Leto IX., St. 40.
Polfntaa platana v soiov!nl,
V Ljubljane, 9. dtcem^ra 1922.
V organizaciji Ja me?, kolikor moSl — toiiko pravice I
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1‘50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Klešče.
Sto in sto vprašanj javnega življenja ie na dnevnem redu. h katerim naše organizacije ne morejo zavzeti onega odločnega stališča, ki bi bilo potrebno.
Delavni ,pogoii so se v marsičem poslabšali. Socialna zakonodaja nazaduje. Tako n. ur. je osemurni delavnik precej okrnien. Po prevratu je izšla naredba. ki določa za vse obrte Surni delavni čas. Ta naredba se je morala umakniti zakonu o zaščiti delavcev v katerem je osemur-nik že omejen le na velike obrate, pa se še tam lahko podaljša na 10 ur za dobo treh mesecev, če v tajnem glasovanju glasujeio zato 4 petine zaposlenega delavstva. V majhnih obratih, ki zaposluje^ mani ko 15 delavcev, je pa osemur-nik zakonito soloh ukinjen.
Vsi ti dogodki sililo vse poštene delavce k razmišljevanju. Iz tega razmiš-Ijevania se ie porodilo že celo vrsto predlogov. o katerih je treba spregovoriti pametno besedo.
Nekateri pravijo da moramo naše organizacije zainteresirati bplj za socialno politiko, da ne bodo delale le izključno za zvišavanje plač. Drugi iščeio rešenja v tem. da najdemo podlago, na kateri bi se delavstvo zorcet zedinilo. Takih predlogov je še več. danes se hočemo podrobneje baviti s tema dvema.
Tisti ki predlagaio. nai se organizacije boli pečajo s socialno politiko, imajo popolnoma Drav. Le enega nai ne pozabijo. da bi tukai nasveti in pridige nič ne pomagale, temveč ie treba povedati načrt. kako bo to mogoče izvesti.
Nihče nai se ne vara. da moralo or-
lee mezdne politike delovale tud na soci-alno-nolitičnem polju.
Tudi oni. ki predlagajo, naj iščemo platforme za zopetno zedinjenje danes tako razcepljenih strokovnih organizacij, so na pravi poti. Pozabijo naj pa ne poiskati vzrokov radi katerih so se organizacije razcepile, če nočejo zlepiti organizacije zoioet skupaj, brez da smo te vzroke odstranil1. Kaiti če teh vzrokov ne bomo odstranili, bo sledil nov razkol, ki bo zopet dal povod kapitalistom, da vzamejo zopet to, kar so morali dati vsled enotne sile organizacij.
Zavedati se moramo., da se socialna politika poslabšuje vsled nemoči v delavski organizaciji. Nemoč organizacij je pa posledica razkola.
Razkol je pa posledica duševne in pro.gramatične neenakosti, ko ie silil en del delavstva na levo. drugi na desno, tretji v klerikalizem in četrti v naciona-
1;
izem.
To verigo vzrokov je treba natančno poznati. treba ie te vzroke odstraniti, potem bodo na izostale tudi zle posledice, ki so Ie oosledice vzrokov.
Mi smo se tega deistva cel čas zavedali. zato smo tudi začeli delati pri odstranitvi teh vzrokov.
Kaj pomaga .pridigati proletarcu o važnosti socialne politike, če pa nima moči. da bi se zanjo boril.
Njegova moč je v organizaciji in če bo ta močna, bo že našla potov, da tudi socialno politiko zboljša. Prišli smo torej do zaključka, da je treba imeti moči za pridobitev pravic in te resnice smo se točno držali.
Že zadnjič smo povedali, da kovaču nič ne pomaga, če ima še tako lepo razbeljeno železo v ognju, če nima klešč, za ne bo koval, ker vročega železa v rokah ne more držati.
Zato svetujemo onim sodrugom. ki se jim srce krči. ko vidijo kako zgubljamo kos za kosom socialnih pridobitev;: Pomagajte nam ustvariti dobre in enotne organizacije, s katerimi se bomo bojevali i proti poslabšanju i še za zboljšanje socialne politike.
Treba je dela na zgradbi organizacij, vsako drugo govorjenje so klici zgubljen-ca v puščavi.
Sv. Blaž je menda dajal svoj »žegen« kar doma v postelji. Če ga nočete posne-* mati. pojdite med proletariat in mu razložite važnost organizacij, ki nai bodo tako dobre in močne da mu bodo izvoje-vale večje plače in boljšb socialno politiko.
Povejte mu, da je 2 več kot 1. drugo bo prišlo samo po sebi!
Pred stavko.
_ Delavci in delavke monopolskih podjetij se nahajaio pred stavko. Vzrok je brezprimerno majhna mezda in zločinska ravnodušnost merodajnih faktorjev na-,	.	orani zahtevam delavstva za povišanje
ganizacije odtrgati le eno uro delovanja mezde.
od dela za zvišanje plače pa. če bi jim še Delavcem in delavkam v monopol-tako lepo pridigali o važnosti socialne	skih podjetjih so zvišali mezde z ozirom
politike. Delavci vidijo svojega nasprot-	na predvojne za 8—12 krat. draginja pa
nika najprvo v tovarni, ko vsak dan z	je za 15—I8V2 krat večja. Delavstvo trpi,
njim skuoai delaio in ko vsako soboto v	niegov položaj je za 40 do 60 krat slabejši
svojih žepih čutijo, da z denarjem, ki so	od predvojnega a vse prošnje in zahteve
ga zaslužili ne morejo izhajati. Naravno	naletel na gluha ušesa.
ie torei. da se proti temu sovražniku naj-prvo in najgorečnejše branijo Drugega sovražnika ki jim v parlamentu sklepa reakcionarne socialno - Politične zakone pa ne vidik) tako jasno, deloma zato. ker jih krušni boi v tovarni preveč zaposluje, deloma pa zato. ker ie pol tična šola delavstva še na zelo nizki stopinii. tako da razne pol tične stranke prav brez skrbi sklepa‘o na?slabše zakone, brez bojazni, da bodo zgubile delavske glasove.
Zato ie lončen zaključek, da če hočemo organizacijo zainteresirati za socialno Dolit ko moramo stremeti za tem, da zboljšamo njihov aparat da bodo po-
Delavstvo noče In ne more več tr-neti.
Država kot delodajalec pušča delavstvo v tobačnih In drugih monopolskih nod;et:ih. da se krivi pod bremenom draginje in da strada, cene tobaku in drugih monopolu podvržen :h predmetov pa se dan za dnem zvišuieio.
Na ta način izmozgava država ljudstvo z visokimi cenami mononoliran’h nroduktov. svofe delavstvo na ki te produkte izdeluje. Dušča v bedi in gladu.
Ali sme država tako de1ati? če je država združitev ljudstva, ne sme tako delati.
S svoio zločinsko ravnodušnostjo naoram svojemu delavstvu, pa so pokazali merodajni faktorji, da država ni združitev celega naroda, temveč da je last samodržcev.
In proti takemu naziranju morajo protestirati ne samo monooolski delavci in delavke, temveč vse delavno ljudstvo.
Da zgoraj navedena dejstva niso Ie prazna fraza temveč odmev bede monopolskih delavcev in delavk nam so dokaz naslednje dnevne mezde:
1. V tobačni tovarni v Nišu znašajo mezde: za ženske 24—26. a za moške 26—30 Din.
2. V tobačni tovarni v Sarajevu: ženske 20—24, moški 20—36 Din.
3. V tovarni smodk v Zagrebu: ženske 18—22. moški istotako.
4. V tobačni tovarni v Ljubljani: ženske 20—24. moški 26—34 Din.
5. V skladišču nepredelanega tobaka * v Skoplju: ženske 14—18, moški 18—20 Din.
6. V skladišču nepredelanega tobaka v Velikem Bečkereku: ženske 11—14 moški 16—18 Din:
7.	V znamfcarni. 'delavnic? papirja za cigare in v glavnem skladišču izdelanega blaga v Beogradu: ženske in moški 24— 36 Din. Pripomniti moramo, da mora več kot polovica delavstva .plačati nad polovico svojega mesečnega zaslužka samo za stanovanje.
Istotako niso delavske mezde v tobačnih tovarnah v Mostarju, travniku in Bania Luki; tovarni cigar v Sinju. skladišču nepredelanega tobaka v Novem Sadu. Čoki. Foči. Aleksincu. Štipu, Velesu in Bajini Bašti pooolnoma nič boljše, da tu so celo mezde 8 Din dnevno.
Kdo more živeti pri današnji draginji s tako mizemimi mezdami?
To niso mezde s katerimi bi bilo mogoče živeti, temveč mezde s katerimi mora delavstvo polagoma umirati.
Potom svojega Saveza monopolskih delavcev in delavk in preko urorav svojih podietij so se obračali delavci in delavke na Upravo državnih monopolov in zahtevali povišanje mezd. Intervenirala je tudi Delavska zbornica.
Zakon o zaščiti delavcev le naletel v kapitalističnih vrstah na velik odpor. Vršilo se ie celo že več anket, na katerih je Zveza industrijcev. kot zastopnica industrije in pa Zveza kranjskih obrtnih zadrug protestirala proti uveljavljenju zakona o zaščiti delavcev. Podjetniki navajajo da so proti zakonu radi tega. ker ni bil izdan po zakoniti poti, to je. ker je bil razglašen in uveljavljen brez zaslišanja trgovske in obrtniške zbornice in indu-: sirijske komore.
Vsekakor ipa protestiralo zastopniki kapitala proti zakonu o zaščiti delavcev le radi tega ker zakon delavstvu vendarle nekai nudi. To je glavni vzrok njih protesta. če bi bil šel zakon preko trgovske in obrtne zbornice ter industrijske komore bi ga Zveza indusrijcev že tako lepo okrtačila, da bi bil za delavstvo brez pomena. Podjetnikom gotovo ni ljubo, da predvideva zakon prepoved nočnega dela za ženske in mladoletne delavce, da omejuje delavni čas ter da daje zaupnikom toliko pravic v podjetju. Tega bi se oni radi znebili, zato so obletali že vse instance, celo ministra za socialno politiko g. dr. Žerjava so prepričali, da je zakon »slab«. Sedal zahtevalo, da se zakon oopravi ali oa nadomesti z novim. Minister za socialno politiko se tei zahtevi kapitala baje ni upiral, kar kaže tudi dejstvo da še do danes ni izdal * poslovnika za delovanje zaupnikov v smislu § 116 ter da še ni predpisal oblike delavskih legitimacij po §120 zakona.
Samo eno je napravil minister za socialno politiko in sicer to. da ie na željo obrtnikov določil delavni čas v malih obratih na 9 in 10 ur dnevno. Morda je napravil to v sporazumu s trgovskimi, industrijskimi in obrtniškimi zbornicami, ni pa napravil tega v sporazumu z delavsko zbornico.
Mi se temu boju proti zakonu o zaščiti delavcev ne čudimo, pač pa ta boj potrjuje naše mnenje/da ie Zveza industrijcev in malo obrtništvo najhujši nasprotnik delavstva. Z vsemi mogočimi nakanami hoče Zveza industrijcev ovreči ta zakon. Minister za socialno politiko se
Ker na ite ostalo vse to brezuspešno, so se delavci in delavke monopolskih podjetij v celi državi odločili za stavko.
Kakšne na so zahteve delavstva? Nič več ne zahtevajo, nego mezdo, ki so jo prejemali leta 1914, to ie. mezdo s katero si bodo mogli kuDiti na trgu isto množino življenjskih potrebščin kot z mezdo leta 1914.
Ker so delavske zahteve popolnoma upravičene, je sklenil Glavni radnički sa-vez Jugoslavije da bo podpiral borbo mo-nopolskega delavstva.
Če ministrstvo financ in Uprava drž. mononolov ne bo ugodila delavskim zahtevam. ootem bo delavstvo ra.iše stradalo in ne delalo, nego pa delalo in stradalo.
V Beogradu, 23. novembra 1922.
Uprava Glavnega radničkega Saveza Jugoslavije.
Uprava Saveza monopolskih delavcev in delavk.
seveda temu kapitalističnemu pritisku ne bo upiral. Zakon oa se brez sodelovanja strokovnih organizacij tudi ne bo popravljal ali oa zamenjal. Popravljali ga bosta obe prizadeti stranki skuono, pa četudi se bo popravila samo vejica v zakonu.
Iz organizacij.
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
Krajevna državna borza dela v Ljubljani. Dne 30. novembra t. 1. se je vršila enketa. na kateri se ie izvolil provi-zorni odbor za krajevno državno borzo dela na temelju § 90 zakona o zaščiti delavcev. Naše organizacije bo zastopal v tem odboru s. Kilijan Jankovič, za namestnika pa ie bil imenovan s. Ivo Meznarič.
KOVINARSKA STROKA.
Podružnice kovinarjev, katere še niso odposlale obračunov za mesec november. na? obračunajo čimpreje. da bo mogoče na podlagi števila članov določiti število delegatov za državni kongres kovinarjev, ki se bo vršil o božiču. Istotako naj se odpošljejo še nevrnjene nabiralne pole. — Centralno tajništvo.
ŽIVILSKA STROKA.
Tovarna konzerv na Vrhniki. Prišel je čas. ko bo zopet začela obratovati tovarna konzerv na Vrhniki. Sezija začne vedno v decembru in traia do meseca aprila, vsakega leta v katerem času rabi obrat precejšnje število kvalificiranega delavstva. Spominjamo se hudih bojev v zadnii seziji. Podietje je delavstvo na prav nesramen način izkoriščalo. Vendar oa se nam ni posrečilo popolno uveljaviti delavske zahteve. Tovarna je lansko leto začela obratovati in ne smemo se čuditi delnemu neuspehu. Večina delavstva ie bila o organizaciji nrecei desorijentirana in ni polacala na strokovno organizacijo velike važnosti. Podjetje je to videlo in sledil je silen odpor od strani kapitalistov pri čemur se ie uporabljalo celo orožje. Da bomo to v bodoče preprečili, moramo že danes. dokler je še čas. opozoriti vse v tovarno prihajajoče delavstvo, da nai se
falcoi organizira in organizacijo olerep!, da bo zmožna voditi uspešen boi proti kapitalizmu ki izkorišča delavske sile. So-drugi na delo. dokler je čas!!
Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok naznanja vsem centralnim odbornikom v Ljubljani, da se bo vršila dne 12. t. m. točno ob 6. zvečer v društveni pisarni 16. redna centralna seja. Posebnih vabil ne bomo poslali. Udeležba dolžnost. — Predsedstvo.
RUDARSKA STROKA.
Unija slov. rudarjev v Zagorju ob Savi sklicuje v smislu § 12. društvenih pravil svoi redni občni zbor za dne 4. marca 1923 ob 10. dopoldne v gostilni I. Rak v Velenju.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in kontrole.
2. Organizacija. Preosnova regulati-va in odobrenje zadnjih povišanih prispevkov.
3. Socialna zakonodaja.
• 4. Tarifna politika,
5. Volitev ožjega in širšega odbora: in treh preglednikov.
6. Samostalni predlogi.
Podrobnejša navodila o volitvi delegatov za občni zbor bo podala Unija podružnicam potom okrožnic.
Zagorje, dne 26. novembra 1922.
Načelstvo.
OBLAČILNA STROKA.
Podružnica krojačev v Mariboru
opozarja vse krojaške pomočnike, da nai nihče ne potuje v Maribor, ker vlada v kroiaški stroki velikanska kriza. Dan za dnevom odouSčajo mojstri pomočnike, poleg tega pa hočeio tudi znižati mezde. Kroiaški mojstri ne upoštevalo več niti kolektivne pogodbe. Vpeliati hočejo delo na dom. kar bi imelo za posledico še večjo brezposelnost. Kljub intervencijam od strani krojaških pomočnikov, mojstri še vedno gazijo kolektivno pogodbo. Da bo prišlo delavstvo do svojih pravic je pred-pogoi. da v Mariboru nihče ne išče dela. Ravnotako naj pomočniki ne hodijo prosjačiti za delo od mojstra do mojstra, marveč vsak nai se iavi v društveni pisarni. Ruška cesta 7. Posebno pa nai se vsak razredno zaveden kroiaški pomočnik ogiblje delavnice gosp. Šetine. ki ne prizna delavske organizacije.
KEMIČNA STROKA.
Podružnica kem. del. Moste or? Ljub« Slani je sklicala dne 30. novembra strokovni shod v kemični tovarni v Mostah zaposlenega delavstva z dnevnim redom: Doročilo o redukciji delavstva v tovarni in ukinenie drugih ugodnosti poleg dnevne plače. Na tem protestnem shodu sta poročala Rejc, tajnik Osrednjega društva in sodr. Kaisev zastopnik Strokovne komisije. UdelcžSa ie bila polnoštevilna. Članstvo je vestuo sledilo izvajan:en; obeh poročevalcev. Ravnateljstvo kemične tovarne ie uvidelo, da ima opraviti z organiziranim, zavednim delavstvom posebno sedaj, ko je delavstvo odklonilo vsako čezurno. kakor tudi akordno delo, da ohrani v tovarni dosedanje število delavstva. Vztra;aite!
Podružnica kem. del. (steklarjev) ▼ Zagorju je sklicala 1. decembra 11. v rud-«
Socialna zakonodaja.
Boj proti zakonu o zaščiti delavcev. *
niški restavraciii strokovni škod steklar-iev, z dnevnim redom: položai in dolžnosti organiziranega delavstva in navodilo k izvolitvi obratnih zauon:kov. Prvi in davni poročevalec na tem članskem strokovnem shodu je bil ooleg ta nika Osrednjega društva predsednik Strokovne konrsiie za Slovemjo sodr. Svetek. Poročal ie jako stvarno o razvoju strokovne organizacije in o položaju steklarjev oziroma Osrednjega društva kemičnih delavcev v Sloveniji Z veseljem konštabra-mo. da vlada med delavstvom steklarske stroke vzorna disciplina. Razumljivo je torej, da se ie delavstvo pri nas v med-,seboinem boju na voljo nekaterih svoj razum tako razbistrilo da danes odločno loči slabo od dobrega.
Strokovnega shoda se ie udeležil tudi vročekrvni, kakor lev razburjeni, Jaka Žorga. Med govorom sodr. Svetka, ie ta predstavnik neodvisnega človeštva.ki živi od »božje štime in fraz« osamljenih, zato torei neodvisnih marsikaj zabeležil v recept za zdravilo proti razburjenju živcev. Seveda, da je hotel razburjeni Zorga tudi kai povedati, to je gotovo, kaiti vsebina poročila glavnega poročevalca mu ni v polnem obsegu ugajala. Ker pa je bil samo poslušalec in ne član družine steklarjev, kakor tudi ne član enotne fronte proletariata v Sloveniti mu zborovalci potom glasovanja niso dovolili govoriti oziroma razbijati stavbo, katero ie članstvo steklarske stroke vsa svo’a leta gradilo in danes tudi dogradilo. Gospod Zorga je moral torei z dolgim nosom oditi. Steklarji na nai se zavedajo, da bodo le v enotni organizaciji močni in zmožni kljubovati vedno hujšim kapitalističnim napadom.
Razvitje zastave.
Podružnica kovinarjev v Ljubljani bo v nedeljo 10. decembra ob 15. uri razvila svojo novo zastavo.
Slavnost se bo vršila v hotelu »Tivoli« z naslednjim sporedom:
1. Pozdrav gostov.
2. Razvitje zastave.
3. Godba in petje.
4. Šaljiva pošta.
5. Ples in prosta zabava.
Slavnost bo gotovo nad vse dobro uspela, ker je vse potrebno preskrbljeno.
Kot posebnost bo nastop pevskega društva »Save« z Jesenic, ki je priznano najboljši delava ski zbor Jugoslavije.
Sodeloval bo tudi orkester »Svobode« iz
Šiške.
Vse bratske organizacije in razredno za* vedne delavce vabimo, naj se te slavnosti ude*
leže.
Vstopnina prosta.
Gospodarstvo.
Kako sl pomagam sam? Današnji časi so taki. da bi se človek, ki služi s svojimi rokami svoj vsakdanji kruhek, rajši obesil na orvo kot na drugo drevo. Obup nad gospodarskim položajem duševnega in ročnega delavca se veča z vsak m dnem. čeprav beremo oo časopisih, da se oroda,:a amerikanska mast po 80 K kg. V zadn em »Konzumentu« ie sodružica Sever priobč la razgledno tabelo o potrebah družine za mesec dni in razliki rned ceno v letu 1914. in 1922. ter ugotovila, da je rabila leta 1914. na mesec 120 K, leta 1922. na mesec 9217 K. Pred vojno ji je prinesel mož domov še nekaj več kot 120 K. medtem, ko jih dobi danes komaj
4717 K torej dobro polovico. Kje vzrok?
Nezavednost in nezaupanje. Nezavednost v gospodarskih vprašanjih. Je sicer član Konzumnega društva, toda da bi poleg kupovanja še drugače podpiral gospodarsko moč, tega ne. Vemo, da ie težko, toda nikdar ni sila tako velika, da se ne bi položila kronca na stran. Take kronce se olodonosno nalože v hranilnem oddelku Konzumnega društva za Slovenijo, ki jih obrestuje no 6—7%. kakoršna je pač vloga. na odpoved ali brez odpovedi. S tem, da vlagamo svoje prihranke v lastno hranilnico. se otresamo odvisnosti zasebnega kapitala ki nas vse skuoai mori in nam piie kri. Zaveden delavec pomaga sebi tako da kreoko podpira svojo gospodarsko organizacijo s svoiimi prihranki.
Iz nemško-avstrijskega gospodarskega življenja. Socialno in gospodarsko krizo. ki danes Nemško Avstrijo tako neusmiljeno objema občuti naibolj industrija. Stabilizacija nemško-avstrijske krone, ki ie nastala radi genfskega kompromisa med internacionalno in avstrijsko buržo-azijo je popolnoma pokopala izvozno zmožnost Avstrijske industrije. Katastrofalni padec nemške marke je pripomogel h konkurenci v notranjosti, medtem ko češka železna industrija grozovito konkurira na zunaniem trgu. Od dneva, ko se ie ustavilo tiskanje bankovcev, je Avstrija v groznih kreditnih in denarnih stiskah. Na borzah ponujajo za kratkoroka posojila 2 in pol do 3% tedenskih obresti. Brezposelnost raste od dneva do dneva. Dne 12. avgusta t. 1. je dunajska borza dela zaznamovala 35.812 brezposelnih, dne 4. novembra oa ie armada brezposelnih dosegla že število 59.156. Največja brezposelnost vlada v kovinarski industriji. Kakor povsod tako tudi v Nemški Avstriji izrabljajo kovinski industrijalci to brezposelnost v svoje kapitalistične interese. za znižanje plač in zvišanje svojega dobička. Delavske mezde bodo baje znižali za 20%. Na eni strani rastejo cene življenskim potrebščinam, na drugi strani pa znižanie delavskih mezd. Po kapitalističnih nazorih ie to popolnoma pravično. Poleg kovinske industrije narašča brezposelnost tudi v lesni industriji. med stavbinskim delavstvom, krojači kakor tudi med ostalimi nastavljenci. V celoti ima danes Nemška Avstrija 82.784 brezposelnih.
Svetovna žetev. Evroroska žetev bo kakor kaže letos nekoliko slabša, nego je bila lani. Nasprotno oa je v deželah izven Evrope. Vesti, ki prihajajo iz Francije in Itali:e pravijo, da je žetev pšenice in rži padla za 25% naoram lanski. Nemčija je pri tem še boli zadeta. Njena žetev obeta le dve tretjini od leta 1921. Medtem ko je Pridelek pšenice in rži nadel, je znatno napredoval pridelek , ječmena, ovsa in krompirja. Tudi ruska žetev je izpadla mnogo slabše nego so pričakovali, namesto 46.5 m;li. ton žita. izkazuje danes ruska statistika le 32 milj. ton. To pomeni, da je Rusija še vedno potrebna podpore in pomoči iz inozemstva. Jugoslavija je pridelala letos 11,498.181 ton pšenice, 1,128.500 ton. rži 2,291.158 ton ječmena in 254.495 ton ovsa. — Kljub temu. da ie evropska žetev nekoliko slabša od lanske, bi evropska produkcija popolnoma zadostovala za prehrano evropskega prebivalstva. Nenormalni mednarodni denarni odnošaji pa delaio ovire žitni trgovini, kajti denar onih držav, ki
imaio žita odveč ima mnogo previsoki
kurz. da bi zamogla država ki žito nu;.no potrebuje in v kateri ljudstvo od gladu umira z njenim malovrednim denarjem kupiti drago žito. Povprečno ie žetev na isti produkcijski višini, kakor lansko leto. Ječmena in ovsa je celo več. produkcija rži ie tako visoka, da ie prekosila produkcijski rekord leta 1921. Kljub temu pa Evropa ni zmožna, da bi si s svoiimi izmozganimi lirami, kronami, franki in rublji nabavila onega, česar je v državah izven Evrope v obilici in v potrato. V Kanadi in Indiji ie baje žita v obilici in ne vedo kam z njim. Ta dobra žetev pa nikakor ne u-gaia tamošniim velekmetom. Ne samo Evropa je žalostna ker ljudstvo strada, v državah na. kier ie žita v obilici, pa zopet niso zadovoljni ker se boie. da bodo žitne cene znatno padle. Na ta konto odpovedujejo danes vse hipotekarne banke kmetom kredite, tako da bo Kanada naj-brže primorana naznaniti moratorij (prisilno oodaljšanie kreditov). Ako bi tega ne storila, bi kmetje izvajali nekako pasivno resistenco. to se pravi, oni bi obdelovali samo toliko polja, kolikor rabijo za svoje življenske potrebščine. Kamor pogledamo. bodisi industrijo ali oa podežel-no produkcijo, vidimo da se gospodari nesmiselno in nespametno. V nekaterih' krajih je vsega v obilici, v drugih zopet ljudstvo strada in od lakote umira. Krivičnost sedaniega družabnega reda kriči sama .po izoremembi.
Obdavčenje produkcije, v prid zavarovanju delavcev v Meksiki. Jako interesantni zakonski načrt objavlja v svojem zadnjem poročilu Internationales Arbeits-amt. ki ga je predložil državni predsednik Obrgou meksikanskem parlamentu. Po tem načrtu, bi morali podjetniki oddajati 10% kot »socialni davek« od vrednosti delovne produkcije, v prid delavskim namenom. Gotovo je da bi se iz tega visokega izkupička nabrali veliki skladi, kf bi mogli krit zdatke za razne nezgode, starostne rente itd. Nadalje vsebuje načrt določbe ki jamčiio delavcu ki je postal vsled kake nezgode popolnoma dela nezmožen dosmrtno rento, ki mora znašati 75 . °d Ploveča prejšnjega zaslužka. Tudi življensko zavarovanje se popolnoma preuredi začasno je pa stopila v veljavo določba, ki predpisuje rodbini, katere družinski oskrbnik ie podlegel smrti, ne glede kake smrti gotovo zavarovalnino katera oipogočuje preostali rodbini človeško življenje. Tozadevni zakon se bo raztezal na vsacega delavca ki biva v Meksiki. neglede na njegovo starost. Po zakonu bo vsakdo, ki upravlja plačano delo pripoznan za delavca.
Utrinki.
Skrajšanje delavne dobe ie eden najvažnejših nogo‘ev za dosego boljših olač — ker znižava konkurenco med delavci samimi in krči tisto delavsko rezervo, iz katere rekrutira kapitalizem nadomestnl-ke za nezadovoljne delavce.
Kdor sprejema miloščino, se ne zaveda svoie pravice ali pa odstopa od nje.
Usm jjenost ali dobrodelnost ie za berače. kar delavci niso.
Kdor sprejema »dela usmiljenja« je ponižan ali se ponižuje sam.
Boi za socializem ie boj za resnico.
Vsaka cerkev je aparat za pridobivanje bogastva in njega upravo. U. S.
Razno.
Zveza Ameriških inženerjcv za osemurni delavnik. Zveza ameriških inžer.er-jev ie pred kratkim objavila poročilo o osemurnem delavniku. Iz poročta sledi da v tamošnji industriji iekla osemurno delo popolnoma zadostuje. Dobiček bi osta’ pri osemurnem delavniku isti kakor pri večurnem delu. Večina ravnateljev in nastav-Hencev. ki so ta problem razmotrivali je mnena. da bi imela industrija z upeliavo osemurnika več dobička, nego če bi povišala mezde. Stroški dela znašajo pri izdelavi surovega železa 4.8 do 8% splošnih produkcijskih stroškov. Ako b? se pa 10 urni delavnik zamenjal z osemurnim in bi ostale mezde take kakor so sedai. bi prišli produkcijski stroški od 3 na 15%. Zvišarre. ki ie nastalo seveda ni znatno. Pri upeljavi osemurnega delavnika moramo na vsak način računati tudi na vpeljavo novega produkcijskega načina in sicer med drugim izpopolnjevanjem orodja. kar bi pomenilo napredovanje industrije in povečanje produkcije.
Tedenski
Ljubljana, dne 5. decembra 1922.
Silovito naraSčanje brezposelnosti je A me: riko prisililo, da brez ozira na zunanji politični položaj posveti vso pažnjo notranjim zapletlja: jem. Seveda se imperializem ne da ugnati. Zna: no je, s kako mrzlično naglico se Zedinjene dr» zave oborožujejo proti Japonski. Tudi na lauzaru ski konferenci je opažati nervoznost Američa: nov, ki da na marsikaj sklepati. Politično jav: nost je presenetila vest, da hoče Amerika po* sredovati med Grki in Turki. S tem stopi Arne: rika zopet v krog interesirancev in opusti svoje neutralno stališče. Za vsem tem tiči seveda An: glija, ki bi se rada na rovaš Grčije in Turčije okoristila v Mali Aziji, česar pa Amerika ne do» voli. Morda skuša Amerika s tem korakom tudi odvrniti pozornost od domače mizerije na zu: nanjo politiko. Zanimivo je, da prihajajo baš zadnje čase iz Zedinjenih držav poročila o obo: roževanju. Državni tajnik je izjavil, da državi ne zadostuje armada 125.000 mož in 12.000 častj nikov. Število častnikov se mora po njegovem mnenju zvišati vsaj na 15.000. Zgraditi je treba tudi močno zračno brodovje. Golobček miru še dolgo ne bo "imel poslal
Turčija je s svojimi visokimi zahtevami pot
kazila svoj mednarodni politični položaj. An» g leži jim ne stoje ravno prijazno nasproti, Fram cozi pa tudi skušajo kaj pridobiti. Kakor poro: čaj o, je Francija sklenila, da Kemalistom pod nobenim pogojem ne odstopi Severne Sirije. Sploh bo vprašanje Sirije še trd oreh za evrop-ske diplomate, ako ga ne sterejo njim pred no: som — domačini. *
Kakor že omenjeno, je Turčija zaigrala svojo ugodno pozicijo na lauzanski konferenci. S tem sicer še ni rečeno, da bo imela kaj od tega Grčija, vendar pa bi si ta mogla ojačiti svoje diplomatske šanse, kakor se je doslej tudi redno dogajalo. Vzroki nenaklonjenosti Evrope napram Turčiji tiče v tem, ker vodi Turčija od• ločno protievropsko gospodarsko politiko. Ker je tudi Mala antanta proti Turčiji, pomenja to za Turčijo znaten minus.
Z druge strani pa pomenja za Turčijo ve: lik plus Izjava ruskega zastopnika na lauzanski konferenci Čičerina, ki je dejal, da stoji Rusija na stališču, da so Dardanele in Bospor last tur: škega naroda. Skozi te dve morski ožini ne sme biti dovoljen prehod nobeni vojni ladji razen turških in sme Turčija v ta namen obali ob oži: nah utrditi, da bi jih v slučaju nevarnosti mogla braniti. Angleži so na to zahtevo odgovorili z vprašanjem, ali je Turčija samostojna država ali vazal Rusije. Vsekakor stremi Rusija za tem, da si zagotovi pred seboj ravno polje. Opustila je frazo carske Rusije, ki je hotela postaviti križ na Ajo Sofijo in dela na to, da zapre pot am gleškim in francoskim bojnim ladjam v Črno morje. Sicer si je pa čičerin pridržal predloge glede morskih ožin. Orientska konferenca v Lau: zani stopa s tem v novo fazo, katere razvoj je odvisen od Rusije. Pripomniti je, da so Francija, Italija in Amerika precej neodločne, dočim na: stopa angleška delegacija preteče. Frš/ se poli: tičen dvoboj med lordom Curzonom in Izmet: pašo. Pogajanja so zadel« na mrtvo točko. Seje so bile odgodene na nedoločen čas.
Če se ozremo na Anglijo, vidimo, da stoji glede nezaposlenosti v isti vrsti z Ameriko. Na iisoče rodbin je brez dela in kruha. Deputaclja brezposelnih delavcev se je obrnila na novega ministrskega predsednika Bonar Lawa, ki pa se je vprašanju odtegnil s tem, da deputacije sploh ni sprejel, češ da je to stvar ministra za socialno politiko. Minister za socialno politiko pa tudi molči. Vse znaki pretečega poloma in — pre: rojenja.
Nasproti tem vestem o nezaposlenosti v Ameriki in Angliji pa, išče Francija delavcev za vpostavitev opustošenih ozemelj v Severni Fram
etjt. Vest o tem Je preseneSuJolta, Ser emo !te
pred par dnevi čitali, da vlada brezposelna po* vodenj tudi na Francoskem. Te dni zboruje v Parizu mednarodna delavska konferenca, ki se bavi z vprašanjem o zaposlenju inozemskih de: lavcev na francoskem ozemlju. Konference se udeležujejo tudi Nemci. Kakor se nobena juha ne poje tako vroča, kakor se skuha, tako so tu: di Francozi izpremenili svoje stališče glede vpo» stavitve porušenih francoskih ozemelj, pri čemer so hoteli vleči dobiček na račun reparacij gotovi francoski kapitalisti.
Francija se v svoji osamljenosti nanaša na pomoč Amerike. Iz tega razloga Je odpotoval v Ameriko znani francoski politik, rjoveč lev Cie: menceau. Na vprašanja ljubosumnih angleških politikov je odgovoril, da ne gre v Ameriko de: lat kakršnekoli propagande, pač pa hoče prepris čati Američane, da v Franciji ne obstoji nika: kršno nihilistično gibanje. Kar se tiče Nemčije, nima Francija namena Nemčije zrušiti, hoče pa se zavarovati proti njenim napadom. Francija ne prosi Amerike, da bi ji kaj žrtvovala, temveč le želi sodelovanja z Ameriko.
Rusko gospodarstvo je stopilo v novo fazo svojega razvoja. Ruska vlada je namreč sklenila ukiniti vse dobave iz inozemstva. To je nepri-. jetno zadelo zlasti češkoslovaško industrijo, ki je bila radi tega sklepa ruske vlade primorana stornirati naročila v vrednosti nad 12 milijonov češkoslovaških kron.
Z druge strani tepe češkoslovaško republiko rudarska stavka, ki je izbruhnila v Mostih. Delo počiva v 130 obratih, skupno stavka nad 35.000 delavcev.
*
Dolgo se razvijajoča kriza beograjske vlade je končno udarila na dan. Pospešila so jo po ga: janja demokratskega voditelja Davidoviča z Radičem. Trdeč, da vlada, dasi ima formalno večino, ni nikoli varna, da je ne porušijo, je po: dal predsednik ministrskega svetu ostavko. Kako se sestavi nova vlada, je težko prorokovati, ker vodi demokratska stranka dvolično politiko. De: mokratski klub se je namreč izjavil za sodelo: vanje z radikalci, obenem pa Je tudi dal Davi: dovičn proste roke za razgovore s Ifrvatskim blokom.
Radi vladne krize je bilo odgodeno zase: (tanje parlamenta in počiva delo tudi v parla: mentarnih odborih in odsekih.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
Konsumno društvo za Slovenilo
Liubliana.
Poitnl predal St. 13.
Telefon Interurban St. 178.
PoStnl fak. »a*. it. 10 333. Brzcj. nasl. ,Kodea' Ljubljana.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1, novembrom 1922
zvišat obresti in sicer
za navadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti četrtletni odpovedi na CS1^0/® za vloge proti polletni odpovedi na 7°/o
Hranilne vloge sprejemalo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
!! Viagaite vse svoje prihranke v lastno hranilnico I!