ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov The population of Corncrake Crex crex at Ljubljansko barje (Central Slovenia) is declining due to early mowing and destruction of the extensively farmed meadows Luka Bo`i~ Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia), Kamen{kova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps-drustvo.si During the regular monitoring of SPAs, the population of Corncrake Crex crex was surveyed in a 140 km2 area at Ljubljansko barje (Central Slovenia) in 2002 and 2003. The census was carried out by 40 volunteers. In 2003, the proportion of meadows, fields and other areas unsuitable for the Corncrake was surveyed in a total area of 4,882.5 ha. The author compared these data with those from 1999. Additionally, the proportion of meadows cut before mid June was established in a 1,600 ha area. The author transferred the data on surveyed Corncrakes into a kilometre grid and compared the results with the censuses from 1992 and 1999. The total numbers of singing Corncrakes counted were 170 and 137 for 2002 and 2003, respectively, i.e. a good 40% less than in the 1992 - 99 period. The Corncrake declined or disappeared from 16 of a total of 91 squares, 32 squares were occupied temporarily, in 42 squares the number was stable or fluctuating, while only in a single square its number increased. A comparison between the censuses showed that the number of squares with more than two birds has decreased and that the number of squares with one or no birds has increased. Squares with a larger proportion of meadows hosted a statistically significantly greater number of singing Corncrakes in 2003. In the years 1999 - 2003, the total area of meadows decreased by 7.8%. Two thirds of these losses are due to the increased field areas, one third due to overgrowing and new buildings built in the area. The decrease of intensively farmed meadows was minor, while the extensively farmed meadows decreased by almost 30%. In the squares where Corncrake was in decline or disappeared, the area of fields did not increase, while the area of extensively farmed meadows decreased by 40%. The decline in its numbers is thus due to the decrease of extensively farmed meadows. A statistically significant positive correlation exists between the area of extensive meadows and the number of Corncrakes in these squares. In 2003, 38% of Corncrakes were recorded in the meadows, which do not enable successful breeding as they were mown before mid June. Early mowing is the cause of probably very low Corncrake’s productivity and its population is probably a sink population. The increased early mowing is probably the main cause for the substantial and rapid decline of this species’ population at Ljubljansko barje. Key words: Corncrake, Crex crex, population decline, extensive meadows, early mowing, Ljubljansko barje, Slovenia Klju~ne besede: kosec, Crex crex, upad populacije, ekstenzivni travniki, zgodnja ko{nja, Ljubljansko barje, Slovenija 3 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju travnikov 1. Uvod Raz{irjenost in velikost nacionalne gnezde~e populacije kosca sta v primerjavi z raz{irjenostjo in velikostjo populacij ve~ine drugih gnezdilk v Sloveniji dobro znani (BirdLife International 2002, Polak 2000, DOPPS neobjavljeni podatki). Popisa, ki sta zajela vsa potencialna bivali{~a kosca v Sloveniji, sta bila opravljena v letih 1992/93 in 1999. Populacijski oceni, izdelani na podlagi rezultatov popisov, navajata 510 teritorialnih samcev kosca v letih 1992/93 in 590 leta 1999. Najve~ koscev je bilo v obeh popisnih letih pre{tetih na Ljubljanskem barju (Trontelj 1995 & 2001). Slovenska populacija kosca je bila na podlagi primerjave {tevila koscev na posameznih lokalitetah v tem obdobju ocenjena kot stabilna z velikimi lokalnimi nihanji (Trontelj 2001). Kljub navedeni domnevi pa v Sloveniji do nedavna ni bilo dovolj podatkov, ki bi omogo~ali natan~nej{i vpogled v populacijske trende kosca na najpomembnej{ih lokalitetah. Razvoj in redno opravljanje ustreznega monitoringa kosca je ena izmed nalog z najvi{jo prioriteto v evropskem akcijskem na~rtu za kosca (Crockford et al. 1996) in tudi zakonska obveznost dr`av ~lanic Evropske unije (Direktiva o pticah 79/409/EGS). Posebna obmo~ja varstva (SPA), ki so ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo postala del mre`e obmo~ij Natura 2000, so `e bila opredeljena in na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000) tudi uradno sprejeta (Uradni list RS 2004). Med njimi je osem obmo~ij, na katerih je bilo v letih 1992/93 oziroma 1999 pre{tetih vsaj 20 teritorialnih samcev kosca (Bo`i~ 2003). Koscu je bila v minulem poldrugem desetletju namenjena velika pozornost ornitologov, ki je bila predvsem posledica uvrstitve kosca med globalno ogro`ene vrste (Collar & Andrew 1988, Collar et al. 1994, Tucker & Heath 1994). Rezultat na~rtnih popisov v ve~ini evropskih dr`av in Rusiji je bilo tudi mo~no pove~anje ko{~eve populacijske ocene (zbrano v Schäffer & Mammen 1999). Trenutna ocena velikosti svetovne populacije je 1,7 - 3 milijone teritorialnih samcev, od katerih jih 60 - 70% `ivi v Evropi (BirdLife International 2004), ve~ina (1 -1,54 milijona) v evropskem delu Rusije (Mischenko & Sukhanova 1999, BirdLife International 2004). Kosec je status globalno ogro`ene vrste izgubil po zadnji reviziji statusov ogro`enih vrst. Na podlagi ocene, da njegova populacija v naslednjih desetih letih v evropskem delu Rusije ne bo upadla za ve~ kot 10%, je bil kosec na podlagi kriterijev IUCN uvr{~en v kategorijo vrst blizu ogro`enosti (NT – near 4 upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih threatened; BirdLife International 2004). Zgodovina ve~ kot stoletnega upadanja {tevil~nosti kosca in kr~enja njegovega gnezditvenega areala ter vzroki za tako dramati~en upad so najbolje dokumentirani v Veliki Britaniji (Norris 1945 & 1947, Cadbury 1980, Hudson et al. 1990, Stowe et al. 1993, Green & Stowe 1993, Green 1995 & 1996). Green (1995) navaja kot najpomembnej{i razlog za upadanje populacije kosca spremembe v gospodarjenju s travniki, ki je v prej{njem stoletju prehodilo pot od ekstenzivne ro~ne ko{nje, ko{nje s pomo~jo konjskih vpreg, prek vse bolj zgodnje ko{nje, ki jo je omogo~al ve~ji vnos gnojil, do ko{nje s sodobno kmetijsko mehanizacijo. Razvoj slednje omogo~a ~edalje hitrej{o ko{njo, s tem pa se pove~uje dele` gnezd kosca, ki jih ko{nja neposredno ogro`a. V raziskavi, ki je primerjala nekatere kazalce splo{ne intenzitete kmetijske proizvodnje v vseh evropskih dr`avah, je bilo ugotovljeno, da je populacijska gostota kosca v Evropi v zna~ilni negativni korelaciji s stopnjo intenzitete kmetijstva (Green & Rayment 1996). To velja za {tevilne vrste ptic, vezane na kmetijski prostor (Schifferli 1999, Donald et al. 2001). Drugi najpogosteje omenjani vzroki ogro`anja kosca na gnezdi{~ih so spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive, izguba mokri{~ in opu{~anje gospodarjenja (Green et al. 1997). Najve~ja gro`nja koscu na selitvi so najrazli~ej{e oblike lova, raz{irjene predvsem v Egiptu, vendar je njihov vpliv na upad populacije kosca verjetno zelo majhen (Baha el Din et al. 1996). V ~lanku predstavljam rezultate dveh zaporednih popisov kosca na Ljubljanskem barju v letih 2002 in 2003 ter jih primerjam z rezultati prej{njih dveh popisov. Raz~lenjeni so nekateri vzroki za upad populacije na Ljubljanskem barju v zadnjih desetih letih. Ocenjen je tudi vpliv ko{nje travnikov na gnezditveno uspe{nost kosca in trend populacije. 2. Opis obmo~ja in metode 2.1. Opis obmo~ja Oba popisa kosca sta zajela celoten uravnani osrednji del Ljubljanskega barja med Krimskim hribovjem in Meni{ijo na jugu, avtocesto E - 70 in ljubljansko obvoznico na severu ter magistralno cesto Ljubljana -[kofljica - Pijava Gorica na vzhodu. Leta 2003 je bil poleg tega popisan {e del Ljubljanskega barja SZ od avtoceste med Vrhniko, Veliko Ligojno in Drenovim Gri~em, v obeh popisnih letih pa tudi predel med Pijavo Gorico in Gorenjim Blatom. V oba popisa smo vklju~ili tudi del doline @elimelj{~ice med zaselkoma ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 Rogovila in Trnje, ki geografsko gledano sicer ni del Ljubljanskega barja (Perko & Oro`en Adami~ 1999). Povr{ina v letu 2003 popisanega obmo~ja je bila pribli`no 140 km2. Prvi popis kosca na Ljubljanskem barju v letih 1992/93 je zajel samo osrednji del Barja, popis leta 1999 pa tudi vse prej na{tete predele ( P. Trontelj pisno). 2.2. Metode 2.2.1. Popis V letih 2002 in 2003 uporabljena metoda popisa je bila podobna tisti iz let 1992/93 in 1999 (Trontelj 1995 & 2001). Ta metoda je bila razvita v Veliki Britaniji na osnovi {tudije gnezde~ih koscev, ozna~enih z oddajnikom (Hudson et al. 1990). Nekatere podrobnosti v metodi smo prilagodili terenskim razmeram v Sloveniji in razpolo`ljivemu {tevilu popisovalcev. Najpomembnej{a razlika je bila, da smo popisa v letih 2002 in 2003 opravili v dveh ponovitvah. Enkratna ponovitev popisa v roku najve~ 14 dni po prvem popisu je najugodnej{a varianta metode glede na razmerje med vlo`enim trudom in natan~nostjo rezultatov, saj se z njo bistveno pove~a verjetnost registracije samca. Z nadaljnjim pove~evanjem {tevila ponovitev se ta verjetnost le minimalno pove~a (Peake & McGregor 2001). S ponovitvijo popisa smo se sku{ali tudi izogniti kratkemu obdobju, ko so samci skupaj s samicami in se ne ogla{ajo (Tyler & Green 1996, Schäffer 1999). Na terenski delavnici, organizirani pred popisom leta 2002, smo ve~ino manj izku{enih popisovalcev opozorili na dosledno spo{tovanje popisnih navodil. Popisovalci so bili seznanjeni z vsemi mo`nimi dejavniki, ki jih omenja Trontelj (1995) in lahko vodijo v precenitev ali podcenitev dejanskega {tevila koscev. Celotno popisno obmo~je je bilo arbitrarno razdeljeno na 43 popisnih ploskev. Povr{ina posamezne popisne ploskve je bila med 1,48 in 5,95 km2 (povpre~je 3,25 ± 1,05 km2). Leta 2002 je sodelovalo 35, leta 2003 pa 30 popisovalcev. Popisov se je v obeh letih udele`ilo skupno 40 popisovalcev. Vsak je v enem popisnem letu obdelal 1 – 4 popisne ploskve. Leta 2002 smo popis koscev opravili med 15.5. in 30.6., leta 2003 pa med 15.5. in 8.6. S skraj{anjem popisnega obdobja na dobre tri tedne smo se sku{ali izogniti obdobju valjenja (v prvi polovici junija), ko samci zapustijo gnezde~o samico in njen doma~i okoli{ ter zasedejo novo pevsko mesto drugje (Schäffer 1995 & 1999). Prav tako smo `eleli popis koscev opraviti v obdobju, ko ve~ji del ekstenzivnih eno- in dvokosnih travnikov {e ni poko{en (do 10 oziroma 30% poko{enega; Tome 2001). Na rezultate popisa leta 2002 je na nekaterih delih Ljubljanskega barja domnevno pomembno vplivala zgodnja ko{nja, za katero je znano, da lahko povzro~i prekinitev ogla{anja in pred~asen odhod koscev (Green et al. 1997, Tome et al. v tisku). ^eprav prvi kosci na Ljubljansko barje priletijo okoli 1.5. poteka selitev vse do srede maja (Grobelnik & Trontelj 1999), kar smo tudi upo{tevali pri izbiri obdobja popisa. Popisovali smo med 23. in 3. uro. V tem ~asu se samci najbolj konstantno ogla{ajo in so tudi najbolj stacionarni na svojih pevskih mestih (Stowe & Hudson 1991). Izjemoma smo se lotili dela nekoliko prej, vendar nikakor ne pred 22. uro, kar je v skladu z za~etkom teritorialnega ogla{anja samcev kosca v izbranem obdobju popisa (Schäffer 1999). Popisovali nismo v no~eh z de`jem ali mo~nim vetrom, saj lahko ob neugodnih vremenskih razmerah {tevilo koscev mo~no podcenimo (Peake & McGregor 2001). Pred samim popisom so si popisovalci popisne ploskve ogledali podnevi in na~rtovali poti, po katerih so nato opravili terenske obhode. Popisne poti so bile speljane tako, da se je popisovalec vsakemu delu popisne ploskve, kjer bi kosci utegnili bivati, pribli`al najmanj na 300 metrov. Kot potencialna ko{~eva bivali{~a so bili v grobem dolo~eni vsi tipi travnikov, visoka {a{ja Magnocaricion, povr{ine z brestovolistnim osladom Filipendula ulmaria in razli~ne zara{~ajo~e povr{ine. Za kosce neprimernih delov popisnih ploskev (strnjen gozd, intenzivne kmetijske povr{ine in naselja) v no~nem ~asu nismo obiskali. Po popisnih poteh smo hodili po~asi s pogostimi postanki. ^e koscev na nekem zanje potencialno primernem delu popisne ploskve nismo sli{ali takoj, smo po~akali 5 do 10 minut in {ele nato nadaljevali pot. Polo`aje registriranih teritorialnih samcev kosca smo vrisali na ortofoto posnetke. 2.2.2. Popis rabe zemlji{~ in poko{enosti travnikov Popis rabe zemlji{~ smo opravili podnevi, pred prvim no~nim {tetjem koscev. Med popisom smo vrisovali polo`aj in velikost aktivnih njivskih povr{in, pa{nikov in travnikov na ortofoto posnetke v merilu 1:6000, ne glede na vrsto kulturne rastline oziroma pa{ne `ivali ali na~in rabe. Med 9. in 15.6.2003 je vsak popisovalec podnevi popisal {e poko{enost travnikov. Ve~ina popisov je bila opravljena 14. ali 15.6.2003. Tudi tu je bilo treba na ortofoto posnetku ozna~iti natan~en polo`aj in velikost poko{enega dela travnikov na celotni popisni ploskvi. Popis poko{enosti je bil opravljen v obdobju, ko se v 5 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov povpre~ni gnezditveni sezoni izlegajo mladi~i prvega legla (izra~unano po Schäffer 1999 in Grobelnik & Trontelj 1999). Cilj tega popisa je bil evidentirati dele` travnikov, ki jih za ohranjanje ko{~eve populacije kosijo v povsem nesprejemljivem ~asu. 2.2.3. Obdelava in analiza podatkov Pri dolo~itvi skupnega {tevila pre{tetih koscev na Ljubljanskem barju v posameznem letu sem upo{teval podatke obeh {tetij. Kadar sta bili lokaciji koscev, registriranih v dveh lo~enih {tetjih popisa, glede na oznako na ortofoto posnetku medsebojno oddaljeni ve~ kot 300 metrov, sem to {tel kot dva razli~na teritorialna samca. V primeru razdalje, manj{e od 300 m, sem registraciji pripisal enemu samcu. Podatke o lokacijah koscev sem prenesel v 1 x 1 km mre`o Ornitolo{kega atlasa Ljubljanskega barja, tako da sem lahko dolo~il {tevilo koscev za vsak 1 km2 velik kvadrat. ^e sta lokaciji registriranih koscev, ki sta bili pri obdelavi pripisani enemu samcu, le`ali v razli~nih kvadratih, sem podatek uvrstil v kvadrat, v katerem je le`alo razpolovi{~e daljice, ki povezuje lokaciji. Na podlagi rezultatov {tirih popisov (1992/93, 1999, 2002, 2003) sem za vsak kvadrat posebej opredelil trend {tevil~nosti kosca na Ljubljanskem barju v letih 1992 - 2003. Pri tem sem upo{teval le kvadrate, ki so bili popisani v vsaj treh letih. Prav tako nisem upo{teval kvadratov, za katere je manjkal podatek iz prvega popisa, v enem izmed naslednjih popisov pa kosec ni bil ugotovljen. Kadar je manjkal eden izmed podatkov iz zadnjih dveh zaporednih popisov (v letih 2002 in 2003), sem v eni sezoni neobdelanim kvadratom namesto manjkajo~ega podatka pripisal vrednost, pridobljeno s pomo~jo podatkov iz druge sezone. V teh primerih sem podatke pred pripisom korigiral s sezonsko specifi~nim faktorjem, ki upo{teva prispevek posameznega kvadrata k skupnemu {tevilu koscev v eni sezoni. Pri opredelitvi trenda {tevil~nosti kosca sem predvidel naslednje mo`nosti: (1) kosec je v kvadratu izginil oziroma njegova {tevil~nost upada: • kosec, ugotovljen v letih 1992/93 (vsaj 3 osebki) ali 1992 in 1999, v letih 2002 in 2003 pa ne, • v letih 2002 in 2003 najmanj 50% koscev manj kot leta 1999, leta 1992 pa {tevilo koscev ni manj{e za 50%, • ob vsakem popisu pre{tetih najmanj 25% koscev manj kot ob prej{njem popisu; (2) kosec se v kvadratu pojavlja ob~asno (kosec v {tirih popisih v kvadratu zabele`en najve~ dvakrat, izjema je vzorec pojavljanja, pri katerem je bil 6 kosec ugotovljen v letih 1992 in 1999, v letih 2002 in 2003 pa ne); (3) številčnost kosca narašča: • v letih 2002 in 2003 število zabeleženih koscev za najmanj 50% večje kot leta 1999, leta 1992 pa število koscev ni manjše za 50%, • ob vsakem naslednjem popisu od leta 1992 naprej preštetih najmanj za 25% koscev več kot ob prejšnjem popisu; (4) številčnost kosca niha oziroma je stabilna (kadar ni izpolnjen nobeden od gornjih kriterijev). Na oceno velikosti populacije kosca ima pomemben vpliv število ponovitev štetja, saj se s povečevanjem števila ponovitev povečuje verjetnost registracije vseh samcev na popisnem območju (Hudson et al. 1990, Schäffer & Mammen 2003). Zato sem pri primerjavi števila ugotovljenih koscev v posameznih popisih skupnemu številu preštetih koscev iz let 1992/93 in 1999 (eno štetje) prištel 20%, številu preštetih koscev iz popisov v letih 2002 in 2003 (dve štetji) pa 4%. S tem sem odpravil razlike, ki so nastale zaradi neenakega števila štetij pri popisih v posameznih letih. Podatki o travnikih, njivah in pašnikih so bili digitalizirani s pomočjo Geografskega informacijskega sistema (GIS) in preneseni v 1 x 1 km mrežo Ornitološkega atlasa Ljubljanskega barja. Za vsak kvadrat po lkm sem izračunal površino travnikov, njiv, pašnikov in drugih za kosca neprimernih površin (gozd, urbane površine). Travnike in pašnike sem združil v enotno kategorijo. Dvomljivo označenih površin pri analizi nisem upošteval. Pri ugotavljanju sprememb v površinah posameznih kategorij rabe zemljišč sem kot referenco uporabil podatke kartiranja habitatnih tipov Ljubljanskega barja (Kotarac 1999). Za vsako skupino kvadratov z enakim trendom kosca sem posebej izračunal delež travnikov, delež njiv in drugih za kosca neprimernih površin (drugo) v letih 1999 in 2OO3. V nadaljevanju sem za vsako skupino kvadratov z enakim trendom populacije kosca posebej izračunal delež travnikov glede na način rabe (intenzivni ali ekstenzivni). Travniških površin, za katere način rabe ni bil opredeljen, pri analizi nisem upošteval. Na podlagi rezultatov popisa leta 2003 sem kot intenzivne travnike obravnaval tiste, ki so bili sredi junija pokošeni, druge sem obravnaval kot ekstenzivne. Pašnike sem obravnaval kot intenzivne travnike. Pri ugotavljanju sprememb v deležih travnikov glede na način rabe sem kot referenco uporabil podatke kartiranja habitatnih tipov Ljubljanskega barja (Kotarac 1999). Habitatni tip “gojeni travniki” sem obravnaval kot intenzivne travnike, druge travisene ali podobne habitne tipe (mokrotni ekstenzivni travniki, ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 ¦ Št. preštetih koscev/No. of counted Corncrakes ? Ocena dejanskega št. koscev/Est. of actual numbers 300, 285 270 L2501 (0 |200i u "5 ol50j |ioo| o •co 50 236 238 183 160 165 137 1992/93 1999 2002 Leto popisa / Year of census 2003 Slika 1: Število pre{tetih koscev Crex crex in ocenjeno dejansko {tevilo pojo~ih samcev med {tirimi popisi na Ljubljanskem barju. Pri oceni je upo{tevan korekcijski faktor 20% (eno {tetje) ali 4% (dve {tetji). Figure 1: The number of counted Corncrakes Crex crex and number of singing males estimated during the four censuses carried out at Ljubljansko barje. The estimates are corrected by 20% (one count) or 4% (two counts). mokrotni travniki s sto`ko, nitrofilna vegetacija visokih steblik, nizkobarjanske povr{ine, zara{~ajo~e se povr{ine, sestoji z brestovolistnim osladom in visoko {a{je) pa kot ekstenzivne travnike. Za ugotavljanje statisti~ne zna~ilnosti povezav med {tevil~nostjo kosca, trendi in spremembami v rabi zemlji{~ sem uporabil ?2 test ter neparametri~na Mann - Whitneyev test U in Kruskal - Wallisov test, za ugotavljanje korelacij med {tevil~nostjo koscev in povr{ino travnikov v kvadratih po 1 km2 pa Kendallovo korelacijo rangov ?. 3. Rezultati 3.1. [tevilo koscev in trend populacije V popisu leta 2002 je bilo na Ljubljanskem barju pre{tetih 160, leta 2003 pa 137 koscev. Ob korigiranem {tevilu zaradi neenakega {tevila {tetij pri popisih v posameznih letih je populacija kosca v obdobju 1992 - 2003 upadla za 42,1%, v obdobju 1999 - 2003 pa za 38,9% (slika 1). Od skupno 105 kvadratov po 1 km2, v katerih je bil kosec v {tirih popisih ugotovljen vsaj enkrat, sem opredelil trend {tevil~nosti kosca v obdobju 1992 -2003 za 88 kvadratov. Za 17 kvadratov na podlagi zastavljenih kriterijev trenda {tevil~nosti ni bilo mogo~e opredeliti. Kosec je v 16 kvadratih izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, v 41 kvadratih pa je to {tevilo nihalo oziroma je bilo stabilno. Nadalje je bilo 31 kvadratov zasedenih ob~asno, medtem ko se je {tevilo koscev pove~alo v enem samem kvadratu (slika 2). [tevilo koscev, pre{tetih v vseh {tirih popisih v vsakem izmed 105 kvadratov, je podano v prilogi (tabela 5). Primerjava {tevila kvadratov po 1 km2 z dolo~enim velikostnim razredom {tevila koscev ka`e, da je bilo leta 2003 ve~ kvadratov brez koscev ali z enim samim koscem kot v letih 1992 in 1999. Nasprotno je bilo leta 2003 manj kvadratov z ve~ kot dvema koscema (slika 3). Razlike v {tevilu kvadratov po 1 km2 z dolo~enim velikostnim razredom {tevila koscev med letoma 1999 in 2003 so statisti~no zna~ilne (?2 = 9,75, df = 4, p < 0,05), med letoma 1992 in 1999 pa ne (?2 = 1,08, NS; vsi velikostni razredi skupaj). 3.2. Raba zemlji{~ Analiza rabe zemlji{~ je zajela 58 kvadratov po 1 km2 na Ljubljanskem barju, skupna povr{ina obravnavanih zemlji{~ pa zna{a 4882,5 ha. Leta 2003 je bilo tu 2956,1 ha (60,5%) travnikov, 1196,6 ha (24,5%) njiv in 729,8 ha (14, 9%) drugih za kosca neprimernih povr{in. Analiza podatkov iz kartiranja habitatnih tipov leta 1999 je pokazala, da so bile pet let prej te povr{ine naslednje: 3206,5 ha (65,7%) travnikov, 1091,1 ha (22,3%) njiv in 584,9 ha (12,0%) drugih povr{in. Povr{ina travnikov se je v obdobju 1999 -2003 zmanj{ala za 7,8%, povr{ina njiv pove~ala za 8,8%, povr{ina drugih za kosca neprimernih povr{in pa pove~ala za 19,9%. Razlike med povr{inami vseh treh tipov rabe tal skupaj med letoma 1999 in 2003 so statisti~no zelo zna~ilne (?2 = 31, df = 2, p < 0,001). Primerjava skupin kvadratov z enakim trendom {tevil~nosti kosca v letih 1999 - 2003 ka`e na razli~ne spremembe v odstotkih travnikov, njiv in drugih povr{in. V ob~asno zasedenih kvadratih je bilo zmanj{anje odstotka travnikov najve~je (– 16,3%) in hkrati najve~je pove~anje odstotka njiv (+ 26,1%). V kvadratih, kjer je {tevilo koscev nihalo oziroma je bilo stabilno, je bilo zmanj{anje odstotka travnikov najmanj{e (– 2,8%), v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, pa srednje veliko (– 7,2%). V slednjih dveh skupinah kvadratov se je v obdobju 1999 - 2003 nekoliko zmanj{al tudi odstotek njiv (tabela 1). Razlika v spremembah povr{ine travnikov, njiv in drugih zemlji{~ v obdobju 1999 - 7 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov Slika 2: Raz{irjenost kosca Crex crex na Ljubljanskem barju. Vsak izmed prikazanih 105 kvadratov po 1 km2 je bil v ~asu {tirih popisov (1992/93, 1999, 2002 in 2003) zaseden vsaj enkrat. Trenda za prazne kvadrate zaradi manjkajo~ih podatkov ni bilo mogo~e opredeliti. Figure 2: The distribution of Corncrake Crex crex at Ljubljansko barje. Each of the 105 kilometre squares was occupied at least once during the four counts (1992/93, 1999, 2002 and 2003). The squares, where trends could not be determined due to missing data, are empty. 2003 (vsi tipi rabe tal skupaj) v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, in v ob~asno zasedenih kvadratih je statisti~no zna~ilna (Kruskal -Wallisov test, K = 6,98, df = 2, p < 0,05 in K = 14,45, df = 2, p < 0,01). V 20 kvadratih po 1 km2 se je dele` travnikov v obdobju 1999 - 2003 zmanj{al za ve~ kot 10% na posamezen kvadrat (ne glede na trend), in sicer skupno kar za 30% na posamezen kvadrat. Slika 4 prikazuje povr{ino tipov rabe tal na teh 20 kvadratih. Razvidno je, da gre 2/3 izgube travnikov na ra~un pove~anja povr{ine njiv, 1/3 pa na ra~un pove~anja povr{ine drugih za kosca neprimernih zemlji{~. [tevilo koscev v posameznem kvadratu po 1 km2 je odvisno od povr{ine travnikov v kvadratu. Kvadrati z ve~jo povr{ino travnikov so imeli v letih 1999 in 2003 tudi ve~je {tevilo koscev. Leta 2003 je med tema dvema parametroma obstajala statisti~no zna~ilna korelacija (slika 5). Analizo rabe travnikov sem opravil za 43 kvadratov po 1 km2. Leta 1999 je bilo v teh kvadratih 1283,2 ha (65,2%) intenzivnih in 684,4 ha (34,8%) ekstenzivnih travnikov. Leta 2003 sta bili povr{ini 1265,2 ha (72,4%) oziroma 483,5 ha (27,6%) v korist intenzivnih travnikov. Povr{ini obeh tipov travnikov sta se zmanj{ali; povr{ina intenzivnih travnikov za 1,4%, ekstenzivnih travnikov pa za 29,4%. Razlika v povr{ini ekstenzivnih travnikov med letoma 1999 in 2003 je bila statisti~no zna~ilna (Mann - Whitneyev test U, U = 1191, p = 0,01). Primerjava skupin kvadratov z enakim trendom {tevil~nosti kosca ka`e, da se je odstotek ekstenzivnih travnikov najbolj zmanj{al v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo (– 40,4%), in ob~asno zasedenih kvadratih (– 54,8%). Zmanj{anje povr{ine ekstenzivnih travnikov v kvadratih, kjer je {tevilo koscev nihalo oziroma bilo stabilno, je bilo manj{e (– 13,1%). V kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, se je povr{ina intenzivnih travnikov pove~ala, drugod pa zmanj{ala (tabela 2). Med {tevilom koscev v posameznem kvadratu in povr{ino ekstenzivnih travnikov je v letu 2003 obstajala statisti~no zna~ilna pozitivna korelacija, med {tevilom koscev in povr{ino intenzivnih travnikov pa {ibka negativna povezava, ki ni statisti~no zna~ilna (slika 6). 8 ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 „40 a> S 35 I30 115 (a 10 37 26 23 28 29 ¦ 1992/93 34 ? 1999 D 2003 22 23 18 11 Drugo/ Other ___________320,1 2l7,5 Njive/ Fields 593,0 399,0 Travniki/ Meadows ^917 D 2003 1999 3 3 MJL 0 1 2-5 6-10 >10 Št. koscev /No. of Corncrakes Slika 3: Število kvadratov po 1 km2 z dolo~enim velikostnim razredom {tevila koscev Crex crex v treh popisih na Ljubljanskem barju Figure 3: The number of km2 squares in separate classes of the number of singing Corncrakes Crex crex during the three censuses carried out at Ljubljansko barje 3.3. Košnja travnikov Popis pokošenosti travnikov sredi junija 2003 je bil v celoti opravljen na 9 popisnih površinah (skupaj 2647,9 ha), s skupno površino travišč 1600 ha. Sredi junija je bilo na teh popisnih površinah 59,7% travnikov pokošenih, nepokošenih je bilo 34,1% travnikov, 6,2% pa je bilo pašnikov. Odstotek za kosca neprimernih travišč (pokošenih travnikov in pašnikov) je bil 65,9% (tabela 3). Razlika med odstotki pokošenih travnikov, nepokošenih travnikov in pašnikov na devetih površinah s pokošenostjo, popisano v celoti, in njihovimi odstotki glede na podatke o rabi travnikov na vseh 43 obravnavanih kvadratih po 1 km2 je statistično zelo značilna (j(2 = 9,86, p<0,007; vsi tipi travišč skupaj). Rezultatov z devetih popisnih površin torej ni mogoče neposredno posploševati na celotno Ljubljansko barje. Na devetih popisnih površinah je bilo med predhodnim štetjem koscev zabeleženih 111 registracij koscev ali 61% vseh registracij na Ljubljanskem barju v letu 2003. 43 oziroma 37,8% vseh registracij je bilo zabeleženih na travniških površinah, ki v letu 2003 niso omogočale uspešnega gnezdenja kosca (tabela 4). 4. Diskusija 4.1. Število koscev in trend populacije Trontelj (2001) je na podlagi rezultatov dveh nacionalnih popisov kosca zaključil, da je slovenska populacija kosca stabilna z velikimi lokalnimi nihanji. Kljub nekaterim lokalnim spremembam je v tem 987,6 0 200 400 600 800 1000 Površina / Surface area (ha) Slika 4: Primerjava povr{in travnikov, njiv in drugih za kosca Crex crex neprimernih povr{in v 20 kvadratih po 1 km2 na Ljubljanskem barju, kjer se je v obdobju 1999 - 2003 delež travnikov zmanj{al za več kot 10% Figure 4: A comparison between total areas of meadows, fields and other habitats (unsuitable for breeding) in 20 one km2 squares at Ljubljansko barje, where the proportion of meadows dropped by more than 10% during the 1999 - 2003 period ~asu ostala skoraj enaka tudi velikost populacije na Ljubljanskem barju. Tome (2002) je na izbranem transektu na eni izmed ko{~evih zgostitev na Ljubljanskem barju pri Bevkah {tel vsako leto v obdobju 1998 - 2002. Po {tetju leta 1999 je vsako naslednje leto pre{tel ob~utno manj koscev. Isti avtor ocenjuje, da petletni trend na tako majhnem obmo~ju ni dokaz za upadanje populacije na celotnem Barju. Vendar je zanimivo, da se upad, ki ga je ugotovil Tome 20 40 60 80 100 Površina travnikov / Surface area of the meadows (ha) Slika 5: Korelacija med skupno povr{ino travnikov in {tevilom pre{tetih koscev Crex crex v kvadratih po 1 km2 na Ljubljanskem barju v letu 2003 (Kendallova korelacija rangov T, T = 0,3, z = 2,9, n = 44, p = 0,002) Figure 5: Correlation between the total area of meadows and the number of counted Corncrakes Crex crex in 1 km2 squares at Ljubljansko barje in 2003 (Kendall rank correlation T, x = 0.3, z = 2.9, n = 44, p = 0.002) 9 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov a] 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 S 0 >(/> 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Površina ekstenzivnih travnikov/ Surface area of the extensively farmed meadows (ha) b) » 15 -* 14 g 13 L 12 o H O 10 ¦S 9 . 8 S 7 ^ 6 ^ 5 4 3 2 1 0 I >c/> 0 20 40 60 80 100 Površina intenzivnih travnikov/ Surface area of the intensively farmed meadows (ha) Slika 6: Korelacija med povr{ino ekstenzivnih travnikov (a) (Kendallova korelacija rangov x, x = 0,31, z = 1,88, n = 19, p = 0,03) oziroma povr{ino intenzivnih travnikov (b) (Kendallova korelacija rangov x, x = - 0,13, NS) in {tevilom pre{tetih koscev Crex crex v kvadratih po 1 km2 na Ljubljanskem barju v letu 2003 Figure 6: The correlation between the surface area of the extensively farmed meadows (a) (Kendall rank correlation x, x = 0.31, z = 1.88, n = 19, p = 0.03) and the surface area of the intensively farmed meadows (b) (Kendall rank correlation x, x = - 0.13, NS) and the number of counted Corncrakes Crex crex in km2 squares at Ljubljansko barje in 2003 (2002) pri Bevkah, časovno ujema z zmanjšanjem števila koscev na celotnem Barju (slika 1). Očitno je, da se je število koscev močno zmanjšalo med letoma 1999 in 2002. Zastavlja se vprašanje, ali gre za dejanski negativni trend populacije kosca ali pa le za naravno populacijsko nihanje. Nihanja velikosti populacij so pri pticah nekaj povsem običajnega (Gill 1995). V stabilnem okolju se pri manjših vrstah normalno pojavljajo nihanja do 100%, pri večjih pa so navadno manjša (Newton 1998). Na Cerkniškem jezeru so bila v trinajstih letih rednega {tetja zabele`ena nihanja v {tevil~nosti koscev med posameznimi leti, ki presegajo 50% (Polak et al. 2004). Vendar podatkov s Cerkni{kega jezera nikakor ne gre posplo{evati, saj primernost tega obmo~ja za kosce v najve~ji meri dolo~a spomladanski nivo poplavne vode, kar ugotavlja `e Trontelj (2001). Polak et al. (2004) so to tudi dokazali s statisti~no analizo. Morda bolj{i primer obmo~ja z malo spremembami v zadnjem desetletju je Planinsko polje, kjer je bilo v treh popisih {tevilo koscev precej podobno (1992 – 31 samcev, 1999 – 29 samcev, 2002 – 26 samcev). Menim, da je ve~ kot 40 - odstotno zmanj{anje {tevila pre{tetih koscev odsev dejanskega negativnega populacijskega trenda. Domnevo potrjujejo tudi podatki iz leta 2004, ko je bilo {tevilo pre{tetih koscev {e ni`je. Povpre~en upad populacije v obdobju 1999 - 2003 je bil 10% na leto, kar je zelo veliko. Za Veliko Britanijo na primer Green (1995) navaja povpre~en upad za 3,5% na leto v obdobju najve~jega upada. Najve~ji upad, in sicer 80% v petih letih, je bil zabele`en na Irskem (Sheppard & Green 1994). Podoben upad kot na Barju, vendar v enkrat dalj{em obdobju, je bil ugotovljen v Franciji (Broyer 1994). Na posameznih obmo~jih v Veliki Britaniji in na Irskem, po velikosti primerljivih z Ljubljanskim barjem, je populacija v podobnem ~asovnem obdobju upadla za 70% (O’Meara 1986, Green & Stowe 1993). Upad {tevil~nosti kosca na Ljubljanskem barju se ka`e na dva na~ina. Prvi je splo{no zmanj{anje {tevil~nosti, ki je najbolj vidno pri 40 - 50% manj{em {tevilu kvadratov z 2 - 5 kosci v letu 2003. Drugi je mo~no pove~anje {tevila kvadratov brez koscev v omenjenem letu (slika 3). 4.2. Spremembe v rabi zemlji{~ V obdobju 1999 - 2003 se je na Ljubljanskem barju precej spremenila raba zemlji{~. Za kosca najpomembnej{e spremembe so gotovo povezane z zmanj{evanjem povr{ine travnikov. Prva pomembna ugotovitev v zvezi s tem je, da je ve~je {tevilo koscev v posameznem kilometrskem kvadratu povezano z ve~jo povr{ino travnikov. Podobne ugotovitve navaja Green (1996) za Veliko Britanijo in Irsko leta 1993. Korelacija med povr{ino travnikov in {tevilom koscev ka`e, da le kvadrati z vsaj cca. 20 ha travnikov omogo~ajo naselitev kosca. Stowe & Hudson (1991) navajata v svoji raziskavi mediano velikosti doma~ega okoli{a samca kosca 15,7 ha, kar pribli`no ustreza tej vrednosti. Vendar za kosce ni pomembna samo skupna povr{ina travnikov, temve~ predvsem povr{ina ekstenzivnih ic Tabela 1: Primerjava površin ter odstotkov travnikov, njiv in drugih za kosca Crex crex neprimernih površin med letoma 1999 in 2003 v kvadratih po 1 km2 z različnim trendom številčnosti kosca Table 1: A comparison of the areas and percentages of meadows, fields and other habitats (unsuitable for breeding) between 1999 - 2003 in km2 squares with their respective trends of abundance of Corncrake Crex crex Trend številčnosti kosca/ Izginil oz. upada/ Stabilna oz. niha/ Občasno pojavlja nje/ Corncrake's abundance trend Disappeared or declining Stable or fluctuating Occurring irregularly Površina/ % Trend Površina/ % Trend Površina/ % Trend Surface area (%) Surface area (%) Surface area (%) (ha) (ha) (ha) Število kvadratov/ No. of squares IO 29 18 Travniki / Meadows 533.2 68,5 1681,1 67,2 909,0 60,4 1999 Njive / Fields 170,9 22,0 550,4 22,0 358,3 23,8 Drugo / Other 74.2 9,5 268,7 10,7 236,9 15,7 Skupaj / Total 778,3 100,0 2500,2 99,9 1504,2 99,9 Travniki / Meadows 493,5 63,3 -7,4 1634,4 65,4 -2,8 761,1 50,6 -16,3 2003 Njive / Fields 166,5 21,4 -2,6 535,9 21,4 -2,6 484,7 32,2 + 26,1 Drugo / Other 119,8 15,4 + 38,1 328,2 I3,i + 18,1 259,2 17,2 + 8,6 Skupaj / Total 779,8 100,1 2498,5 99,9 1505,0 100,0 Tabela 2: Primerjava površin ter odstotkov intenzivnih in ekstenzivnih travnikov med letoma 1999 in 2003 v kvadratih po 1 km2 z različnim trendom številčnosti kosca Crex crex Table 2: The comparison of areas and percentages of intensively and extensively farmed meadows between 1999 - 2003 in km2 squares with different trends of abundance of Corncrake Crex crex Trend številčnosti kosca/ Corncrake's abundance trend Izginil oz Disappeared < . upada/ ar declining Stabilna oz. niha/ Stable or fluctuating Občasno Occurrin pojavljanje/ g irregularly Površina/ Surface area (ha) % Trend (%) Površina/ Surface area (ha) % Trend (%) Površina/ Surface area (ha) % Trend (%) Število kvadratov/ No. of squares 8 24 n Intenzivni travniki/ i6i,2 53,8 663,2 64,8 448,0 79,9 Intens, farmed meadows Ekstenzivni travniki/ 138,6 46,2 360,6 35,2 112,8 20,1 Extens. farmed meadows Skupaj/Total 299,8 100,0 1023,8 100,0 560,8 100,0 Intenzivni travniki/ 183,8 69,0 +12,3 629,9 66,8 -5,0 421,0 89,2 -6,0 Intens, farmed meadows Ekstenzivni travniki/ 82,6 31,0 -40,4 313,3 33,2 - 13,1 51,0 10,8 -54,8 Extens. farmed meadows Skupaj/Total 266,4 100,0 943.2- 100,0 472,0 100,0 ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 travnikov. Z ve~anjem povr{ine ekstenzivnih travnikov v kvadratih {tevilo koscev nara{~a, kar je potrdila tudi statisti~na analiza. Vendar pa pri tem ne vemo, kolik{en del intenzivnih travnikov uporabljajo kosci na Ljubljanskem barju. Povezanost med {tevilom koscev in povr{ino travnikov se ka`e tudi v primerjavi skupin kvadratov z enakim trendom. Zmanj{anje povr{ine travnikov je bilo manj{e v kvadratih, kjer je {tevilo koscev nihalo oziroma je bilo stabilno, kot pa v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo. Analiza kvadratov z najve~jim zmanj{anjem povr{ine travnikov (ne glede na na~in rabe) je pokazala, da gre 2/3 tega zmanj{anja pripisati {irjenju njiv, ki je tako najpomembnej{i dejavnik pri zmanj{evanju povr{ine potencialnega habitata kosca (slika 4). [e ve~ja razlika se poka`e, ~e pogledamo samo zmanj{anje povr{ine ekstenzivnih travnikov, klju~nega dela ko{~evega habitata. Ta razlika jasno ka`e, da je negativni ko{~ev trend povezan predvsem z zmanj{evanjem povr{ine ekstenzivnih travnikov. Zaskrbljujo~e dejstvo je, vsaj glede na podatke iz obdobja 1999 - 2003, da se skupna povr{ina travnikov zmanj{uje skoraj izklju~no na ra~un ekstenzivnih travnikov. Ker pove~anja povr{ine njiv v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, v obdobju 1999 - 2003 ni bilo, sklepam, da sta pri spremembah rabe zemlji{~ najpomembnej{a razloga za upad {tevil~nosti kosca spreminjanje ekstenzivnih travnikov v intenzivne in pove~anje dele`a drugih za kosca neprimernih povr{in (zara{~ene in pozidane povr{ine). Ocenjujem sicer, da je pomen zara{~anja in pozidave zaradi napake pri digitalizaciji podatkov pri primerjavi stanja med letoma 1999 in 2003 pretiran. Najve~je zmanj{anje povr{ine travnikov (tako vseh travnikov kot samo ekstenzivnih) je bilo zabele`eno v ob~asno zasedenih kvadratih, ki pa so imeli v vseh popisnih letih relativno nizko {tevilo koscev (skupaj 7 - 13 koscev). Spremembe v teh kvadratih torej le malo vplivajo na zmanj{anje {tevil~nosti koscev na Ljubljanskem barju. Pogled na karto raz{irjenosti vseh zasedenih kvadratov v {tirih dosedanjih {tetjih ka`e, da ob~asno zasedeni kvadrati le`ijo na robu raz{irjenosti kosca na Barju in bli`je naseljem. Pa{nike, za katere so bili v letu 2003 podatki zbrani lo~eno, sem uvrstil v kategorijo intenzivnih travnikov. Menim, da je z vidika neustreznosti za uspe{no gnezdenje kosca tak{na uvrstitev pa{nikov pravilna. Nekateri pa{niki na Ljubljanskem barju pa so celo tako intenzivni, da so za kosca povsem neprimeren habitat in bi bila zanje primernej{a uvrstitev med druge za kosca neprimerne povr{ine. Negativni vpliv pa{nikov je znan iz Velike Britanije, kjer je pove~anje povr{ine pa{nikov z nizko vegetacijo prispevalo k upadu ko{~eve {tevil~nosti v triletnem obdobju (Green & Stowe 1993). 4.3. Ko{nja travnikov Mehanizacija ko{nje in zgodnja ko{nja sta najpomembnej{a vira ogro`anja kosca v Evropi (Green et al. 1997). V podrobni raziskavi, opravljeni v Veliki Britaniji, je bilo ugotovljeno, da je ~as ko{nje najpomembnej{i dejavnik, ki dolo~a produktivnost ko{~evih lokalnih populacij oziroma njihov trend (Tyler et al. 1998). Na izbranih popisnih povr{inah na Ljubljanskem barju je bilo v letu 2003 uni~enih vsaj 40% vseh prvih legel kosca, kar je sicer precej manj, kot je bil odstotek vseh za kosca neprimernih travi{~ (65%). ^eprav izbrane popisne povr{ine niso reprezentativne za celotno Ljubljansko barje in jih ne ka`e posplo{evati, pa lahko ocenim, da je bil dele` uni~enih legel na celotnem Barju kve~jemu {e ve~ji, saj je odstotek zgodaj ko{enih intenzivnih travnikov v povpre~ju nekoliko vi{ji. Glede na znani potek ko{~evega gnezdenja (npr. Niemann 1995, Schäffer 1999), opazovanja zmanj{ane aktivnosti ogla{anja samcev na Ljubljanskem barju (Grobelnik & Trontelj 1999) in redka opazovanja samic z mladi~i (Polak 2003, Trontelj v tisku) lahko ocenimo, da se begavci prvega legla koscev v Sloveniji v povpre~ju izlegajo okoli srede junija. Na travnikih, poko{enih pred sredo junija, je ve~ina prvih legel kosca uni~enih {e v fazi valjenja ali zelo majhnih mladi~ev, tako da lahko koscem, gnezde~im na teh travnikih, z veliko verjetnostjo pripi{emo popoln gnezditveni neuspeh. Schäffer & Weisser (1996) celo ugotavljata, da je med ko{njo pokon~an dolo~en dele` odraslih samic, ki valijo in do zadnjega trenutka vztrajajo na gnezdih. Seveda pa sta tako ~as izvalitve mladi~ev kot ~as ko{nje med leti posredno odvisna od vremenskih razmer. Tako obstaja z Ljubljanskega barja celo podatek o opazovanju samice z mladi~i konec maja (Grobelnik 2000), kar pa je verjetno prej izjema kot pravilo. Leto 2003 je bilo precej su{no, ko{nja pa zaradi tega zgodnej{a. Dele` poko{enih travnikov sredi junija je bil v tem letu nekoliko nad povpre~jem. Na podlagi modela, ki ga je razvil Tome (2001), lahko ocenimo dele` poko{enih ekstenzivnih travnikov v tem ~asu v povpre~no vla`nem letu na 20 - 50%. Ob izra~unu dele`a uni~enih ko{~evih legel niso upo{tevane izgube, ki nastanejo kot posledica ko{nje po izvalitvi mladi~ev. Mladi~i kosca {e pribli`no 14 dni po izvalitvi zlahka postnejo `rtve ko{nje (Niemann 1995). Pre`ivetje mladi~ev v tem obdobju je mo~no odvisno od na~ina ko{nje (Deceuninck et al. 1997, Tyler et al. 13 Tabela 3: Podatki o površini posameznih tipov rabe travišč na devetih popisnih ploskvah Ljubljanskega barja, ki so bile v letu 2003 vsaj delno pokošene pred ocenjeno speljavo mladičev kosca Crex crex iz prvega legla Table 3: Surface areas of differently used meadows in nine census areas of Ljubljansko barje, which were mown at least partially in 2003, before chicks from the first Corncrake's Crex crex brood were fledged Popisna ploskev/ Census plot Površina popisne ploskve/ Census unit's surface area (ha) Skupna površina travišč/ Total surface area of the meadows (ha) i 382,3 193.1 12 396,6 284,7 13 332.7 128,2 22 286,3 174.9 V 288,1 159.7 36 248,1 143,0 38 183,8 137.7 40 178,6 162,8 43 351.4 216,3 Površina travišč/ surface area of the meadows (ha) Nekošeni travniki/ Unmown meadows 0,0 205,5 54.7 50,0 94,0 32,8 1.3 30,1 76,7 Košeni travniki/ Mown meadows 120,4 63,0 73.5 124,9 65.7 109,9 136,4 132.7 128,9 Pašniki/ Pastures 7^7 16,2 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 10,7 % travišč, primernih za uspešno gnezdenje kosca/ Datum popisa/ % of meadows Date of census unsuitable for successful breeding 100,0% 21.6.2003 27,8% 16.6.2003 57.3% 16.6.2003 71,4% 16.6.2003 41,1% 14.6.2003 77,1% 15.6.2003 99,1% 12.6.2003 81,5% 11.6.2003 64,5% 14.6.2003 Skupaj/ Total 2647,9 1600,4 545.1 955,4 99,9 65,9% Table 4: Podatki o številu koscev Crex crex na devetih popisnih ploskvah Ljubljanskega barja, ki so bile v letu 2003 vsaj delno pokošene pred ocenjeno speljavo mladičev iz prvega legla ? Table 4: The number of Corncrakes Crex crex in nine census areas at Ljubljansko barje, which were mown at least partially in 2003, before chicks from the first brood were fledged Popisna ploskev/ Census plot i 12 13 22 V 36 38 40 43 Število No. 0 registracij/ f records % registracij na traviščih :primernih za uspešno Datum popisa/ Date of census Skupno število ne koscev/ Nekošeni gnezdenje kosca/ Total No. of travniki/ Košen i travniki/ Pašniki/ % of records in meadows 1. obisk/ 2. obisk/ Corncrakes Unmown Mown meadows Pastures unsuitable for successful 1st visit 2nd visit meadows breeding 8 0 n 5 100,0% 24.5.2003 30.5.2003 18 22 5 0 18,5% 18.5.2003 29.5.2003 3 3 2 0 40,0% 31.5.2003 8.6.2003 14 12 11 0 33,3% 29.5.2003 4.6.2003 14 19 2 0 9,5% 24.5.2003 8.6.2003 1 2 0 0 0,0% 20.5.2003 25.5.2003 6 0 7 0 100,0% 30.5.2003 8.6.2003 1 2 0 0 0,0% Ni podatka/No data 4.6.2003 5 8 0 0 0,0% 18.5.2003 2.6.2003 Skupaj/ Total 70 68 38,7% L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov 1998). Po lastnih opazovanjih na Ljubljanskem barju obrazcev in zemljevidov se zahvaljujem naslednjim kosijo travnike skoraj izklju~no od roba parcele proti popisovalcem (abc): Andreju Figlju, Andreji Dremelj, notranjosti v obliki spirale, kar glede na podatke Borutu Mozeti~u, Bo{tjanu Gromu, Bo`i Majstorovi~, razli~nih avtorjev (Broyer 1996, Tyler et al. 1998) Branki Tavzes, Cvetki Marhold, Damijanu Denacu, pomeni 55 do 86 - odstotno izgubo izvaljenih Daretu Fekonji, Daretu [eretu, Darji Hüzimec, mladi~ev. Mo`nosti za oblikovanje drugih legel in Davorinu Tometu, Dejanu Bordjanu, Du{anu Sovi, njihova gnezditvena uspe{nost so zaradi napredovanja Evi Vukeli~, Gorazdu Urbani~u, Igorju Kov{etu, ko{nje nedvomno {e veliko slab{e kot pri prvih leglih. Ivanu Kogov{ku, Ivici Kogov{ku, Jo{tu Stergar{ku, Tu se zastavlja vpra{anje, kak{en vpliv ima ko{nja Jo`efu Osredkarju, Katarini Ale{, Leonu Kebetu, Luki pod zgoraj opisanimi pogoji na ko{~evo populacijo Koro{cu, Maji Cipot, Martinu De Grootu, Mateji na Ljubljanskem barju. V Veliki Britaniji so ocenili, Nose, Metki [tok, Mihi Podlogarju, Milanu Kosiju, da mora vsaka samica kosca uspe{no speljati vsaj tri Nadi Labus, Tanji Benko, Tatjani [krabec, Toma`u mladi~e iz prvega in {tiri iz drugega legla za vzdr`evanje Jan~arju, Ur{i Koce, Valeriji Zak{ek, Vojku Havli~ku, velikosti populacije (Niemann 1995). Ob 8 - 12 @eljku [alamunu, @igi Iztoku Remcu in @ivi Pipan. jajcih v leglu in upo{tevanju zgornjih ocen vidimo, Brez njih popis ne bi bil popoln. Vojku Havli~ku gre da ta pogoj na Ljubljanskem barju vsaj v letu 2003, posebna zahvala za skrbno organizacijo obeh popisov verjetno pa `e vrsto let prej, ni bil izpolnjen. V novej{i in spodbujanje sodelujo~ih. Za pomo~ pri tiskanju {tudiji je bila letna stopnja pre`ivetja odraslih koscev digitalnih ortofoto posnetkov in delu z orodjem ocenjena na samo 0,2 - 0,3, zaradi ~esar je stopnja GIS se zahvaljujem Toma`u Miheli~u. Dr. Davorin rasti ko{~evih populacij {e posebej ob~utljiva za Tome je s svojimi predlogi in kriti~nimi pripombami vplive upravljanja s travniki (Green 2004). Obmo~ja pripomogel k izbolj{anju ~lanka v zgodnjih fazah s habitatom, navidez primernim za gnezdenje, ki njegovega nastajanja. Za natan~no opravljeno delo in pa zaradi dolo~enega dejavnika, na katerega ptice {tevilne koristne nasvete se zahvaljujem recenzentoma. ne reagirajo oziroma {e niso reagirale, ni ustrezen, Vsem najlep{a hvala. so zanje t.i. pasti. Tak{na obmo~ja delujejo kot populacijski ponori, kjer je produktivnost zelo nizka 5. Povzetek (Newton 1998). Primer populacijskega ponora kosca je znan s Poljske, kjer je populacija 700 - 900 samcev V letih 2002 in 2003 je bila v okviru rednega 30 let vztrajala na travnikih kmetijskega kombinata, monitoringa izbranih vrst na posebnih obmo~jih ~eprav so bila v ve~ini let vsa gnezda uni~ena med varstva (SPA) pre{teta populacija kosca Crex crex ko{njo (Schäffer 1995, Schäffer & Weisser 1996). na 140 km2 velikem obmo~ju Ljubljanskega Za odrasle samce kosca je zna~ilna velika zvestoba barja (osrednja Slovenija). Popis je opravilo 40 {ir{i okolici gnezdi{~ (Alnas 1974, Green 1999), kar prostovoljnih popisovalcev. Popis je bil opravljen z vpliv populacijskega ponora {e pove~a. Na Poljskem je uporabo standardizirane metode za popis kosca, ki zaradi velike nacionalne populacije kosca (Gromadzki je bila na podlagi predhodnih izku{enj v letu 2003 1999) najverjetneje mo`no dolgotrajno vzdr`evanje nekoliko modificirana. V letu 2003 je bil na skupno stabilnega {tevila koscev v ponornih populacijah na 4882,5 ha velikem delu povr{ine Barja popisan ra~un prvotnih populacij, kako pa je s tem v Sloveniji, dele` travnikov, njiv in drugih za kosca neprimernih ni jasno. Trontelj (1997) sicer dopu{~a mo`nost, povr{in. Ti podatki so bili primerjani s stanjem v letu da je produktivnost ko{~evih gorskih populacij v 1999. Prav tako je bil na skupno 1600 ha povr{ine Sloveniji visoka in da obstajajo dolo~ene povezave popisan dele` travnikov, poko{enih pred sredo junija. med ni`inskimi in gorskimi populacijami. Dejstvo Podatki o koscih so bili prene{eni v kilometrsko mre`o je, da se prav {tevil~nost koscev na ju`nem obrobju in primerjani s prej{njima popisoma, opravljenima Julijskih Alp zadnja leta pove~uje (Bo`i~, v pripravi), v letih 1992/93 in 1999. Skupno {tevilo pre{tetih vpra{anje pa je, ~e to zadostuje za napajanje domnevno pojo~ih samcev kosca na Ljubljanskem barju v ponornih populacij v ni`inah. Glede na obseg za kosca letih 2002 in 2003 je bilo 170 oziroma 137, kar je ~asovno neugodne ko{nje je verjetno prav ko{nja in z dobrih 40% manj kot ob prvih dveh popisih. Kosec njo povezani nizki gnezditveni uspeh najpomembnej{i je izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo v 16 razlog za tako velik in hiter upad populacije te vrste na med 91 kvadrati po 1 km2 z opredeljenim trendom Ljubljanskem barju. {tevil~nosti, 32 kvadratov je bilo zasedenih ob~asno, v 42 je bilo {tevilo koscev stabilno ali je nihalo, in Zahvala: Za prostovoljno opravljeno terensko delo v le v enem kvadratu je bila zabele`ena rast njihovega letih 2002 in 2003 ter posredovanje skrbno izpolnjenih {tevila. Pri primerjavi posameznih popisov je opazno 16 Acrocephalus 2.6 (124): 3 — 21, 2005 zmanj{evanje {tevila kvadratov z ve~ kot dvema koscema in nara{~anja {tevila kvadratov z enim koscem ali brez njih. Kvadrati z ve~jo povr{ino travnikov so imeli tako v letu 2003 ve~ koscev. Med povr{ino travnikov v kvadratih po 1 km2 in {tevilom pre{tetih koscev obstaja statisti~no zna~ilna pozitivna korelacija. Skupna povr{ina travnikov se je v letih 1999 - 2003 zmanj{ala za 7,8%. Na splo{no gre 2/3 izgub vseh travnikov na ra~un pove~anja povr{ine njiv, 1/3 pa na ra~un pove~anja povr{ine drugih za kosca neprimernih zemlji{~ (zara{~anje, pozidava itd.). Medtem ko je bilo zmanj{anje povr{ine intenzivnih travnikov majhno, pa se je povr{ina ekstenzivnih travnikov zmanj{ala skoraj za 30%. V kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo {tevilo upadlo, porasta povr{ine njiv ni bilo, povr{ina ekstenzivnih travnikov pa se je zmanj{ala za 40%. Upad ko{~eve {tevil~nosti je torej povezan z zmanj{evanjem dele`a ekstenzivnih travnikov oziroma njihovim spreminjanjem v intenzivne travnike. Med povr{ino ekstenzivnih travnikov v kvadratih po 1 km2 in {tevilom koscev je bila v letu 2003 ugotovljena statisti~no zna~ilna pozitivna korelacija. V letu 2003 je bilo 38% vseh koscev registriranih na travnikih, ki ne omogo~ajo uspe{nega razmno`evanja, saj so bili poko{eni pred sredo junija. Zaradi zgodnje ko{nje je produktivnost populacije kosca na Ljubljanskem barju verjetno zelo nizka in predstavlja tako imenovano ponorno populacijo. Obse`na zgodnja ko{nja je verjetno glavni razlog za veliki in hitri upad ko{~eve populacije na Ljubljanskem barju. 6. Literatura Alnas, I. (1974): Die Ortstreue der gotländischen Wachtelkönige. – Ornis Scandinavica 5: 123 - 129. Baha el Din, S.M., W. Salama, A. Grieve & R.E. Green (1996): Trapping and shooting of Corncrakes on the Mediterranean coast of Egypt. – Bird Conservation International 6: 213 - 227. BirdLife International (2002): European bird populations. Estimates and trends. – BirdLife Conservation Series no. 10, Information press, Oxford. BirdLife International (2004): Threatened Birds of the World 2004. – CD-ROM, BirdLife International, Cambridge. Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih za{~itenih obmo~ij (SPA) v Sloveniji. – DOPPS, Monografija DOPPS {t. 2, Ljubljana. Broyer, J. (1994): La régression du râle de genets Crex crex en France et la gestion des milieux prairiaux. – Alauda 62 (1): 1–7. Broyer, J. (1996): »Outward mowing«, as a way of reducing losses of young Corncrakes Crex crex and quails Coturnix coturnix. – Revue d ecologie - la terre et la vie 51 (3): 269 - 276. Cadbury, C.J. (1980): The status and habitats of the Corncrake Crex crex in Britain 1978 - 79. – Bird Study 27 (4): 203 - 218. Collar, N.J. & Andrew A. (1988): Birds to watch: the ICBP world check - list of threatened birds. – International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 8), Cambridge. Collar, N.J., Crosby M.J. & Stattersfield A.J. (1994): Birds to watch 2: the world list of threatened birds. – BirdLife Conservation Series no. 4. BirdLife International, Cambridge. Crockford, N., Green R., Rocamora G., Schäffer N., Stowe T. & Williams G. (1996): Action plan for the Corncrake (Crex crex) in Europe. V: Heredia, B., Rose L. & Painter M. (eds.): Globally threatened birds in Europe – Action plans. – Council of Europe Publishing. Deceuninck, B., Fantin P. , Jolivet C., Loir O., Hermant D., Morel F. & Salamolard M. (1997): Chronologie de la reproduction du râle de genets Crex crex en France. Particularités régionales et évaluation des mesures de conservation. – Alauda 65 (1): 91 - 104. Donald, P.F., Green R.E. & Heath M.F. (2001): Agricultural intensification and the collapse of Europe’s farmland bird populations. – Proc. R. Soc. Lond. B 268: 25 - 29. Gill, F.B. (1995): Ornithology. – W.H. Freeman and Company, New York. Green, R.E. (1995): The decline of the Corncrake Crex crex in Britain continues. – Bird Study 42: 66 - 75. Green, R.E. (1996): Factors affecting the population density of the Corncrake Crex crex in Britain and Ireland. – Journal of Applied Ecology 33 (2): 237 - 248. Green, R.E. (1999): Survival and dispersal of male Corncrakes Crex crex in a threatened population. – Bird Study 46 (suppl.): 218 - 229. Green, R.E. (2004): A new method for estimating the adult survival rate of the Corncrake Crex crex and comparison with estimates from ring - recovery and ring - recapture data. – Ibis 146: 501 - 508. Green, R.E. & Stowe T.J. (1993): The decline of the Corncrake Crex crex in Britain and Ireland in relation to habitat change. – Journal of Applied Ecology 30 (4): 689 - 695. Green, R.E. & Rayment M.D. (1996): Geographical variation in the abundance of the Corncrake Crex crex in Europe in relation to the intensity of agriculture. – Bird Conservation International 6: 201 - 211. Green, R.E., Rocamora G. & Schäffer N. (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. – Vogelwelt 118: 117 - 134. Green, R.E., Tyler G.A., Stowe T.J. & Newton A.V. (1997): Asimulation model of the effect of mowing of agricultural grassland on the breeding success of the Corncrake (Crex crex). – Journal of Zoology 243: 81 - 115. Grobelnik, V. (2000): Ogla{anje, ocena {tevil~nosti in izbira mikrohabitata koscev (Crex crex, L.1758) na dveh lokacijah Ljubljanskega barja. – Diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Grobelnik, V. & Trontelj P. (1999): The Corncrake Crex crex in Slovenia. V: Schäffer, N. & Mammen, U. (eds.): Proceedings of the International Corncrake Workshop, Hilpoltstein, Germany. [www.Corncrake.net] 17 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov Gromadzki, M. (1999): The Corncrake Crex crex in Poland. V: Schäffer, N. & Mammen, U. (eds.): Proceedings of the International Corncrake Workshop, Hilpoltstein, Germany. [www.Corncrake.net] Hudson, A.V., Stowe T.J. & Aspinall S.J. (1990): Status and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. – British Birds 83 (5): 173 - 187. Kotarac, M. (1999): Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju. Poro~ilo za MOP UVN Ljubljana & MOL. – Center za kartografijo favne in flore , Miklav` na Dravskem polju. Mischenko, A.L. & Sukhanova O.V. (1999): Corncrake Crex crex in European Russia: methods and results of a large - scale census. – Vogelwelt 120, (suppl.): 323 - 327. Newton, I. (1998): Population Limitation in Birds. – Academic press, London. Niemann, S. (1995): Habitat Management for Corncrakes. A Working Draft. – RSPB Scotland. Norris, C.A. (1945): Summary of a report on the distribution and status of the Corncrake (Crex crex). – British Birds 38: 142 - 148, 162 - 168. Norris, C.A. (1947): Report on the distribution and status of the Corncrake. – British Birds 40: 226 - 224. O’Meara, M. (1986): Corncrake declines in seven areas, 1978 - 85. – Irish Birds 3: 237 - 244. Peake, T.M. & McGregor P.K. (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality. – Animal Biodiversity and Conservation 24 (1): 81 - 90. Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Polak, S., ed. (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. – DOPPS, Monografija DOPPS {t. 1, Ljubljana. Polak, S. (2003): Mlada kosca Sre~ko in @ivko pripovedujeta... – Svet ptic 9 (2): 18 - 19. Polak, S., Kebe L. & Koren B. (2004): Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija). – Acrocephalus 25 (121): 59 - 70. Schäffer, N. (1995): Rufverhalten und Funktion des Rufens beim Wachtelkönig Crex crex. –Vogelwelt 116: 141 - 151. Schäffer, N. (1999): Habitatwahl und Partnerschaftssystem von Tüpfelralle Porzana porzana und Wachtelkönig Crex crex. – Ökologie der Vögel 21 (1): 1 - 267. Schäffer, N. & Weisser W.W. (1996): Modell für den Schutz des Wachtelkönigs Crex crex. – Journal für Ornithologie 137: 53 - 75. Schäffer, N. & Mammen U. (1999): Proceedings of the International Corncrake Workshop, Hilpoltstein, Germany. [www.Corncrake.net] Schäffer, N. & Mammen U. (2003): International Corncrake monitoring. Ornis Hungarica 12 - 13: 129 - 133. Schifferli, L. (1999): Changes in agriculture and the status of birds breeding in European farmland. V: Aebischer, N.J., Evans A.D., Grice P. V. & Vickery J.A. (eds.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. – Proceedings of the 1999 British Ornithologist’s Union Spring Conference. 18 Sheppard, R. & Green R.E. (1994): Status of the Corncrake in Ireland in 1993. – Irish Birds 5 (2). Stowe, T.J. & Hudson A.V. (1991): Radio telemetry studies of Corncrake in Great Britain. – Die Vogelwelt 112 (1 - 2): 10 - 16. Stowe, T.J., Newton A.V., Green R.E. & Mayes E. (1993): The decline of the Corncrake Crex crex in Britain and Ireland in relation to habitat. – Journal of Applied Ecology 30 (1): 53 - 62. Tome, D. (2001): Pogoji naravovarstveno in/ali ekonomsko sprejemljive ko{nje travnikov na Ljubljanskem barju. – Nacionalni in{titut za biologijo, Ljubljana. Tome, D. (2002): Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju ({e) stabilna? – Acrocephalus 23 (113 - 114): 141 - 143. Tome, D., Trontelj P. & Sovinc A. (v tisku): Ornitolo{ki atlas Ljubljanskega barja. – DOPPS, Monografija DOPPS {t. 3, Ljubljana. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992 - 93. – Acrocephalus 16 (73): 174 - 180. Trontelj, P. (1997): Distribution and habitat of the Corncrake (Crex crex) at the Upper So~a basin (Julian Alps, Slovenia). – Annales 11: 65 - 72. Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo. – Acrocephalus 22 (108): 139 - 147. Tucker, G.M. & Heath M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. – BirdLife Conservation Series no. 3. BirdLife International, Cambridge. Tyler, G.A. & Green R.E. (1996): The incidence of nocturnal song by male Corncrakes Crex crex is reduced during pairing. – Bird Study 43: 214 - 219. Tyler, G.A., Green R.E. & Casey C. (1998): Survival and behaviour of Corncrake Crex crex chicks during the mowing of agricultural grassland. – Bird Study 45: 35 - 50. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000), {t. 49/04. Prispelo / Arrived: 19.7.2004 Sprejeto / Accepted: 19.9.2005 ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 PRILOGA / APPENDIX Tabela 5: Števil~ni podatki zabeleženih pojočih koscev Crex crex po letih, kvadratih po 1 km2 in z ocenjenim trendom na Ljubljanskem barju Table 5: Numerical data of singing Corncrakes Crex crex recorded at Ljubljansko barje per year and per km2 squares UTM 1 km 1992 1999 2003 Trend 09/44 08/44 09/45 G4 1 0 H4 3 0 H5 5 4 H6 2 1 H7 0 3 0 0 ob~asno / irregularly H9 0 2 1 I5 4 0 I7 1 4 1 1 niha / fluctuating 18 0 0 1 ob~asno / irregularly I9 7 4 2 upad / declining J6 1 7 1 4 niha / fluctuating J7 2 12 2 1 niha / fluctuating J8 8 3 0 0 izginil / disappeared J9 6 3 1 2 niha / fluctuating A7 1 0 0 0 ob~asno / irregularly A8 2 1 3 2 niha / fluctuating A9 1 0 0 0 ob~asno / irregularly B9 1 0 1 0 ob~asno / irregularly C8 0 0 1 ob~asno / irregularly C9 2 3 1 niha / fluctuating D6 0 1 0 ob~asno / irregularly D8 1 0 0 0 ob~asno / irregularly D9 2 0 0 0 ob~asno / irregularly E3 0 0 1 0 ob~asno / irregularly E7 1 1 0 0 izginil / disappeared E8 4 3 1 1 upad / declining E9 2 3 2 0 niha / fluctuating F6 5 0 0 0 izginil / disappeared F? 0 0 0 1 ob~asno / irregularly F8 3 2 2 2 niha / fluctuating F9 0 2 2 1 niha / fluctuating Go 5 2 2 0 upad / declining Gi 7 6 3 3 upad / declining G2 0 1 0 0 ob~asno / irregularly G4 1 2 0 0 izginil / disappeared G5 1 0 0 ob~asno / irregularly 2002 19 L. Boži~: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov 1 km 1992 1999 2002 2003 Trend G6 5 3 2 4 niha / fluctuating G7 6 3 1 2 niha / fluctuating G8 9 5 4 6 niha / fluctuating G9 11 6 9 4 niha / fluctuating Ho 10 2 6 3 niha / fluctuating Hi 11 14 7 9 niha / fluctuating H2 13 11 3 2 upad / declining H3 0 2 2 0 ob~asno / irregularly H4 0 2 0 0 ob~asno / irregularly H5 0 2 3 1 niha / fluctuating H6 0 4 4 1 niha / fluctuating H7 5 5 3 4 niha / fluctuating H8 7 8 2 7 niha / fluctuating H9 4 2 8 14 porast / increasing Io 10 8 10 niha / fluctuating li 8 10 8 niha / fluctuating I2 10 5 1 1 upad / declining I4 0 2 0 0 ob~asno / irregularly 16 2 1 1 2 niha / fluctuating I7 0 1 1 18 0 0 0 1 ob~asno / irregularly I9 1 2 5 1 niha / fluctuating Jo 4 1 1 2 niha / fluctuating Ji 3 4 3 3 niha / fluctuating J2 1 1 1 0 niha / fluctuating Ao 2 0 1 Ai 1 3 3 1 niha / fluctuating Bo 1 0 6 Co 0 1 1 Do 3 1 2 1 niha / fluctuating D2 1 0 0 0 ob~asno / irregularly D3 1 0 0 0 ob~asno / irregularly Eo 0 1 0 0 ob~asno / irregularly Ei 0 0 1 0 ob~asno / irregularly E2 3 0 0 0 izginil / disappeared E3 3 1 0 0 izginil / disappeared E4 0 2 0 ob~asno / irregularly Fo 3 1 2 1 niha / fluctuating Fi 2 1 3 1 niha / fluctuating F2 1 0 3 1 niha / fluctuating F3 3 1 2 1 niha / fluctuating 2C ACROCEPHALUS 2.6 (124): 3 — 21, 2OO5 UTM 1 km 1992 1999 2002 2003 Trend F4 0 1 2 0 ob~asno / irregularly Go 3 2 0 1 upad / declining Gi 4 1 2 0 niha / fluctuating G2 3 1 1 0 niha / fluctuating G3 3 2 2 1 niha / fluctuating G4 0 3 1 Ho 1 1 1 3 niha / fluctuating Hi 0 1 0 0 ob~asno / irregularly H2 1 1 0 0 izginil / disappeared H3 2 0 0 1 ob~asno / irregularly H4 0 2 4 0 ob~asno / irregularly H5 1 1 0 0 izginil / disappeared H6 1 2 0 li 0 0 1 0 ob~asno / irregularly I3 2 1 1 3 niha / fluctuating I4 1 3 2 6 niha / fluctuating I5 5 9 2 1 upad / declining 16 0 4 0 1 ob~asno / irregularly J4 1 6 3 6 niha / fluctuating J5 0 0 1 0 ob~asno / irregularly J6 0 0 1 0 ob~asno / irregularly J7 1 0 08/46 A4 0 1 1 0 ob~asno / irregularly B6 1 0 2 1 niha / fluctuating C6 4 2 3 niha / fluctuating D6 2 0 0 E6 1 0 F7 2 Skupno / Total 236 238 160 137 21