmanj 10 let, ako bodo priprave za isto šle v tem tempu naprej. Še se niso odločili ali nižjo ali višjo trg. šolo; ministrstvo da se noče izreči za višjo trgovsko šolo in da je končno vsega zavlačevanja kriva nedelavnost deželnega zbora kranjskega, ter da se za nižjo ne odločijo zaradi tega, ker bi s tem bila višja
mogoče celo pokopana. — To je nemoško cincanje v pre-važni in nujni zadevi. Ljubljani je trgovska šola potrebna, kakor človeku vsakdanji kruh. Trgovska zbornica ima nabranega toliko kapitala in mesto je tudi obljubilo toliko, da se z ministrsko podporo nižja trg. šola kljub nedelavnosti dež. zbora lahko nekaj časa vzdrži. Potem pa se bode podržavila, kakor večina trg. šol, za kar se je akcija že začela. Tu ne smete odlašati uiti trenutek, tem manj, ker je neosnovana trditev, da bi vsled obstoječe nižje trg. šole bila „višja odložena za nedogleden čas ali celo pokopana." Kajti prepričani smo, (Ja bode v Ljubljani v kratkem potreba za obe ! — Na delo torej, gospodje, ki imate zadevo v rokah! Nemudoma!
— „Naš List“ je prinesel v svoji zadnji številki pod naslovom „Konfuznost ali kaj“ članek, v katerem se zavzema za poslanca Hribarja prošlih tednov, in obsoja naš nastop njegovi tedanji dvojni politiki nasproti. čudili smo se namreč, kako da je mogoče, da je sprejel mesto poročevalca za zgradbo dalmatinske železnice na eni strani, na drugi strani pa podpisuje obstrukcijske predloge, ki imajo namen onemogočiti nagodbo in s to zgradbo belokranjske železnice. Politik „Našega lista" je seveda o stvari natančno informiran, bolje kakor mi in tudi bolje kakor državni poslanec in poročevalec o dalmatinski železnici Ivan Hribar, zato pa trdi, da ni med nagodbo in belokranjsko železnico nobene zveze. Za nas pa je vendarle morala biti merodajna izjava ministrskega predsednika Becka o tej zadevi, s katero je jasno in odločno potrdil, da je zgradba za nas tako važne železnice odvisna od sprejetja nagodbe. Kakor nas najnovejša naša politika uči, je tudi za poslanca Hribarja bila ta izjava merodajna, ker bi si drugače v »Jugoslo-slovanski Zvezi" ne izprosil prostosti glasovanja o nagodbi. S tem je pač rečeno, da je poslanec Hribar glasoval za nagodbo proti ..Jugoslovanski Zvezi". Vzrok temu koraku mora biti le belokranjska železnica, drugače bi bilo pač nerazumljivo, zakaj bi Slovenec glasoval za nagodbo. Morda nam bo politik „Našega Lista" stvar drugače pojasnil, če pa ne, mu pa svetujemo sledeče: če hoče biti dosleden politik, naj nikar ne skuša zagovarjati Hribarjeve politike, ker bo moral po tem zagovarjati danes to, drug teden pa ravno nasprotno. Iz članka pa odseva glede te točke velika naivnost ali — kaj ?
— Višja državna obrtna šola v Ljubljani je po najnovejših poročilih z Dunaja zagotovljena. Slovenski Narod" pripisuje to pridobitev v dobro Hribarju, ki da je obenem tudi dosegel, da se ustanovi v Ljubljani železniška delavnica, dočim »Slo-venec“ pripisuje zopet vse zasluge za to pridobitev „Slovenskemu klubu", češ, da je bilo že vse to zdavnaj obljubljeno »Slovenskemu klubu" in da se imajo izvršiti le še nekatera pogajauja s soudeleženimi ministrstvi; Hribar da se je le osmešil. Prepričani smo, da se bo zopet razvil hud boj med obema glasiloma, „čegava" bo ta pridobitev, boj, kakoršnega je označil klerikalni „realist" v klerikalni „Zori" za — k a r i k a t u r o , ali nas ne briga, kdo je to dosegel, saj delati na dosego tega, je bila dolžnost obeh strank, temveč registriramo le dejstvo samo, toda s pripombo, da naj se naši poslanci tudi brigajo zato, da bo ta šola slovenska in sicer takoj slovenska, da ne bo tako kakor s »poslovenjenjem" gimnazij.
— Poslovenjenje kranjskih gimnazij se je dobilo kot kompenzacijo za novo nemško gimnazijo v Ljubljani, tako pravijo. Toda o kakem »poslovenjenju" še ni ničesar čuti. Takozvani uradni jezik in poslovni jezik v profesorskih konferencah je še vedno samo nemški. Ravnateljevi razglasi učencem se vrše samo v nemščini. In prepričani smo, da bodo poročila naših odslej »slovenskih" gimnazij ob koncu leta samo nemška. Boste videli, da bo tako! In vendar ni nobene ovire, da bi se s ..poslovenjenjem" tu takoj ne pričelo. Za to ni treba nobene od ministrstva aprobirane prestave. Tudi nikakih stroškov ni. Pa vzlic temu . . . res, velikanska pridobitev!
— Nemško gledališče v Ljubljani polnijo, kakor je splošno znano, večinoma Slovenci, in kakor se čuje posebno zadnji čas, zlasti slovensko dijaštvo prav rado hodi poslušat malovredne nemške operete. Brez slovenskega občinstva bi bilo nemško gledališče v Ljubljani že zdavnaj zaspalo. Ali to se ne bo zgodilo, slava slovenski nezavednosti, pač pa lahko kaj druzega, kar je v teh razmerah popolnoma umljivo in za kar se že vprašuje po ljubljanskih ulicah v slovenskem in nemškem jeziku: ali je res, da po novem letu ne boveč slovenskega gledališča? — ?
— „Schulkuratorium“. Izmed organizacij kranjskih Nemcev deluje najvspešnejše — „Schulkuratorium“. Ta kuratorij ima nekako višje nadzorstvo nad vsemi nemškimi — tudi državnimi in mestnimi — šolami na Kranjskem. V razvidu ima zlasti še vse učiteljstvo na teh šolah, po njegovih predlogih in željah se učiteljstvo na imenovanih šolah tudi nastavlja. Kuratorij skrbi za ustanovitev novih nemških — ljudskih in srednjih — šol na Kranjskem, in njegovo maslo je bilo nova nemška gimnazija v Ljubljani. Njegov vpliv sega v razne šolske svete, zlasti še v deželni šolski svet kranjski, pa tudi
še dalje — v naučno ministrstvo, člani kuratorija so profesorja Belar in Binder ter dr. Eger; njegova hospitanta pa vladni šolski referent vitez Kaltenegger in drugi — deželni predsednik Schvvarz. Pa recite, da se Nemcem na Kranjskem ne godi naravnost nebeško!
— Koncert sester Černijeckih, ki ga je priredila „Glasbeua Matica" v nedeljo v veliki dvorani hotela „Union" je popolnoma opravičil glas hvale, ki gre pred tema dvema ruskima umetnicama na njunem koncertnem potovanju. Obe sestri, Vera kot virtuozinja na glasovirju in Nadežda kot pevka, sta v polui meri zaslužili burno priznanje, ki je sledilo posameznim točkam izbranega sporeda klasične in moderne vsebine. Umetnicama sta se izročila ob prvem nastopu krasna šopka, ki ju je preskrbel ljubljanski ruski krožek. V kritiko izvajanja posameznih točk se ne bomo spuščali, zadostuje naj to, da takega užitka nismo že zdavnaj bili deležni, in le častitati je »Glasbeni Matici" na njenem tozadevnem delovanju, da podaje ljubljanskemu občinstvu priliko naslajati se na taki umetnosti. Žal pa moramo zopet in zopet govoriti o brez-primerni nemarnosti slavnega občinstva, ki išče v najma-lenkostnejših stvareh vzroka, da se odtegne prireditvam, ki drugje napolnijo največje prostore do zadnjega kotička. Koncert je bil sicer nekoliko boljše obiskan, kakor pa On-dričkov, a vendar je bilo še vedno skoraj polovica sadežev praznih. In izgovarjajo se, da v »Union" ne pridejo. Trdno smo prepričani, da ne bi bila udeležba čisto nič boljša, ako bi se bil priredil koncert kje drugje, če hočete, tudi v neakustiČni gornji dvorani »Narodnega doma". In če pride nekaj te unionofobne gospode lahko h koncertu, bi tudi prišla vsa druga lahko, ne da bi izgubila kaj na svoji liberalni časti. Ravno tako pa moramo tudi reči, da smo pogrešali marsikoga, ki je sicer stalni gost v „Unionu", in to pa najbrž zato, ker je »Glasbena Matica" priredila koncert, tista »Glasbena Matica", katera se zopet smatra za liberalno. Pa so zopet Trudingerji boljši! Pripomnimo naj še, da smo videli zelo malo vojaštva razun par domobranskih častnikov, in najbrž se ne bomo motili, da je bil vzrok neudeležbi — černijecki ste Rusinji, in za c. in kr. častnika ne gre, da bi se udeležil njunega koncerta. So pač res v Ljubljani več kot čudne razmere.
— Obisk koncerta ruskih umetnic sester Černijeckih je bil tako majhen, da se še celo „Slov. Narod" zgraža. Pravi pa, da je eden vzrok temu iskati v tem, da je bil koncert v — »Unionu". če je kdo res tako omejen, da prihaja s takim izgovorom, potem zasluži le globoko pomilovanje, kajti s tem le dokazuje, kako daleč, daleč zadaj je še. Mislimo pa, da je »Narodov" zagovor le dobrodošel izgovor tistemu »koncertnemu" občinstvu, ki je prej baje iz golega umetniškega užitka pohajalo koncerte v »Narodnem domu" — ah, tako nerado, brez umevanja in primorano. Saj smo ravno tisto občinstvo opetovapo opažali in je še opazujemo v Unionovi kavarni, v Unionovi vinski kleti, na banketih v Unionu in celo pri Trudringerjih ga je bilo mnogo. Kje bi bila torej doslednost?! Samo to in nič druzega ni: izobrazbe, glasbene izobrazbe nedostaje — naši inteligenci. Skušajte predvsem odpomoči temu nedo-statku.
— »Ljubljanski športni" klub in — Nemci. V ponedeljek se je vršil ustanovni shod »Ljubljanskega športnega kluba", katerega namen je gojiti vsestranske športe, zlasti pa zimske,	sicer	pa	sploh povzdig	ljubljanskega
društvenega življenja. Gotovo pozdravljamo z vsem veseljem ustanovitev tega društva, ki naj bi poskrbelo za zanemarjeno športno zabavo med Slovenci v Ljubljani, kajti dosedaj je bilo športno življenje v Ljubljani^večinoma le v nemških rokah. Pravila novega kluba nam sicer niso znana, ali malo	čudno	nas	zadeva točka	v pravilih —
posnemamo po »Slov. Naro4u“ — da je poslovni jezik slovenski, in še bolj čuden se nam zdi dostavek: »Sprejemali se bodo v klub Slovenci in Nemci, proti katerim odbor nima pomisleka". Tako torej! Ena politična stranka	vpije,	da	naj se pusti Nemce v miru,
druga zopet, da naj se jih ubije, a v društvenem življenju, tu jih je pa treba vsestransko božati. Tako je pač v Ljubljani bilo vedno in vselej, in zato se nam Nemci lahko smejijo. Slovenski poslovni jezik Nemcev ne bo motil, saj vedo,	da slovensko občinstvo	rado nemško
brblja, ker je tako „nobel“, in slovenska »vljudnost" je splošno znana, saj radi enega Nemca cela družba rada govori nemško. Kdor zaničuje se sam, podlagajo tujčevi peti, in prav je tako!
— Kranjska deželna vlada in podpore po ujmah. Dočim so se podpore po ujmah v ostalih kronovinah že davno razdelile, kranjska deželna vlada še do danes ni poslala svojega poročila vzlic temu, da je osrednja vlada zgotovitev omenjenega referata že urgirala. Vsled tega zavlačevanja s strani deželne vlade po ujmah oškodovano kranjsko prebivalstvo še do danes ni niti beliča prejelo od trimilijonske vsote, ki jo je v to svrho dovolil državni zbor.
— Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Te dni je Ivan Cankar z velikim uspehom predaval v večji družbi dunajskih Slovencev svoje najnovejše dramatično delo, tridejansko farso: Pohujšanje v dolini
šentflorjanski, ki se 21. t. m. prvič uprizori na ljubljanskem odru.
— Pasivna rezistenca poštnih uslužbencev se obeta za božične praznike. V soboto se je vršilo na Dunaju zelo mnogoštevilno obiskano zborovanje poštnih uslužbencev, na katerem se je poživljalo vlado, da naj v najkrajšem Sasu izpolui svoje obljube glede izboljšanja gmnotnega stanja poštnih uslužbencev, kajti sicer bo morala sama prevzeti odgovornost za morebitno katastrofo. Na shodu so govorili zastopniki iz Linča, Gradca, Prage, Brna, Ino-mosta in Trsta. V Pragi grozijo poštni uslužbenci naravnost s pasivno rezistenco, ako se takoj ne ugodi njihovim zahtevam. Umevno je, da bi imela poštna uprava posebno o božičnih praznikih, ko se promet tako znatno pomnoži, silne težave, ako bi uslužbenci res nastopili s tihim odporom, in le želeti je, da se v korist rednemu prometu ugodi upravičenim zahtevam poštnih uslužbencev.
— Slovenski se bodo učili. Odbor graške uradniške gospodarske zveze je sklenil ustanoviti brezplačen slovenski učni tečaj za uradnike, in sicer uvažujoč dejstvo, da bi bilo \ bodoče neznanje drugega deželnega jezika za uradnike zvezano z veliko gospodarsko škodo. Tečaj se bo vršil od meseca januarja do junija in se ga lahko udeleže vsi javni uradniki, državni, deželni, mestni, občinski iz železniški. — Niso še daleč časi, ko so Nemci kleli slovenščino, a sedaj so pa vendarle začeli izpoznavati, da jim znanje slovenščine more edino le koristiti.
— Proti slovenskemu pouku. Krajni šolski svet v Karčovini-Leitersberg pri Mariboru je sklenil, da se sedanja utrakvistična šola preuredi v popolnoma nemško. Za dosedanjo ureditev šole sta bila samo dva glasa, drugi so bili vsi za nemško šolo, in to ni čudno, saj so odločevali znani veliki nemci Senekovič, župan Schaffer, Girstmaier in celo protestantski pastor Mahnert. Tu je pač potreba naj odločnejšega odpora vseh slovenskih moči, da se ohrani Karčovini in takorekoč vsemu Mariboru vsaj ta dvojezična ljudska šola.
— Razmere na mariborskem učiteljišču in slovenski klerikalni poslanci. Piše se nam iz Maribora: Dne 2. grudna se je zatvoril vsled stavke zoper vadniškega učitelja Majcna četrti letnik mariborskega učiteljišča. Majcen je triumfiral. — Vsled posredovanja nemških državnih poslancev pri ministrstvu se je pouk v tem letniku pričel zopet dne 9. grudna. Ker se pa večina kandidatov ni notela pokoriti določbam, katere sta jim pri tej priliki naznanila ravnatelj Schreiner in nadzornik Končnik, se je četrti letnik zopet zatvoril in sicer za nedoločen čas. — Učiteljstvo na Štajerskem in drugi ljudje so popolnoma prepričani, da bi bilo boljše, ko bi ne bilo navidezno pobožnega Majcna na mariborskem učiteljišču. Drugače pa mislijo slovenski klerikalni poslanci. Po Mariboru se splošno govori, da je bil Majcen kompenzacija slovenskim klerikalnim poslancem iz Kranjskega. Majcen je bil namreč že imenovan za profesorja za mariborsko učiteljišče. Da se ni to imenovanje objavilo, je bil vzrok ravno v onem trenutku začeta stavka učiteljskih kandidatov. Nemžki poslanci so delali proti imenovanju Majcnovemu do onega časa, ko se jim je reklo, da zahtevajo Majcna za kompenzacijo kranjski poslanci, če pomislimo, kako so izdali slovenski klerikalni poslanci Korošce, kako so dovolili 25.000 Nemcem na Kranjskem dve nemški gimnaziji, dočim več kot pol milijona Slovencev na Štajerskem nima nobene, smo lahko prepričani, da so izdali zopet kako važno kulturno potrebo na Kranjskem, da bi dobili piškav dar za mariborsko učiteljišče.
Ako so učiteljski kandidatje preprečili 8 svojo stavko novo izdajstvo slovenskih klerikalnih poslancev, tedaj slava jim! — Prosimo povoljnega pojasnila v tej zadevi ter pripomnimo, da je podpredsednik ^Slovenskega klerikalnega kluba", g. dr. Korošec, zelo intimen prijatelj v Majcnovi rodbini! Sveta dolžnost vseh slovenskih poslancev je, da zastavijo vse moči, da se imenujejo na ta zavod slovenski profesorji. Imenovanje se izvrši vsak čas, ako se že ni. Informacije imata oba slovenska kluba, da lahko postopata uspešno, če hočeta. Za mariborsko učiteljišče ni treba nobene kompenzacije. Učiteljišče je za Slovence.
— V Mariboru priredijo v kratkem Nemci veliko zborovanje, pri katerem se hočejo posebno pečati z mariborskim učiteljiščem. Na tem zborovanju se bode obrekovalo morda slovenske učitelje imenovanega zavoda. Zato opozarjamo slovenske poslance, da naj se ravnajo potem in svetu pokažejo, kdo je vzrok, da marsikaj smrdi na tem zavodu. Poslanec Korošec dobro ve, kako so skrbeli za ugled zavoda nemški zagrizenci. profesorja dr. Mu-rauer, dr. Ibler in Leske, in kdo jih je podpiral pri tem! Vse naj pride na dan, in Nemci bodo imeli jezike zavezane.
— Celjski mestni magistrat je zopet enkrat temeljito pogorel. Svoječasno namreč ni dopustil, da slovenski trgovec g. Diehl odda v zakup svojo gostilno „Stadt Graz“ slovenskemu mesarju g. Stelcerju. G. Diehl se je pritožil na namestništvo, ki je njegovi pritožbi ugodilo. Seveda je mestni magistrat v svoji zagrizenosti potem rekuriral na ministrstvo, ki pa je ta rekurz zavrglo, ker je v takih zadevah namestništvo zadnja inštanca. Magistrat s svojim dr. AmbroschUtzem in velemodri nemški občinski očetje so torej dobili za enkrat pošten — dolg nos.
— Stavka težakov v Trstu. V ponedeljek se je v Trstu začela stavka težakov v svobodni luki in trgovskih podjetjih. Stavkujočih	je kakih 1800.	Delo	ni povsem
ustavljeno in delajoče	težake	varuje	policija	peš in na
konjih. »Narodna delavska organizacija" se je izrekla proti stavki, ker je bila stavka proglašena zelo nepremišljeno in socialni demokrati niso čisto nič pomislili na sedanji gospodarski položaj. Promet še ni dosegel viška, iz Amerike se vračajo velike množice delavstva, ki iščejo sedaj v Trstu zaslužka, in delodajalci so jako	dobro organizirani in hočejo
vztrajati do skrajnosti.	Stavka	se bo	najbrž	končala s
porazom delavstva.
Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda!
Somišljeniki!
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Etika in politika,
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
 ■■■ ---	Ponatisk iz „Nove Dobe". ■
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljnbljani.
Kdo bi hotel
za malo odškodnino poučevati v Gradcu stanujočo Nemko, ki bi hotela postati Slovenka, v slovenščini?
Ponudbe pod: „R. B., Volšperk, Koroško, poste restante."
OTin
s spečeni
m z
v trgu na Dolenjskem se odda z novim letom v najem. Trgovina z železnino brez konkurence. Jako prikladno za začetnika. Kapitala, eventualno garancije je treba 4000 K. Letna najemščina za vse prostore 300 K. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice —
priporoča
Drožnik
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K Speoijaliteta ,Sl0VBn6C‘
7/io Utra.
narodna grenčica narodni liker od K 1-10 do K 120 liter.
jših likerjev iter.
do K 2'— liter
Destilacija vsakovrstnih naj od K 1*— do K 1'60
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'-i, t. d., i. t. d,
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
iiiiiimiitiii"iii,lllllllllm|||     ..........................
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Flclras, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržnnasti trakovi. Pozamenterija, porte in žnore, režice, kre-pinoe in žnore za tapetnike.
Krepi in flori 2a žalovanje.
Zlate in srebrne režice, čipke in žnore. Šerpe iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gnmbi in različne igle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce. Glace-rokavice in rokavice za uniformirance, pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, trikot-srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in šport-pasovi.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenke.
Ogrevale! za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
Gospod!
Berite novice, ker so za j_	Vas	važne in koristne!
Razpošiljam po poštnem povzetju
za 12 K 50 vi«, krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bela ali barvasta srajca št. ... ? Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajca.
1 ovratnik po želji. Krasna kravata.
1 par trpežnih nogavic. Močna brisalka. Izvstne naramnice. 3 dobre žepne rute.
Vse v škatlji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj,	12
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
		U	
g				 S/ S(V\/. Vi a/ v/,S/ iAi i/,y HiiiniMiiiii 77 7V7Y n 7v 7vvT 7V*a	• ■ 111 Hill	="= KKBSŽK8
vadno Ki — lit.		Tropinovec navad. K !•— lit.			E :
III.	„ i-io	n	III.	n 1-10 „	: :
II.	1-30 „	n	II.	» 1-20 „	::
L	„ 1-50 „	n	I.	„ 140 „	: S
m.	n 1-30 „	Brinjevec	III.	n 1 40 „	= =
ii.	150 „	n	II.	n 1-80 „	::
i.	n 1-80 „		I.	n 2— „	: i
FSh	idna trgovina	Pavi		lagi	lic, Lju	bljana, F	Vešernove ulice št. 7 |
C.,nJJ Ir	f	Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
^ " ”J• ■» ^* UJ1111 > čajte blaga pri protislovenskih tvrdkah!	■	-
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*.
Lastnina „Slov. gosp. stranke". Tisk ..Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.