* štev. zoi.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne z. septembra 1907.
Leto XXX«.
Velja po pošti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat , . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-----Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Znonstuo.
Znanstvena društva med katoličani se zadnji čas rapidno množijo. Slavno, že dolgo obstoječe Ooerresovo društvo v Nemčiji se je nedavno reorganiziralo in so se pomnožile posamezne njegove znanstvene sekcije. Krasno uspeva lovanjska šola Mercierova, katere središče je ondotno katoliško vseučilišče. Napredek avstrijske »Leonove družbe« in njenih podružnic nam je dobro znan. Zdaj pa se utegne v kratkem izpolniti dolgoletna želja znanstvenih krogov med katoličani po lastni mednarodni znanstveni organizaciji.
V Rimu se je namreč osnoval pod pro-tektoratom kardinalov Rampolla, Mercier in Maffi odbor znanstvenikov katoličanov, kateremu pripadajo med drugim znani krščansko-socialni organizator, profesor Tor.iolo ter jezuita Hagen in Steni, slovita astronoma. Objavili so v »Osservatore Romano« razglas, kjer izvajajo, da je potrebno v mednarodni skupni organizaciji zbrati vse sile katoličanov za znanstveno delo. Tako društvo sc tudi popolnoma zlaga z intencijami sv. očeta. Stati.:: tega mednarodnega društva določajo v glavnem sledeče:
Osnuje se mednarodno društvo za pospeševanje vseli znanstvenih doktrin, s sedežem v Rimu. Društvu pristopi lahko vsakdo, ki hoče napredek znanosti pospeševati I. z lastnim znanstvenim delom (dejanski člani),
2.	z vsakoletnimi prispevki (plačujoči člani),
3.	z izrednimi darovi, zapuščinami, ustanovami itd. (dobrotniki). Društvo lahko znamenite znanstvenike imenuje za častne člane. S Temi sredstvi ustanovi društvo mednarodni iond za pospeševanje znanstvenih študij med katoličani in sicer na ta način: Osnuje sc generalno tajništvo, ki je s posameznimi člani v zvezi in vzdržuje znanstveno zvezo med njimi in knjižnicami, muzeji ter vsemi znanstvenimi inštituti. Publikacije članov bo društvo objavilo v mednarodnem buletinu. Dajale se bodo podpore članom za vseučiliščne študije, ako se s posebnimi deli izkažejo. Podpore se dajo tudi za študijska potovanja, raz* iskavanja po arhivih, znanstvene eksperimente. objavljanje virov, dragocenih del. časnikov ud. Društvo bo razpisovalo častne ankete in konkurze za rešitev važnih aktualnih znanstvenih vprašanj. Društvo se sestavlja iz posameznih nacionalnih društvenih odborov, internacionalni odbor pa iz delegatov posameznih pokrajin, ki si izvolijo predsednika. Predsednik je lahko katerekoli narodnosti, mora pa bivati v Rimu. Njegova funkcijska doba traja tri leta. Vsako leto skliče delegate na shod v katerokoli mesto svetovnega pomena. Nadalje ureja statut sklicanje generalnih shodov. Društvu so pokrovitelji kardinali Rampolla, Mercier in Maffi.
Ker bo društvo razpolagalo z zadostnimi gmotnimi sredstvi in ker odgovarja nujni po-
LIK6X.
Baskervillskl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Šesto poglavje.
Sir Henry Baskcrville in dr. Mortimer sta bila dogovorjenega dne pripravljena za odhod in določene ure smo se odpeljali iz kolodvora Paddingtona. Sherlock Holmes se jc peljal z mano na kolodvor in mi je dajal svoje zadnje svete in opomine.
»Nočem vplivati nate s kakimi domišljanji ali suninjami, Watson; ničesar drugega nc želim od tebe, kakor da mi poročaš kar najtoč-neiše iu kar najobširnejše vsa dejstva; teorije prepusti meni.«
»Kakšna dejstva naj pa poročam?« sem vprašal.
»Vse, kar se ti zdi, če prav v še tako rahli zvezi z vsem slučajem, zlasti pa razmerje mladega Baskervilleja do sosedov in vse, kar bo prišlo na dan glede smrti Sir Čharle, Zadnje dni sem poizvedoval nekoliko na svojo roko. ali bojim se, da je bilo vse, kar sem dognal, le negativno. Popolnoma trdno stoji menda le eno, da je namreč James Dcsmond. najbližji dedič, zelo ljubeznjiv starejši gospod, in da torej to zasledovanje ne prihaja od njega. Mislim, da ga lahko popolnoma izpustiva iz najinih računov. Tedaj ostanejo še ljudje, ki tvorijo Sir Henryjevo okolico na močvirju.«
trebi po centralizaciji, ureditvi in skupnemu pospeševanju znanstvenega dela med katoličani, ki je v zadnjem desetletju uprav ogromno narastlo, jc prospeh mednarodnega katoliškega znanstvenega društva zagotovljen. Tako je zgrajen novi branik proti tendencam bogotajne monistovske zveze, ki se tudi internacionalno organizuje.
AVSTRIJA.
»Jugoslovanski minister.«
Jugoslovanski minister hodi skozi časopisje. Tudi »Reichspost« je prinesla vest, da je »mnogo politikov, ki poželjivo hrepene po ministrskem portfelju.« Povod k temu da so dale seveda dr. Plojeve notice po raznih listih. »Reichspost« pravi: »Ali naj bo jugoslovanski minister Hrvat ali Slovenec, član Jugoslovanskega kluba ali Slovenske Ljudske Stranke, to je vprašanje. Kolikor je doslej prišlo v javnost, se zlasti hrvaško-slovenski liberalni Jugoslovanski klub poteguje za imenovanje jugoslovanskega ministra-rojaka, med tem, da bi bilo Slovenski Ljudski Stranki ljubše imenovanje Slovenca za resortnega ministra; poslanec Povše sc imenuje kot kandidat za poljedelskega ministra.«
Temu nasproti moramo povedati, da je izjava »Reichspošte«, kolikor se tiče Slovenske Ljudske Stranke, neutemeljena. »N. Fr. Pr.« je za Ivčeviča kot jugoslovanskega ministra-rojaka Ce bi vlada morala.od tega odstopiti, pravi da bi bil Povše poljedelski minister.
Kar se tiče poljedelskega ministra, se zlasti liberalni nemški agrarni krogi na vse moči trudijo, da bi spravili svojega moža na sedež grofa Aucrsperga. 'Tudi imenovanje krščanskega socialca za naučnega ministra hočejo preprečiti. »Deutsches Agrarblatt« piše, da odločno protestira, da bi se poljedelski minister grof Aucrsperg smatral kot nemški minister; on je samo uradniški minister. Ni pa proti temu, da bi postal poljedelski minister kak češki agrarec, ako se na enak način jemlje ozir tudi na nemške agrarce.
Preosnova ministrstva.
Dunaj, 1. sept. Nemški in češki agrarci zahtevajo, kakor poroča »N. Fr. Pr.«, zastopstvo v ministrstvu za jamstvo, da bo vlada zasledovala agrarno politiko. Baron Beck da proti temu nima ne načelnih ne praktičnih pomislekov. To da jc povod vestem, da bosta prišla v ministrstvo nemški agrarec »Pe-sclika in češki agrarec Prašek. Nadalje poroča «N. Fr. Presse, da hočejo krščanski socialisti spraviti v ministrstvo dvornega svetnika Gessmanna iu siccr za naučnega ministra. 'To da bo vzbudilo tak odpor, ki utegne staviti v nevarnost delavnost parlamenta. Gotovo pa da ie, da iz sedanjega ministrstva odstopita trgovinski minister dr. Fort in nemški minister-rojak Prade. — Slične kombina-
»Ali bi ne bilo prav, če bi se najprej zapodila zakonska Barrymore?«
»Za Boga, ne! Hujše napake bi ne mogel narediti. Cc sta nedolžna, tedaj bi bila to kruta krivica; če sta pa kriva, tedaj si bi pa vzeli s tem činom vsako možnost, da bi ju zasačili. Nc, ne, le na naši listi sumljivih oseb .iih pustimo in nič več! I^azven njih je v gradu šc konjski hlapec, če se prav spominjam. Dalje bivata v bližini dva močvirska kmeta. Potem imava najinega prijatelja dr. Morti-merja, ki je po mojem mnenju popolnoma časten mož, iu njegovo ženo, o kateri ne veva ničesar. Dalje pride naravoslovec Stapleton in njegova sestra, ki jc baje kaj mična mlada dama. Dalje gospod Frankland iz Lafter Halla, tudi za nas nepoznan faktor, in še eden ali dva druga soseda. To so ljudje, ki jih moraš prav posebno opazovati.«
»Storil bom, kar bom le mogel.«
»Orožje imaš pri sebi, kajne?«
»Da, mislil sem, da bi bilo dobro, čc bi ga vzel seboj.«
»Seveda!« Noč in dan imej pripravljen svoj revolver in nikdar ne popusti v svoji budnosti in pazljivosti!«
Najina dva znanca sta žc okupirala oddelek prvega razreda in sta čakala na stopnicah na naju.
»No, prav nič novega nimava poročati.« jc odgovoril dr. Mortimer na tega se tikajoče vprašanje Holuicsovo. »Ali eno pa lahko pri-sežem, da naju zadnja dva dni ni nihče opazoval. Vselej, kadar sva šla ven, sva kar najostrejše pazila in nikdo bi nc odšel najini pazljivosti.«
»Zdi se mi, da sta šla vedno skupaj ven?«
ci.ie objavlja »Kons. Korresp.« Tej se zdi, da Fort ne bo odstopil, ker ga pri nagodbenih pogajanjih zelo potrebujejo, pač pa se zdi, da bo na mesto poljedelskega ministra grofa Auersperga stopil dr. Ebenhoch. Drugi drugače.
Državni zbor.
Dunaj, I. sept. Od krščanskosocialne strani se poroča, da bo državni zbor sklican 15. oktobra.
Škofovske konference.
Dunaj. I. sept. Letošnje jesenske avstrijske škofovske konference sc bodo vršile pod predsedstvom kardinala Gruscha sredi novembra meseca.
ALI SKUPEN KLUB — ALI VSAKA STRANKA ZASE?
I>r. Kramar je napisal v svojem »Denu« vrsto člankov, iz katerih zve .i nekako razočaranje nad neuspehi skupne zveze čeških parlamentarnih klubov. Ali naj ostanejo Čehi skupaj ali naj gredo narazen?
Dr. Kramar, prej najgorečnejši zagovornik skupnega kluba, pravi zdaj: »Manjša, a enotna stranka, o kateri sc ve, kai hoče, in s katero more vsakdo računati, ali pojde z vlado ali proti vladi, slednjič več koristi češki stvari, kakor mnogoštevilna Zveza, o kateri vsakdo dela, kar hoče. iu o kateri zmaga danes nesporazumna jutri pa radikalna politika. V Zvezi govorimo pri sejah brez konca in kraja, nazadnje pa vsak dela, kar hoče. Nemogoče je še dalje vzdržati sedanje stanje, da bi bili edino le v skupnem klubu, ker javno mnenje to zahteva.«
Dr. Kramar pravi, da je njegova stranka bila vedno za skupni klub, a ima od tega žalostne izkušnje; prenašati mora očlitanje, da skupnost pomaga le nji in pa mladočeškim ministrom. Slednjič predlaga: Treba je, da se zastopniki čeških strank porazgovore, ali ino-lejo češki ministri sploh ostati v kabinetu, in pa, da sc domenijo o osebah ministrov. Če se je mogoče združiti v teh vprašanjih, potem moremo skupno nastopati in narediti iz sedanje »Zveze« nekaj novega in boljšega, ako ne - tc eventualnosti pa Kramar ne razmo-triva; prizna le. da je nemogoče iti tako dalje, kakor zdaj.
Agrarci in radikalci pa skrbe za to, da se mladočeške želje ne uresničijo. * Preveč je ministrskih kandidatov ....
KATOLIŠKA STRANKA ČEŠKA.
Katoliška stranka češka sklicuje posvetovanje svojih zaupnikov na september v Prago. Vsak volivni okraj ima enega glavnega zaupnika, torej je vseh 75, ki so izvoljeni vsak v svojem okraju.
NAGODBA.
Budimpešta, 1. sept. Dne 8. septembra se vrši ogrski ministrski svet. 9. sept.
»Da. razven včeraj popoldan. Kadar sem v Londonu, posvetim navadno en dan samo zabavi; šel sem torej v muzej kirurgičnega društva.
»Jaz sem si pa nekoliko ogledal promet v parku,« je rekel Baskerville. »Ali nikakih neprijetnosti nisva imela.«
»Bilo je pa kljub temu neprevidno,« je rekel Holmes z glavo majaje in z zelo resnim obrazom. »Prosim vas, Sir Hcnry. nikdar ne hodite sami ven. Če bodete hodili, se vam bo pripetila velika nesreča. Ali ste drugi čevelj našli ?«
»Ne, izginil jc in nisem ga videl več.«
»Res? 'To je zanimivo! No, srečno pot!« je šc rekel, ker se je začel pomikati vlak po tiru dalje. Zapomnite si, Sir Henry, en stavek iz čudne povesti, ki nam jo je prebral dr. Mortimer in ogibajte se močvirja v onih urah teme, ko imajo hude moči oblast nad njim!«
Ko smo bili že daleč, sem se šc enkrat ozrl proti kolodvoru in sem videl veliko, resno postavo Holmesa, ki ie stal nepremično iu gledal za nami
* Ht" #
Potovanje ic poteklo hitro in prijetno; porabil sem ga tako. da sem se bližje seznanil s svojima dvema prijateljema. Po nekaj urah je sledila rjavim tlom rdečkasta zemlja, namesto hiš iz opeke so se videla poslopja iz gnanita in rdeče krave so se pasle na ograjenih pašnikih, katerih sočna in bujna trava jc pričala o milejšem, čeprav tudi vlažnejšem podnebju. Mladi Baskcrville je gledal skoro ves čas skozi okno in veselo ic vzkliknil, ko je spoznal davno znane poteze devonske pokrajine.
se namerava Weckerle podati na Dunaj, da cesarju poroča o političnem položaju in na-godbi. Avstrijski ministri se najbrže 10. septembra podajo v Budimpešto, kjer se bodo mudili do 15. in sklepali o nagodbi. »Neues Pester Journal« poroča, da ogrski vladni krogi upajo, da se nagodba posreči. Ako pa bi bila vendarle potrebna še kaka pogajanja med ministri, se bodo vršila vsekakor še v septembru. ker hočeta obedve vladi nagodbo do-gotoviti, še predno se snide parlament.
PROTI MAŽAROM.
Dunaj, 1. sept. Dunajski mestni svet .ie sklenil, da se morajo odslej vsi uradni dopisi, ki dohajajo iz Ogrske na dunajski mestni svet in mesto naslova »W'ien« rabijo mažar-ski »Becs«, vrniti neotvorjeni poštni upravi," da jih pošlje nazaj.
VOLIVNI IMENIKI ZA TRETJO DUMO.
Peterburg, 1. septembra. Skoro v vseh gubernijah so volivni imeniki za tretjo dumo izgotovljeni in objavljeni. Povsod je vsled nove postave število volivnih upravičencev v primeri s prejšnjo dumo zelo padlo in sicer od 30 do 40"« in ponekod še za več. Deloma je to pripisovati novemu volivnemu zakonu, deloma pa tudi dejstvu, da se je mnogo ljudskih sloiev volitev že naveličalo. Mali hišni posestniki in tisti, ki uživajo od vlade pokojnino, se morajo sami oglasiti, ako hočejo priti v imenik. Od teh sc pa skoro nobeden ni oglasil. Velike preglavice dela vladi tudi duhovščina, ki ima pri ljudstvu ponekod velik vpliv in po novi postavi tudi pri volitvah v nekaterih gubernijah veliko večino. Nižja duhovščina pa je zelo radikalna in proti-vladna.
(iONJA PROTI DUHOVŠČINI V ITALI|I NEOSNOVANA.
T u r i n. 2. sept. »Gazzetta di Torino« poroča, da se jc izkazalo, da so obtožbe proti duhovniku don Riva, ki je baje redno posečal zavod Fumagalli v Milanu, neosnovane. Don Riva .ic samo enkrat bil v Milanu in je tudi telesno čisto zdrav, ne pa. kakor so poročali liberalni listi, bolan. Don Riva z mirno vestjo čaka izida preiskave, ker je nedolžen.
ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA.
Peterburg, 31. avgusta. Danes sta ruski minister za zunanje zadeve lzvolsky in angleški poslanik podpisala angleško-rusko pogodbo, ki se po ratifikaciji objavi.
RUSIJA.
Proti vseučiliščem.
Peterburg. 31. avgusta. Vlada je začela preganjati vseučiliščne profesorje in rektorje. Moskovski rektor in prorektor sta odstavljena iu obtožena, ratnotako ravnatelji in dekani politehnike v Peterburgu.
»Precej sveta sem videl, odkar sem odšel od tu. dr. Watson, ali nikdar nisem videl pokrajine, ki bi se dala primerjati s to!«
»Nisem še videl Dcvonshirca, ki hi nc prisegal na svojo domovino,« sem pripomnil smeje sc.
»To je že prav tako v ljudeh, kakor v pokrajini,« .ie rekel dr. Mortimer. »Čc le površno pogledamo našega prijatelja, opazimo takoj keltsko črepinjo, v kateri živi keltska navdušenost in udanost. Črepinja ubogega Sir Charlesa je bila poseben tip; glavni znaki so bili deloma galski, deloma irski. Ali vi ste bili še zelo mladi, ko ste zadnjič videli Baskerville Hali, kaj nc?«
»Bil sem poldorašen fant, ko mi je umrl oče, in nisem šc nikoli videl našega družinskega posestva, kajti stanovali smo v vili na obali. Od tam sem šel naravnost k prijatelju v Ameriko. Reči moram, da jc pokrajina krog Baskerville Halla zame prav tako nova, kakor za gospoda dr. Watsona, in komaj že pričakujem, da bi videl močvirje.«
»Res? No, vaša želja se jc hitro izpolnila, kajti tu sc je že odprl prvi pogled na močvirje; glejte!« .ie rekel dr. Mortimer.
Nad zelenimi četverokotniki travnikov in nad nizkim gozdom sc je dvigal v daljavi siv, melanholičen grič s čudno razvaljenini vrhom nedoločno in žalostno, kakor fantastična pokrajina iz sanj. Baskcrville ic sedel dolgo nepremično in ni obrnil oči od te slike; na njegovem izrazitem obrazu sem čital, kako globoko ga je ganil prvi pogled na to pokrajino, kjer so dolgo vladali njegovi predniki in pustih za seboj toliko siedov svoje vlade. Tli ie sedel nio/. s svojim anicrikanskini naglasom,
Državni prlivdnik in policijski komisar člana roparske družbe.
Odessa, 31. avgusta. Policija je zaprla roparsko bando, med njimi državnega pravdnika Belova, enega preiskovalnega sodnika in enega policijskega komisarja, ki so člani družbe. Odpeliali s« jih v Kijev.
ANGLEŠKA INDIJA.
London, I. septembra. Angleška vlada je v indijski veliki svet, ki je najvišja upravna oblast Indije, pozvala dva domačina, enega Indijca in enega Mohamedanca. To jc vprvič, kar sta imenovana v to korporacijo domačina. Prvi je Krišna Gobinda Gupta, doktor prava drugi pa Sajid Hussain Bilgrami, dozdaj v na-učnem resortu.
Najnoveiše.
Proces proti Rnsinoin.
Dunaj, 2. avgusta. Danes se prične pr#d tukajšnjim sodiščem obravnava proti rusinskim dijakom, ki so januarja t. 1. uprizorili v Lvovu protipoljske demonstracije. Obtoženih je 16 vseučiliščnikov in 1 odvetniški kandidat. Toženi so zaradi javnega na-silstva, nevarnih pretenj ter lahke in težke telesne poškodbe. Težko so namreč ranili vseučiliškega tajnika dr. Winiarza. Vseuči-liščnik Krat. ruski podanik, je obtožen, da je 23. januarja oborožen vdrl v vseučiliščno aitlo, ondi pobijal in razbijal ter pretil različnim gospodom, da iih ubije. Iz obtožnice jc razvidno, da so se rusinski dijaki precej neakademično vedli. Oboroženi s turistov-skimi palicami so se vrgli na vseučiliščnega tajnika dr. VViniarza in ga ranili, zgradili v hodnikih barikade, razbili dekanovo pisarno in s sekirami razsekali vrata. Na samih slikah so napravili škode 10.000 K. Napad je bil po mnenju državnega pravdništva dogovorjen, naščuvani pa so bili dijaki od odvetniškega kandidata dr. Baczynskega.
Maroški nemiri.
O r a n , 2. septembra. Francoska »Agen-ce Havas« poroča: Transportna ladja »Nive« je z enim bataljonom francoskih vojakov od-plula proti Casablanci. Ladja »Shamrok« bo iz Orana odplula danes z drugim bataljonom vojakov in s strelivom.
Casablanca, 2. septembra. »Agence Havas« poroča, da si hoče novi sultan Muley Hafid s tem, da Maročane poživlja, naj ne napadejo Francozov, pridobiti le časa za odločilni udarec Ma-el-Ainin koraka proti Casablanci.
Umor velikega vezirja.
Teheran, 2. septembra. Velikega vezirja perzijskega je neznanec napadel, ko je zapustil zbornico in ga ustrelil. Morilec se je baje nato sam umoril.
Izvolsky se poda v Karlove vare.
Peterburg, 2. septembra. Minister za zunanje zadeve Izvolsky se poda v Be-rolin. odtod pa v Karlove vare.
Kolera.
Moskva. 2. septembra Tu se je bakteriološko konstatiral prvi slučaj kolere.
Vzhodna cerkev v Turčiji
Carigrad. 2. septembra. Ekumenski patriarhat je protestiral proti postopanju turške vlade, ki zahteva odstranitev več grških metropolitov, kateri v Makedoniji podpirajo bande. Patriarhat grozi turški vladi, da bo zatvoril svoja vrata in ustaril vse svoje delovanje, odgovornost za vse, kar se potem utegne zgoditi, pa bo morala prevzeti Turčija.
Dnevne novice.
+ Blamirani tržaški iredentovci. V soboto zvečer so priredili užaljeni italijanski liberalci protestni shod proti slovenski slavnosti, slovenskemu sprevodu in slovenskim trobojnicam. »II Piccolo« in »L' Indipendente« sta kričala, da kar italijansko leze in gre
v svoji elegantni poletni obleki, v kotu tako vsakdanjega kupeja; in vendar, če sem mu pogledal v izraziti obraz, sem začutil, da je pristen potomec onih čistokrvnih, ognjevitih gospodov, ki so hoteli le vladati. Ponos, hrabrost, moč je govorila iz njegovih košatih obrvi, iz njegovih gibljivih nosnic, iz njegovih velikih, rjavih oči Ce nas jc čakala na onem žalostnem močvirju težka, nevarna uganka, tedaj je bil on, to sem čutil, tovariš, za katerega in s katerim bi pač lahko šel v ogenj, ker sem vedel, da bo nevarnost delil pogumno.
Vlak se je ustavil na majhni postaji in izstopili smo. Zunaj, onstran nizkega pobeljenega plota je čakal dvovprežni lovski voz. Naš prihod je bil očividno nekaj posebnega, kajti načelnik postaje in služabniki so se kar gnetli krog nas, da bi nam postregli in odnesli prtljago. Kraj ie bil prijazen, ali pred vratmi sem zapazil presenečen dva moža vojaške zunanjosti v temnih uniformah; naslanjala sta se na svoje kratke puške in ko smo šli mimo njih, sta nas pazljivo ogledovala. Voznik, grčav, majhen mož, je pozdravil Ba-skervilleja in nekaj minut pozneje smo že dr-čali po široki beli cesti. Travniki z valujočo travo so zeleneli na obeli straneh poti, stare hiše so kukale prijazno izza gostega drevja, ali tam v daljavi za to sončno pokrajino se jc vlekla dolga pusta črta močvirja in Ic tu patam so molele iz njega grdo razdrapane kleči in so se v temnih obrisih razlikovali od večernega neba.
Voz je zavil na stransko pot in peljali smo se nekoliko navkreber po cestah, ki so bile že stoletja in stoletja globoko izvožene od li-sočev koles, med nasipi z mahom pokritimi,
mora priti na shod, da bo protest energičen. Po tem toplem apelu jc prišlo na shod — 80 ljudi, med njimi 20 Mazzijancev, in sicer onih 20, ki so minolo nedeljo v ulici Madon-nina dobili toliko, da imajo skoraj res pravico
—	protestirati.
+ Po velikem shodu s iajen slovenski obhod po Trstu. Iz Trsta se nam brzojavlja: Ogromen shod slovenskega delavstva pri Sv. Ivanu so hoteli včeraj s steklenicami oboroženi socialni demokratje razbiti, pa so bili na-kleščcni. Zvečer se jc razvil impozanten sprevod Slovencev od »Narodnega doma« v Trstu. V ulici Chiozza, kjer je množica prepevala »Mej Slovani«, je počil strel, Italijani so se upali le oddaleč žvižgati, proti ogromni slovenski množici pa niso mogli opraviti ničesar. Italijanska onemoglost nasproti Slovencem je bila včeraj na tržaških ulicah sijajno dokazana!
+ Stavka rudarjev v Idriji? Iz Idrije se nam brzojavlja: Včeraj sc je vršil tu socialno-demokraški shod rudarjev. Shod je zahteval 60 vinarjev zbolišanja na dan ter določil, da sc čaka na to mesec dni. V slučaju neugodnega odgovora se grozi s stavko.
+ Goriška »Kmečka zveza« je priredila včeraj dva shoda, enega v Cerknem, kjer je govoril urednik Kremžar in enega v Šempasu, kjer ie govoril državni poslanec Fon.
+ Slovenska šola se ustanovi v Korminu. Oglašenih je 50 otrok.
+ Z žvižganjem poveličevano odkritje Simon Gregorčičeve spominske plošče. Iz Gorice smo dobili danes naslednje poročilo: Včeraj ie bila v Rihemberku na občinski hiši odkrita spominska plošča Simonu Gregorčiču. Program se je izvršil v celoti, toda med žvižganjem Plesničarjevih, Bricejevih. Možinovih šolskih otrok in divjanjem pevcev imenovane trojice. Otroke se je na to že en teden prej pripravljalo s piščalkami. Pri odhodu so razgrajači crniške tamburaše s kamenjem napadli, na železniški postaji so pa odhajajočim gostom priredili ostudne demonstracije. Taka je liberalna olika in tako se Gregorčiča »po liberalno« slavi!
-f Veteranska slavnost v Zagrebu. Včeraj so v Zagrebu zagrebški veteranci otvorili »Veteranski dom«, slavili so obenem desetletnico svoje društva in blagoslovili so svojo društveno zastavo. S Kranjskega so veteranci hoteli prirediti poseben vlak, a dobili niso znižane vožnje, kar je zasluga mažarskih simpatij do Slovencev. S Kranjskega .ie bilo pri slavnosti navzočih lc 36 vetcrancev. Pri slavnosti se jc posebno odlikovala karlovska garda, ki je izborno streljala.
4- Nedeljski počitek v lekarnah. Interpelacija dr. Kreka v državnem zboru o nedeljskem počitku v lekarnah rodi dobre sadove. Vsled odloka deželne vlade v Ljubljani vpeljale so lekarne v Rudolfovem s 1. septembrom nedeljski počitek in sicer tako, da bode ob nedeljah samo ena lekarna odprta. Naravno je, da bode morala deželna viada isti odlok izdati tudi za Ljubljano. Pri taki stvari ne sme biti merodajna protisocialna sitnost in skrajna sebičnost par oseb!
+ Japonski admiral ntmo Ljubljane.
—	Japonska eskadra v Trstu. V Reki sprejme japonsko eskadro, sestoječo iz dveh križark, »Cukitba« in »Citose«, poveljnik naše mornarice, admiral Montecuccoli, ter io potem častno sprejme do Trsta. Odtod se japonski admiral Juin in admiral Montecuccoli odpeljeta mimo Ljubljane na Dunaj k cesarju.
+ Trozveza. Tržaški »Piccolo« z ozirom na neki članek du Norda v »Oesterr. Ruud-schau«, kako izpremeniti T rst za slučaj vojske z Italijo v bojno pristanišče, opozarjaj da sc letošnje velike italijanske vaje nalašč vršijo na meji proti nevtralni Švici, dočim sc avstrijske vrše na koroško-italijanski meji. To dejstvo po mnenju »Piccolovem« neugodno vpliva na gotove kroge in ne kaže posebne lojalnosti od avstrijske strani. Beležimo le zaradi informacije.
H O ureditvi tujskega prometa bo treba »Deželni zvezi« na vsak način izpregovoriti resno besedo, da sc doseže trajnost tujskega prometa. Dobro bi bilo izdati poučne letake.
na katerih je bujno rastlo praprotje in robi-dovje. Prišli smo na ozek kamenit most, pod katerim je šumela in se penila hitra gorska Bistrica med sivimi skalami Dolina, po kateri se je vila pot počasi navkreber, je bila pokrita s hrastovim in borovim grmičevjem. Pri vsakem ovinku je Baskerville glasno vzklikal, se vesel ogledoval in vedno in vedno kaj povpraševal doktorja. Za njegove oči ie bilo vse lepo, zame je pa plavalo nekaj melanholičnega nad to pokrajino, ki se ji je jasno poznalo, da je že zavel čez njo dih jeseni. Rumeno listje je pokrivalo pot in je še vedno šumelo z drevja. Ropotanje koles je umiralo na mehki preprogi mrtvega listja in bilo mi je, kot da sprejema mati narava domov se vra-čajočega sina starih Baskervillcev silno žalostno.
»Halo!« je zavpil naenkrat dr. Mortimer. »Kaj pa je to?«
Strma, z vresjem poraščena kopa se je dvigala ravno pred nami. Na višini se je začrtala jasno in ostro, kakor soha jezdeca na picdcstalu, postava vojaka na konju, temnega in resnega, s puško pripravljeno za strel. Stražil je pot, po kateri smo se peljali.
»Kaj pomeni to, Perkins?« je vprašal dr. Mortimer.
Voznik sc je napol obrnil na kozlu in je odgovoril:
»Iz Princetowna je ubežal neki kaznjenec, gospod. Tri dni je žc zunaj in kaznilniški pazniki stražijo vsako pot in vsak kolodvor, ali dosedaj sc še ni od nikoder prikazal. Kmetom tukaj v bližini ni ravno prijetno, gospod, to je gotovo.«
ki se naj prilože vsem listom in naj se poleg tega še po župnih uradih razdele med vse, ki pridejo v dotiko s tujskim prometom. Ljudje naj z zmernimi cenami privežejo tujce na naše kraje! Vozni tarifi v Bohinju n. pr. so sila previsoki. Sestavijo naj se povsod primerni skupni tarifi za vožnje, gostilne, stanovanja itd. Občine naj strogo zabranijo, da nc bodo otroci tujce po cestah nadlegovali za milodare!
+ Med »Edinostjo« in »Narodom« je prišlo od ustanovitve »Jugoslovanskega kluba« sem do ginljivega sporazuma. Nič več »Narod« ne zabavlja čez »jokavo solzarico« in »gostobesedno tetko«, »Edinost« pa tudi smatra kot svojo dolžnost, da mora braniti ljubljansko liberalno politiko. »Narod« se ni izpre-menil prav nič, Hribar ie svojo dano obljubo, da ustanovi proti »Narodu« drug list, po svoji lepi navadi slovesno snedel, zato pa ljubljanski liberalizem leze tudi v Trst in v Istro. Tako se je zgodilo, da niso Hrvatje privezali Hribarja, ampak Hribar je privezal Tržačane in Istrane v liberalni voz; ljudje, ki so proti nam vedno vpili, da ne marajo strankarstva, se tako polagoma vedno bolj razkrinkuje.io kot pravi liberalci strankarji, ki se vtikajo tudi v našo kranjsko strankarsko borbo. To pa nalaga pristašem krščanske ideje v Trstu in v Istri dolžnost, da tudi oni nastopijo in sc rešijo nečastnih vezi, v katere jih je vkovala čisto osebna politika nekaterih gospodov, ki so odbili od sebe zaradi cuega Hribarja skoro vse ljudsko zastopstvo slovensko in tako dejansko razdrli jugoslovansko vzajemnost!
+ Nagla izprememba. Kakor srno že v petek poročali, je italijanska večina istrskega deželnega zbora prosila vlado, naj skliče istrski deželni zbor. O motivih iu namenih tega koraka nas glasilo italijanske deželnozborske večine »Piccolo« pouči nekako sledeče: 29. t. m. se ie klub istrskih italijanskih deželno-zborskih poslancev sešel v Trstu pa je izdal o svojih posvetovanjih komunike, kjer pravi v glavnem sledeče: Italijanska deželnozborska večina smatra sklicanje istrskega deželnega zbora, ki že od 1904. ne zboruje — raziin kratkega dvadnevnega in brezuspešnega zasedanja 1. 1905. — zaradi gospodarskega položaja istrskega prebivalstva za nujno potrebno. Italijanska deželnozborska večina pa jc tudi pripravljena — za pravični sporazum z zastopniki hrvaškega in slovenskega prebivalstva ter ravno zato želi, da se deželni zbor skliče, ker je ta najboljše torišče za sklepanje in pogajanja glede na zaželjeno spravo. Italijanski poslanci pa tudi želijo, da se deželni zbor posvetuje in sklene novi dežclnozbor-ski volivni red, osnovan na širši volivni pravici kakor dosedanji. Ta sklep kluba se je izročil namestništvu. ki ga bode predložilo vladi. V komunikeju pravijo italijansko poslanci, da bo viada odgovorna za vse zlo. ki utegne v deželi nastati, ako se deželni zbor nc skliče. Istrski deželni glavar dr. Rizzi v istem »Piccolu«objavlja, da so sc pretekli december med vlado, Italijani in Hrvati vršila pogajanja glede na sklicanje deželnega zbora. Baron Beck da je predložil kompromis, katerega so Italijani sprejeli. Hrvati pa odklonili. Od takrat pa se nobena pogajanja niso več vršila. Toliko v informacijo. Kaj da jc Italijane napotilo, da tako silijo na sklicanje deželnega zbora, da se hočejo celo s Slovani sporazumeti iu kot zagrizeni liberalci celo podpirati volivno reformo, to jc nekaka uganka.
-4 Naši rezervisti. Različne pritožbe, ki jih je priobčil »Slovenec« o postopanju z re-zervniki naših domačih polkov, so dosegle kakor se nam poroča, povoljen uspeh. Da se ie gospoda zganila, ni bilo potreba prav nobenih novih predpisov in popolnoma zadostovali so stari, že obstoječi predpisi, da se je doseglo zboljšanje. To dejstvo je najboljši dokaz, da so bile pritožbe upravičene, ker se razni nižii in višji vojaški organi vkliub neprijetnostim, katere jim podrobni slučaji provzročajo, še vedno premalo brigajo za predpise, kako jim jc ravnati z vojaki. Ta nebrižnost se pa mora vendar enkrat odpraviti, in da se odpravi, je treba spoznati vzroke, ki take slučaje vedno in vedno
»No, mislim, da dobe svojih pet funtov, čc morejo begunca naznaniti.«
»To žc. gospod, toda kaj je upanje na pet funtov proti vednemu strahu, da bi človeku ne bilo grlo prerezano? Vedeti morate, da ni navaden kaznjenec. Ta se ne bi ustrašil storiti ničesar.«
»Kdo pa je?«
»Selden, morilec iz Notting Hilla.«
Dobro sem sc še spominjal slučaja, kajti Holmes se je prav posebno zanimal zanj radi izredne krutosti, s katero je bil zločin izvršen, in radi krvoželjne prezirljivosti, ki jo je kazal zločinec. Smrtna obsodba se mu je le zato spremenila v dosmrtno ječo, ker so dvomili nad njegovo normalnostjo, tako nečloveško je bilo njegovo vedenje.
Naš voz jc dospel na vrh klanca in pred nami se jc razprostirala širna močvirska ploščina s kupi kamenja in ostrimi pečinami. Mrzel veter jc bril z močvirja in nam je pretresel mozeg in kosti.
Nekje na tej obupno pusti ravnini se je skrival vražji človek v kaki votlini kakor divja zver, s srcem polnim bridkega srda zoper vse človeštvo, ki ga je pahnilo iz svoje družbe. Ravno te misli je še manjkalo, da je izpopolnila tužen občutek, ki ga je zbudil v nas pogled na to strašno močvirje, leden veter in temnejše in temnejše večerno nebo. Celo Barskerville je obmolknil in se je tesnejše zavil v svoj površnik.
Rodovitna zemlja je ležala sedaj za in pod nami. Ko smo sc ozrli nazaj, so spreminjali poslavljajoči sc solnčni žarki potoke v srebrne niti in razsvetljevali na tiovo izorane njive in širne gozde. Pot pred nami nas je
porajajo. O častniški vzgoji, ki vcepi že v nežni mladosti v srca častniškega naraščaja oni krivi predsodek, da je častnik bitje neke višje vrste napram civilistom in vojakom-pro-stakoni, ni treba mnogo razpravljati. Da ono prusko »gardelajtnantstvo« ne bo zrastlo do nebes, zato se bodo brigali poleg nas tudi še drugi krogi, ki s svojimi krvavimi davki armado vzdržujejo. Slovenci moramo pa še posebej vedno in vedno povdarjati: K domačim polkom domače častnike! Vojna uprava ne more trditi, da jih nima; toda s slovenskimi častniki se ravna skoro ravno tako, kakor s slovenskim moštvom: tem in onim se skuša njihova težavna in naporna služba kolikor mogoče ogreniti. Za častnika ni vse eno, v kaki garnizi.ii je nastanjen. Ljubljana pa in Celovec, kjer so nameščeni naši polki, ki imajo skoro izključno samo slovensko moštvo, so deželna stolna mesta, kjer bivanje ni ravno neprijetno, kakor se v obče čuje. In kai dela vojna uprava? V Ljubljano in Celovec daje skoro same tuje nemške častnike, ki ne razumejo niti besedice jezika, ki ga moštvo govori, slovenske častnike pa poganja v razna gališka židovska gnezda ali pa v tirolske hribe, odkoder se malokomu posreči priti v boljšo garnizijo. Kako in komu pa naj potem slovensko moštvo, ki do tujih častnikov itak nima posebnega zaupanja, potoži svoje nadloge? In če se prav pritožuje, kaj pomagajo pritožbe, za katere tujec nima razuma ali ga noče imeti, ker še vedno smatrajo naše fante za neko inferiorno raso, ki ne zasluži druzega, nego da se jo kujonira na vse mogoče načine? Cas bi pa že bil, dopovedati tujim gospodarjem, da so tisti časi, ko je bilo napram našemu moštvu vse dovoljeno, že minuli, da je tudi slovensko prebivalstvo prišlo do zavesti, da avstrijski državljan nima samo dolžnosti, ampak tudi pravice, čeprav je samo slovenske narodnosti, in to zahteva z vso odločnostjo povsod in od vsa-koga, od vojaških civilnih oblasti. Ako se te razmere korenito ne predrugačijo, bodo znali govoriti naši zastopniki drugod, kjer je drugačna beseda dovoljena, kakor je to mogoče v časniku. Vsaj imamo vendar nekai mož, katerim je blagor in zdravje našega ljudstva bolj na srcu, kakor kako osebno prijateljstvo ali pa slavnoznani »višji oziri«. Vojna uprava ve prav dobro, da je slovensko moštvo izboren materijal, naj pa tudi ve, da je človeški materijal, od katerega ne sme v mirnem času nihče zahtevati, da žrtvuje svoje zdravje poželjenju po zaslužnih križcih in odlikovanjih, katere dobe drugi, kakor tisti, na katerih stroški so bili zasluženi. Ako hoče gospoda imeti odlikovanja, naj si jih zasluži sama. pa z boljšim delom, kakor ga je pokazala v zadnjehi času.
+ Nova stranka. Dunajski nemški listi in tržaški »Piccolo« od 1. t. m. poročajo, da so nekateri disidenti slovenske liberalne stranke ustanovili »slovensko gospodarsko stranko«. Kmetom da obljubljajo »zlate gore« — tako poroča »Piccolo« — in jim zagotavljajo, da bo le gospodarska stranka kmetu priborila narodne, deniokratiške in gospodarske koristi. Nova stranka da bo pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah postavila svoje kandidate.
-I- Svobodomiselna blaniaža. Te dni se zbirajo po različnih mestih po vseh mogočih luknjah »svobodomiselci«, da se pripravijo za praški kongres. Zborovali so nedavno tajno v Vidmu, kjer so ondotni laški svobodomi-slcci organizirani v društvu, ki se imenuje po znanem Oberdanku, kateri je svojčas v Trstu hotel umoriti našega cesarja, pa so ga obesili. Tudi v drugih laških mestih se zbirajo framasoni in svobodomisleci — anarhisti, častilci Lucchenijevi in Acciaritovi iu drugih morilcev vladarjev. Zborovali so pa 28. t. m. tudi v Lutomericah v hotelu »Schuane«, kjer so pa doživeli grozen poraz. Shod je bil sklical praški profesor jud dr. Randnitz, ki je govoril o svobodomiselni morali, gotovo nc v smislu Mojzesove postave. Na shod so pa prišli tudi katoličani in P. Alban Schachleitner ter profesor" Polil sta se oglasila za besedo. P. Alban jc hebrejske svobodomislece pošteno krtačil. Dokazal ie, da so svobodomiselci naj-
vodila med vedno žalostnejšimi in vedno boli divjimi, rdečkastimi in zelenkastorjavimi pobočji. ki so bili posejana z velikanskimi ska-linami. Zdaj pa zdaj smo odhiteli mimo osamljene hiše močvirskega kmeta: kamenito zi-dovje, kamenita streha, ostre črte nikjer omiljene od prijetnega zelenja ovijalk. Naenkrat smo opazili pred sabo kadunjasto globel, ki je bila poraščena z revnimi, od viharja raz-puljenimi in upognjenimi hrasti in bori. Dva visoka, vitka stolpa sta se dvigala nad drevje. Voznik je iztegnil svoj bič in rekel: »Baskerville Hali!«
Njegov gospod je vstal in jc gledal z zardelimi lici in bliskajočimi očmi na stolpa. Nekaj minut pozneje smo se peljali skozi vrata v park, fantastična mrežnata vrata iz kovanega železa med dvema od starosti razpadajočima, z mahom poraščenima kamenitima stebroma, na katerih sta se dvigali dve inerjas-čevi glavi iz grba Baskervillcev. Hiša vratarja jc bila razvalina iz črnega granita in nekaj golih strešnih brun, tej nasproti pa se je dvigalo napol dokončano novo poslopje — prvi sad Sir Charlesovcga južnoafriškega zlata. Skozi vrata v park smo prišli v grajski drevored. Zopet so šumela kolesa čez listje in nad našimi glavami so se strnile veje v turobno streho. Baskervilleja je kar mraz stresel, ko jc ugledal na koncu drevoreda hišo, ki se je pošastno svetila skozi drevje. »Ali je bilo tukaj?« je.vprašal šepetaje. »Ne, ne, tise rastejo na oni strani.« Mladi mož sc je ozrl okrog s temnim obrazom in je rekel:
»Ni čudno, če je moj stric slutil, da ga bo tukaj zadela nesreča. Tukaj lahko vsakomu
večji teroristi, da so brezverci in da svojih trditev niti dokazati ne morejo. Pozval je dr. Randnitza, naj mu dokaže, da je ta ali ona dogma neresnična. Dr. Randnitz je nato kvasil, da ni gotovo, da je n. pr. na zvezdi Sirius dvakrat dve štiri. Dr. Pohi, znamenit filozof, je nato zmedenemu svobodomiselcu dokazal, da so za znanstvo potrebni aksiomi in da relativnost in subjcktivizem v znanstvu nista upravičena. Občinstvo je katoliškima profesorjema burno ploskalo, »svobomiselci« pa so prestrašeni in osramočeni stisnili repe.
Popravek. V uvodni članek od sobote se nam je vrinil »lapsus calami«. ker smo mesto Stutgart, kjer sc je Vršil kongres^ socialne demokracije, pisali Strassburg. Cita-telji naj to sami popravijo.
Okrog 10.000 vojakov preko Ljubelja. Danes ie šlo vojaštvo, ki jc imelo te dni vaie okolu Kranja, preko Ljubelja na Koroško k cesarskim vajam.
Občinskim svetovalcem v Železnikih sta namesto prostovoljno odstopivših izvoljena Franc Veber in Franc Grošelj iz Železnikov.
—	Smrkavost konj se razširja v kranjskem okraju.
Nove Lloydove ladje. Lloyd marljivo gradi nove ladje. Ladje št. 112 in 113 bodo kmalu dovršene, pričelo se bo z zgradbo ladij št. 114 in 115. Te ladje bodo namenjene za levantsko službo. Zgradili se bosta tudi šc dve ladji s turbinami, prvi te vrste v Avstriji, za paroplovstvo Trst-Aleksandrija. Kakor hitro bodo končana parlamentarna dela zaradi dalmatinske paroplovbe, bo Lloyd začel graditi brzovozno ladjevje za Dalmacijo.
Osebne vesti. Za suplenta na goriški gimnaziji je imenovan g. Fr. Povšič. — Za kaplana v Št. Peter pride g. Andrej Stenovec, doslej kaolan v Loškem potoku. Absolvi-rani pravnik dr. Julij Bartoli v Sabinju je imenovan konceptnim praktikantom na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu.
Zaročil se je g. Janko Olip, cand. iur. iz Radovljice, z gdčno. Ivanico Magušerjevo iz Krope. — Za začasnega učitelja na. šoli v Predosljah je imenovan učiteljski kandidat g. Fran Jocif. — C. kr. orožniški ritmo.ister g. Osuald Kostencer pride kot štabni častnik iz Ljubljane k orožniškemu deželnemu poveljstvu v Trst. — Za učitelja na Igu je imenovan absolvirani učiteljski kandidat g. Jožef Potrato.
Pomanjkanje krme na Notranjskem.
Letošnja huda suša, posebno pa črv sta kmetom letos napravila hudo škodo, ki jo bodo v prvi vrsti občutili živinorejci. Sena je bilo malo, otave pa ponekodi skoraj nič. Mnogi živinorejci bodo prisiljeni odprodati živino, ker je ne bodo mogli prezimiti. Mi svetujemo županstvom, kmetijskim podružnicam, kmetijskim zadrugam itd., naj že sedaj napravijo prošnje ua okrajno glavarstvo za državno podporo. V prošnjah naj se navede, koliko sena bi približno potrebovali v posameznih občinah, Mogoča državna podpora bi se uporabila v to, da se pokrijejo ali vsaj znižajo državni stroški. Obenem prosimo tiste, ki imajo seno na prodaj, naj naznanijo svoje nastave c. kr. kmetijski družbi ali »Zadružni zvezi v Ljubljani«.
—	Plemenske b ke cikaste in sive pasme nakupi tudi letos glavni odbor c. kr. kmetijske družbe s podporo poljedeljskega ministrstva^ Te bike bode oddajal odbor za polovico nakupne cene na podlagi prošenj, ki naj se vlo-že do 5. oktobra pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
C. kr. okr. šol. svet za goriško okolico ie imel sejo 20. avgusta 1907. Gospica Marija Pere, učiteljica v Skriljah, je dobila radi bolezni polleten, gospica Marija Blažič. učiteljica v Kamnjah, radi bolezni šesttedenski dopust. Začasno so bili nameščeni gg.: Franc Mermolja iz Dobravelj za nadučitelja v Črni-čah; Viktor Zgonik iz Podlake v Dobravlje;
učiteljski kandidatje: Tušar za Podlako-Dole-nji Lokovec; Figi za Ajdovščino; Gabrijelčič za Lokve; Podgornik za Lokovec; gospice: Hedv. Strel iz Lokev v Bukvico; Ljudmila Lavrenčič iz Ajdovščine na Vitovlje. Suplirani bodeta gospici Gabrijela Mrevlje v Skriljah; Amalija Murovec v Kamnjah. Gospica Josipi-na Srebernič ostane začasno v Rihemberku.
—	Amerikanske poštne reforme. Amerika zniža poštne pristojbine za 60 odstotkov. Pristojnimi za pismo iz Amerike v Evropo, ki je doslej znašala 20 cents, bo odslej znašala samo 8 cents.
—	Ženo umoril. Dne 30. tu. m. je prišel zidar Janez Stinghel z neko žensko, ki je imela na glavi rano, v neko roveretsko gostilno, kjer je trdil, da je ranjenka njegova žena Marija Calcza iz Arca, ki si je poškodovala glavo pri padcu. Calczova jc kmalu nato umrla v gostilni. Policija pa ni verjela Stinghelu in je dobila dokaze, da je umoril svojo ženo, vsled česar so ga zaprli.
—	Izseljevanje iz — Amerike. Iz Amerike se zadnji čas vrača vedno več ljudi, ker je ondi že toliko ljudstva, da si v mnogih strokah dela napotje.
—	Proscb arefc ran. Radi roparskega napada v avtomobilu zasledovanega Proscha so aretirali v Genovi, ko je hotel na pošti vzdigniti pismo svoje sestre.
—	Umrla je dne 2 t. m. gospa Josipina Avčin, iz rodbine Avčinove v Trnju pri Št. Petru na Krasu. Pokojnica je bila prava mati revežem, bolnikom povsod tolažnica ter velikodušna dobrotnica revnih otrok. Pogreb bode dne 3. t. m.
—	Nova Slovence žaleča pesem. Zloglasna »Unione Ginnastica« v Gorici razpisuje natečaj za novo pesem, »canzonetta popola-re«, katera naj se izroči odboru do 15. oktobra t. I. Kakšna mora biti ta pesem, so povedali rekoč, da se ta nova pesem lepo pridruži oni tako simpatični »Marameo«. Torej nova pesem bo žalila Slovence.
—	Tifus v Postojni. Tifus se vedno bolj razširja.. In siccr voda ni sedaj več v toliko kriva kot ravno nalezljivost. Kakor se poroča iz zelo zanesljivega vira je v teku 14 dni obolelo 25 oseb na tihem in zadnji »Notranjec« molči kot grob. Za vse ima prostora (laži seveda niso izključene) a resnici na ljubo bi pač moral kot glasilo Notranjske prinesti statistični izkaz bolezni v vsaki številki. Je pač viden dokaz, da rajši molči kot pa resnico piše katero zna prikriti v polni meri. — Med novo obolelimi je tudi davčni kontrolor Drol. — V teku enega dneva so sedaj trije slučaji smrti. Umrl je v nedeljo sedmošolec Bizjak, kuharica Šušteršič, v ponedeljek pa dekla Majcen. To ie dovolj jasen dokaz, da bolezen ne pre-jenjuje, pač pa razširja. V to poklicana obla-stva, storite vendar svojo sveto dolžnost in ukrenite vse potrebno, da se ta strašna epe-dernija omeji in poneha!? — Neumevno pa je, da v teh žalostnih razmerah puste okrožnega zdravnika na dopust, navzlic temu, da dobe za ta čas druzega. Nadomestni zdravnik ne bo imel tistega zaupanja bolnikov, kot ravno domači spoštovani zdravnik, katerega so ljudje navajeni.
—	Direktna zveza Dunaj-Zagreb. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica je prosila ogrsko trgovinsko ministrstvo, nai se uvedejo direktni vlaki iz Zagreba na Dunaj via Gyekcnyes.
—	Poizkušen samoumor. V Savo je hotela skočiti pri Zagrebu neka kuharica, vendar so še pravočasno preprečili njen namen. Zdravniki so jo spoznali za bolno ter oddali v bolnišnico.
Osješko gledališko društvo začne s predstavami v Varaždinu 10. oktobra, v Osje-ku pa 1. decembra. — Tudi Madjari prirede celo vrsto madjarskih predstav v Osjeku ter v ta namen zahtevajo od mestne uprave prostor. —
postane nekako tesno pri srcu. Predno preteče šest mesecev, bom dal napraviti tukaj vrsto električnih žarnic in drevoreda ne bo-dete več poznali. Ravno tu nasproti vratom mi bo pa gorela tisočsveča Svan in Edison.«
Drevored je peljal do široke trate in pred nami se jc dvigala hiša. Kolikor sem mogel videti v mraku, je bilo srednje poslopje kakor velikanska skala, iz katere je molel mogočen portal. Vsa sprednja stena je bila poraščena z bršljanom, ki je bil tupatam izrezan, kar ie značilo, da je tam okno ali pa grb. Čez to staro srednje poslopje sta se dvigala dva stara stolpa z odprtinami za streljanje. Desno in levo od stolpov so se nahajala modernejša krila iz črnega granita. Motna svetloba se ie razlivala iz nekaterih starinskih oken in iz enega visokih dimnikov, ki so stali na strmi strehi, se ie valil črn dim proti nebu.
»Dobro došli, Sir Henry, dobro došli na Baskerville Hallu!«
Visok mož je stopil iz temnega portala in je odpiral vratca voza. Ženska postava se je pa prikazala v rumeni luči v veži. Prišla je ven in je pomagala možu spravljati naše potne kovčege z voza.
»Saj nimate ničesar proti temu, kajne, Sir Henry, če se peljem takoj dalje domov?« je vprašal dr. Mortimer. »Žena me pričakuje.«
»Ali nekoliko bodete pa vsaj počakali, da povžijemo skupaj par grižljajev?«
»Ne, moram iti. Skoro gotovo me čaka že mnogo opravila. Ostal bi sicer, da bi vam razkazal hišo, ali Barrymore bo boljši vodnik kakor jaz. Dobro sc imejte in kar pošljite po-me, bodisi po dnevu, bodisi ponoči, če vam bom mogel na kak način postreči.«
Hreščanjc koles se je razgubilo na cesti, ko sva stopila Sir Henry in jaz v dvorano. Votlo je zabobnelo, ko so se zaprla vrata za nama. Bila sva v lepem, visokem prostoru, s težkim stropom in od starosti počrnelih hra-
stovih brun. V velikem starinskem kaminu ie prasketal ogenj na visokih železnih kožicah. Sir Henry in jaz sva držala roke nad ognjem, kajti dolga vožnja naju je do dobra premra-zila. Nato sva nekoliko pogledala krog sebe: visoko, ozko okno s pisanim starinskim steklom, hrastove mize in stoli ob stenah, na stenah rogovi jelenov in grbi in vse to resno in mračno v motni luči svetilke, ki ie visela od stropa sredi sobe.
»Prav tako, kakor sem si mislil!« je za-klical Sir Henry. »Ali ni vse prav kakor stara slika stare hiše davnih rodov? Če pomislim, da je to dvorana, kjer so živeli moji dedje pet stoletij! Kar slovesno mi postane v duši.«
Videl sem , kako se mu je svetila na obrazu mladostna navdušenost, ko je tako gledal krog sebe. Stal je v polni svetlobi luči, ali dolge sence so visele nad njim, kakor temni oboki.
Ko je Barrymore pospravil prtljago, ie zopet vstopil. Stal je pred nama ponižno, kakor stoje dobro vzgojeni služabniki. Izredno lep mož, velik, postaven, s široko pristriženo brado in bledimi, plemenitimi potezami.
»Ali želite, da se takoj prinese večerja, gospod ?«
»Ali je pripravljena?«
»V nekaj minutah, gospod! Toplo vodo dobite v svojih sobah. Moja žena in jaz bova srečna, Sir Henry, če ostaneva pri vas, do kler si ne uredite vsega, ali razumeli bodete, da je v novih razmerah treba za gospodarstvo precej služinčadi.«
»Kake nove razmere pa mislite?«
»Hotel sem le reči, da jc živel Sir Charles zelo preprosto in da sva zanj z mojo ženo popolnoma zadostovala. Vi bodete imeli seveda več družbe krog sebe in treba bo marsikake izpremembe v gospodarstvu.«
(Dalje.)
-■- Trgovinska šola v Spljetu preide po odredbi naučnega ministra s I. septembrom v državno upravo.
—	Poizkušen samoumor v Donavi. Z ladje, ki je vozila iz Belgrada v Pančevo, je skočil neki Josip Bočko v Donavo, hoteč se utopiti. Nesrečneža so rešili in takoj na ladji zanj nabrali 20 kron.
»Hrvaški Dnevn k« v Sarajevu je bil zaplenjen, ker je ostro pisal proti izobešanju madjarske zastave, češ. da je imel cesar Fran Jožef pravico okupirati Bosno in Hercegovino edino le kot hrvaški kralj.
Telefonske zveze v Bosn; . Za sedaj se napravi telefonska zveza od Brčke do Tuzle ter spoii z interurbanim telefonom v Avstriji, obenem pa napravi načrt za telefon od Brčke do Bjeline. Telefonska zveza s Sarajevom zasedaj še ne pride v poštev, ker sc ne bi izplačala.
—	Utonila je v nedeljo v ilublju za Štu-rijem Marija Semič p. d. Zorzetovka iz Ajdovščine. Mimogrcdoči ljudje so jo ugledali istega dne zvečer v Hublju na mestu, kjer voda ni globoka. Izvlekli so io na suho ter obvestili o tem orožnike. Prihodnji dan so hodile kar cele trume radovednežev gledat nesrečnico, a nihče ic ni mogel spoznati. Smatrali so jo za neko kramarico iz Plač. Prišel jc tudi njen mož J. Semič, kateri ie menil, da je žena na božji poti. kakor nui je rekla. Spoznal je koj utopljenko za svoio soprogo, prestrašen za-vpil in omedlel. — Marija Semič je bila stara kakih 45 let, tudi ne v slabih razmerah. Sklepati je, da se je nesrečnici zmešalo.
Belgrajski list »Otačbina« je nehal izhajati, ker so zaprli njegovo tiskarno. Številne hišne preiskave v tiskarni in v uredništvu so ostale brez uspeha.
Zagrebška domobranska brigado je dobila poveljnika v osebi polkovnika 25. domobranskega pešpolka Ivana Kaliča.
—	Rakodczayjeva šolska politika. Rakod-czay je razveljavil odredbo bivšega oddelne-ga predstojnika Rojca, ki ukazuje, da smejo konfesionalne šole sprejemati drugoverske učence le dovoljenjem kr. deželne vlade. Ker morajo imeti vse madjarske šole verski značaj, je hotel Roje preprečiti, da bi iiodila hrvaška mladina v ogrske kalvinske šole.
—	»Pohabljena« roka. Neki 17-letni Ivan Bubnič je hodil po Gorici okoli beračit; pripovedoval je, da ima eno roko, katero je držal skrito, pohabljeno. V Št. Petru mu v neki hiši niso hoteli dati miloščine. To ga je tako raz-kačilo, da je pozabil, da ima eno roko pohabljeno. Mahal ie okolu z obema ter žugal. Sedaj ie Bubnič v zaporu, kjer mu ni treba pohabljene roke.
—	Redek slučaj. Učenec nadaljevalnega tečaja Alojzij Čopič iz Vrtovina je 6. avg. t. I. pobil 7 modrasov na Čavnu. Odsekal jim je glave, pa iste prinesel g. županu, da mu izplača določeno nagrado. Mora biti gotovo obilo te strupene zalege po tamošnjem pe-čevju.
—	Zatekel se je lep. mlad pes »Wind-spiel«. Pes je velik, bel s črnimi lisami. .Gospodar psa se naj oglasi pri tovarniškemu vratarju g. Volčini.
Tri milijone škode je napravila sredi avgusta toča, ki je klestila po Tirolski.
k Umrla je v Celovcu železniškega uradnika vdova g. Rozalija Cerne.
V zahvalo Reisner se ie v soboto vrinila neljuba pomota, ker jc izostala posebna zahvala gospodu poštnemu ravnatelju Marja-noviču za obilo izkazanih dobrot.
Štajerske novice.
š Vspored občnega zbora zveze lavan-tinskih dušnih pastirjev in katehetov dne 4. t.
m. ob II. uri v Poljčarfah je sledeči: 1. Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo odborovo. 3. Volitev. 4. Raznoterosti.
š Umri je v Mariboru v četrtek izprevod-nik Južne železnice Franc Blašič, star 57 let.
š Nova železniška postaja. Z dnem 15. avgusta t. 1. otvorila se je med postajama Slovenji Gradec in Turiška vas pri km 1015/6 proge Zelt\veg-Celje ležeča postajica Sv Martin pri Slovenjem Gradcu za osebni in prtljažni promet.
Ljubljanske novice.
Ij Na Brezjah ni bilo včeraj nobene posebne nezgode, dasiravno se danes z zlobnim namenom širijo po Ljubljani različne govo rice. Vse včerajšnje nezgode na Brezjah obstoje v tem, da je neko žensko vrgla božjast, kakor žc preje večkrat, eni osebi pa je prišlo slabo in so jo odnesli iz cerkve.
Ij Z ljubljanskega Južnega kolodvora se jc odpeljalo včeraj na Otoče nekaj nad 5400 oseb. Z Otoč v Ljubljano je vozilo včeraj poleg navadnih še pet posebnih vlakov. Tudi iz Ljubljane na Otoče je priredila železniška uprava štiri posebne vlake. Južna železnica jc priredila včeraj zvečer tudi za romarje po sebni vlak proti Celju. Vlaki so vozili kljub ogromnemu prometu redno. Le večerni 9. vlak se jc zakasnil za tri četrt ure. Razven 7. večernega vlaka, ki je imel 10 živinskih voz, so imeli vsi osebne vozove. Na Južnem kolodvoru ie v soboto in včeraj mrgolelo ro marjev in si se Ic s težavo preril do blagajne in na peron. Z državnega kolodvora sc je odpeljalo včeraj do 6000 romarjev.
li Fotografija o včerajšnji slavnosti na Brezjah jc razstavljena v oknu našega uprav-ništva. Fotografijo jc prav lepo izvršil foto giaf g. Fran Kune iz Ljubljane.
li Vojaški koncert godbe št. 97. Jz Trsta jc bil včeraj na vrtu hotela »Union« izvrstno obiskan. Godba, ki ie pod vodstvom g. kapcl-nika zelo pridno iu izborilo svirala, jc žela
mnogo aplavza. Vrt »Uniona« jc bil zaseden od odličnega občinstva, ki je z živahnim odobravanjem odlikovalo res lep program godbe.
Ij Godba pešpolka št. 87. je včeraj svirala v Švicariji. Godbi pešpolka št. 87. in 97. sta se pripeljali iz Kranja.
Ij Za policijskega kanclista pri tržaškem policijskem ravnateljstvu ie imenovan orožniški stražmojster Franc Eink v Ljubljani.
li Tujci v Ljubljani. Meseca avgusta .ie prišlo v Ljubljano 5196 tujcev; 487 več kakor prejšnji mesec in 200 več nego isti mesec lanskega leta. Od teh sc je nastanilo v hotelu »Union« 956; pri »Slonu« 814; pri »Maliču« 417; pri »Lloydu« 472; v »Iliriji« 417; pri »Štrukliu« 199; pri »Južnem kolodvoru« 320; pri »Avstrijskem cesarju« 257; na »Bavarskem dvoru« 177; v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 1018 tujcev.
Li Poročil se je danes g. Leopold Puliar, strojni stavec v Katoliški tiskarni z gdčno Mimi Splichal iz Rožne doline. Bilo najsrečnejše !
I j Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po Ljubljani. Falzifikati so zelo podobni pravim goldinarjem in imajo tudi lep in čist zvenk. Razločujejo se od pravih samo v tem, da so bolj meglene, svinčenosive kovinske barve, se čutijo nekoliko mastni in da imajo na robu slabo vtisnjeno napis »viribus unitis« precej nerazločen. Letnico imajo 1878. Občinstvo se torej opozarja, da si vsak goldinar dobro ogleda, predno ga spravi.
li Preosnova t ra Južne železnice. Včeraj se je peljalo približno 300 hrvaških dclavcev iz Polstrave ua Preserje, kjer bodo nadomestili stare lesene prage in tračnice z novimi, ker namerava po preosnovani svoji progi uvesti Južna železnica nov ekspresni vlak.
Ij Pr jet nevarni tujec. V soboto popoldne je bila mestna policija obveščena po nekem tukajšnjem klučavničarju, da sta prišla k njemu dva neznanca, ki sta prinesla sebo.i neke žice, katere naj bi razsekal, da bi izgledale kakor vitrihi in dolg železni drog, katerega naj bi na koncu pooistril. Policijski stražnik je nato čakal na neznana tujca in ko je eden prišel orodje iskat, ga ie prijel in odvedel na stražnico. Drugi tujec je pobegnil. Kakor se je dognalo, sta bila tujca tri dni v Ljubljani in sta stanovala v nekem hotelu. Podpisala sta se v knjigo za tujce za Jožefa Kovacsa in Got-frida Bela iz Erssibet Falve na Ogrskem. — Oba sta že večkrat kaznovana in sta zopet zasledovana.
Ij Javno nasilstvo. V petek popoludne sta se pripeljala s tovornim vozom hlapca, 201etni Josip Žagar in 19-letni Franc Žagar, oba iz Iga, po Škofjih ulicah v naglem in neprevidnem diru. Policijski stražnik ju jc pri šent-peterskem mostu opozoril na neprevidnost, nakar sta dirjala naprej po Poljanski cesti. Ko sta se pa pripeljala nazaj zopet v naglem diru popolnoma pijana in vožnje nezmožna, jima sta dva stražnika zaukazala, da se morata odstraniti od voz. V tem trenotku je skočil Franc Žagar z voza, se zaletel v stražnika, ga zagrabil za vrat in mu raztrgal bluzo. Med vklepanjem ie Žagar zopet stražnika udaril, po glavi in mu i z bil z nje čepico S težavo sta stražnika vklenila pijanca, ki sta se vrgla na tla in suvala z nogami na vse strani. Že vklenjeni Žagar je vdaril še nekega pasanta in mu izbil z glave klobuk. Oba Žagarja, ki sta brata, sta že predkaznovana in imata znanie tudi s prisilno delavnico. Izročili so ju sodišču.
Ij Služba sekundarija v dež. bolnici razpisana. V deželni bolnici v Ljubljani je popolnih eno mesto sekundarija z adjutom letnih 1200 K. 20% draginjsko doklado ter prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto naj predlože svoje z dokazili, o starosti, doktoratu medicine, o evcntuelnem dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 25. septembra 1907 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Ij Tatinski natakar. Ivan Hirzinger iz Gradca je služil v tukajšnji kazini pri restav-raterju Avguštinu Ederju za natakarja. Glede njegovega poštenja je pripomniti, da je bil Hirzinger že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Tudi sedaj mu ni dala žilica miru, izmaknil je svojemu gospodarju sedem namiznih prtov, vrednih 101 K, nekemu sonatakarju srebrno verižico in neznanemu gostu eno srajco. Kaznovan ie bil na osem mesecev težke ječe.
iz slovanskega sveta.
si Novo vseuči?,šče v Rusiji. Iz Petro-grada poročajo, da se bode v Saratovu osnovalo novo vseučilišče.
si Šolstvo v Črni gori. V Podgorici ie otvorjena državna nižja gimnazija. Vrhutega pa ustanove še tekom tega leta 20 ljudskih šol.
si Srbska vojska. Leta 1906 ie štela stalna vojska srbska 23.166 vojakov, 4051 starih vojakov in 19.115 novakov. Po divizijah sc razdeli vojaštvo sledeče: moravska 7236, ti-moška 4407., dunavska 4259, drimska 3859, šumadijska 3405.
si Vsepoljski sokolski kongres v Berolinu. Iz Berolina sc poroča: Večkrat prepovedani poljski sokolski dan v Nemčiji se bo obhajal ene prihodnjih nedelj, najbrže prvo nedeljo septembra na kolesarskem dirkališču v Trcptouu pri Berolinu. Natančni termin v oficijclnem povabilu ni naznačen in se bo javil na zanesljiv način vsakemu sokolu posebej. Vaj se bo udeležilo več sto sokolov, ki bodo začeli telovaditi žc ob šestih zjutraj.
si Češka šolska stavka. Češki listi pišejo, da so sklenili češki stariši v onih krajih, kjer so Čehi v manjšini in morajo hoditi češki otroci v nemške šole. začetkom šolskega leta stavko in ne bodo svojih otrok toliko časa pošiljali v šolo, da jim bodo oblastva dala
češke in boljše šolske prostore. V tej akci.ii se omenjajo posebno kraji Pux, Briix, Bilin,
Razne sto ari.
Ognjenik Etna je jei silneje bruhati. V več k rajih ob njegovem podnožju so se čuli potresni sunki, ki pa niso napravili nobene škode.
Točo uničujoči halon. Dosedanji poizkusi razgnati oblake, ki groze s točo vinogradom in žitnemu polju, so bili nezadostni in nesi-gurni. Višino oblakov je težko določiti in rakete in aparati z zračnimi topovi ne delujejo uspešno med oblaki in zato se s streljanjem niso dosegli zaželjeni uspehi. Zdaj sta v Bru-selju znana zrakoplovca de la Hault in ženi-jalni častnik Marga sestavila balon, ki sc ob pretečem šumenju v oblakih in pred nevihto spusti v zrak. Posebna priprava v balonu pokaže spodaj stoječemu opazovalcu, kdaj se balon nahaja med oblaki in v tistem hipu se spodaj na poseben način zažge eksplozni plin, ki se nahaja v balonu. Učinek ie, kakor sve-dočijo očigledci, kolosalen. Oblaki se razprše kakor da bi se razpočili in često zadostuje čisto tnalo naboja, da se nevarni oblaki uničijo.
Truplo umorjenega mladeniča v kovčegu. V Palermu je policija odprla s petrolejem namazan kovček, v katerem je našla truplo umorjenega 20-letnega mladeniča. Na glavi je imel dve rani od strelov. Kovček so prinesli seboj v hotel štirje elegantno oblečeni gospodje, ki so imeli seboj mnogo ponarejenega denarja ter bili oboroženi.
Samostan pogorel. V Vratislavi je zgorela streha samostana uršulink iu zvonik cerkve.	"
Dvorana se je udrla v Pertu v redakciji lista »Noticias«, ko je bilo v uredništvu navzočih 500 oseb. Število mrtvih ni še znano.
Aretirani princ. Ameriški policist je aretiral na Coney Islandu švedskega princa Viljema. ki je hitro vozil v avtomobilu. Izpustil ga je šele na posredovanje nekega višjega uradnika.
Podkupljivost newyorške policije. Jakob Hamburg, predstojnik nekega tajnega policijskega zavoda, kateremu je komisar Bing-ham naložil,da opazuje delavnost policije, je izjavil, da dobi ne\vyorška policija vsako leto 800.000 do 1,000.000 dolarjev za podpiranje zločinov. Po njegovem mnenju gre v vzhodnem Ne\v Yorku vsak mesec 40.000 dolarjev iz tega vira v žep policiji in politikom!
Carusso nastopi v dunajski dvorni operi začetkom oktobra v »Aidi«, »Rigolettu«, »Luciji di Lammermoor« in »Traviati«. Cene prostorom so potrojene.
Strog zakon proti kršenju zakona. V državi Nev York je stopil v veljavo zakon, po katerem bode soprog, ki se mu bo dokazala nezvestoba napram ženi, kaznovan s šest meseci zapora ali 1250 kronami globe. Upajo, da na tak način zmanjšajo število ločitev zakonov.
Angleški katoličani bodo pri municipalnih volitvah v decembru glasovali složno proti vsakemu liberalcu, da tako pokažejo svojo moč.
Zaradi ponarejanja menic ie ovaden državnemu pravdništvu olomuški trgovec Albert Steiner, ki je ponaredil menice v vrednosti 80.000 kron.
Velike nerednosti so odkrili v berolinski mestni klavnici, ki stavljajo higijenične razmere v jako slabo luč.
Stavkarsko tabor šče v Stolnem Belem-gradu .ie oblast razpustila in izgnala strankinega tajnika in pa tajnika deželne zveze. Zaprli so sedem stavkujočih delavcev.
Tržišče z mladimi dekl cami so odkrili v Budimpešti. Neko dekle je ovadilo policiji ka-varnarja VVindsor, da jo jc nagovarjal, naj vstopi v neko tolerančno hišo v Szegcdinu. Preiskava je dognala, da je kavarnar s tovariši imel obširno trgovino, pošiljajoč svojo »robo« po vsej državi, v Nemčijo. Srbijo in celo v Ameriko, dobivajoč za posredovanje od osebe po 1000 kron.
13 let preživel v vodi. V brunšviškej voj-vodskej bolnišnici je umrl zidar Schlimme, ki je celih 31 let preživel v vodi. L. 1890. je padel pri obiranju storžev z jelke ter si pri padcu zlomil hrbtenjačo ter jc bil tudi mozeg na onem mestu prizadet. Spodnji del telesa jc nesrečnežu ohromel, tudi črevo in mehur nista več opravljala svoje službe. Bil je v veliki nevarnosti, da umrje. Operacija jc bila nemogoča in bi tudi nič ne koristila; položili so ga v vodo in bolečine so ponehale. Ce je hotel torei Schlimme še ostati na svetu, preosta-ialo mu ni druzega, kot cel čas preživeti v vodi. V vodi je torej delal, spal. jedci, se pogovarjal. Položili so ga v vodo, ki je vedno pritekala in odtekala iz posode ter se sproti s posebno pripravo ogrevala na 27—28" R. Na posodo pa so pritrdili majhno mizico, ki se je premikala semintja. Schlimmc sc je počuti! prav dobro v tem stolu-postelji; bolečine so izginile, tek je bil izvrsten, bil je popolnoma zdrav. Iz dolgega časa je začel delati tičje kletke, gojiti kanarčke, plesti in tkati, da si jc s tem prislužil toliko, da ie podpiral celo svojo sivolaso mater. Kupil se je majhen voziček, na katerem so ga vozili po vrtu in cclo po ijiestu. a nikdar dolgo, kajti čc ni bil v vodi pojavile so sc takoj zopet bolečine. Ob smrti je bil star 27 let.
Beraško podvzetje v Berolinu. V Berolinu so odkrili zanimivo organizacijo, ki sc jc bavila z beračenjem. Podjetnik te »obrti« Ku-haček si jc »izposojal« od slovaških siromašnih starišev dečke po 50 mark mesečno, ki so potem raztrgani in sestradani beračili po Berlinu in nosili milodare svojemu gospodarju. On je z njimi zelo kruto postopal, stanovanje jim je dal v kleti, a hranil jih jc prav nečloveško Kuhačka so prijeli, a otroke okrog 20 po številu bodo vrnili starišem.
Židovsko gledališče v Londonu. V Londonu so pred kratkim otvorili židovsko gledališče, ki bo predstavljalo v židovskem jar-gonu. Gledališče se imenuje »Pavilion Thea-ter.« V židovskem jargonu se bo predstavljal tudi »Hamlet«.
Grozni zločin nečloveške ženske. Na Mo-ravskem so zasledili pri pravkar od orožnikov prijeti posestnici Ani Kratochvvill, omoženi Sevčlk, v Olsu, pravcati kriminalni roman. Imenovana je bila pred kakimi štirimi leti zaradi umora svojega moža pred b ruskimi porotniki, a je bila oproščena. Zdaj so razvideli, da je ona v istini otrovala svojega prvega moža Kratoclnvilla, da se je pozneje omožila s svojim sedanjim možem Sevčikom, ki je bil prej veliki hlapec v njeni hiši. Prijeli so jo pa vsled nekega novega zločina. Ona je imela svojega otroka iz prvega zakona, ki drugemu možu ni bil po volji, tri leta zaprtega v kleti in sicer v neki ozki, leseni luknji ter ga jc ves ta čas hranila samo toliko, da ni od gladu umrl. Njeni sosedje so mislili, da ima otroka pri sorodnikih, kakor je nekoč govorila. Otroka, ki je zdaj že dvanajstleten deček, so pa rešili na sledeči način: Klet je bila vedno zaklenjena in Ana Sevčik je nosila ključe vedno s seboj. Ali slučaj jc hotel, da je imela gospodinja pri hiši tatinsko deklo, ki .ie nameravala ukradeni plen skriti v isti kleti. Opazila je. da njena gospodinja ključe vedno pri sebi nosi in zato iili je ponoči vzela ter šla v klet, da bi spravila tam ukradeno blago. V kleti je pa zaslišala neko cviljenje in je našla dečka, ki ni imel skoro nič več človeškega na sebi. Hitela je na žandarmerijo, ki je stvar preiskala. — Otrok je bil čezinčez pokrit z blatom, lasje so mu padali do prsi, ni mogel govoriti ter jc blazen. Tri leta je živel v stari kleti v družbi miši in podgan. Namestu aretirana žena je priznala, da je prvega moža otrovala, da bi sc mogla omožiti z drugim in iz ljubezni do drugega moža je imela otroka zaprtega v kleti. Drugi mož je pred kratkim umrl. Pred sodiščem se bo najprej razpravljal umor moža.
Učenjak-čudak. Nedavno je umrl v Rusiji Valerij Kossulin, profesor prirodoznfcm-stva. On .ie živel samo za svoj prirodopis (rastline, ptice, mrčes) tako, da ni razen svoje stroke nič drugega vedel ter se ni zanimal za nobeno stvar, ki se godi v Rusiji ali po daljnem svetu. Ko so ga vprašali, kaj misli o Ce-hovu, .ie odvrnil, da ne čita beletristike. Ko mu .ie prijatelj naznanil, da je car dal ustavo in kaj on misli o tem, je vprašal prijatelja: Kako vas morejo zanimati take malenkosti? Današnja generacija ni dobra, druga bo boljša. a čc nc ta, potem tretja, četrta, peta itd. Tako bo tudi z dumo. Nabavil si je knjižnico z 20.000 knjig, ki je vse prečital. a sam ni ničesar napisal.
Znamenita petdesetletnica. Danes obhaja 59-letni kapitan avstrijskega Lloyda gospod Peter Craglictto, doma iz Velikega Lo-šinja, že 50-letnico svojega zvestega delovanja na nezvestem morju. L. 1857 je kot devetletni dečko bil žc mornarček na avstrijski jadrnici »Tempis«, kjer .ie preživel žalostno in mukepolno mladost mornarjevo. Danes pa je poveljnik velike Lloydove ladje »Persia«, ki .ie sedaj vkrcana v Colombo, kier obhaja danes vrli pomorščak daleč stran od svojcev v Trstu, svoj jubilej. Kapitan Craglictto ima štiri redove — naš cesar ga .ie odlikoval z vojaško jubilejno medaljo in zlatim zaslužnim križcem, turški sultan in grški kralj sta ga pa odlikovala ob priliki, ko je kot poveljnik ladje »Thalia« v Črnem morju rešil 26 ljudi iz potapljajoče se grške ladje smrti, prvi z Medžidje, drugi z Odrešenikovim redom.	x
Družinska drama. Budimpeštanski zasebni uradnik Ljudev t Vadassy, živeč ločen od svoje žene, je 25. t. m. prišel v stanovanje svoje ljubimke, vdove Bolesco, v Aradu ter ondi ustrelil svojo hčerko, smrtno nevarno pa ranil ljubimko in njenega sorodnika Horwa-tha. Hčerka in Bolesco se borita s smrtjo, Horuathu pa so krogljo žc potegnili iz rane. Vadassy je hotel svojo ženo zopet vzeti k sebi, a Bolesco je to vedno preprečila. Izgovarja se, da je svoj čin izvršil v pijanosti.
Naraščanje socialne demokracije v Ameriki. Pri volitvi predsednika leta 1902 je dobila socialnodemokraška stranka 229.762, leta 1904 pa 408.320 glasov. Leta 1906 se je število soc. demokraških glasov znižalo na 3.30.158, ker so prišle na površje razne reformne stranke. V parlamentu Združenih držav sicer nima zastopnika, pač pa po raznih državah ter v državnej in mestnej upravi.
— Epidavrske starine. Ostaline iz klasične rimske dobe na mestu nekdanjega Epi-daura obračajo novo pozornost. Nekaj jih je shranjenih v Cavtatu, ali le malo. Večina je še zakopana v zemlji in čaka, da jo dvignejo iu rešijo v znanstvene zbirke. Zato se je osnoval v Cavtatu odbor, ki si je stavil za nalogo, da izkoplje rimske spomenike, pred vsem rimski vodovod.
Honorari ruskih pisateljev. Grof Lev Tolstoj je s svojimi deli pridobil toliko, da dobiva letno rento 25.000 rubljev, dasiravno žc več let izdaja svoja novejša dela brezplačno. Dostojevskega vdova .ie dobila za dela svojega soproga 75.000 rubljev. Kuprinu ic samo njegov »Dvoboj« prinesel 10.000 rubljev. Ser-gjenku jc vrgla knjiga »Kako živi in dela Tolstoj«. 15.000 rubljev. Gorki in Andrejev sta tako priljubljena, da dobita za vsako vrsto svojih spisov po en rubelj.
Znanstvo In umetnost
* Kažipot po Bosni in Hercegovini jc izdal klub čeških turistov z naslovom: Pruvod-cc Bosnom a Hcrccgovinom. Sestavil ga jc slikar Eerd. Vele (65 strani), ki že dolgo biva v Sarajevu.
DAROVI.
Darovi za pogorelce v Zgornjih Danjah:
Zupni urad Štanga, pošta Litija, 9 K 10 vin.
Telefonska in brzojavna porotni
DEMONSTRACIJE V TRSTU.
Trst, 2. sept. Pri demonstracijah ob prhki zborovanja narodne delavske organizacije so bile lahko ranjene tri osebe, ena baje z nožem. Policija je aretirala 20 oseb. (Glej »Dnevne vesti«.) »Piccolo« trdi, da so streljal. Slovenci.
NOVE ŽRTVE CESARSKIH VOJAŠKIH VAJ.
Celovec, 2. avgusta. Razun dveh vojakov 17. pešpolka in enega prostovolca lovskega bataljona so pri prekoračenju Radia umrli še 4 vojaki 2 bosanskega pešpolka vsled naporov in vročine. Poslanci pripravljajo veliko parlamentarno akcijo zaradi nečuvenega štrapaciranja vojakov.
NA VOJAŠKI VAJI USTRELJENI NAD-POROCN1K.
Celovec, 2. sept. Pri vojaškem prehodu preko Rajblja je bilo oddanih več ostrih strelov. Neki nadporočnik bosanskega pešpolka je bil zadet ter se je takoj mrtev zgrudil.
POŠTNI URADNIK DEFRAVDANT.
Trst. 2. sept. Včeraj ie policija tukaj aretirala poštnega uradu ka Daniela Vučetiča, poštnega asistenta v Ogulinu, ki je ondi de-fravdiral 8000 kron. Pri njem so našli 6000 K.
STRELA UBILA DEKLE.
Trst, 2. sept. Strela je ubila v cerkvi na Gorjanskem pri Nabrežiui 22-letno Rozaliio Petelin.
UMORJEN OROŽNIK.
S o I n o g r a d, 2. sept. Kmečki hlapec Mihael Gebauer je umoril orožniškega straž-inojstra, ki ga je aretiral radi tatvine in ga peljal k sodišču.
UPOR V FRANCOSKEM POLKU.
N i z z a, 1. sept. Od 7. lovskega polka se je uprlo 300 mož, pojoč internacionalo. Moštvo ni hotelo na kolodvor :n je posredovalce napadlo. Uporno moštvo so zaprli.
Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom in znanetm prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo nepozabno in iskreno ljubljeno mater, staro mater in teto, gospo
Josipino Avčin
roj. Valenčič
posestnico in trg. soprogo
danes ob 2. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni prevideno s svetotajstvi za umirajoče v 62. letu starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Zemski ostanki predrage ranjce preneso se v torek, dne 3. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče k večnemu pokoju.
Blago ranjko priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Trnje pri št. Petru na Krasu, dne 2. kimovcu 1907.
jk
Žalujoča rodbina Avčin-ova.

Izjava.
Za mojim sinom Josipom Hro-vatom nisem plačevalec, kar on dolga na moje ime napravi.
Kamna gorica, 1. sept. 1007.
Ignacij Hrovat
1959 2—1
mesar.
Izjava.
Podpisana izjavim da ni pesnica, kar trosi g. Viktor Acetto po Ljubljani in drugod, o nekem nenaravnem dejanju g. Antona Vičiča, ker hoče mene z gotovim namenom na ta način izrabiti Potrjujem pa, da hoče g. Acetto Vičiča ob kruh in iz Ljubljane spraviti vsled sovraštva, ker je bil voditelj zidarske stavke.
Valerija Steganšek.
Priče: Franc Šušteršič Jos. Breskvar.
1964
blagom
Pozor, trgoucl!
Trgovina z mešanim
na debelo in drobno
z letnim prometom K 80.000 blizu Ljubljane tik farne cerkve se odda pod ugodnimi pogoji v najem.	196: Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro G. M. L. na upravništvo „Slovenca".
Zanesljiv in trezen starejši
oskrbnik
ki se na kmetijstvo in knjigovodstvo dobro razume, zna ravnati s stroji in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobi takoj na večjem posestvu službo. Več pove upravništvo „Slovenca".	i958 4_i
Dve hiši na prodal
Zaradi smrti posestnice gospe Hedvige Schulz prodala se bo
dne 18. septembra 1.1.
prostovoljno na javni dražbi
enonndstropna hiša st. 99
na glavnem trgu v Novem mestu, kjer se nahaja prostorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron.
Dalje 10 minut od Novega mest-a blizu Božjega groba in deželne kmetijske šole na Cirmu
vila z balkonom
prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom v hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši. izklicna cena 11.750 kron.
Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri c. kr. notarju g. dr. Poznlku v Novem mestu, kjer se bo ob 9. uri tudi dražba vršila.	ml 3-1
cftočni Katalog za = kateRete =
1939 3—1
5 koledarjem za t.lD0%~2 ze 250, 350, i50 in po zaRtevi tudi za vec učenčev za ceno 1'50, 1'10, 1- 90 in višje, po pošti 10 do 20 vinarjev vec, je izdala tvrdRa c?. dtrajec nasl. v Rudolfovem.
Iščem Izurjenega
mesarskega pomočnike
kateri zna govedino, droonico in prešiče izdelovati. — Ig. Hrovat, mesar v Kamni gorici.	tq59 2-i
Priloga 201. Men. „Slowenoa" dnč 2. septembra 1907.
Slavile na Brezjah.
Kaj takega še niso videle Brezje, ta glas jc šel včeraj od ust do ust po vsej Gorenjski. |)o 30.0000 vernikov obojega spola in 90 zastav in bander je prihitelo v soboto in nedeljo z vseh delov Slovenije počastit čudodelno podobo Matere Božje. Samo z vlaki se jc po izjavi železniških uradnikov na Otočah do 7. lire zjutraj pripeljalo nad 20.000 oseb. Koliko je pa došlo na Brezje peš in na vozovih že v soboto in nedeljo zjutraj, koliko tisoč so iih pripeljali trije dopoldanski vlaki iz Ljubljane! Videl si poleg Hrvata slovenskega Korošca, poleg Primorca in Istrijana pa Štajerca skrajne ogrske meje. Na Kranjskem ie pa sploh skoro ni župnije, ki bi ne bila zastopana po manjšem ali večjem številu, in ko bi se tisoči romarjev od prejšnjega dne nc bili umaknili z zadnjimi vlaki došlim četam, bi prostorne Brezje skoro ne mogle obseči vseh romarjev.
Tak je bil naval, ko so okrog 9. ure jele dohajati na prekrasno ozaljšani slavnostni prostor pred cerkvijo cele procesije Marijinih družb ter se jele razvrščati pred začasno kapelico kronanja, ki je bila vsa v zelenju in v cveticah, točno ob 9. uri je stopil na prižnico pri cerkvenih vratih presvetli gospod knezoškof, ki je v krasnem govoru razvijal pomen dvanajsterih zvezd v kroni preblažene Device ter z vzgledi čudodelnosti Matere Božje na Brezjah z njemu prirojeno gorečnostjo vnemal srca vernikov do še večje in vztraj-ne;še ljubezni do nebeške Matere.
Po govoru se je vršilo slovesno kronanje čudodelne podobe v šotoru z zlato krono, prekrasnim delom g. pasarja Kregarja. V asistenci smo opazili poleg drugih mil. gg. prosta Sajovica in dr. Seb. Flberta, kot zastopnika goriškega knezonadškofa pa rnonsg. Fr. Castelliza, ter gg. kanonika Kajdiža in dr. Cekala. Po dovršenem obredu so postavili kronano podobo na prirejene nosilke ter jo dvignili na rame, tisoči vernikov pa so se s pomočjo gasilcev vredili v sprevod, pokanje topičev in ubrano zvonenje zvonov pa jc naznanjalo širni okolici svečani trenotek.
Slavnostni sprevod se je razvil po završenem kronanju po naslednjem redu. Sprevod je otvorilo domače breško bandero, kateremu so sledila bandera iz teh-le župnij: Begunje, Breznica, Dobrava, Jesenice, Kamna gorica. Kropa, Lescc, Leše, Ljubno, Mošnje. Ovsiše iu Radovljica; skupno je bilo torej v sprevodu 13 bander, ki so jih nosili mladeniči dotičnih župnij. Za banderi so se uvrstile dekliške Mar. družbe po tem-le redu: Ribno, Ježica, Zasip. Stranje. Rob, Selca, Železniki, leteče, Šmarje-Sap. Tomišelj, Sv. Križ pri Litiji, Smlednik, Sv. Oothard, Idrija, Radovljica, Vojsko, Bohinjska Bela, Zagorje ob Savi, Ledine, Dev. Mar. v Polju, Leše, Jesenice, Mirna, Mošnje. Vrhnika^ Kropa, Crmošnjice, Št. Jurij pri Šmarju, Škofja Loka, Gorice, Cerknica, Bled, Št. Peter v Ljubljani, Srednja vas v Bohinju, Gorje, Kolovrat, Sora, Kamna-gorica, Preska, Uršulinska ter Križevniška v Ljubljani, Podzemelj, Tržič, Kranj, Križe, Ko-loška Bela, Ljubno, Št. Vid nad Ljubljano, Trnovo, Notr., Moravče, Breznica, Predoslje, Črnomelj, Naklo, Trstenik, Studeno, Šmartno pod Šmarno goro, Kncžak, Goričica in Ribnica, skupaj 60 zastav.
Mladeniške kongregacije so prihitele z zastavami iz nastopnih krajev: Križanki v Ljubljani, Cerknica, Selca, Trnje, Predoslje, Gorje, Preska, Kamnagorica, Go-riče, Škof.ia Loka in Jesenice, skupaj II zastav.
Izobraževalni društvi Tržič in Srednja vas, 2 zastavi.
Bralno društvo iz Gorij; 1 zastava.
Ognjegasna društva: Gorje, Bohinjska Bela in Leše, 3 zastave.
Za vsako teh zastav so pojoč ali moleč korakali društveni člani z znaki na prsih. Okoliška društva so bila zastopana polnoštevilno.
Takoj za društvi sta sledila jeseniški ter blejski pevski zbor, ki sta pod osebnim vodstvom skladatelja č. g. Kimovca in s sprem-Ijevanjem slavne zdraviške godbe z Bleda dovršeno prepevala krasne Marijine pesmi. Petje z gedbo je udeležencem silno ugajalo.
Za pevci se je pa razvrstila od vseh strani dežele došla duhovščina. Vseh duhovnikov pri sprevodu smo našteli 111. med temi 88 oblečenih. V ornatu jih je bilo s presvetlim knezoškofom in mil. gg. prostorna ravno 16. Štirje oo. frančiškani so nosili na nosilnlci kronano podobo M. B., za podobo so pa šli pre-vzvišeni knezoškof in oba prošta z asistenco.
S tem je bil nekako zaključen prvi del sprevoda. Drugi del so pa tvorili številno zastopani mošenjski občinski odbor ter številni zastopi okoliških občinskih odborov, za temi pa nepregledna vrsta romarjev iz krajev, od koder ui bilo nobenega bandera ali zastave. Med temi so bili po veliki večini možje, ki so korakali po štirje in štirje ter tvorili pravo sveto armado.
Ves sprevod se ie pomikal v dolgosti ene cele ure iz česar se da pač sklepati, kolika je bila udeležba.
ln vendar je bila med obhodom do zadnjega kotička napolnjena prostorna breška cerkev, zunaj na trgu in v drevoredu in pred hišami sploh se je pa le malo poznalo, da se nahaja toliko tisoč vernikov izven breške vasi na odprtem polju.
Le z največjo težavo so vrli mošenjski in kamnogoriški gasilci pod vodstvom svojih načelnikov pripravili sredi cerkve toliko prostora, da se je mogla vrniti v cerkev duhovščina s podobo ter del zastav, vse drugo ie pa moralo ostati zopet na prostem okolu cerkve.
Ura ie odbila že polu 12., ko sc ie vrnil k cerkvi prvi del sprevoda. Kronano podobo
M. B. so dvignili na nalašč prirejen podstavek nad tabernakljem, odkoder jo more zazreti oko vsakega vernika in kjer ostane skozi celo osmino.
Sedaj se je pričela knezoškofova pon-tifikalna sv. maša, pri katerem je s spremljevalnem orkestra precizno prepeval domači pevski zbor pod vodstvom g. organista.
Z zahvalno pesmijo se jn ob I. uri popo-Itidne zaključila prekrasna dopoludanska slovesnost, ki ostane gotovo vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu. — Popoldne ob 6. uri je bil slovesen govor, govoril je stolni vikar Jožef Potokar iz Ljubljane o predmetu: Marijine pomoči potrebujemo v sedanjem veri in cerkvi sovražnem času. Po pridigi so bile slovesne litanijc, katere ie imel veleč, gospod duh. svetnik Mervec iz Št. Ruperta. Tudi pri tej slovesnosti je bilo na tisoče ljudstva.
X X X
V soboto zvečer je imel preč. gospod dr. M. Opeka slavnostni govor, zatem so bile slovesne litanijc. Ob pol osmi uri zvečer je za-žarela vas s cerkvijo v krasni razsvetljavi, posebno lepo je bilo razsvetljeno cerkveno poslopje in pa prostor pred cerkvijo, kjer so bile med mlaji obešene vrste raznobarvnih lampijončkov. Vmes so pa spuščali rakete in streljali iz topičev. Vseh mlajev okolu cerkve in po vasi smo našteli do 150.
Vsa slovesnost se je izvršila kljub tolikemu navalu v najlepšem redu, za kar gre v prvi vrsti zahvala spretnim in požrtvovalnim gasilcem.
»Grozen čin" v sirotišnici sv. Jožefa u Trstu.
Tržaški »Novi List« poroča: »Tržaško glasilo socialnih demokratov je minuli četrtek prineslo podel članek z namenom, dvigniti proticerkveno gonjo tudi v Trstu. »Slovenski Narod« je seveda hlastno segel po tem članku in trivijalno udaril tudi po tržaškem škofu.
»Lavoratore« je pisal, da je težak Henrik Temporal poveril svojo štiriletno hčerko v oskrbo Nazaretskemu domu, oddelku sirotišča sv. Josipa. Ker je bila deklica otožna iu jc pešala, jo je oče vzel iz sirotišča in jo dal v oskrbo svoji sestri. Teta je zapazila pri deklici čudno obnašanje, ko je prišla iz stranišča. nato jo je preiskala in zapazila na spolovilih gnile snovi. Tekla je k zdravniku, ki je ogorčeno konstatiral, da je bila deklica posiljena. In ko je vprašal deklico, kdo se jc je dotaknil, je odgovorila »črni mož«. Tako trdi »Lavoratore« in hoče s tem deskrediti-rati vse cerkvene zavode. Toda oglejmo si stvar, kakor je v resnici.
Ko jc deklica Temporal prišla v zavod, ni imela zdraviti barv, kakor trdi »Lavoratore«, ampak je bila bleda in se ji je videlo, da boleha. Ponoči ni mirno spala in je imela fantastične sanje, sestra Modena je tudi zapazila, da ko je deklica šla na stranišče, je imela bolečine. Zato so sestre poklicale zdravnika dr. Venezianija, ki je deklico preiskal in dobil, da ima res neko spolno bolezen ter ordiniral, naj posebno pazijo, da bodo držali deklico snažno. Sestre so imele vso skrb za deklico in ponoči so io snažile 3—4-krat, kakor je za-povcdal zdravnik. Vendar kljub skrbnemu negovanju, deklici ni bilo nič bolje; zato je voditeljica naročila, naj se na to opozori očeta ali druge sorodnike. Dne 4. avgusta pride teta deklice in voditeljica ji pove, kako opasno je zdravstveno stanje deklice. Teta je odgovorila, da ne more ničesar ukreniti, dokler ne govori z očetom. Drugi dan pride oče, kojemu voditeljica zopet vse razlaga in mu priporoča, naj vpraša za svet zdravnika strokovnjaka.
Toda gospod Henrik Temporal ni hotel o tem nič vedeti. Zakaj? ? On je celo trdil, da ni tako slabo n.ieno zdravstveno stanje in da je bila vedno tako bleda. In če ima tež-koče in bolečine, ko gre na stranišče, to ni nič čudnega, »saj je isto imela, ko je spala z njim«. To je bila značilna izpoved in trditev! Voditeljica mu nato kar reče, ali naj da dekle preiskati enemu zdravnikov ali drugače naj si jo vzame domov. Vsakemu se bo sumljivo dozdevalo, da se oče brani z deklico k zdravniku in jo raje vzame iz sirotišča. Ker mu ni preostalo drugega, nego jo vzeti iz sirotišča prosi voditeljico, naj jo pridrži vsaj do 24. avgusta, dokler bo imel večje stanovanje. Voditeljica jc šc rekla, da ni take sile, samo da deklica nc ostane za dalj časa v zavodu. Dne 15. je prišel oče nazaj, da pride jutri teta. ki bo vzela seboj deklico. Pri tej priliki se je oče lepo zahvaljeval za skrb do deklice in je dostavil, da bo imel to hišo v lepem spominu.
Res, dnč 16. avg. pride teta in vzame deklico in se tudi ona zahvali.
Toda s tem ui vse končano: dne 25. avgusta pride oče nazaj v sirotišnico, poln jeze in preklinjajoč ie spustil svoj gnev na dobro voditeljico. Kričal je, da treba tri bombe eno za Nazarct, drugo za sirotišnico in tretjo za salezijance. Uboga voditeljica se je vsa tresla, ko je nam to pripovedovala, toda mirno jc dostavila, da ona ima čisto vest.
Vprašali smo tudi zdravnika dr. Venezianija, naj nam pojasni to zadevo. On nam jc rekel, da jc voditeljica nad vse poštena in pri deklici ni ona nič kriva, ker otroci, ki so ii izročeni, so tako varni, kakor pri lastni materi.
Sedaj si oglejmo bližje očetovo obnašanje. Zakaj ni dal otroka takoj preiskati? Dne 16. avgusta je otrok zapustil zavod in šele 8 dni pozneje jo je preiskal zdravnik. Zakaj ni deklica v zavodu nikdar govorila o »črnem možu«, ampak šele ku jc zapustila
zavod? Šc enkrat pribijamo, zakaj se je oče tako trdovratno branil jo dati preiskati od zdravnika in jo raje vzel iz zavoda in peljal domov, kjer je ostala zapuščena; in zakaj jo pelje šele po 8 dnevih k zdravniku?
Mimo pričakujemo strogo preiskavo o tej zadevi, dokler se zjasni. Toda ne pustimo se blatiti od naših sovražnikov in se bomo znali energično braniti.
Vse čudne okoliščine, zlasti pripovedovanje o »črnem možu«, kažejo, da se je umetno naredil tak slučaj, kakoršen je slučaj »Fumagalli«.
KoroJke novice.
k Cesarske vaje se bodo vršile letos na
Koroškem severno od Drave med Osojskim jezerom in Velikovccni. Severno se razteza maneversko okrožje do Krške doline. Kraji, kjer se vrše vaje, so večinoma gorati. Manevri trajajo od 2. do 7. septembra. Vodi jih nadvojvoda Franc Ferdinand. Poleg III. in IV. armadnega zbora in pripadajočih dcželno-brambovskih divizij, uporabijo se vsa sredstva moderne vojske. Pri nadvojvodu Franc Ferdinandu se nahajata načelnik generalnega štaba podinaršal Konrad pl. Hotzendorf in njegov namestnik generalni major Langer. Do zdaj so se vršile v bližini maneverskega terena divizijske vaje, ki so tako napredovale, da pridejo 2. t. m. žc v vojno črto. Vaje bodo zelo podobne pravi bitki. Poveljnikom dopuste zato veliko svobode. Čete so pomnožili z rezervisti in preskrba je vojna. Vsak mož in konj ter proviantni vozovi imajo po eno naknadno in tri rezervne porcije, pehotne pre-skrbne kolone vozijo za moža eno in za konja po dve naknadni porciji. Meso vozijo za en dan na proviantnih vozeh, ostalo živino gonijo živo za četami. Vsaka repetirna puška ima 50, repetirski karabinec 20, kratke repe-tirke 30, strojna puška 3000, top 100 in vsaka havbica 90 eksercirnih patron. Vsaki pehotni diviziji sledi rezervni voz streliva. Vsaka samostojna brigada ima divizijski pomanjšani sanitetni zavod. Za zboljšanje vode imajo čete citronsko kislino.
k Vojna pekarna XIV. armadnega zbora ie postavljena v Beljaku za gostilno »Colla-rretti«. V šotorih pripravljajo testo in v dveh lokomotivam podobnih pečeh peko v jako kratkem času kruh, ki ga dopošiljajo četam po motorjih.
k Veliko brzojavnih in telefonskih postaj postavijo ob cesarskih vajah.
k Na koroške cesarske vaje je odrinila tudi lil. pehotna divizija iz Linca. Korakala je čez Ture v judenburško okolico. Jako so odirali gostilničarji vojake. Kozarec piva so jim računali 24 do 26 vinarjev, vrček 40 vinarjev. žemljo 12 vinarjev. Dnč 3. septembra linška divizija počiva, da se pripravi na cesarske vaje.
k Ob cesarjevem prihodu v Celovec bodo zatvorjene celovške trgovine 4. septembra od pol 4. do pol 6. ure popoldne. Koroški vete-ranci sc zbirajo ob pol 3. uri popoldne in napravijo v Kolodvorskih ulicah ob cesarjevem prihodu špalir. Sodijo, da se zbere 1200 vete-rancev. Zvečer se udeleže tudi veteranci bak-liade na čast cesarju. Spored ob cesarjevem prihodu v Celovec 4. t. m. je sledeče določen: Pripelje se cesar na glavni kolodvor ob '/« na 5. uro. Sprejmeta ga koroški deželni glavar grof Zeno Goess in pa celovški župan. Cesar nato obišče deželne dobrodelne zavode in umetniško razstavo. Zvečer priredc društva cesarju bakljado. Ob 7. uri 40 minut se da znamenje s trombo, nakar prižgo društveni člani baklje. Deset minut pred 8. uro se prične pomikati izprevod s trga Sv. Duha, po Zvezdni ulici, Novem trgu, Dvorskih ulicah do Salmove ceste. Po serenadi se pomika izprevod do mestne hiše, kjer sc razide. Ob pol 3. popoldne in ob pol 7. uri zvečer se popolnoma zapre Dvorna ulica od Novega do K riževega trga. Celovško županstvo poživlja Celovčane, na.i razsvetle 4. t. m. okna.
k Cesar zapusti Celovec dne 7. septembra ob tri četrt na dve popoldne. Ob 2. uri sc odpelje cesarjev vlak čez Selzthal v Amstct-ten, kamor dojde ob 8. uri 18 minut zvečer. Cesar obišče nato Marijo Valerijo, ki praznuje na Mali Šmaren svoj god. Cesar bo .8. septembra pri svojih vnukih, ob pol štirih se pelje na postajo Amstetten in se ob 4. uri 38 minut odpelje v Penzing in se pelje v Schonnbrun. Nadvojvoda Franc Ferdinand pride 3. septembra ob 8. uri 20 minut v Št. Vid ob Glini.
Maroko.
Nov napad Marokancev.
Tanger, 31. avg. Nemška kabelska družba poroča, da jc Mulcy Hafid pozval rodove, naj opuste napade na Francoze do njegovega prihoda. Ce se dogovori s Francozi razbijejo, bode on začel boj proti kristjanom. Nato jc vladal mir, a 28. m. m. je prišlo v Bua-Ic 12.000 jezdecev ter pregovorilo še meščane k napadu. Prišlo jc do velike bitke in Ic topovi z ladij so pripomogli, da so bili Maro-kanci, katerih je vsega skupaj 6000, odbiti.
Francoski ministrski svet.
Ramboillet, 31. avg. V današnjem ministrskem svetu so ministri Pichon, Piquart iu Thomson prečitali brzojavke iz Tangerja Casablanke in Fesa. O vseh točkah ie vladalo popolno sporazutnljenje. Na generala Dru-deja sc jc odposlala brzojavka z inštrukcijami iu namerami vlade.
Odlikovanje irancoskili častnikov in pomorščakov.
R a m bo u i 11 e t, 31. avgusta. Častniki, ki so se pred Casablanco posebno odlikovali.
so bili v ministrskem svetu povišani ali pa odlikovani z redom častne legije in z vojnimi kolajnami.
Internacionalni položaj.
Madrid, 31. avgusta. Španski listi nadaljujejo svojo polemiko proti francoskim. »Heraldo« meni, da algeziraška pogodba še vedno velja in da postane brezpomembna le tedaj, ako jo novi sultan izrečno zavrže.
Pariz, 31. avgusta. Minister za zunanje zadeve Pichon je konferiral s španskim poslanikom.
Uradno poročilo o položaju.
Pariz, 31. avgusta. Admiral Philibert poroča: V Mazaganu sc nadaljujejo pogajanja z vstaškimi rodovi. Prebivalstvo v Saffiju in Mogadorju je pomirjeno. Marokancev okoli Casablance jc približno 6.000.
MAKEDONSKE BANDE.
Carigrad. 1. septembra. Oficielna statistika javlja, da se jc pretekli mesec vršilo 9 bojev z bolgarskimi makedonskimi četami. v katerih jc bilo ubitih 143 Bolgarov, 4 boji pa z grškimi bandaini, ki so izgubile vsega skupaj 45 mož.
Carigrad, 1. septembra. Tu so sestavili 6 novih lovskih bataljonov po 800 mož, ki bodo v Mekodoniji vršili patruljsko službo, da zasledujejo skrivališča čet in preprečujejo zvezo med četami in prebivalstvom. Moštvo se bo rekrutiralo iz Anatolije.
Carigrad, I. septembra. Turška vlada izda v kratkem nov policijski red za celo državo s posebnimi določbami za Makedonijo. Policijsko moštvo bo uril belgijski major Burean.
Carigrad, I. septembra. Turški listi poročajo, da se je vršil pri Raklali v inana-stirskeni vilajetu spopad med turškimi vojaki iu bolgarsko četo. Vojaki so ustrelili 17 Bolgarov, ostale pa zasledujejo. Turški listi pripominjajo, da se bolgarske bande v nobenem vilajetu ne morejo več vzdržati.
Atene, l. septembra. Tu se je vršilo veliko manifestačno zborovanje za makedonske Grke. Sprejela se je od župana Merku-risa predlagana resolucija, kjer se protestira proti pritisku, ki ga turška vlada izvršuje nad ekumenskim patriarhatom in nad grško vlado, da s tem odvzame grškemu narodu v Makedoniji pravico samobrambe. Poživlja Evropo, da se zavzame za makedonske Grke, da se jim vrnejo njihove vasi. šole iu cerkve. Grško vlado poživlja, da organizira vse sile, da obvarje grški narod v Makedoniji propada. Resolucijo nameravajo predložiti grški vladi in zastopnikom velevlasti v Atenah.
B e 1 g r a d , 1. septembra. (Od našega belgradskega poročevalca). Arnavtska banda je napadla srbsko vas Mavrovo pri Gostivaru in ubila dve ženi.
Belgrad, 1. septembra. (Od našega belgradskega poročevalca.) Turška vojaška četa je pri vasi Bova uničila bolgarsko četo.
izpred sodišča.
Nesrečni zakon. Terezija Volčini, tesarskega mojstra žena v Krtini, živi v ved-nem prepiru s svojim možem Janezom, ker je nepoboljšljiv pijanec in jo vedno pretepava. Dne 31. majnika je šla od doma ter pustila svoje štiri otroke v starosti od 10 do 2'/s leta, ko iim jc poprej še nekaj skuhala, same doma z naročilom, naj 9-letna Rezika pazi na 2'/s leta staro Katrico. Okolu 11, ure so postali otroci lačni, zato so šli starejši trije k staremu očetu kruha prosit. Le Katrico so pustili doma. A kmalu jc tudi ta šla za njim, krenila čez travnike, koder je že večkrat z materjo hodila, pri tem pa zašla v potok Ra-domljo ter utonila. Isto popoldne jo jc posestnik Rahne mrtvo potegnil iz vode. Dne 22. junija jc bil med zakonskima zopet ravs in kavs. Janez Volčini .ie prijel svojo ženo Terezijo in jo vrgel trikrat ob tla ter po obrazu opraskal. Dva dni potem jo jc pograbil, tiščal ob posteljo ter z roko v nos sunil, da jc krvavela in bežala k sosedom. Obdolžcncc vse to priznava. Sodišče je obsodilo neskrbno mater na en teden, brezsrčnega moža pa na 10 tednov zapora.
Nikogar se ni bal. Dne 20. maja okoli 10. ure ponoči so sc vračali štirje fantje, med njimi Miha Korbar, skozi Mali Mengeš domov. Med potjo jih jc srečal delavcc Miha Zabret in začel zabavljati, du se nikogar nc boji. Pognal jc Franceta Jančigaja v beg, ker ga pa ni mogel dohiteti, se je spravil nad Miho Korbarja in mu zadal z nožem štiri vbodline. Njegov zagovor o silobranu je bil iiičeven. Prisodilo se mu je za kazen eno leto težke ječe.
Tepež zaradi peres. V Stalčevi gostilni v Hotavljah nastalo ic med fanti razburjenje zaradi nekih peres. Ker se jc bilo bati. da nastane pretep, šel je France Šubic fante mirit. Tu pa je planil z odprtim nožem nanj Anton Kos ter ga udaril na čelo, da ga je oblila kri. Ko ga je ta hotel zagrabiti za roko, vrezal ga je na vratu, da jc brizgnila kri kvišku do stropa. Kos ie dobil za kazen pol leta težke ječe.
Zaradi dveh zaušnic, kateri je zadal v prepiri: delavec Tomaž Puei dne 16. junija zvečer v Beli peči delavcu Jakobu Alešu, je slednji tako vzkipel, da ga je večkrat v prsi ■/. nožem sunil. Aleš, ki sc zagovarja s popolno pijanostjo, je bil obsojen na pol leta težke ječe.
— Cehi na Beli gori. Včeraj je bila velika božja pot Cehov od cerkve sv. Nikolaja na Mali Strani na Belo goro, kjer je daleko znana romarska cerkev.
Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO VAREN" Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). zz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pe$iljqtuc na dem 5prcjcmq restauroter >tflqrcdncgo Pcmo" g. K r ^ 15 n i K (Telefon |t 82.) ——
lUflii KREGfll
pasar In izdelovatelj cerkvenega .. orodja In posode
8BS SSSi
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naro- K ■ čila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Elizabeto! cesfi
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinurna. 5 s 3
_ BSSSBB§ 1 čll§§g
: Išče se pomožni
Afllllknib (Schaftner), vešč
osurDniK si°v£e"ske^a r
"IpFIEMilili nemškega jezika, v srednjih letih, z dobrimi izpričevali, izvežban v vseh gospodarskih delih. Samci imajo prednost pred oženjenimi in plača ter hrana po dogovoru. Služba se lahko nastopi takoj. Prosilci naj pošljejo izpričevala in ponudbe na graSčiro "Polnil grad (HerschaftOt>erlutf«nber$) pošta Ljutomer, Štajersko.	i956 2-1
Kleparski pomočnik
dobi takoj delo pri G. Bocaku v Tržiču, Gorenjsko.	1937 3-2
00BB 00 00® (g
Postrežnico
se sprejme. Florijanske ulice 23, I. nadstr. 1936 3-2
11 najem se odda pritlično
stanovanje
z vsemi pritiklinami. Okrog hiše je sadni vrt. — Več se poizve v Dravljah 10. 1944 3-2
Več dijakov
■e sprejme na stanovanje in hraao 'pri Ani Merjefti6, Krojaške ulice it. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečn«. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 f —
Naprave za električno luč in gonilno moč affjflft
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo. Tehniški in elektrotehniški biro
cQouis <§atz S (Bo. Wunaj
860 26-10
Vll.\2., Kirchengasse 43
1916 6—4
Več spretnih
za stavbena dela se takoj sprejme v trajno delo.
„Prva kranjska mizarska zadrega"
v Št. Vidu nad Ljubljano.
HISA
z lepo trgovino, gostilno, gospodarskimi poslopji, lepim zemljiščem, njive, gozdi, travniki in vrtovi se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj prodajo-
Prodajo se tudi vsi pridelki ter živina: konji, prašiči, vozovi, ali pa tudi ne, kakor kupec želi. Več se izve pod A B. pri uprav-
ništvu „Slovenca".
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55 —65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
1925 3-2
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje sc oddajo v najem takoj ali za pozneje.	i»99
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
mf
mm m&i
P


Hticenelio Id najhitrejio vožnjo * ameriko je j pomiki .. Severonemškega Lloyda "
□ Bremena NeflMorka
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. m—m Grosse. MM
Prekomoraka vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri .....- ~
25i8 62 -40
Edvard Tavčar-ju, o koiomiiii unčah h.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz LJubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovala se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstraiyo itd. itd.
8
Spreten poslovodjo se išče
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo ..Slovenca" pod Poslovodja 1878.	1891 6-2
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
Poiten, priden, ročen
19 9 6
mesarski pomočnik
kafer! se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-šičih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravnljfvo tega lista.
^elo dobro vpeljmia
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12 20.000 fl. Ponudbe pod „Priložnost 224" na upravo „Slovenca". ix38
Staro

železo
baker, svineo in mednino plačuje po najvišjih cenah ==========:
W Fr- Stupica H
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvasorjev trg št. 6 718 6
1776 4-4
Kopači
(v akord) se proti dobri plači sprejmejo pri zgradbi
vodovoda v Radovljici.
Sprejmo se 1977 3
učenec
dobrih staršev v trgovino mešanega blaga. MILKO JESIH, Roč, Istrija.
Podružnica 1 v Spljetu. s
Delniška glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mm m »e«. z:::
obrestuje
vloge na knjižice in v tekočem računu od dna vloge do _0
dnevTdipa po ^ I*
Rentni davek plača banka sama.
0.
Snreiema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno za-P '	* vezo Triglav« po kron 500--, 1.000—, 5.000 - in 10.000-._
Podružnica b v Celovcu, b
1 Rezervni fond 1 1 1 4 K 200.000. 1 1 1
I
L
Praga • mcolalnlcaml: Ortbtn 35, Mil* ilran, Mait allca II, Badra, Brno, IMfa Upa, Caika ■rltan In Llbaree.
Podružnice
_ _ ubio 35, Mala tiran, M Caika Kamnlaa, lorarakf Kambarg, MSdlinu, Nori JIM. Pitna, re«.
Menjalnic« n« Dunaja:
I. W«llttllt 10, II. Tabarilraiit 4, III. Uncargant 77 (vagal Rrnnwt|a), III. L8 vtneant 37, IV Wl«4ner Haaplrlraan 13, V ScbSnbraonrritraM« 88 ». TI Sampaadorferatr. 22, VII. Marlablltralraait 7«, VIII LtrchtnlcMcnlraiat 133 IX. AUrrilraMt «3. X. ravarlKmlrant 59, XVIII. Wlbrlogtrilrait« 13,
XIX. DSbllBgif HaspUir JJ, XIX. Kaspitiraiii 33,__
$enjaln!6na delniška družba
46 160-115
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ak«. kapital K 20.000.000. Kaaar zaklad K 8 500.000
Najkalantnojii
mr nakup in prodaja ~<MI
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, lastavnlc, araCk, devu, valut in denarja.
m Zamenjava in cskomptiraqje
izžrebanih lastavnlc In obligacij, srečk In kuponov.