Največji alovertiki dnevnik ▼ Združenih državah Valja za vae leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3 00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list ^slovenskih delavcev v Ameriki. TELETOM: CHeliea 3—3878 NO. 141. — STEV. 141. i- .. _________i. .......... Entered z« 8S I, za predlog pa le 472 glasov. En delegat se ni udeležil glasovanja. Zatem ko je bilo poraženo poročilo manjšine, je bila platforma z velikim navdušenjem v celoti sprejeta. Dasi se je imela konvencija pečati z zadevami, ki po izredne važnosti za ves narod, je vse drugo zasenčila zadeva prohibicije. Debata se je začela sinoči proti večeru, in ko je prečital predsednik odbora za resolucije, James R. Garfield vsebino administracijske planke, je nastalo v dvorani strahovito kričanje. Izrazov ogorčenja so bili deležni tudi vsi ostali govorniki, ki so zagovarjali kompromisno planko. Prot i koncu debate je pozval navzoče v Hoover-jevern imenu John MacNab, delegat iz Californije, naj sprejmejo vladno planko. To je prvi slučaj v ameriški zgodovini, da je bilo javno priznano, da je predsednik vodil odločitev konvencije. \ ladna planka, ki je bila odobrena na konvenciji in vključena v program republikanske stranke, ima sledečo vsebino. — Republikanska stranka se je vedno zavzemala za izvedbo postav, kajti edinole v tem je temelj v^-ake urejene vlade in civilizacije. Brez izpolnjevanja postav si nihče ne more predstavljati narodne varnosti. Dolžnost ameriškega predsednika in uradnikov, k;Kerim je poverjena izvedba postav, je jasna. Postavo morajo izvajati v taki obliki kot jo je narod ustvaril. Republikanska stranka je bila vedno stranka u-stave in bo taka *udi ostala. Razveljavljenje postav od strani posameznih oseb ali potom državnih odredb ogroža stabilnost vlade. One može, ki so sestavili ustavo, je vodila želja, naj bi bila čimbolj mogoče trajna, spoznali so pa tudi potrebo izprememb ter so uveljavili tozadevne odredbe. Peta točka v ustavi določa: — 1. dvetretinska večina obeh zbornic zamore predlagati potom kongresa narodna skupščina, ki predlaga izpremembe v ustavi. Take amendmente zamorejo odobriti le zakonodaje treh četrtin vseh držav ali pa konvencije, ki se vrše v to svrho v treh četrtinah vseh držav. Kongres ima pravico določiti način ratificiranja. Splošen spor glede osemnajstega amendmenta je odvrnil pozornost od konstruktivne rešitve številnih nujnih narodnih problemov. Princip narodne prohibicije, kakor je vsebovana v ustavi, so člani obeh velikih strank deloma odobravali, deloma so se pa borili proti njemu. Mi smo odločno proti submisiji amendmenta, ki se omejuje izključno le na vprašanje preklica ali RAZ0R0ŽITVENA! 0DG0DEN JE KONFERENCA) JAPONSKEGA Delegacije se posvetujejo privatno. — Ovire razorožitve naj bodo najprej odstranjene. — Napadalno orožje. Ženeva, Švica, 1"». junija. — liuzorožit vena konferenca je sklenila, da se javne seje za negotov čai* odlože. Vršile s«' bodo za sedaj camo male privatne seje med posameznimi delegati, ki imajo nalogo odstraniti vse ovire, ki so na potu razorožitve. — Ovire, — ki so dale povod 7.i privatne seje, so naslednje: I AmeriRanska zastopnika Hugh i Wilson in Hugh ije naprosila za odpravo vsega orožja, ki je bilo Nemčiji po versa i! I ski pogodbi kot "napadalno orožje" prepovedano. Ilerriot je rekel, tla je Francija pnipravljen ta predlog preiskati. toda si je vse drugo pridržala. Francoz Paul lioneour je stavil predlog, da naj konferenca v namenu. da se pomiri javnost, takoj vzaime v pretres »vprašanje glede uporabe strupenih plinov v vojni. Odbor ni pojasnil »svojega stališča. Soujet.sk i delegati so zahtevali, da konfeareea objavi svoj sklep glede nadzorstva privatnega iz-delovarr a orožja. in munieije. Razprava o tem j:* bila odginleua. Vse delegacije so obljubile, da I I bodo sodelovale pri privatnih pogajanjih. tako da bo mogoče z I javnimi razpravami ublin na Irskem na evhari-tični kongres, je Kev. .1. <'ox. župnik pri cerktvi sv. Patrick« v Pittshurgim izjavil naslednje: — \" Zdr uženih drž »vali je že IS milijonov nezaposlenih in ako se bodo .sedanje razmere nadaljevale, jih bo v kratkem ča-sii od Ii-"> do 27 milijonov brez dela. Kev. <*ox. ki .je lansko zimo peljal "armado lačnih" v Washington. je rekel. bila tudi zvišana carina za nekatere pred* | mete. ( Poslanci so soglasno »sprejeli predlog Seyuka»i in Minseito I stranke, ki poživlja »vlado, da takoj prizna vlado Pu-Yi v Man-1 džurinji. Nato je bilo zasedanje zakl učeno. va častnika .sta pravočasno pobegnila v Avst rijo. Kazni jugoslovanski agmtje v inozemstvu, ki so predvsem od Italije plačani za to. da rujejo proti Jugoslaviji, so izrabili ta dogodek ter začeli trositi v svet gorostasne in popolnoma neosuo-vane "novice". Tako je bilo na primer rečeno, da je zarota razširjena po v-ej ar madi. da iiameraivajo zarotniki strmoglaviti kralja Aleksandra in proglasiti republiko. Poroeano j»* bilo tudi. da je kralj pobegnil v inozemstvo. Svetovno časopisje je o tem poročalo na dolgo in široko, le prekmalu je pa moralo priznati, da je bilo zvodeno za nos. Jugoslovanska vlada je pozneje objavila, da je bila zarota komunističnega značaja in da so bili zarotniki »v zvezi z Moskvo. Sedaj vlada v Jugoslaviji popoln mir. ZAROTA PROTI PREDSEDNI KU NA KUBI B0LJŠEV1ŠKA PRODUKCIJA JE ZAOSTALA Niso pridelali dovolj železa. — Tudi pridelek lesa ni dosegel svoje višine. — Zemlje ni dovolj obdelane. Moskva, Rusija, 15. junija. — filasilo komunistične stranke "Pravda" je naznanilo, da se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primeru -z istim razdobjem lanskega leta produkcija ruske industrije zvišala za 20,3 odstotkov. To je velikansko delo, ki prekosi »produkcijski rekord Kapitalističnih držav celo v najboljših časih, to prepričal, da je bil razbit aeroplan. čegar rep je bil v zraku. Ko in i mornar sporoči, kaj je zipazil. Kem dal znamenje, da ladja počasneje voz". Prihajali smo počasi bližje. Približali smo se na razdaljo ene milje in tedaj vstavili lad;o. Počasi nas valovi prinesli bližje. Mornarji, ki so .stali ob ograji, so se začudili, ko opa'jo moško postavo. kot bi bila privezana na aeroplan razkrila veliko zaroto proti predsedniku Machado. Policija je našla seznani šestdesetih oseb. ki so bile zapletene v zaroto. Zarotniki ro nameravali umoriti preused-i nika. Aretiranih je bilo dvajset oseb. med njimi tudi Alberto Riera, ki je prevajalec za nek časbi>is. POBEGLI CESAR JE BIL VJET Addis Ababa, Abesinija, 15. linija. — Prejšnji aibesinski cesar Lidž deassu. ki je pred enim tednom pobegnil iz ječe. v katero ga je zaiprl sedanji cesar Haile Selassie in kjer je bil zaprt |>etnarjst let. je bil zopet vjet. Poročilo abesinske vlade praivi. da je 'Lidž po begu odšel v gore v pokrajini (i o j jam, toda so mu bili vojaki cesarja Sela^ieja takoj za petami. Vojaki so ga obkolili in Lidž se je moral podati v neki soteski severno od Modrega Nila. Pripel'jan je bil v glavno mesto in izročen poveljujočemu (festuiku cesarske vojake. čas potopi. Toda mornarji .so bili nagli dovolj, da so še pravočasno prišli do njega in ga rešili. Ko je po dolgem času prišel Hausner nekoliko k sebi. sem skušal poizvedeti. kako se je vse zgodilo. pa je bil preslab, da bi mogel govoriti. Ko pošiljam to poročilo, se Piščal zapiska in po- \ Hausnerjevo stanje naglo izbolj- zlie temu, da je bilo odprtdi ve«' novih plavžetv, ki bi morali izdelati ton surovega železa, so ga izdelali samo 17 do 18 tisoč ton. Lesna industrija pa je. navzlic temu. da je bila i,» njo postavljena posebna nadzorna ko-niLsija. celo zaostala za lansko produkcijo v istem času pa poldrugi Odstotek. Pada pa tu«li produkcija v lahki industriji, ki je zastala za lanskim letom za 2.5 odstotka. Pridelek živil se-je sicer zvišal nad laiiskrm letom za odstotk«*v. to da .se še vedno ii*- izplača Tudi pomladanska obdelava zemlje je zaostala. Do 5. junija je bilo obdelano zemlje približno 1206.087.500 a k rov. ali samo 80.5 odstotkov za kmetijstvo določene zemlje. Lansko leto je bilo obdelanih 210.930.00«> a k rov. zemlje, ali S4.3 odstotkov. Letošnje leto tedafj zaznani' je precejšnje nazadovanj*1. Proti koncu svojega članka po« zivlja "Pravda" v«e odgovorne u-rade. da pospeae rusko produkcijo. da se zamujeno more nadomestiti. PREISKALI KRUEGERJEV ZAVRŽENI PAPIR staiva je pričela mahati. Opazili smo. da ni bil privezan. Morje je bilo zelo razburkano in bali smo(se, da se aeroplan vsak šuje. Xi dobil nobenih notranjih Stockholm, SvecLska, 13. junija. Celo zavrženi papir v uradili Iva rja Kruegerja. ki ne 6e ustrelil v Parizu, so oblasti preiskale, (ta najdejo kaje podatke o nijego-fvih denarnih posFovanjah. Našli poškodb, toda je še vedno uespo- so 150 vreč teh lL&tim. katere so •soben, da bi popisal svoj doživ-lravno hoteli v tovarni zopet pre* .. . (Wati v papir,__;__: - - •, — t Al IlIODT NEW YORK, THURSDAY, JUNE 16, 1932 THE LARO«8T SLOVENE DAILY in 17. 8. A. "Glas Naroda" Z1 nOTINIO PUBLUKKNO CONFAHI ^ . XA Corporation) of th* corporation and iddnocf of abore officer«: at Manhattan, Haw York Citr N. I. OLAI RIIODA" iW+m at tk« Paapla) Daj Except Bondaya and Holidays lato valja Hat aa Amarlko.Za New York aa o*k> leto $7jB0 In Kanado -$6J»jjZa pol laU----------$3.50 ■a pol lata--$SJM> i Za inoaanaatvo u cato ido_.$7j00 ta tetrt lata .........................pol leta .............................$3-60 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlae Naroda* laliaja rmkl dan laraemM nedelj in praanlkor. pedplea in oaatanoatt aa ne prlobdujejo Denar naj ae blagovoli pofllJH po Money Order. Pri spfememb* kraja naročnikov. * to. aa nam tadl prejtnje blvalLKe nasnanl, da bitreje najdemo naslovnika. "WAS NABODA", II« W. ltth Street, Ne« Yerk. N Y. Telephone: CHebea S—XS7S DELAVSKI TAJNIK IN PRISELJENCI Dokler bo trajala gospodarska kriza, je le malo upanja, da bi se stroma <>mejitt*v priseljevanja v to deželo u-maknila malo bolj dalfknvidiii in bolj liberalni politiki, toda ozkosn-nost, kater«- je priseljeniška zakonodaja do vrha polna, se utegne nekoliko omiliti. V platformo republikanske stranke bo najbrž vklju-r^na zahteva, naj priseljeniško oblasti ne delajo sorodni -kom tukaj nahajajoči h s«- družin nikakih preglavic, ako h ore jo priti v to dež« lo. S t«*in na<"rt«un se baje strinja tudi predsednik Hoover. Doe i m so na najvišjem mestu začeli uvidevati uezmi-sel nekaterih priseljeniških doloeb in jih skušajo odpraviti, vztraja delavski tajnik Doak trdno pri svoji politiki, ki je vse prej kakor inozemeem prijazna. Med tukaj mu«U'« imi se iimzemci je dosti nezaposlenih, ki bi s«' radi vrnili domov, to«la samo za toliko časa, dokler bo trajala v tej deželi depresija. Vrnili bi se pa le pod pogojem, da bi jim bilo mogoee priti nazaj, kakorhitro bi se razmere izboljšale. Prosili so za povratne permite, in upati je bilo, «la gospod Doak, ki lio«'e rešiti problem nezaposlenosti s po-iwoejo deportaeij, ne bo delal nobenih preglavic onim, ki hočejo prostovoljno odpotovati. Zgodilo s«* je pa baš nasprotno. Domov vra«"ujoeiin se > « inozemeem polaga tak«- ovire na pot, da uradniki na Ellis IMandu m* vedo, kaj bi poeeli z nerešenimi prošnjami. Parobrodne družlie se pritožujejo, t v deželo, da bi ne bili navezani na dobrodelnost, na drugi strani jim pa ovira jmvrafek v domovino. Gospod Doak hoče najbrže imeti zadostne garancije, da bi se dobri delavei ne vrnili več v to deželo. Ako se mu to posreči, se bo zgodilo Ameriki v škodo. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO I V ITALIJO Din 200__________________________$ 4— : Lir 100 ............................$ 5 90 D!r» 300 ............................... $ 5.90 Ur 200 ........................... $ 11.50 Dtn 400 ................-............... $7.80 Lir 300 ............................ $ 16.80 Din 500.................................$ 9.50 Lir 400 ........................... $ 22 — Din 1000 ......................... $18.50 Lir 500 ___________________________ $ 27— Din 5000 .............................. $91.50 11 Lir 1000 .......................$ 53.25 Za liplatllo vaCJih zneskov kot zgoraj navedeno, bodiai v dinarjih ali % lirah dovoljujemo t« bolje pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati .. $ 5 70 r« »» $10.00 »» .. $10.80 »v »» $15.00 i» i > _____ $15 90 it »» $20.00 »t »» ____ $21.00 M »» $40.00 t$ »t _____ $41.10 »f M $50.00 ti »» ...... $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. N«Jne nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER, za prlatojblno ti. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU |tl WEST 1«th STREET NEW YORK. N. V. ISl. "CLAS NARODA" — Li*t •loven.kega naroda _ * Amerilil — Naročajte gal Barberton, O. Xo. pa se kislo držimo. ikniku ko bodo peli to pesem, bi se ni n pa v glavi še zabliskalo. Tukajšnji pave i in jagri žive v jako lepi skit)mi slogi. Kadar imajo jatgri strelne vaje so tiavzo-ei večinoma tudi pevci, ter slednji tudi večkrat streljajo. Kadar ima ".lavornik" svoj piknik, kot bo recimo 10 junija, so pa gotovo tam jajrri ter — pojejo — 'posebno ako je na ražnju pečen mlad prašiček kakor bo na tem pikniku. Zadnji*' ko so po strelnih vajah šli pobirat nepostreljene golobe (in teh je jveliko) '-o jih našli nekako trideset. Bili so sicer preluknjani, a se niso razbili. Nekaj jagrov je zahtevalo, da se te preluknjane golobe so ra^em o vknjiži rv njihov rekord kot "tre-farje". Toda Carl v jim j«' raztol-lnaril. češ. da ako streljaš srnjaka in ga samo obstreliš v rep. še ne moreš trditi, da .si ga* ustrelil, ker jo je popihal. Xa Decoration Day so naši ja-gri takole streljali: Prijatelj 17; Lekšan 17: JSoin-fcack 22; S. petrich 13; Putz 15; Brunskv 10; Lukežič !>; Ziupee 20. V nedeljo 5. junija pa takole: Putz 1!*; Prijatelj 17; S. Petrich 15; Lukežič 15; Homback 21; Brunsky 21; Zupee 18; Gar-bor 1. R____o. Iz Slovenije. GERTRUDE YELENTZ naj pošlje svoj naslov ter pojasni od kje pričakuje kako pismo. Glas Naroda, 216 W. 18.'St., New York, N. Y. (3x 15.16&17) Namesto 12 let ječe — prosta. Dne 21. februarja 1032 se je vršila pred velikim senatom okr. sodišča razprava zaradi umora v Zdolah pri 'Kozjem. Državni tožilec je vložil obtožnico zoper Žagarja Antona in njegovo mater Ano Žagarjevo, da sta umorila 5. februarja t. I. skupno, po zrelem preudairku -na okruten način očeta oziroma moža Antona Zajrarja st. Senat je obsodil takrat Žagarja Antona v smislu obtožnice na dosmrtno ječo. njegovo mater Ano Žagarjevo i sedmoriee sodbo razveljavil ter odredil ponovno razpravo. Zaradi te odločbe stola sedmoriee se je vršila 28. maja »ponovna raze prava zoper Ano Žagarjevo. Senat 'je obtoženo Ano Žagar-jevo oprostil zaradi pomanjkanja dokazuv. Smrt po nesrečnem naključju. Pred sodnikom pojedincem mariborskega isodišča se je obravnaval slučaj, ki se je pripetil dne 3«). marea letos v Srednji Bistrici. Brata KJeidennan sta tega dne sekala na domačem dvorišču drva. Prišel je k njima tudi njun 83-letaii dedek Štefan Kleider-man. Pristopil je k Kleidermanu Ignacu na/vuo v trenutku, Ko je poslednji dvignil kij, da udari po sekiri zasajeni v -panj. Starček je hotel praivkar pokazati vnuku, kam naj zastavi sekiro, da bo šel •panj lažje narazen, ko r'e v istem hipu že jpriletel kij ter ga treščil z vso silo v sence, da se je na mestu zgnulil. Fdaree mu je zdrobil lobaiujo in v nekaj urah je bil starček mrlič. Sodnik je spoznal obtoženega vnuka za nekrivega ter ga je o-prostil. Deželni sodni svetnik Josip Zdol-šek umrl. Starešina sodišča na Vranskem, deželni ,s<«lni svetnik Josip Zdol«ek je 4. junija ob 2. uri zjutraj no kratkem trpljenju za vedno zatisnil oči. Pokojnik se je rodil leta 1876 na Ponikvi ob južni železnici kot najmlajši sin ta-mošnjpga posestnika, gostilničar-' ja in mesarja, po domače Pintar-' NASI V AMERIKI ja Po dokončani ljudski šoli je odšel na celjsko gimnazijo, ki jo je absolviral z izvrstnim uspehom. Pravne študije je opravil na fjraški univerzi, nakar se je posvetil sodni službi. Začetno prakso je vršil pri sodišču v Celju, potem pa je bil imenovan za sodnega pripravnika na Vranskem. Nato je bil sodnik v Gornjem gradu in preiskovalni sodnik v 'Mariboru. Leta 1010 je bil imenovan za predsednika sodišča na Vranskem in je tu služboval skoro 22 let. 1 Smrtna nesreča zaradi neprevidnega ravnanja s revolverjem. 2. junija zvečer se je vrnil iz ■Celja, kamor je šel po raznih o-pravkih 40-Ietni iposetnik Ivan Lapotar na svoj dom pri Sv. Primožu pri Sv. Juriju ob južni železnici. Doma so mu zidarji po-praivljali svinjake. Po večerji je med pogovorom eden zidarjev proti I ;a pot ar ju izrazil željo, da bi rad videl njegov samokres. La-potair je revolver res prinesel, odstranil naboje in orožje obračal v rokah. Tedaj pa je počil strel in Lapotar ise je zgrudil na tla. Po nesrečnem naključju je ostal en zaboj še v samokresu, ki se je po neprevidnosti rzprožil ter zadel nesrečnega La pot a rja na rami os t v sree. Lapotar, ki .je bil takoj mrtev, zapušča žesio in eno leto starega otroka. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. v Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. Smrtna ricsreča z lovsko puško. Blizu vasi Dan v gozju Stra-žišču. ki je last posestnika in gostilničarja Zdravka Vilerja iz Pu-doba. se je zgodila huda nesreča. V tem gozdu prav sedaj čistijo in podirajo stare hraste in bukve, iz katerih pripravljajo sežnjska drva za prodajo. Med delavei. ki .so ipri tem delu zaposleni, je bil tudi dninar Ivraševee Anton iz Dan. 2. junija popoldne okoli 4. so delavci isedli k mali južini. Kraše-vec je šel po svojo nabito lovsko •puško, ki jo je imel zakopano nedaleč proč poti neko smreko. Ker je cev puške gledala nekoliko iz zemlje, je prijel za cev, v istem trenutku se je pyška sprožila In vse šibre so nesrečnika« zadele naravnost v trebuh ter so mu na več krajih prestrelile erova. Ostali delavci so začuli močan pok in pritajen krik in že so opazili kako prihaja njihov tovariš /ves okrvavljen in opotekajoč se proti njim. Taikoj so mu šli na pomoč in ga odvedli vsega obnemoglega v vas Klanec, kjer se jim je onesvestil. 'Xato so ga prepeljali na njegov dom. Takoj je bil pozvan k njemu okrožni zdravnik iz Loža dr. Haznožnik. ki je ugotovil, da j«1 fv-aka pomoč zaman. Dal mu je -le blažil na sredstva za. olajšiilive strašnih bolečin. Pripeljali so tudi duhovnika iz Starega trga. ki je ponesrečenca .prevrdel s sv. zakraimenti. V brezupnem stanju so prepeljali poškodovanca v bolnico v Ljubljani. kjer .pa je kmalu podlegel poškodbam. Ponesrečenee je bil star šele 31 let pravcati orjak, in znan kot »vesten in marljiv delavec. V C1 evelandu je nagloma preminul na svojem domu John Kuz-mič. V četrtek je še delal pol dn«*-va v livarni, kjer je bil zaposlen že zadnjih 1« let. Opoldne je prišel domov in delal okoli hiše. Zvečer je šel v postelj. Okoli polnoči je poklical ženo in otroke, da pozove jo zdravniku, todai pred no je slednji prišel, je bil mož že mrtev. Ranjki zapušča ženo Martin štiri otroke. — Menda je ni bilo bolj poznane žene v Clevelandu kot je bila Anna Xovak, ki je zadnjo soboto večer nagloma preminula ua domu Louis Kastelea. kjer je bila navzoča na društveni seji. Zadela jo je srečna kap in bila je takoj mrtva. Pokojnieaš je bi'la rojena Xovak. ter je bila stara 42 let. Doma je bila iz vasi Mali Ko-re. fara Krka. V Ameriki je bivala 22 let. Zapušča žalujočega soproga, pastorko Terezijo Peru-šek ni brata v Springfieldu, 111.. v starem kraju pa zapušča mater, tri brate in dive sestri. — V nedeljo »večer se je vrnil Frank Oglar, znani rojak, ki poseduje Hardware trgovino na Su perior Avenue iv Cleveandu domov z avtomobilom i/. I *it t burgha. Pa. in ko izstop: na dvorišču svojega doma iz ajvtomo-bila. uzre baadita z revolverjem, ki mu je ukazal naj dvigne roke. kar je rojak Oglar tudi storil, ker m ii hipno ni kazalo drugega. Oglair je se<»el v žep po denar, v naslednjem trenotku pa .;e žv šinila njegova pest bamlitu na nos in z enim samim udarcem ga je pobil na tla. Ko je bandit padel, mu je odletela iz rok njegova avtomatična pištola. katero je Oglar naglo pobral, jo nameril nanj ter izprožil. Teda.r. ko se najmlajša hčerka Vera pripravlja za prvo obhajilo. Xenadoma ob 10.30 uri pa ji je postalo slabo. ko pa je dospel poklicani zdravnik Sherwood, mu ni bilo drugo mogoče konštatirati kot to. da je nastopial smrt. Pokojnica j«1 bila stara ~t\ let. Xa farmah se je z vso svojo «lružino nahajala okrog sed«ini let. pred leti pa je vodila g«*stilno v Clevelandu. Doma je bila iz vasi Rakitna, fara Borovnica. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE VI OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čate umo nI« čluutro, p« val Slovenci v nit okoUd, ■ *■ i ■ " i ' ' t - . -. - J- 1 j 'T ' CENE ZA OGLASE SO ZMBtltE ZAKONSKI KRIŽI IN TEŽAVE. V zakonske zadeve se zelo nerad vtikam. Zakonce je treba pustiti v miru. Če so srečni in zadovoljni. naj sami uživajo svojo rečo in zadovoljstvo, če se pa zakonci prepirata, ju je treba še bolj v miru pustiti, kajti ako se v spor vmešavaš, se ti pra«v labko zgodi, da bosta naenkrat postala prijatelja in oba. z združenimi jnočnni. planila uhIc. Toda moj poklic je že tak. tla moram «lati včasi kak svet. ki ga dam seveda po svojem najboljšem prepričanju. Zadnjič me je mlada znkonka vprašala za >«-et v neki*skrajno kočljivi zadevi. Po usvoji vesti in po svojem prepričanju sem ji takole odgovoril : — Zanemarjanje zakon-kih dolžnosti ni v držaivi »Xew York nikakor zadosten vzrok za ločitev zakona. V Xew Yorku pa je mogoče zakon ločiti, ako je zakonska nezvestoba nepobitno dokazana. Ako samo vi trdite, da vam ni zvest, ne zadostuje Imeti morate priče. Toda stvar, o kateri ste mi poroča,li. vam nudi zadosten vzrok, da ma ločen. Tako sem ji torej odgovoril, m vprašam vas. ljudje, božji, ali sem ji moge! bolje bolj prijateljsko in hoij natančno odgovoriti. Ali mislite, da je bila zadovoljna ? Ah. kaj pa še. Ženska namreč nikdar ni zadovoljna. Ali veste, kaj mi je odgovorilaTo-le mi je odpisala : — Oh, Zgaga, zdi se mi. da si malo prikurjen in da prav nie paragralfelcev. ne poznaš. Mar ti nisem rekla, tla vzemi v roke n?ij-vtčje a«lvokatske huke in natančno preštudiraj kako in kam naj se rova obrnem, da bo zame prav? Praviš. separejšenu povedal. mi še najbolj ugaja. Toda ne vse. ampak samo napol. Od postelje bi se že ločila, od mize pa nikakor ne. kajti'vse. kar je prav. povedati ti moram, tla se je moj dedec naučil pri -solda-tih izvrstno kuhati, in da zna posodo takt« čisto pomiti kot nobena pomivavka. lil če bi mi moral še nekaj plačati zato. tla bi mi kuhal, bi .se tudi ne branila. Se nekaj te prosim, da poizveš. Ali sme on. če dobim separejšen. kaj jezik otresati. ako grem s kakim svojim prijateljem v mu-feneo aH na dens? Goto«vo imajo tak paragraf, da ga. ne *»me otresati. Tisti paragraf mi poišči in zagotovo pridi v pondeljek zvečer. v parku te bom čakala, kajti od blizu se da dtvsti bolj natanč-no in razločno pogovoriti. Xo. če ni drugače, pa naj bo separejšen. Divorsa res ni vreden. Kajti če bi bila ločena, bi se lahko s kako drugo poročil. -Zakonskih sladkorji mu pa za ves svet ne privoščim. C> bi imel drugod uživati zakonske sladkosti, sem pa že toliko hudobna, da sem ra-i je do smrti pri njem. GLAS N A KODA- NEW YORK, THURSDAY, JUKE 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY hi 17. S. A. VOJNA ALI MIR DRUGI PICCARDOV VZLET Japonska j* dokazala, da je kljub velikim notranjem težavam, povzročenim po naglem prehodu države "iz starega fevdalizma v moderni veelindustrijalizem, ohranila tradicije politične modrosti, sa-mopremagovanja in potrebne prilagodljivosti, ki so jo tekom zgodovine vedno odlikovale. Dočim so tc.kozvani nacionalisti, ki so tudi na Japonskem produkt popolne moralne desorientiranosti, katera ni kos težavnim nalogam sedanjega časa, mislili, da bodo po celi vrsti atentatov na japonske državnike prisilili cesarja, da imenuje vlado, ki bi odgovarjala njihovim nameram in mistični ideologiji, so bile vse trezne sile na delu. da tako nesrečo preprečijo. Cesar je imenoval vlado, ki sicer ne predstavlja v^lje obstoječih starih strank in je pripravljena voditi neodvisno nacionalno politiko, se pa ni odrekla sodelovanju in pomoči izkušenih starih politikov in se tudi ni dala vezati po nobenem programu, ako japonski fašisti sploh imajo razen svojih čuvstvenih razpoloženj kakšen logičen in realen program. Pričakovati je torej, da nova vlada starega admirala Saito, ki je prevzel tudi portfelj zunanjih zadev, ne bo delala nobenih čudežev, kakor jih pričakujejo razne japonske tajne in javne nacionalistične sekte. Pač pa bo gledala, da zadovolji težnjo japonskega ljudstva, ki mu je pretesno na lastni zemlji, p j razširjenem življenjskem prostoru, obračajoč njegove poglede na ogromne in bajno bogato Mandžurijo. Socialni problem, ki se v današnjih razmerah ne da radikalno rešiti v ozkih mejah japonskega otočja, se bo pač poskušal rešiti tako, kakor so ga vsi narodi, ki so iskali novih trgov za svoje izdelke, novih kolonij, Kjer bi mogli naseliti previšek svojega prebivalstva, novih zemlja, od koder se morejo dobiti poceni sirovine. To pot im- perializma so Sle Anglija, Rusija in' bili tako Japonska kakor Rusija v Francija, jo hodijo Združene dr-' slučaju vojne zelo odvisni od ev-, zave severne Amerike, ki si niso go-' ropskega kapitala in dobav in bi se spoaarsko podjarmile samo tri če- okoli njiju takoj grupirale vel-esi-trtine vse ameriške celine, ampak le v dve nasprotujoči si skupini. V tudi velik del tihomorskega otočja takem s'učaju je treba samo male in pa Kitaj. — Japoncem se ni tre- iskre, da se razvname smodnik. Že ha veliko truditi, če se pokaže po- \ oskrba obeh strani z vojnim irute-treba, da zavračajo napade, kate-' rialom po morju bi vsak čas lahko rim so izpostavljeni od strani ev- j c!ala povod za eksplozijo. Mogoče bi ropskega in ameriškega časopisja, vojna med Rusijo in Japonsko o-ki jim očita imperializem. Saj jim st^.la lokalizir3na v svoji prvi polo-je treba samo pokazati na zgleda ki, vici, v nadaljnjem poteku pa si je ga je v tem o^iru tako zvani kul- ( težko misliti, da ne bi spričo o-tuini svet dajal in ga še vedno da- giomne važnosti daljnovzhodnega je vsem narodom sveta. Primum problema za svet prišlo do najres-vivere — tako ponavljajo danes Ja- r.ejših mednarodnih zapletljajev. ponci za Evropo - deinde philoso- Da ge tQrej ohrani tako drago_ phari ... I ceri mir bo treba na Vsak način Nova japonska vlada pomeni to- zelo inten~ivne delavnosti evropske rej naj energične jšo politiko v Man- in ameriške diplomacije, na dru^i dzariji. Če bi ta .politika neizogib- strani pa seveda dobre volje Japcn-no morala končati z oboroženim ske in Rusije, da se msndžurski konfliktom z Rusijo, bi bilo seveda cožalovati, da je fašizmu uspelo vsaj v zunanjepolitičnem oziru potisniti Japonsko na usodno pot, ki konflikt na vsak način reši mirnim p tom. Japonci so glavni stan svoje mandžurske okupacijske armade prestavili iz Mukdena v Harbin, to lahko privedla do katastrofe za ves je n? j važnejšo točko vzhodnokita j -svet. Mnogi se sicer tolažijo s tem, ske železnice, kar po pravici zelo da bi rusko-japonska vojna na vznemirja Rusijo, vendar pa to š: mandžurskih tleh ne pomenila še ni zadostni povod, ki bi opraviče-nujno svetovne vojne, in se sklicu- val krvav obračun med obema vejejo na zgled iz 1. 1905. Toda, če- lesilama. Zaenkrat, pomeni to samo tudi bi bili največji optimisti, bi tidn namero Japoncev, da v se-morali priti do zaključka, da je ( verni Mandžuriji zatrejo gverilsko verjetnost, da bi se rusko-japonski: vojsko kitajskih dobrovoljcev. k r konflikt razširil na v#s svet, popol- boao seveda mogli, čeprav z velikimi n-.ma enaka verjetnosti, da bi ostal lezkoeami, ako ruske čete ostanejc lokaliziran na Daljni vzhod. Treba s puško pri nogi mirne na straž: je pomisliti, da bi pri tem konflik- r.iske meje. Seveda mora Rusija bitu bil tretji najvežnejši faktor K:- ti s'gurna, da ne bodo Japonci po-taj, ki je danes interesna sfera * skušali okupacijo severne Mandžuri-vseh velesil sveta. Japonska rmaga Je izrabiti v to, da od Rusije cdre-bi občutno zadela interese USA. do- žsjo rusko Primorje z Vladivosto-čim bi ruska zmaga hudo odjekni- kom. ki sega v Mandžurijo liki vrela povsod tam. kjer se Sovjeti sma- ča. Če pa je na obeh straneh resna trajo za največjega sovražnika ev- volja za mir, potem položaj abso- ropskih političnih in gospodarskih lu*no brezizhoden, ampak je r:z_ t-* • i-*- ... , . čiščenje odvisno od pogajanja in interesov. Pomisliti je tudi, da ima- , , mirnega sporazuma, ki bi seveda mo Nemčijo, ki neprestano preži na ^oral V3ebovati ves daljnovzhodni piihko, kako bi mogla izrabiti sve- prablem, ki je tako obširen in kom- '.uvni položaj v svoj prid. Tudi bi pliciran. Kakor mano, pripravlja prol. Piccard za konec julija drusri vzlet v £tratosfero. da bi izvedel meritve kozmičnega izžarevanja, ki jih pri prvem poletu v spodnji ozračni plasti, v troposferi, ni mogel izvesti, k:r se je balon prehitro dvigal in mu je zato manjkalo primerjalnih številk. Topot bo vzel prof. Fic-ca.ci s seboj merilne instrumente prof. dr. Kolhoersterja, ki se je že pred vojno na balonskih poCetih bav;l s proučevanjem kozmičnih žarkov. Kolhoerster je te dni predaval o svojih izkušnjah s temi ž^rki. oziroma o izkušnjah njegovega učenca Suckstorfa. Ta je dognal, da je prodirna moč KZfZmičnih žarkov do 6000 ali 7000 m višine rr.ečja. potem pa trša. Do1 tc v:šine je izžarevanje, ki nikakor, ne izvira od sonca, enakemernoj potem pa niha v svojih vrednostih, zlasti v plasteh, kjer se vrši temperaturni obrat, česar znanost še lo danes ni pojasnila. Sila kozmič-( nih žarkov, ki brzijo. je tolikšna, da | razbije atome in da bi na zemlji oovzročila strašno škodo, če bi jih ne zadrževalo ozračje. Poleg Kolhoersterja je predaval zr.ani zdravnik dr. Gillert o fizio-1 'šk;h učinkih višine. Funkcijske motnje v organizmu nastanejo v redkem o~račju tako. da so organizmu potrebni glikegen. sladkor," porabi in nastaja le z dovajanjem kisika. Če se ,to ne zgodi, se tvori arnoniak. ki uniču:e beljakovine. Hitrost tega procesa zavisi tudi od tcca. da-!i člevek v takšnih višinah stoii aH sedi. Že angleški polkovnik Hungston je pri svoji ek-pediciji na M aunt Everest ugotovil, da je utrip stojrčeaa človeka v redkem ozračij večji nego pri sedečem in da je pri slednjem n. pr. šele v višini i>030 m enako velik kakor pri pr-! ve.n v višini 4350 m. Za nameravani zra?ni promet v stratosferni p!'sti bodo izkušnje s fiziološkimi dčinki in proučevanja kozmičnega ;ržarevanja gotovo velikega pomena. BflBJfl VflS (»anjen <1«» dna se je opoti kel k durim — Zgodnje julro je. solnce še ni izšlo, samo še ^n pogled nazaj, še enkrat je pokimal z nad gorami na vzhodu se bledo rdeči pod glavo— pa se je ( potekel rez prag. Odšel je. oblaki. Sivo leži dolina; travniki so pokritij ^ silo j*1 vzpela mlada žena v kamri -z zgodnjo meglo, kot v valujočo vodo. P*-poda čuj!— še enkrat je slišala njegov gla^. telini kikirikajo na vso moč, psi so zaceli! Poslavljal se je od očeta in matere. Potem lajati. Daleč na obzorju se sveti še ena zvezdi , model odsev prejšnjega sijaja. Ura je tri. Tako zgodaj niso sicer v Eifelsclnnittu na nogah. Danes se odpirajo vsa vrata: ženske oblečene k:»maj za silo v srajeali in spodnjih krilih hite v sivo jutro k vodnjak« m. Vlaga pada kot bi deževalo; nizka stekla oken so vsa za meglena. Iz slehernega dimnika se že vije dim in težko prodira skozi gosti zrak k brezbarvnemu nebu. Z zgubančenimi čeli stoje ženske za ka-nienitimi ognjišči in kuhajo kavo; pod obešenimi kotli se žge vlažno dračje. dim ^l iže v oči, da se solzijo. Kuhinja je mrzla, srce težko kot svinee. V zakonski postelji Še leži mož in se pre- je še slišala bežeče korake — in nič več. S strašnimi kriki se je vrgla pred posteljo na kolena in zakrila svoj obraz v še toplih blazinah. Pri gostilni so se vsi sešli: Lovrenc je bil zadnji. Norčevali so sr. da se ni m< gel ločili. Tudi žensk in deklet je prišlo precej. ki so hotele/spremiti moške: z /J> ranimi obrazi in zmrzujoč so postajale • koli. Zgoraj ob cesti, na vrhu Sehwarzenborna, je bil trrm. knt š las na golem temenu, to je bila meja. dn tja so jih vedno spremljalo. Tu je kanila že marsikatera s dza na gola skalnata tla iti^aniotni urni je skrival kot .t ril jeva -trna poslednje objeme. Nikola Deiisborn it poveljeval k pohodu; bil je poslednji ras. Se eti požirek iz zelenke . ..... |z znanjem, ki io ponujal vsem Krum- metava med pernicami; nikakor se ne mo- , - , - ' ... 1 . . . I scheid m potem: — naprej! re znajti, glava mu ie težka od prepite no-1 « , , ■ . , - ,, , ^ v- ^ . , , 11 i Z zt no pod roko je >:opal na relu Dens- ! born. Katrira se je že mnogokrat ]»oslavlja- i i. Vzdihuj«1 in koine. Kot duhovi se vlečejo ženske, blede, neprespane. udrtih oči, najbolj cvetoča lira so tli la. nič se ni jokala. Kmalu bo njenemu sinu ALI VDIHAVATE? Milijoni pravijo, da smo prav storili, ko smo stavili to vprašanje! OKEJ AMERIKA! . . . ck-j*tcv u hotela, in smo* ti jih dali, četudi je resnica pretresla cigaretno industrijo! Vdihavanje je poglaviten predmet vseh razprav o cigaretah. Ker mi vat vdihavamo — vede ali nevede ... vsak kadilec ali kadilka vdiha del dima« ki ga potegne iz cigarete. Ali vdihavate? Naj druge cigarete molče v svoji zadregi, če hočejo. Lucky Strike zamorejo javno dvigniti to vprašanje. Luckie« vam jamčijo zaščito, ki jo hočete . . . kajti gotove nečistoče, skrite celo v najfinejših in najmilejših tobačnih listih,so odstranjene potom onega slavnega čistilnega procesa. Luckics so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! '"Petdeset milijonov kadilcev se ne more motiti!*' i« It's toasted** Voiq Zaščite proti dražljajem - proti kaliju O. K. A ULRICA S'ARAVSA/TE SA LL'CKY STRME—tO tnoJcrmih minut z usiboljumi pUmimi kmmerti ns «t rt m ii »l*t »trni Lju'ty Shikr zs*i»iiottmi tisk torek. četrtek im s oho t o ri eter po WB.C. omreijM. r«pr . ltw. Th» Aurrtrto Tobacco Co. kuir, lutiiiu uri, i.iJiMii rvt'iiiru lirjt ni . . , - i . . i: „ \ 1 . . . 1 ,- v . - t petna 1st let, potem b«> sel.tudi on z 11311111; danes bleda, naiholi smeiora ustna bolesr- , , ' w ' . J , „ . . . sa 1 ie bil ze ras, da gre z doma. 110 zatemi ena. 1 »rasi se vlereio pri l>ro-. . ri, , , - , , , • • . 1 . . j lo]> — top. 1 nli) odmevajo koraki ]io gr- srenju od i»!esa utrujene noge. . .. .11. ^r .. o«, r.« r, \ / & ; bastein vasktm tlaku. Inp — top—se m- Zadnje jutro! . . . .. . . TT. ' . « . 1 a »1 . w ! ie k«>t uilarn kladiva, po rak\i. Hitro. Intro, ras preide! Dolga ie se por " ........ . . . . 1 . , ' . j Mimo vseh his, ki os)tajaj«» puste za nji- 111 vlak ne raka. A od naglice neokretnimi1 • .»% - • 1 4 1 • ,, - , . . *Z , , . jni. Prazni so vrtovi. k«»t s solzami obložene rokami ltomaga žena možu v (d)leko; nir ...... 1.. . ; . . . . . , ., , cvetlice kima 10 rez ograjo, vec se 111 ljubimkalo, saj so se v teh kratkih , . .. 0 , , . , . - ' . . . . Urez besed stopalo po cesti proti Sclnvar- dneli popolnoma izrrpali — 111 renin nekrr , . , . ... ... „ , . . , .. . , . , . . zenbornu. \ obrazi so sivi. vsi pogledi za- /e tem- iazni 10 s svoio usodo. 1 • . j , , - , c, . . ! neisega, skoraj cinega; ostro se odraza o»l Niinit se liapnainsi otroci spe, ver 11 pri- , , • , .. . . ' . 1 i brezdaniega obzoria neba. nasajo klobuk 111 palico 111 devljejo v k*j>a-l pa nov" sveženj še kos kruha in potice; ne upajo se govoriti, ore je slabe volje, mati jili tepe pri najmanjšem trnšru. Tiho, tiho! K« t bi imeli mrtveca v hiši, tako tiho se plazijo: rviler voha okoli pes in se stiska gospodarju k nogam. Y kamri mladih Srhneiderjevih gori šr lurka; tako temno je tukaj ob hlevu, niti svetloba niti zrak lie morel a skozi ozko <-kence. Barbka se opoteka od ognjišča k mizi. o>l mizi k postelji, od postelje k omari, pa vedli > še ka j pozabi, (iolo in prazno tesne rde-rr poslikane stene skremno kamro, zmedeno se ozira okrog, mraz jo stresa, — ali še ni bilo vreraj'tukaj kot v raju.'! Bila še ni navajena naglega slovesa od moža: pred dvema dnevnoma je 'liila šele poroka. V j'>ku se je zrušila na pručico ob mizi: — kdaj se boš spet vrnil.'! Lovrenc ji je sedel nasproti uprt na ko-molrr in strmel v svojo skodelo, kjer se j * parila kava.—Xe jokaj. Barbka, — je spre-govoril navsezadnje, toda v grlu je tiščalo tudi njega, njegov glas je bil boječ. Potem nista več spregovorila. Pestro slikana >tenska ura j«' tiktakala, kazalce je drvel z blazno nagliro — že je kazal skoraj štiri. Medla svetloba se je kratila sk«»zi temačen prostor. Barbka je upi-hnila luč. da je smrdeč ugasnila. — Zdaj grem. — je spregovoril in vstal. — So ne! — Obesila se je nanj. popa del jo je grozen strah. — Saj imaš še čas. ostani. — Krčevito ga je zgrabila*za roko, — samo malo še ostani! — Glasno je zakričala. — samo še eno minuto! — Xe! — Otresel se je je. — Čakajo me! — Nikdar več te ne bom videla — Ježeš Marija in sv. Jožef— bojim se: da bi morala umreti! — Neumnosti! — S spačenimi ustmi >e j" skušal smejati. — (i le j. da ostaneš zdrava, in piši kmalu, ali si razumela t\ Zbogom, Barbka! Vzel je klobuk ih zgrabil za svojo culo. s prosto roko pa jo je pri vil k sebi. — Ježeš, Baritka, 111* joči vendar tako! Barbka. ali si neumna .'! Barbka, ljuba Barbka! Strastni poljubi so zagoreli na njegovih ustnirah. vroče solze so mu močile lica. tresoče se roke so ga tesno objemale. S silo se je končno oprostil. Tn to ozadje rdi či vedno hrl j in bolj: oblaki. ki so ležali na obzorju žive, začno se premikati in blesteti v rožnatih pramenih, z zlatimi črtami in ognjenimi strelami. Vsa sivina oblakov je že izginila. Plamen zagori poln, močan, velik — orjaško velik — liže v nebo s poželjivimi jeziki, kakor vihar objame vse okoli sebe: na vrhu gore zagori, za-planiti plapujoč žar vise 111 više in se širi vsevdil i. firm je kakor bakla: slrherna veiica je ognjeno prežarjena, vsak trn. vsak list. fJori. gori! Ve> vrh gori! Nebo gori! Strašni požar se je vnel. začudena trepeta zemlja; o-mien za-tor zakriva nt ho — trlej — naenkrat so dvigne so razkriie! Mirno vzide izza skalnatega hrbta veličastna obla. zlata plošča, rel cvet sija ia — solnce! Nad Sehwarzcnbornom stoii selncf; gredi* mu nasproti, v mor'r luči. Zlati odsev m-da na sive obraze: moški obrazi se zjasnijo, ženske si zakrijejo oči z dlanmi. — Naprej, — je zaklieal Densborn in dvignil svareče roko. — S<»ln<-< ! T.ovi-eiic je začel peti "Slovo**; moral je peti. nekaj ga je tiščalo v prsih in to je moralo na dan. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja N Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "QLil RAIODi* nw TOM, THUB8DAY, JUHE 16, 1833 LiKQKST SLOVENE DAILY taU.8* JL m 3 pBSreBi^^ § Tukaj boste našli katera vas bo zanimala s iillliliilli^t'lltM i iliMI^!tH iintiittiittitf t * titiitmmii mniif^t^*^;1! fir^iN J/^^t IIHt^llHHm* fS^A /v^^t iiinimit»f* ti it n iitniiniii fcSi titiitutimut itiintiniatiit k^vi iiiiiiMitniiii x^s^ rimitnii iTi MOLITVENIKI SVETA UKA v platno vez...................30 ▼ fino usnje rez ............1.50 v najfinejše usnje vez l.M v najfinejše usnje trda vez --------------------- Itačunar v kronski m vrl javi ....................... Kočni si«v. Italijanski Id Itall-janski-slnvcuski slorar ..— Kofni spis« v n ih vsakovrttnih pisem .................................. Solneenje ...................................... Slike iz žiialstva. trdo vezana .. Slovenska narodna mladina (oI'M^n \Z>1 r* n i I ____________ .75 ..96 .30 ...50 .30 .1.50 .1.45 SKRBI ZA DVSO t platno vez.....___.90 . „ ... v fino usnje vez ............130 s*""Hn" ^«>»»r»cm. trdo vezana v najfinejše usnje vez 130! Svrto P»*n»o nove zaveze. lejKj rrdo vezana ........................3.— KAJSK1 GLASOVI ! , J . i Sadno fino .........................................40 1.20 ! S^dJ* v g—padlnjrtvn .....................75 .1.50 Spolf.a nevarnost ..............................25 v platno vez. ________ v usnje vez. ______________ v fino usnje vez. ___ v najfinejše usnje vez. 1.60 ! lrbenik angleškega jeiika l rdii ve*. ...................... KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vem. .60 v usnje vez....................SO v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najf.nejše usnje Vda j vez ...................................1.50 v bel celluloid .vez.........1.20 J NEBESA NA§ DOM v ponarejeno....................1.— ! v najfinejše usnje vez 1.50 j v najfinejše usnje trda vez ---------------------------------1.80 MARIJA VARH1NJA fino vez ............................1.201 v fino usnje ....................1.50 j v najrinejše usnje trda vez .....................;...............1-60 I Hrvatski molitveniki: Ctjetia jstarosti. fin« vez.............1.— Slava Bogu. a mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejša ve* .........................1.60 Zvončec nebeški, v platno ................. .80 fina n'i ....................................1-— Vienur. uiijfniej&i vez —..............1.60 Angleški molitveniki: t za mladino) Child's Pra> erbook t v Imrvarcte platniee vezano .....30 v tielo kost vezano ...............1.10 ...........................30 ...........................35 broširano .................— l"vod v filozofijo (Veber) „...1.50 ______1.25 1.50 Jurčičeii spisi: PofMtlna izdaja vseh 10 zvezkov. le(M» vezanih --------..— 6. zvezek : Dr. Zober — Ti broširano ......... Rdeča kokarda............ Seržant Diav«l«. vez. Juan i.Mserija (Povesti iz ši umskega življenja ...................—........ Kako s« m« jaz likal (AleSovee) I. zrezek ....................60 Kak« snu se jaz likal (Alfšovec) II. zv. -------------------..60 Kako sem se jaz likal e usnje vezano ........1.20 (ZA ODRASLE, Key of lleaven: v eelobl vezano .......................1.20 v eel old najfinejši vez ............130 POVESTI in ROMANI Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli meeesen ......................................40 Bele noči, mali juuak .........................60 nalkaasko-Turškn vojska .................80 Balkanska v«>jmovcsti ...............-...........35 Stezosledec............................................30 Šopek Samot arke ........--...................35 Sveta noč ..........................................-30 Svetlobe in Jence ..............................1.20 Slike (ileško) ....................................60 Spake, humoreska, trda vez.............-90 SHAKESPEARE V A DELA: Št. 35. < <>a j Sal ust i j Kri spi Vojna s Jngurto, j »oslov. An t. Dokler, 12:; strani, broš. —------------.30 St. SC. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................—..............65 St. ::7. Domače živali _________________30 St. 3S. Tarzan in svet —.............1.— Štev. 39. La Boheme .......................90 St. 47. Misterij duše ........—.....1.— Stev. 48. Tarzanov« šivali ............30 Stev. 49. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 St. r»0. Siika De Graje —...........1.20 Slov. balad« in romance.....80 V metežu ............................1.— Namišljeni bolnik .................50 To in onkraj Šoti«.................30 Tarzanova mladost, trd ...............................................1.20 Sr. 31. St. 54. St. 55. St. 5G. St. 57. vez SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 11' ikv vesti ..................................................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8 i*>-vesti ..................................................Jiu 3. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 15. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ............................„..................Ji« IGRE Beneški trgovec. Igrokaa v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerae. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .—...........................................1.70 Lov na ženo (roman) .......................80! Maclibet. trdo vez Lucifer ..............................................1.—- Marjetica ............................................30 Materina žrtev .....................................50 Moje življenje .......................„............75 Mali Lord .............................„.............30 Miljonar brez denarja.......................75 Marou, krščanski deček iz Libanona —......................................35 Mladih zanikernežov lastni iivo- topis ............................................75 Mlinarjev Janez ................................30 Musolino................................................40 Mrtvi Gostač .......................................35 Mali Klatež ........................................70 Mesija ................................................30 Malenkosti (Ivan Albreeht) ..........25 Mladim sr<-em. Zbirka povesti za slovenska mladino .........................25 Misteri/a, rouiau .............................. 1.— Možje ....„.......................................... 1,50 Na različnih potih .............................40 Notarjev nos. humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II. del. 9 povesti ..............30 Nova Erotika, trdo vez .....................7(1 Naša leta. trda vez .............................70 broširana ......................................30 Na Indijskih otokih ............................30 Naši ljudje.............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega i»olka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 ..........................90 broširano .....................................70 Olhelo....................................................70 Sen Kresne noči ..................... ...........70 Skrivnost najdenke ........................50 Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briširano .....................................35 St. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš. 30 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drauia v 4 dej., bro§. 105 strani ....................................35 St. St. St. St. 'Domači zdravnik po Knalpn: broširano ........................ Domači vrt ............................ Govedoreja ............................... Oospodinjstvo ........................ ..........................1.25 ..........................130 -----------------------130 ..........................130 Hitri računa r .....................................75 Jugoslavija (Mefttk) 1. zvezek 1.50 ".£. zvezek. 1 J snopič ...........130 Kletarstvo (Skalicky) ....................2.— Kratka srbska gramatika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .....................30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kak« s« postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kubična Računica .............................75 Liberalizem ......................................30 Ljubavna in snubllna pinna ..........35 Materija in eneriija ....................13* Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L zv......................M II. zv____________________________________50 'Oba skupaj 9« centov) Mlekarstvo ...................................1— Nemško-angleški tolmač ---------1.40 Nasveti za hišo in dom ..—..........1«— Najboljša slov. Kuharica, 068 str. lepo vez. (Kaltašek) —......—5.— Nemščina brez učitelja: 1 del ....................................39 . 3. del ------------------------------------30 Največji spibovnik Ijubavnib In drugih pisem-----------75 Ojačen beton _______________________M Obrtno knjigovodstva ..............23« Perotnlnarstvo. broširano ----------130 Pravila za oliko -----------------------65 Učna knjiga in berilo laškega Jezika _________________________________«60 ^.75 „.75 Prav« In revolucija (PitJunlc) in Mejni o temelji ru- Idejalizma---------130 M 1.73 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka............................................30 Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................30 Dre sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .......................................60 Devira Orleanska ........-....................30 Duhovni hoi ...................................30 Dedek je pravil; Marinka in škra-teljcki ------------------------------------------.40 Elizabeta .....................-....................»35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk............—...............35 Filozofska zgodba .............................60 Fra Diavolo .......................................30 Gozdovnik (2 ZVEZKA) ..............1.20 Goispodarica sveta .............................40 Gostilne v stari Ljubljani .................60 Grška Mytologija .......-.....................1.— Gusarji ....................... ............-—75 Gusar v oblakih ................................30 Hadži Murnft (Tolstoj) ..................40 Hči papeža, vez. .—.........................I* Hektorjev meč —............................-50 Hedvika ............................................-40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra t .75 Helena i Kmetova) .......—.............»40 Hudo Rrezdno (11. z».) ................35 Onkcaj pragozda.................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezala .............................30 Praprečanove zgodbe ...........................35 Tasti in zanki ....................................35 Pater Kajetan ...................................1.— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih ................30 Pravica kladiva ..................................30 Pabirki iz Roža (Albreeht) .............25 Pariški zlatar .....................................«35 Prihajač. povest ................................60 'ožigalee-------------------------------------------.25 Papežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ................................ 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš'rano ......................................30 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žiua. veselotnodre črtiee I., 72 strani, broširano .........................25 G. (Novak) Ljuobsumnost .....30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. hro3.................35 113 ................»..-.75 prof. dr. Franc St. S. Akt štev Stev. 9. (Urflv. Weber.) Problemi sodobne filozofije, 317 strani, broš. ...........70 St 58. Glad (Hamsun) .............„...30 St. 59. (Dostojevski > Zapiski iz .mrtvega doma, I. del ....................1.— St. CO. (Dostojetski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del...................1.— St. 01. (<>olar) Bratje in sestre.....75 Idijot. I. del (Dostojevkl 30 Idi jot. 11 del ......................-90 Idijct. III. del .....................90 St. U^. St. 62. St. 04. St. 03. Idijot, IV. del Vsi 4 deli ............... ....90 3.25 St. 06. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji II. n.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, črtice .................................................2-50 Tigrovi zobje ...................................»I-— Tik za fronto ...........................-......-70 Tatič, (Bevk), trd. vez......................75 Tri indijanske povesti .....................30 Tunel, soc. roman ..........................1.20 Trenutki oddiha .............................30 Turki pred Dunajem .......................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože .................................................80 Tisoč in ena noč: I. zvezek ............ .......................1.30 II. zvezek .............................^...1.40 III. zvezek ............. .....................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Edela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej. .......................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Marta, Semenj v Richmondu, 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. Isrokaz v štirih slikah .....30 Tončkove saj ne na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 R. U. K. Drama v 3. dejanjih s predigro, (č'ai>ek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, tr<".a vezana .......75 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. j 12. Tautum Ergo (Premrl) dejanjih .............................................35 ! Mašne pesmi za mešan zbor — Ljudski oder: ^ PESMARICA GLASBENE ^MATlCKi 1. Pesmarica, uredil Hnbad —234 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2„ ln 3. »v. skuuaj ...................—---------1.— MALE PESMARICE: S«. 1. Srbske narodne himne .......13 St. la. Šlo čutiš. Srbine tužni ____13 St. lo. Na planine .............................15 St. 11. Zvečer ................................II St. 12. Vasovalec ...............................13 St. 13. Podoknica ...............15 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .........................................21 Narodne vojaške (Ferjančič) ..........34 lira, srednješolska. 1. in 2. zvezek po .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali inožki zbor. 15 i»esmie. (l*ri»gel> ......1.— Mešani in moški zbori (AljaSl —= :>. zvezek: Psalin 118; Ti veselo poj; Na dan; Divnn noč .............40 C. zveiek: Oimmin k veselju; Sveta noč: Stražniki: llvallte Gospoda; občutki; Geslo ...................44 zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Domorodna iskrira: Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor> ; Prijatelji ln senca (uiešan zbor i ; Stoji, solnčlee stoj; Kmetski hiši .........................41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene i .40 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ...... -L— Po strani klobuk ______ Plat zvena..............— Pri stricn ............... Prst božji .................. ...30 ..»40 ..»60 ...30 Humorske, Groteske ln Satire , vezano ------........—--------- broširano ______________ 30 -30 Izlet g. Broučka -----------------------130 Izbrani spisi dr. H. Dolenca -.........-60 Is tajnosti pri rode ............................30 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ____________________________130 Igračke, broširano _______________________JM Igralec ......................75 Jagnje......................................>.»30 Janko in Metka (sa otroke) ___________30 Jernač Zmagovat. Med plaz«vi__»..30 Jutri (Strog) trdo ves bro«. ......»..■«......«> Patria, povest iz Irske junaške dobe ____________________________________________30 Prva ljubezen ..................................30 Po gorah in dolinah _____-..................80 Pol litra vipavea .............................„60 Poslednji Mehikanec ..........................30 Pravljice H. Majar ............................30 Predtržani, Prešern ln drugi svetniki v gramofonu ----------------„...35 Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selivke, trda vez -----------------—..75 Pred nevihto ____________________________—-35 Popotniki ...................................60 Poznava Boga -------------------------------30 Pirhi ..................................................30 Pevodenj _______________________________________30 Praški judek ......................................25 Prisega Huronskega glavarja ------30 Pravljice in pripovedke (Košutnikt 1. zvezek -----------------------------40 2. z-vezek —___________________________..„40 Prvič med Indijanci_______________________.30 Preganjanje indijanskih misjonar- Jev...........................30 Robinzon ______________________________50 Robhizou Crusoe.............................30 Revolucija na Portugalskem . in bela vrtnica, porest Roman zadnjega cesarja buriana ______________________ DJ.r. ■ rtu era negi« -30 -130 >imh79 St. 10. (Ivan Albreht). -Andrej Teraoue, relijefna karikatura ln minulosti, 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golla» Peterčkov« poslednje sanje, božična povest St. 12. (Dr. Kari Engllš) Denar narodnogospodarski spis, posle ven i i dr. Ali: in Ogrls,. 236 str., broš......................................30 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš. ...............30 St. 13. (V. 14. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš....................30 St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. 23G str., broš..........................—-----------------....30 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin ...................40 Št. 10. (Janka f»ai«?c) Življenje, pesmi, 112 str., broš......................45 St. 17. (Prosper Mariraee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir- Ko Pretnar, 80 stra. .............—30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani. broširano —........—.....—- - -........35 Št. 19. (Gelbart Hauptmau) Potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenit Anton Funtek, 124 strani, breft. -----------30 Št. 20. (Jul. Ze*er) Gompači in Komurasaki, japonski roman. Is češčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. ----------------»45 Št. 21. (Frllolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbie, II., 73 str. ^ Št. 22. (Toistoj) Kreut ser jeva sonata Št. 23. (Sophokies) Antigono, ial na igra, podov. C. Golar, 60 str. broširano .................—.....................Ji Št. 24. (E. L. Bulwer) Pwliidnjl ' dnevi Pompejev* L del, 355 str., broS. ---------------------------------------.-90 Št. 25. PesIndnJl dmiTl 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 i I 10 obliajilnih in 2 v častpresv. Sr- 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška I cu Jezusovemu (Gruni) ...............33 deklica. Materin blagoslov .............30 1 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................30 . Missa in lionorem St. Joseph! — (Pogaehnik) ......... ....................41 60 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o'roka —................... .30 Ugrabljeni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije ..................130 V robstvu (Matičič) ........................1.25 V gorskem zakotju ...........................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ..................—......................»M 2. del...........................................30 OBA SKUPAJ......................—1-60 Veliki inkvizitor ..............................1*— Vera (Waldova), broS....................35 Vojska na Salkanu, s slikami ........35 Vriiiar, (Babindranath Tagore), trdo vezano .75 broširano ------------...»....................60 Volk spokornik in druge p«vesti....l.— trdo vezano .......——...............1.25 Višnjega repatica, roman. 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv.....35 V pustiv Je. šla. III. sv.....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi ....30 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vednikovn pratika 1. 1927 ................30 Vodnikova »ratika 1. 1928 ---------------30 Vadniki In praporokl ........................60 Smisel smrti ...............................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja ------.60 Za kruhom, povest ...........................»35 Zadnja kmečka vojska ------------------»75 Zadnja pravda, vez.....—--------------------70 Zgodovina o nevidnem človeku ....—35 Zmaj iz Bosne .......»...--------------.—^..70 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ............130 PESMI in POEZIJE Akropolts in Piramide .......................So broširano .......................................80 Azazel, trdo vez........................-.........1.— Balade in romanee. trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vea ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje, (tlanglt ....................1.25 Narcis (Gruden), broš......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albrehti, brož......................30 Pohorske poti (Glaser). broš...........30 Oton Zuimnčič: . Sto ugank ...........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......90 Zlatorog, pravljiee. trda vez ...........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlči Slovenska koračnica: 10 z-vezkov. Vsak zvezek po .........30 lO zvezkov skupaj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Zlatekopi .............................. Ženini naše Koprnele ------------ Zlata vas —...................... ..„45 —50 Zmote in konec gdč. Pavi«------------»45 Zbirka nnrodnih pripovedk: I. del ___________ IL del -------- Znaaenje Mirih (Doyle) Zgodovinske anekdoto — Z ognjem in aečem — Zločin in kazen : 1. la IL zvezek ................ vezana -------------—----— Zgodbe Napafteenovega hnzarja vezana --------------------- „135 .....60 Muznika Zlati II. del ZBDUfA SLOVMOH FOVS8TI p 1. zv. Vo^aantir aH poganstvo ....... 35 2. sv. Bodo bretdno 3. zv. Vesele povesti ......................... 35 4. zv. Povesti in sliko .........................36 5. IT. fitadenl naj bo. — NaA vsnk- Album slov. naron S SPREMLJEVA-NJEM: Demovlnl. (Foester) .......______ Izdala Glasbena Matica .40 Gorske cvetlice (I^ibarnar) četvero la petem raznih glasov _____„..45 Jas bi rad radečik rož, moški zbor s bariton solom in priredbo za dvespev.......................—...............30 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli. zbor in orkester izdala Glasbena Matica______75 Dve pesmi (Prelovee), za moSkl zbor In bariton solo ______________30 se kmalu po 3. popoldne pojavili črni oblaki ter se Sodni eksekutor je izginiL Mokronoški sodni izterjevalec Je ras. ki je vedno vestno opravljal svojo službo, je na dan 31. maja odšel iz svojega stanovanja in se še doslej ni vrnil. Pogrešani ni počakal niti drugega dne. ko bi moral sprejeti svojo mesečno plačo. V njegovem stanovanju so našli poslovilno pismo, v katerem se Jeras poslavlja od tega sveta, češ. da gre -prostovol-jno v smrt. Pismo je zaključil z besedami: "•Na svidenje nad zvezdami!" 100 AKROV FARMO PRODAM radi odhoda v stari kraj. 6 sob j hiša, tekoča 'voda. hlev. cementi-j rana tla. vse orodje. 2 konja. 5' krav in 50 kokoši; 23 akrov dobre šume. 27 akrov pašnika, drugo zorano ali travnik. Cena samo $2,500.00. Pojasnila daje lastnik: Sam Miletich, P. O. Box 67, Harpersfidd, N. Y. (2x 15&16) OPOMIN. Jaz zdolaj podjpisanr opominjam one. ki pridejo v dotiko z mojo ženo Jero Zupančič, da jaz nisem odgovoren za njo v nobenem slučaju. Ona je namreč zapustila mene in sedem otrok, brez vzroka in neznano kam odšla. Mike Zupančič, Box 363, Forest City, Pa. (2x 15&16) KJE J-E? — Iščem Franka Peterlin, ki je bil pred neka>j čaisom pri meni na stanovanju. Od mene je šel v Hanover, Pa. Prosim, da se oglasi; zakaj ga iščem, že sam ve. — Ako kdo čitateljerv ve kje je, pro&im. da mi naznani. — Mike Zupančič, Box 363, Forest City, Pa. (2x 15&1§) 80 AKROV FARMA, 30 krav, 1 konj. kokoši, race, vse farmsko orodje, II sob hiša, kamin, mlekarna, hlev in kurlce; — ccna *3,500.W, gotovine HiNJ«. Za tozadevna natančna pojasnila pišite t slovenskem Jenku na: An-ihony Svet, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio ali pa pridite pogledat: A. R. SilUman. 143 Main Sfc, Oneonta, N. T. (3x) ca. 'Nekdo je obvestil policijo, (la v gostilni "Suvi Djeram" v Sarajevski ulici neki čedno oblečen možakair nagovarja mlado komaj loletno dekle, da naj gre ž njim v Skoplje, kjer ji je zagotovljeno mesto "pevačice*' »v odlični ka-fani. Ko je prišel v gostilnieo policijski uradnik, ni več našel tamkaj "katfedžije iz Skoplja". toda naletel je kmalu nanj v Nemamji-ni ulici. Seveda ga je povabil s seboi v policijski urad. kjer je možakar izpovedal, da je Aleksander Sifronijevič iz Skoplja. Nadaljnje poizvedovanje je potem še dognalo, dai je Sofrouije-vič vabil še več drugih deklet, ali mu je sedla na Irmance samo še služkinja Amlja Ivčič, kateri je tudi bol' ugajal poklic "pevačice" kot 'pa delo služkinje. Povedala je, da ji je Sofronijeuič obetal. da jo obleče v svilo in ji preskrbi sijajen zaslužek, če gre z njim v Skoplje kot "pevačica". Sofronrevičai so seveda pridržali v zaporu in se preiskava proti njemu nadaljuje. Velemesto ima pač svoje nevarnosti, zlasti še za mlado, neizkušeno ženstvo. ki išče v njrai zaslužka. Kljub vsem opozorilom pa se vendar »vedno zopet ponavljajo taki primeri in revica. ki zapade takemu brezvestnemu zločincu. je izgubljena za vse svoje življenje. viaimejo. Pretekle dni je tako po- strnili, je že nastal tolik vihar, da iicija zopet vjela takega trgov-j So se po 20 m daleč razleteli deli porušenih stavb in tudi visoki brzojavni drogi. Velika drevesa so bila izruvana s koreninami. Oi-klon-ski obiak je bil precej visoko, vihar pa je takoj zagrabil poleg drevja tudi hiše pri temelju. V vasi Sainatovei so bile takoj, ko se je strnil črni ciklonski o-blak in je zavladala praiva morila tema-, do temelja porušene 4 dosti solidno zgrajene hiše. Po divjanju ciklona, ki je trajalo ko- | maj pet minut, pa so bile tudi v*e[ druge hiše brez streh d nje 'je ostalo sarnio nekaj ostankov temeljnega zidovja. Posestnik - svojo družino se je k sreči ob izbruhu nevihte zatekel v neko drugo zgradbo in tako preživel svojo i domačijo. Čudno je tudi to, da je zapadni del vasi Brodahci kakor izbrisan s površine, dočim so hiše vzhodnega dela kolikor toliko srečno presta-le vso katastrofo. Orno modri ciklonski oblaki so se pred spojitvijo v spiralah kre-tali * silno brzino od 300 do 1000 metrov. Naenkrat so se strnili in je ves ta 'pojav kakor tudi tvse. kar je v kratkih minutah povzročil cfklonski vihar, nekaj izred nega za naše kraje in kakor so se izjavili razni strokovnjaki, tudi nekaj, kar se že dolga desetletja ne pomni v vsej Enropi. "Angleži, ki so hoteli veljati za moderne, so nekoč najemali pro f«sorje kajenja, ki so jih učili, kako vdiharvati dim ter pri izdiha-vanju delati lepe kolobarčke. Pallet kasneje, ko so kajenje uvedli v Angliji zgodnji obiskovalci Amerike, je vprašanje "Ali vdihavate?" postalo zelo važno med kadilci. Tako trdijo zgodovinarji tobaka. , Pisatelj "Zgodovine kajenja * pravi, dal se je kajenje naglo širilo tekom zadn- ih l< t vlade kraljice Elizabete. "V>ak. ki je hotel veljati za modernega človeka"' — pravi zgodovinar — "se je moral naučiti kaditi. Sramota je bila za onega, ki ni znal izdihavati dima skozi nos. Najemali so celo učitelje. ki so učili kadilec delati iz dima lepe kolobarčke". Danes je kajenje -wed i povsem drugočiio kakor je bilo tedaj. I>a-našni kadilce bi ne prenesel tako močnega tobaka kot so e k temu ni mojH siliti. Preveč .se je Lončar pre-irrešil nad njt^rovo materjo rn sestro. Akotudi ne bi mislil na sebe — b«l j#' mož. ki >e j4> neka-j u«"-il in je prišel do službe. Tola Lon.arju ni m«^rel nikdar odpustiti, da je njegovo ponosno. lepo mater in nežno .sestro potegnil iz premožnih življenjskih ra/mer. eetudi je imel od svoje strani pravico; njegovemu de janjn <>o bili podlaga inačeevalni nagibi. \a zunaj ^neda II nko ni kazal svo ih misli; toda bolnik je dobro eutil. kaj se godi v njem. Saj je imel dovolj časa za premišljevanje. In vedno je vidni podobo vUoke. postavne žene v črni obleki, ko sta s: stala nasproti, ko jo je pognal iz njene hiše. In kako je pri vsem tem uničujočem udarcu obdržala Nvoje do-wtojaost vo. Kako brez jx»naena je bilo vse njego«vo delo! In slišal je v >« bi klie. ki je bil v>ak dan glasnejši. da tbi jo videl, še enkrat videl! V*!ed bolezni je postal truden in slab — hrepenel je po nežni, mehki roki. ki bi ga Ijubeznjivo božala. Nikdar ga ni objel čut samote in zapUh<'cno-t'i tako zelo kot sedaj, ko je sam ležal na bolniški postelji. In nikogar ni imel. Vein« mor ne j »e mu je dvigala v .sreu želja, ki je bila komaj i/polnjjva ki pa je hranila trdovratnega bolnika in je slednjič moral to željo ra/fNj«*ti. Hotel jr videti jro-po Hedviko Hrastnikovo! Kajti iii bil ve," daleč dan. ko bo ozdraivljen mogel odpotovati .topet na s v o; doiu. In predno bi šel. je moral še enkrat videti ženo. ki je določila lisodo njegovega življenja in mu je določila in ga zakMa. da mo-' ra celo življenje biti sam. llile je pri jutranjem zdravniškem obisku. Hinko ni bil poseb-1 l.o z»devolj»n a bolnikovo vroeino in tudi ne z njegovo izmučeno zunanjost- o Ker .ie bolezen pravilno izboljševala in tudi ni Mogel na njem najti ni."* posebnega, je moralo v tej mali izpremembi j hiti nekaj duševnega. Mogoče je imel velike skrbi zaradi svojega podjet ja>. Ko ga Hinko po tem vpraša. T,on<"ar samo zmaje z glavo. Koneinro prinese, kot bi ga gnala neka notranja sila. svojo želj » na dan. — V deti nio'o mat.er* — ponovi še enkrat. Lonear naglo prikima. Hinko niti nore oporekati, da ne bi še bolj razburil bolnika, eetudi je že naprej «vedel. da je to nemogoče in izključeno. Mogoče j;> Jurij Loneor izrazil svojo željo tudi v trenutku duševne neodgovornosti. drugače si tega sploh ni mogel razlagati. — Da. gospod doktor, ker se moram z njo razgovoriti še o nekaterih nereš« nih vprašanjih. —- Vso preteklost .s m o že -prečrtali, gospod svetnik! — odvrne Hinko. — I)h bi zoj>et kdaj prišlo nazaj na staro stvar, je brez pomena. Rizvafrine smo odstranili in smo prieeli nanovo zidati. Naenkrat pa vpraša Lončar: — O pri atelju vašega oi*eta. inžinirju Martineu. še niste ničesar slišali ? — Ne. gospod svetnik. Tudi .smo opustili vsako upanje, ker vsi oglasi v časopisih niso imeli nikakega uspeha. Pro-im. da ne govorimo več o tem in stare zadeve bomo pokopali. — Ne morem. Hinko Hrastnik, nikdar! In že zaradi tega ne. ker bi vi lahko bili moj >in meni na stara leta ne bi bilo treba biti Mill. , Ilinka pretres« v dno duše. Kako veliko, nikdar utolažljivj boleo no so dihale te be ede! . Proti svoji volji čuti. da mu ie ginila vsa jeza proti Lončarju in napolnilo je do nji ga sa*mo usmiljenje. Ali ni bilo odpu^eanje. po/afoljtnV najvišje na svetu.' T o« I a lfedvika Ilrastnikova ni mislila tako. T:ho. pa zaničljivo »e za-meje. ko ji Hiko pove ž»-ljo avojejra bolnika. — N>! Kot bi rezal nož. je prišla ta beseda iz njenih u t. — .Mati. to je njegova najiskrtnejša želja. In ti o zagovarjašf — ga vpraša. — Samo iz tega razloga? Xol enega, prav nobenega povoda nimam, da bi se ga prijazno spominjala. To !,i go-pa Hedvika rvendar nekoliko zardi. — Kaj ti veš. Hinko — I)veni ^mislu tudi o« Lpikst it i. Nikakr ti nočem prigovarjati. Toda pokatzati se veliko je plemenito in človekega čuta nikdar ne smemo drugemu odreči. Poplačaj mu svoj dolg. Njen obraz o kamen i. Ta dolg je Že davno plačan, ako :e sploh bil kak dolg! — odvrne gospa Hedvika hladno. — ln ko bi me na' smrtni postelji prosil ne! s to družino ne maram imeti nobenega opravka: niti vid\a. moja otroka. Noben most ne pelje do .Jurija Lončarja in njegove druhali. Odločno in jezno /omahne /. roko in jezno in odločno zveni njen glas. napolnjen z zadoščenjem, da je mogla videti moža. da jo je pro-il. Ko e prinesel nad njo toliko solza rn trpljenja, mu ni mogla or i voščil i n,!uge. da bi mogel gledati v njen obraz. Vrtde!a je. kaj mu je s t«m naredila. In ko bi ji zopet dal nazaj hišo — ne! To naj bo njeno maščevanje! Ko je Hinko prinesel Lončarju odgovor svoje matere, ga stari gospod pogleda Z velikimi atel lloleče so se napenjale žile na njegovem nagubanem obrazu, (ilohoko vzdihne. Nato pa težavno in s 4 re.soč i m g I hi o in T«i"n': — Še eno vprašanje. Hinko Hrastnik, toda prosim, da odgovorite pošteno — ali je delala vaša mati z vašim odobravanjem .' Tega vprašanja Hinko ni pričakoval: nekoliko zardi in pomirja. Toda zapovedujoče oči starega moža. ki so bile uprte v nje-eov obraz, kot bi ga hotele predreti. njegove trepetajoče ustnice, vse to ga je sililo, da odgovori: — Ne! Ne . laži ni mogel govoriti, da bi -se s tem potegnil za svojo ma-fer; preveč bi bilo proti njogovem prepričajj^L — Mislil ditelja sta n:!mreč Prejela nivsk* naseljencev namreč kažejo. =___ ___________ ,_5 11' Palerma p:smo s sinovo pisavo, da so bili kolonisti pred izginotjem V tem pismu jima sporoča Oskar, zelo majhne postave in pc.polnma da je prispel po 5000 km dolgrm p opadli. K r jih je stalo drugim m.ršu v Palermo. Kod je hodil ves nadlogam, sta jih obrala rahitis in ta C2s. ne ve nihče razen njega, škorbut. vest pa je potrdil roditeljema nem-j ski konzulat. Obvestilo je torej po----------- vsem verodostojno. Doubmann pi- V JUGOSLAVIJO Pr«ko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 21. Junija — 9. Jul ja (opoldne) r3 A R I s 29. Junija — 2i. Julija LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent« cJreaek J&rve 19 STATE STREET. NEW YORK S ITALIAN @)LINE "ITALIA" -"COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK Od New Yorka do Trsta v 11 DNEH RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE pum«-i>.v.j.\ «mi'i.1 "tj \ 17. JUNIJA ....ROMA . VULCANIA ■. Conte GRANDe . AUGUSTUS . SATURNIA 24. JUNIJA 28. JUNIJA 1. JULIJA 7. JULIJA 16. JULIJAC mte BIANCAMANO Z X I Ž A X K C K X K TJA TE!' TJA IX NAZAJ Sijajni Prostori — Izborna Kuhinja Vvn.&ijtf loku 1'ffi.i ag«*nt.) ali .Jružl. . določeno ozemlje. Tovarna, ki iz-deiuje whisky, potrebuje samo strokovnjake in potrebe sirovine. Primerjali so whisky ruski solati, ki se pripravlja povsod v Evropi, da-si se imenuje "ruska'. Sodniki so sprejeli to stališče in zavrnili tožbo. Nemški izdelovalci whiskyja se bodo lahko posluževali angleške o-zr.ačbe. STEKLEN1CNA POSTA V POLARNEM MORJU Za proučevanje morskih tokov, ki so za plovbo zelo V3žni, rabijo raziskovalci poleg drugih pripomočke v tako zvano steklenično pošto. Stcklenice, v katere polagajo listke s prošnjo do najditelja, da bi sporočil dan in kraj najdbe. Te dobro znnašene .steklenice ali v arktičnih krajih odpornejše lesene in kovi-naste boje prepustijo potem morskim tokom. Znameniti vodja " Maliginove" rkspedicijc za Nobila ruski prof Wiese je pred časom izračunal, da mora plav-joč predmet ki bi ga o-s ta vil i pri Novosibirskcm oločju morju, po 4 in pol leta pripluti do vzhodne groen^ndške obale.Da prouči to trditev, je jakutska ekspedicija ruske akademije manosti v avgustau 1. 1927. spustila med izlivom Lene in Novosibirskim otočjem 15 lesenih boj. Pri tem so domnevali, da bodo plavale nekako v VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lanko odpremi vsak.eaa pot- ntka na kateremko i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mi. slite na potovanje v stari kraj. ali od tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanes jrvo domače podletjf LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1159 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! POZOR. ROJAKI še. da je bil 1. 1916. v bitki na Som- J mi hudo ranjen. Odpeljali so ga v francosko ujetništvo, od koder je| - skušal pobegniti. Pri tem pa je u-,, naslova na listUf katcre|fa pre bil stražo, zaradi česar je bil ob-1 jematet jc razvidno, kdaj Vara je sojen od pristojnega sodišča na 20)naročn|na pošla Ne čakajte torai l3t robije. Poslali so ga v Afriko, j da se Vas opominja, temveč obno. od tam pa je pobegnil. Po 5000 km • vite naročnino ali direktno, ali pa dolgem maršu je prišel v Palermo Pri enem sledečih naših zastopnikov in zdaj nadaljuje pot v domovino,! kif*r bo po osemnajstih letih od-! sotnosti lahko zopet objel mater in očeta. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln POENOSTAVLJENJE NEMŠKEGA PRAVOPISA COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cuiig. A. Saftlft Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Josepn Bilsh. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. P'abian Joliet, A. Anzelc. Mary Bambich. Švicarski zvezni svet je na .prošnjo nekega svojega interpelantn sklenil vprašati nemško vl:do v Brrlinu in avstrijsko vlado na Dunaju, če bi bili voljni začeti dis- J- Zaletel. Joseph Hrovat kusijo o poenostavljanju nemške- La Saiie- J- Spelich ga pravopisa. Gre namreč za to, da bi Nemci p:sali tako kakor govore. Sedanji nemški pravopis velja od 1. 1901. Tedaj je izpadel nemi "hT'j iz vseh bese^, ki niso grškega izvora. V bodočem pravopisu naj bi izpadle vse odvisne črke, ki tvorijo razliko med izgovorjavo in pisavo.' POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče ''Glasi* Naroda", t<> je naročnino, dopise, vprašanja it Kranre v Havre lies. Uou^evelt v Cherbourg v V MaJ».«li.- v Cherbourg * « Mauritania v Cherbourg Junija: foremen v rhertmur* In Hr^mer stulttrart v Cherbourg In Bren Zjunija: Vul«-anla v Trst Heliffnland v Havre 75- junija: VnlerMam v Br.ulogne »ur Mer K Junija: Coohiml.ua v Cherbourg In Brnitb m. junija: Conte '!rande v f.enovo I^viiihan v Cherbourg 29. Junija: J* i ris v Havre Ar|ii)tHnia v Cherbourg M junija: Cliamplain 'NViVI) v Havre General von Steub«ri v Rr«mer. I Ju'ija: A iipnstijB v mjii<- v Cherbourg r:i.-ro|>a v Cherbourg in Bremen L^ncastrla v Cherb^ng sf ornlarul v Ifavrr I».-u»s<-hland v Chert.o'.»rg In liambu g 2- julija: Kott*rd;lm v Boulogne Bur Mer x 5. julija: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 6. Julija: Fr.sidont Harding v Cherbourg 7. julija: M Kaiurn'a v Tr«» T fr^nc ■ rla v <*herl>oiirg >.«•«• V--rk v rh®rtwMire In Mnmhtirt Iiro.cden v Cherbourg In Bremen 8. Ju'iJa: Majestic v Cheri^urg Lapland v Havr^ 3. Julija: ne rl^ Kr«n<-»» v Havre Bremen v Ch»»rh<>iirg in v Bremen Veendam v Boulogne »ur Mer 12. Julija: Korhambeau v Vlgo In Havre 14. Julija: A Ibert it.ilin v rherl>ourg In ITnmburg ferlin v Cherbuurg In Bremen IC. Juliia: Auuitanla v Cherbourg Ilfmi<*ri(- v Cherbourg Ifayei to v Havre Krame v Havre <"■ (umbos v Cherbotirg In Br»men Milwaukf«- v Chorbnurg Statemlam v B<>ul>-gne sur Mer t"«»nf»• Biancamano v fJenovo 19. julija: I-.-viathan v fherbf>urg 1'iinipa v »'lu rbourg In v Bremen champlaiti v Ila\re 29. JuliJat I'res. Itoosevett v Cherbourg ?1 julija: < »lympl«- v Cherbourg Hamburg v «'hert»»Hirg In Hamburg Slu i ga rt v Cherbijurg In Bremen 22 julija: Ruma v Cenovo I';.ris v Havre I-elgenland v Havre 2i. julija: 1 :er»-ngr) ria v Cherbourg \'olendam v Boulogne mir Mer V 21*. Julija: ' . MaJostii- v Cherbourg T >•• r 9 ivgosta: l.»v«atha.n v Chorb'>urg 1' a^qusta: -tultania v ChertKiurg M bo 11 Ballin v Cherbourg In v Ham- !:.»-c luosdon v Choi J».»nrg m v Brem»n 12 nvqu^ta: « ■••*!!« v I lavrr « \ mplc v ChorlM.urg P«nnlanil v Havre II avgusta: A-Iguxtufc v flonovo M'nnot. nka v »'herbourg Stai.ogt% stir Mer avgusta: Cleveland v Cherbourg in Hamburg f. avgusta: I."'-, -lainlxau v Havre t'r«-s i:seevlt v Cherbourg In v Hamburg 13. avgusta: r..-r»t!gaiia v Cherbourg porlin v Bronion Hamburg v ('hcrlmurg in Hamburg avgusta: S.-.TI'RXIA V TRST Majo.^tlf v Cherbourg IJe'Eoiilaud v Havre <"ii. avnu sta: SATT-RXIA v Trst Milwauk»-o v »'horl.oorg In Hamburg V.iVndun v Cherbourg in v Bcnilogn* mu Mer 21 avgusta: «"..» -in'.n« v Cherlxnirg In v Kr«tn«n 2t. pvgusta: .w'ui:gart v Cliorlo.urg In v Bremen I m litschland v Cherbourg In v Hamburg avgusta: 0 ■ '»ate Ria iit-aniann v ' Ienovo tl>mioric v Cherbourg Wrttornhnil v Havre £7. avgusta: flo ,> Frarn-e v Havre I »•• < ;i av Havre M innew <