Leto LXI1 T Ljubljani, т torek 8. maja 1D34 Stev, 104 a Cena 1.50 Uin Naročnina mesečno 15 Din, m inoscm-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarje« ML6/UI Telefoni imUMrti dnevno alniba MM — nočno BM, 8M ie 4N Uwjt vok dn dttiaj. ponedeljka in dneva po praznika ček račun: Ljubljana At. 10.6V) in 10.349 za inserate; Surajevo Stv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Na Balkanu vojne ne bo je odgovoril naš kralj znanemu ameriškemu časnikarju, ki pri najvišjih evropskih glavah poizveduje o možnosti vojne. »Ali na Balkanu ee vsaj ne bo začela.« Odločne besede I Mi ne vidimo v njih samo golega optimizma, ki bi slonel morda na nerealnih tleh, ki bi ga vzbujalo morda presubjektivno gledanje na stanje stvari, tudi ne samo golega računa, ki bi bil številčni rezultat že povsem danih političnih postavk, temveč smo prepričani, da vsebujejo te besede trdno poroštvo, združeno z ve-eelo poslanico balkanskim narodom, da na Balkanu ne bo tekla kri, prav zategadelj, ker odkrivajo tudi odločno voljo, da se med narodi odstranijo zadnje ovire, zadnji nesporazumi in tudi predsodki, ki še sadržujejo končno zmago miru. Ta odločna volja je gnala pred meseci našega kralja Aleksandra v Varno, Carigrad in na Krt. In prav gotovo nismo optimisti, ako trdimo, da je ista volja pripeljala kralja Borisa v našo prestolnico. Da izpolni isto voljo, je odpotoval naš zunanji minister Jevtič sedaj v Sofijo. Zaenkrat še ne smemo pričakovati od teh obiskov vsega, česar si želimo. Državni glavar in njihovi odposlanci so ljudje in čudežev ne smemo pričakovati od njih; v resnici čudež bi storil danes tisti, ki bi se upal namah razvedriti nebo nad verigo balkanskega pogorja, med Jugoslavijo in Bolgarijo. Čas še ni mogel zaceliti veeh ran, ko pa škodoželjni tujec še vedno dreza v nje. Minister Jevtič se dobro zaveda, koliko lahko stori, kako daleč sega njegova moč v danih razmerah. Sam je bolgarski poročevalski agenciji dovolj jasno povedal, da ne stavi svojemu obisku neposrednih zahtev, ko je dejal, »da pogosti in neposredni razgovori odgovornih ministrov mnogo pomenijo v pogledu zbližanja in uspešnega sodelovanja. Bolgari in Jugoslovani so na tem, da sodelujejo in koristi obeh bratskih narodov nalagajo, da se to sodelovanje čimbolj razvije in zavaruje«. Vse kaže torej, da so malo verjetne vesti, da bo prišlo v Sofiji do sklenitve nekakega drugega balkanskega pakta, kateremu bi se pridružila tudi Bolgarija. Tako zrel položaj še ni. To bi bil vprav ideal, ki bi ga mogli v tem trenotku doseči. Dejstvo je, da je prav ob sklepanju balkanskega pakta Jugoslavija pokazala, kako ji je na srou, da bi se paktu pridružili še bratje Bolgari; saj je prav zato odlašala s podpisom, da bi Bolgarom dala čas za premislek. Bolgari so to dobre voljo gotovo z zadoščenjem vzeli na znanje. Prepričali so se, da ni pakt nikakor naperjen proti njim, pač pa, da uveljavlja geslo »Balkan balkanskim narodom« in s konkretnim dogovorom zapira pot z zapada nepoklicanemu tujcu, ki se že deset let neprestano vsiljuje Bolgarom, pač s prozornim namenom, da seje neslogo in jo neti. Pripovedujejo tudi, da se je Mušanov s svojega nedavnega potovanja po evropskih prestolnicah vrnil z listnico, polno dobrih nasvetov, ki mu Hh baje niso dali samo т Parizu, temveč celo v Berlinu. Tudi v Berlinu naj bi bili interesirani na tem, da bi si Jugoslavija in Bolgarija končno podali roke, da bi se Balkan povsem pomiril. Ali ne kažejo zadnji dogodki — dobra volja, ki jo je menda Nemčija pokazala pri sklepanju trgovinske pogodbe z nami in čuvstveni izlivi Hitlerjevih veljakov na račun naše države v navzočnosti jugoslovanskih časnikarjev — da bi rada poleg Francije in Italije tudi Nemčija odločno segla na Balkan? Ali ne stojimo morda pred bojem med Nemčijo in Italijo za balkanski trg? Ali ni verjetno, da se v kratkem srečata Hitlerjev in Mussolinijev imperializem, ne oborožena s puškami, pač pa odeta v vsemogoče vrste manufakturnega blaga in skrita za industrijskimi stroji? Važnost vloge naše države v tem boju je na dlani; naš položaj je toliko lažji, ker smo s hrbtom naslonjeni na Francijo. Italijanska gospodarska ekspanzija je že zadela na Balkanu ob nevarnega konkurenta in nikakega dvoma ni, da se bo v boju z njim še bolj skrhala. Tudi sicer je zunanje-poli-tična udarnost fašistične Italije'silno opešala. Avstrijski uspeh je za Italijo samo negativnega značaja, kolikor pač preprečuje Anschluss, to je večje zlo; prav radi tega uspeha se je ohladilo prijateljstvo med Rimom in Berlinom. Suvich je na poti v London iskal menda tudi bankirje, in sicer zaman. Mussolini je dal g. Berengerju, predsedniku zu-nanje-političnega odbora, tako pomirljive izjave, da odkrivajo že slabost. Revizionistična gonja ni uspevala, niti ko je šlo za revizijo pravilnika Zveze narodov, kaj šele, ko je zadela ob pripravljene topove ob mejah. Če še omenimo probujanje Albancev, ki čedalje težje prenašajo italijansko nadutost na svoji zemlji, nadalje napetost med Grčijo in Italijo radi grdega ravnanja z Grki na Dodekanezu, potem nam mora biti jasno, da je italijanski vpliv na Balkanu silno opešal. Že sklenitev balkanskega pakta samega je vplivala na nekatere razgrete gospode v Rimu prav hladilno in pomirjevalno ... Nikakor ni verjetno, da bi se Grčija v tem trenotku na ljubo Italiji izneverila balkanskemu paktu, ker bi to pomenilo njeno popolno izolacijo na Balkanu. Nujno bi jo to dovedlo v spor z nami. Pogajanja za balkanski pakt pa so itak pokazala, da je bil prav grški spor z Bolgarijo glavna ovira, da se Bolgarija ni pridružila paktu. Zunanjepolitični ugled naše države avtomatično pridobiva z upadanjem vpLiva italijanske diplomacije, ki je nam vselej nasprotna. Nikjer nismo tega vpliva tako občutili, kakor prav na Balkanu, posebno v Sofiji. Po vsem tem je jasno, da se danes g. Jevtič mnogo bolj prosto giblje v Sofiji, kakor bi se sicer; nikakor nočemo govoriti o samozavesti, ki je iz takta do bratov Bolgarov gotovo ne bo pokazal, pač pa mu daje to prožnost in ne-prisiljenost v gibanju prav zavest, da je Jugoslavija ponudila roko Ikilgarom še prej, ko je bil zunanjepolitični položaj Bolgarije gotovo boljši, ko jc moral odpasti videz kakršnegakoli pritiska. Malokdaj govorijo naši zunanji ministri tako v imenu vsega našega ljudstva kakor sedaj, ko prožijo roko Bolgarom, in gotovo je ni pogodbe, ki bi jo naš narod tako navdušeno pozdravil, kakor tisto, ki bi za vselej zapečatila mir med nami in brati Bolgari. Četudi bo podpis takega diplomatskega akta moral čakati še nekaj časa, pozdravljamo dobro voljo državnikov z naše in bolgarske strani, ki je toliko bolj vidna prav danes, ko se narodi pod vplivom raznih misticizmov in pod vtisom katastrofalnih vesti o razorožitveni konferenci vdajajo fatalizmu, da i* vojna neizogibna. Za naa pomeni pot Zgodovinski dnevi v Sofiji Prestolno mesto Bolgarije vse v zastavah Tako navdušeno še ni bil sprejet noben državnik Sofija, 7. maja. AA. Jugoslovanski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič se je pripeljal danes dopoldne ob 9.30 z brzim vlakom na bolgarsko obmejno postajo Dragoman. V njegovem spremstvu so bili načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Vladislav Martinac, šef kabineta Vladislav Markovič, osebni tajnik Slavko Kojič in poročevalci jugoslovanskih listov. Na postaji v Dragomanu so sprejeli in pozdravih g. Jevtiča bolgarski poslanik v Belgradu Kjusei-vanov, pooblaščeni jugoslov. minister v Sofiji dr. Aleksander Cincar-Markovič, podšef protokola zun. ministrstva Georgijev, tajnik zun. ministra Štefan Vlnarov. ravnateli bolgarskih železnic Boškov, zastopnik bolgarskega tiskovnega urada Ivan Oena-dijev in poročevalci vseh sofijskih listov ter velika množica meščanov. Zunanji minister Jevtič se je pozdravil s prisotnimi, nato se ie pa s svojim spremstvom in z ministroma gg. Kjuseivanovim in Cincar-Markovi-čem umaknil v svoj salonski voz. Poročevalce jugoslovanskih listov, lci potujejo z zun. ministrom, sta ! pozdravila v Dragomanu referent tiskovnega urada uenadijev in tajnik bolgarskega novinarskega udru-ženja v Sofiji Mihajlo Georgijev. Posebni vlak z zun. ministrom, njegovim spremstvom in jugoslovanskimi in bolgarskimi novinarii je odpeljal iz Dragomana proti Sofiji ob 9.45. Na neki postaji med Dragomanom m Solijo se je zbrala večja skupina otrok, ki se je vračala iz šole, in je prisrčno vzklikala vlaku, v katerem se je peljal zunanji minister Jevtič. Na vožnji od Dragomana do Sofije je dal zun. minister poročevalcem bolgarskih listov to-le izjavo: „1Vaši odnošaji postajajo od dne do dne bolj prijateljski" »Toplo se vam zahvaljujem za toli topli sprejem ob prihodu na eorodna nam bolgarska tla. Vesel sem, da morem po vas, zastopnikih listov, pozdraviti vse prijatelje zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki se vanj zanašata oba naša naroda. Ta obisk je zame velika čast tudi zato, ker bom mogel z velikim zadovoljstvom izvršiti to prijetno dolžnost. Že zdaj vam lahko izjavim, da so po sestanku mi?d našima vzvišenima vladarjema postali odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo prijateljski in prisrčni. Ti odnošaji so na najboljšem potu, da postanejo od dne do dne bolj prijateljski. Obračam se k vam s prošnjo, da tudi vi pripomorete in po svoje prispevate k zbližanju med dvema tako sorodnima si in bratskima narodoma. Vi ste dolžni vštric z odgovornimi ministri slediti najvišjemu vzgledu in željam našim dveh kraljev, ki sta pokazala pot, po kateri je treba iti. Prosim vas, sporočite moje prisrčne pozdrave in iskrene simpatije svojim čitate-ljem, ki jim želim vse dobro in napredek. Ta dva dni bomo še imeli priložnost videti se pri delu za vzajemno sodelovanje in prijateljstvo v blagor naših dveh narodov.« Prihod v Sofijo Posebni vlak z zun. ministrom in njegovim spremstvom ter bolgarskimi in jugoslovanskimi poročevalci je pri vozil na sofijsko železniško postajo ob 10.30. Na postaji so ministra Jevtiča sprejeli in {»zdravili predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Mušanov z vsemi ministri, predsednik sobranja Aleksander Malinov, odposlanca kralja Borisa kraljevski svetnik Grujev in kraljev pobočnik general Panov, pomočnik zun. ministra Radev z j višjimi uradniki ministrstva, bivši minister in predsednik bolgarsko-jugoslovanske lige v Sofiji Dimo Kazašov, dalje mnogo bolgarskih veledostojanstve-nikov, politikov in poročevalcev bolgarskih in tujih listov. V imenu diplomatskega zbora so prišli z osebjem poslaništev pooblaščeni češkoslovaški minister Маха, romunski poslanik Stojka, grški poslanik Kolas, turški Šefket-bej, prvi tajnik [»ljskega poslaništva in francoski odpravnik poslov. Zunanjega ministra so sprejeli in jx>zdravili vsi člani jugoslovanskega [»slaništva z jugoslovanskim vojaškim odposlancem generalštabnim polkovnikom Vasilijem Petkovičem. Prisrčen pozdrav Mušanova in Malinova Ko je minister Jevtič stopil iz salonskega voza, sta mu prišla s perona naproti in ga prva j:>ozdra-vila predsednik vlade Mušanov in predsednik sobranja Aleksander Malinov, ki se je minister Jevtič ž njima prisrčno pozdravil. V spremstvu gg. Mušanova in Malinova je nato naš zunanji minister odšel na peron, kjer mu je predsednik bolgarske vlade predstavil vse ministre, tuje diplomate ter ostale ugledne bolgarske osebnosti. Po seznanitvi in pozdravu je g. Mušanov odvedel g. Jevtiča v veliko dvorano dvorne čakalnice, kjer je naš zunanji minister ostal nekaj časa v razgovoru s prisotnimi. 100.000 glava množica Na sofijski železniški postaji, vsej okrašeni z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami, je uradnemu sprejemu jugoslovanskega zunanjega ministra prisostvovalo tudi veliko število sofijskih meščanov iz vseh slojev, lako da je bil ves postajni peron poln ljudi. Zato sprejem g. Jevtiča na sofijski postaji ni bil samo uraden, temveč vprav prisrčen in navdušen. Na licih vseh se je odražala velika radost in zadovoljstvo. S postaje se je minister Jevtič odfieljal v spremstvu predsednika bolgarske vlade v hotel »Blga- g. Jevtiča v Sofijo in izredno prisrčen in navdušen sprejem, ki ga je bii deležen, bread vomen znak, da sloga vsega jugoslovanstva ni več prazen sen, ampak dejstvo, ki se bo uresničilo preje, nego smo mislili in pričakovali. rija«. kjer so zanj in njegov« spremstvo rezerv,raiti apartmani. Čeprav je delavnik, eo ves prostor pred železniško postajo in vse bulvai"" in ulice do hotela >BIgarija< zavzele velike množice ljudi, ki so hotele prisostvovati sprejemu ministra Jevtiča. Množico cenijo nekateri na blizu sto tisoč. Ves čas je vladal popoln red, čeprav je bil policijski kordon na obeh straneh ulic nenavadno redek. V Sofiji že od konca svetovne vojne ne pomnijo takšnega sprejema tujega državnika. Prestolnica kaže danes svečano lice. Vse od postaje po vseh butvarih in ulicah «k> hotela »Blgarija« in bulvara »Čara osvoboditelj*?, se *i-jejo jugoslovanske zastave. Min. Jevtič pri kralja Borisa Sofija, 7. maja. AA. Dance ob 12 je Nj. Vel, kralj Boris sprejel v posebni avdijenci jugoslovanskega zunanjega ministra gosp. Jevtiča. Avdijenca t* trajala do 13JO. Zdravici Sofija, 7. maja. k. Nocoj se vrši т Union klubu svečani sprejem, ki ga priredi na čast ministru Jev-tiču preds. vlade Mušanov. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da se tega sprejema udeleži tndi vodja Macedoncev dr. Sianišev. Sofija, 7. maja. k. Na nocojšnji večerji v Union klubu na čast jugoslov. ministra Jevtiča sta bili med predsednikom Mušanovim in ministrom Jevtičem izmenjani prisrčni zdravici. Banket našim časnikarjem Solija, 7. maja. AA. Udruženje bolgarskih novinarjev v Sofiji je priredilo ob 13.30 т hotelu »Imperial« kosilo v čast zastopnikov 'ogoslovenskih listov, ki so prispeli v Sofijo т spremstvu zunanjega ministra gosp. Jevtića. Med kosilom je bilo več prav toplih in prisrčnih zdravic. Jugoelo-Viii ske novinarje je najprvo pozdravil predsednik bolgarskega novinarskega ud-ruicnja, ravnatelj ->Utra« Štefan T a n e v. Odvrnil mu je najprvo osebni poročevalec belgrajske »Politike« Andra ilosavljevič, nato pa so govorili še g. M r z 1 j a k , ravnatelj ljubljanskega »Slovenca« g. dr. Ahčin in bivši minister in predsednik bol- Naš zunanji minister g Bogoljub Jevtič garsko-jugoslovanskega udruženja r Sofiji gosp, D5mo Kaz as o v ter poročevalec »Politike« v Sofiji Kosta Krajšmovič. Kaj pravi „Malin'4 Pariz, 7. maja. AA. Današnji »Malin« priob-čuje vest o odpotovanju našega zunanjega ministr« g. Jevtiča v Sofijo in dodaja tale komentar: »Potovanje jugoslov. zun. ministra v Sofijo komentirajo politični krogi s tem večjim interesom, ker se je poslednjič zgodilo, da je prišel jugoslov. minister na uraden obisk v Sofijo pred celimi dvajsetimi leti. To je bilo leta 1912, tik pred balkansko vojno, ko je zunanji minister ledanje kraljevine Srbije uradno posetil bolgarsko prestolnico. Zato danes v Belgradu pričakujejo, da bo dal sedanji obisk g. Jevtiča v Sofiji pobudo za zbližanje in obnovo prijateljskih odnošajev med balkanskimi narodi.« Med Jugoslavijo in Bolgarijo se podpiše pakt o nenapadanju Sofija, 7. maja. m. Vse tukajšnje časopisje piše danes samo o Jevtioevem obisku. Po pisanju tukajšnjega časopisja in deloma tudi inozemskega se smatra, da prihaja g. Jevtič v Sofijo tudi kot predstavnik držav, ki so podpisale balkanski sporazum, da pri: dobi Bolgarijo za ta pakt, ki ima za cilj splošen balkanski sporazum in sodelovanje vseh balkanskih držav. V zvezi s tem poudarjajo, da bo Bolgarija lahko pristopila k temu paktu in da bo poleg tega sklenila tudi dvostransko pogodbo o nenapadanju. i V sofijskih vladnih krogih so prepričani, r da bo Bolgarija vstopila v skupino balkan- j skih držav, da se bo z njimi sporazumela ; in z njimi sodelovala. t Včeraj je predsednik vlade Mušanov povabil v kabinet predstavnike in voditelje vseh strank, katerim je podal poročilo o mednarodnem položaju in o svojem potovanju po evropskih prestolnicah. Pri tej priliki se je precej govorilo o obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča v Bolgariji in o razgovorih med njim in meti bolgarskim ministrskim predsednikom Mu-šanovom. Razgovor med obema državnikoma se drži v največji tajnosti. Na vsak način j« bil glavni predmet razgovora med Mušanov im in Jevtičein pakt o nenapadanju, ki bo v glavnem podoben onemu, ki ee je sklenil med Poljsko im Nemčijo. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo Belgrad, 7. maja. m. Davi sta prispeli semkaj dve bolgarski delegaciji. Prva delegacija bo vodila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, druga pa pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije med našo državo in Bolgarijo. Člane bolgarskih delegacij so sprejeli na železniški postaji zastopniki zunanjega in trgovinskega ministrstva. Vodja bolgarske trgovinske delegacije Kara-džov je po svojem prihodu v Belgrad sprejel časnikarje in jim v nevezanem razgovoru izjavil, da bo treba pri pogajanjih rešiti več splošnih vprašanj, ki se doslej sploh še niso pretresala. Nova trgovinska pogodba pa bo brez dvoma mnogo doprinesla k ureditvi medsebojnih odnošajev. Jugoslavija in Bolgarija, čeprav sta sosedi, sta bili edini državi, ki sploh nista imeli nobene trgovinske pogodbe, ki naj bi uredila njune trgovinske odnose. Sedaj se bo to vprašanje rešilo. Na vprašanje, če se bo med obema državama sklenila tudi turistična konvencija, je vodja delegacije izjavil, da se za sedaj taka konvencija ne bo podpisala, ampak da se bodo v trgovinsko jiogodbo vnesle gotove določbe, ki bodo uredile to vprašanje. Karadžov je nato poudaril, da se polaga velika pozornost tudi na veterinarsko konvencijo. Vodja veterinarske delegacije Pavlov je pa časnikarjem izjavil: Prihajamo z resno željo, da sklenemo že davno zaželjeno veterinarsko konvencijo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Od te konvencije bosta imeli korist tako Jugoslavija kakor Bolgarija Glavno je garantiranje jugoslovanskega tranzita čm Bolgarijo na vzhod in bolgarskega čez Jugoslavijo na zahod. Kakor hitro bo sklenjena ta konvencija bo prišlo takoj do ožjega sodelovanja bolgarskih in jugoslovanskih veterinarjev. 400 socialistov izpuščenih Dunaj, 7. mala. TG. Pravosodni minister je izdal dekret, da se izpusti na svobodo 400 socialistov izmad 1600, ki so bili zaprti zaradi krvavega upora februarja meseca, ker so položili prostovoljno orožje, ko so bili pozvani v to. Roparji napadli parnih Hongong, 7. maja. c. Kitajski morski roparji so zopet začeli napadati potniške parnike. Tako so danes napadli morski roparji večji parnik. Posadko so prisili, da se jim je vdala. Kapitana in častnike pa so pometali v morje. Vse potnike in parnik so oropali. Kdor se je upiral, je bil takoj ustreljen. Tako jih je bilo 10 ustreljenih, mnogo pa jih je bilo pometanih v morje, kjer so naAti »mrl v valovih. Ko so roparji izrcpali parnik. so hitro pobegnili na svoje ladje in zasledovanje pomorske policije je bilo bruuspcsuoi Poulične bitke v Franciji Pariz, 7. maja. c. Včerajšnji dan je zofiet pri nesel mnogo vznemirjanje francoskega javnega mnenja. Po vsej provinci so se vršili spopadi med desničarji in levičarji. V St. Qticntiuu je na ulicah manifestiralo 1000 komunistov. Med obhodom po ulicah so na|)adli vse desničarske lokale in jih razbili. Ko jih je policija hotela razgnati, so jo komunisti jurišali. Ko je pa policija dobila ojačenje. so pa policisti naskočili komuniste in jih razgnali. Pri tetn je bilo več inanifestantov ranjenih. Tudi v Borde-лихи je prišlo na mnogih krajih do spopadov med komunisti in policijo, vendar t: čko ranjenih ni bilo. Suvich pojde v Moskvo Moskva, 7. maja. c. Sovjetska vlada je f>rejela od italijanske vlade uradno |x>ročilo, da bo Suvich kinalu obiskal Moskvo. Sovjetska vlada je odgovo lila. da bo z veseljem sprejela Suvicha. Smer nemške politike - meri na Иооакото, 4 maja MM. Narodni socializem v Berlinu j« drugi, ko* na Bavarskem. Tam zgoraj je mrk, resen, korakajo-č in ima stisnjene ustnice, tukaj je s pivom zaHt in oblečen v dobro stoječo mu dobro voljo. Tam zgoraj pums-pums- pums-pums, tukaj pa м ti и-krohota nasproti iz najbolj tipične pivnic« vee juie Nemčije, iz dvorskih pivovarn namreč, z bahatim smehom, ki prihaja iz nedojmljivih globin tisočerih bavarskih grl. l am zgoraj rezka povelja, napiti iivei, oči na etrel, tukaj Širok smeh na širokih licih, ki se skrivajo za dvoliterikimi vedri temnega piva, kot da bi se hoteH izza njih porogljivo zasmehovati krizi —,ki je menda nikjer ni v Nemčiji. Bavarski narodni socializem je bolj soln-čen, nekako vee manj resno jemlje in mu je sploh vse »wurst«. Ta razdvojenost v izvajanju idej, ki »o sicer povsod enake, bo morda rešila od narodnega socializma njegove pozitivne strani. Brez Bavarcev bi narodni socializem kaj kmalu zašel v temne pruske megle, v »te, iz katerih eta svoje dni Mar* in Kant razpolagala svetu popolnoma nerazumljive stvari. Če vidi« 30 letnega »Gruppenfiihrerja« napadalnih oddelkov (čin, ki odgovarja armadnemu poveljstvu), kako prenaša po dvorani svo^a dva litra piva in s« krohota veakemu veselo v obraz, potem postane jasno da je bavarski temperament že storil svoje in odbil narodnemu socializmu ž« nekaj rogov. Noben režim ne more vladati proti ljudskemu značaju. Hitlerjev vlada na Pruskem s paradami, tekaj pa z zdravicami. Sicer pa ie Ba-varaka ostala titdi po revolucij ista. Pisalo s« je. da j« jadao končala svojo tisočletno zgodovino narodne eamobiti. Tega sedaj ne verjamem več, kar Bavarec stro prav ia je zopet ie i večjim poudarkom zahtevaj, naj »redi Nemčija j svoje odnoiaje z Jugoslavijo. Nemško zunanje ministrstvo sprva nikakor ni hotelo ponuditi izjemnih , ugodnosti, toda Rohmov zgodovinski polet o veliki noči v Dubrovnik je silovito dregnil v nemško . delegacijo in trgovinska pogajanja so postaU takoj | bolj tečna in uspešna. Pri slavnostni večerji se je Rohm dvignil, da napije Jugoslaviji in njenemu kralju. Iz vsega njegovega dolgsga in toplega govora, ki je žarel simpatij za Jugoslavijo, povzamem samo tistih par besed, s katerimi se je dotaknil novopodpisane trgovieke pogodbe. »To je jamstvo, da mislimo resno, če zatrjujemo, da je nemška zunanja politika krenila na nova pota. Toda mi smo šele v začetku in hvalabogu je pogodba, ki (mo jo podpisali, samo šele prvi dogodek v vrsti dogodkov, s katerimi hočemo izgraditi sodelovanje obeh narodov.« Mislim, da tem besedam ni treba pripisati nobenega komentarja, tako so jaane m vsebinsko do vrha napolniene z usodopolno prerokbo o bodočnosti . .. To mi je sedaj poklicalo nazaj v spomin po- i membne hesede. ki sem jih slišal iz ust visokega uradnika zunanjega ministrstva v Berlinu, uradnika, ki je moral izdelovati nemški »Wunsch- ! zettel« (listo z željami) za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in sicer po novih na Rohmovo pobudo sprejetih načelih trgovinske politike. »Dozdaj smo kupovali prehrano tam, kjer od na« niao morali vzeti ničesar. Tega bo konec! Semkaj spada med drugim tudi vprašanje lesa, ki ga nam je dobavljala Rusija. Zakaj bi nadaljevali, ko le« lahko dobimo tudi pri Vas? Saj ne gre ia tako ogromne količnike jugoslovanskega lesa, pomaga no bo pa le. In sicer obema^ Cilj: izolacija Rusije Morda so to le fantazije, ki se rode v od potovanja ш strokovnih predavanj popolnoma razmr-cvarjenih možganih, toda zdi se mi, da Rohmovo politično delovanje in gornje besede berlinskega uradnika odkrivajo neko ja>sno zunanjepolitično črto, ki jo tam lažje zadenemo, ker nam je znano, ko vedno bolj napeti postajajo odnošaji med Nemčijo in — Rusijo. Da, za Rusijo gre. Nemčija hoče zdrobiti vso tisto Rusiji prijazno ironto, ki je nastala lani po londonskih nenapadalnlh paktih. In ali ne govori za isto misel tndi dejstvo, da je morala Poljska plačati sporazum z Nemčijo s tajno obljnbo, da bo na vse mogoče načine branila Rusiji vstop, v Zvezo narodov, to je v evropsko politiko, obljubo, ki jo je Poljska o pogajanjih s francoskim zunanjim ministrom r Varšavi tndi ivc~to držala! Morda je to neravna pot, ki naj pa po daljših ovinkih vendarle pripelje do »pohoda proli Rusiji«, ki je bistven in biten del narodnosociali-stičnih zunanjepolitičnih ciljev, kot jih je že enkrat razlagal njihov ideolog Alfred Rosenberg, Id želi, da postane Ukrajina nemška kolonija. Kakor simpatičen se nam tudi mora zdeti dobri Bavarec Rohm, s kakšno otipljivo zadovolj-n osi jo tudi moramo beležiti velikansko važnost ki jo brez izjeme vsi nemški Krogi polagajo na kar najboljše trgovinske odnošaje z nami, bomo morali ostati skrajno oprezni in previdni. Nemec, vzet kot narod, še nikoli ni iz čuvstvenih razlogov ponujal svojih simpatij. Mi bomo imeli radi g. Riihma, ki je vse ljubezni vreden, mi bomo hvaležni za vsako pomoč, a zunanjepolitično bomo šli naprei po stari že izhojeni poti zvestobe do dosedanjih prijateljev in do mirovnih pogodb in samo v tem okviru paipada širili krog svojih prijateliev in sodelavcev, med katerimi bi naj bila tudi Nemčija. K. London, 7. maja. b. Is Pek hipa poročajo, da prina&a kitajski ti.sk alarmantne vesti o vojaških pripravah na Japonskem. Trdijo, da namerava Japonska pričeti novo vojno akcijo v Mongoliji. Japonska hoče priključiti Mongolijo k novi državi Mandžuriji, tako, da ne hi mogla Sovjetska Rusija izvajati svojega vpliva v severnih kitajskih pokrajinah, zlasti v Pekingu in Tiencinu. Če se bo izvedba tega japonskega načrta posre- Mla, bo Buefja izgubila v mik vpftr na лтл-njene kraje. Da stvar ni brec nič, sledi tndi iz tega. ker k« mongolska republika Urga pod vodstvom ruskih sovjetskih častnikov utrjuje in pripravlja za slučaj japonskega nupnda. Prebivalstvo je mobilizirano od 20 do 40 leta in v Urgi je koncentriranih okoli 300 ruskih letal. Tudi v Londonu so poučeni, da Japonska pripravlja novo ofenzivo na račun Kitaja, oziroma Rusije. Vojska v Arabiji Angleži pravijo: Razorožitev pokopana Gospod Berenger pa je nekoliko bolj optimist Rim, 7. maja. b. Kakor znano, je londonski tisk nekako stalno svetovno ogledalo v zunanje-političnih vprašanjih. Zaradi tega so povzročile v mednarodnih političnih krogih veliko pozornost vesti, ki so jih objavili nekateri angleški listi in iz katerih je razvidno, da v angleških merodajnih krogih smatrajo, da je polom razorožitvene konference neizogiben. Kot vzrok temu stališču vlade navaja »Daily Telegraph« okolnost, da Francija ne popusti od svojega stališča, ker spričo nemške trdovratnosli ne more znižati svoje oborožitve, tem bolj, ker je tudi Italija v t?m oziru s Francijo sporazumna. Anglija pa spričo takega položaja ne mara sprejeli nobene obveznosti, če bi se na kontineniu kaj zgodilo, in je zato upanje na splošen razorožitveni sporazum v fcenevi popolnoma zaman. F.nako sodi tudi »Mor-aing Post«. Rim, 7. maja. b. Za časa svojega obiska v Rimu se je senator Berenger sestal z italijanskim drž. podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem ter neka- terimi drugimi predstavniki italijanske politike ler končno s šefom italijanske vlade Mussoiinijem. Berenger je v neki izjavi, ki jo je dal rimskim do- ! pisnikom francoskih listov, poudaril, da je v razgo- . vorih, ki jih je imel v Rimu s predstavniki italijanske vlade, še enkrat lahko ugotovil d« se v и-danjih razmerah niti Italija, nili Francija nr moreta odločiti za lo, da bi znižali svojo vojsko in vojni material. Italija popolnoma odkrito izjavlja, da ni pripravljena na redukcijo oborožitve, ampak da se oboroževanje, v kolikor je to mogoče, omeji na sedanjo višino. Glede tega vprašanja sta Francija in Italija popolnoma edini, je dejal Berenger. Po mnenju Berengera je treba tukaj najti kompromisno rešitev, kar se lahko izvrši le v Ženevi, ker 1к> morala tudi Nemčija sodelovati pri konvenciji. Berenger jc prepričal, da bodo taka pogajanja imela uspeh in da bodo zavarovala sklenitev omenjene konvencije, ki bo jamčila za mir v Evropi. Velifei požari Bukarešta, 7. maja. AA. Iz Buzeja poročajo, da je tamkaj nastal velik ogenj, ki grozi vpepeliti ves okraj. Doslej j« zgorelo 20 trgovin. Več ljudi je našlo smrt v plamenih. Varšava, 7. maja. AA. Ze dva dni besni strahovit požar v mestecu Vlocirnircu. Doslej je zgorelo 200 hiš. 2000 ljudi je brez strehe. Katastrofalna suša v Bolgariji Sofija, 7. maja. c. Katastrofalna suša v Bolgariji traja še dalje. Če bo suša trajala šc nekaj dni, polem je gotovo, da je letošnja žetev vsa uničena. Vlada je že sprejela vse potrebne ukrepe tn bo lakoj prepovedala ves izvo« žitaric fz Bolgarije. Iz Ankare poročajo, da tndi ▼ Turčiji vlada silna vročina, ki povzroča silno žejo ln »o zato vse šole zaprt«. Velika rudniška nesreča Berlin, 7. maia. AA Ii Karlaruha poročajo, ds j* v nekem rudnika blizu mesta nastal zaradi krst kega stika požar. V rove je 80 redarjev. BsKi * jt, da jih j« 60 it mrtvih. Dober lov Hvar, 7. maja. c. Naš parnik -Miloi Obilič. je ajel tri italijanske ribiške ladje, ki so ribariie v laših vodah na prepovedan način. Vsein tem ladjam ie zaplenil ves tovor. Tako je bil danes v Hvara zdražbanih 10 stotov rib in je bil ves izkupiček •»deljen siromašnim otrokom otoka livar«. Vsi trije kapitani pa bodo morah' plačati ic občutno globo Hindenburg nevarno bolan Pari-/,, 7. maja. k. Pariški časopisi objavljajo senzacionalne vesti iz Berlina, da je bil danes operiran predsednik nemške republike maršal Hindenburg iu da je njegovo zdravstveno stanje zelo nevarno. Velik škandal v Grčiji Atene, 7. maja. Tukajšnja policija jo izsledila tolpo, ki je dve leti ropala grško državo. Gre za finančni škandal, ki je precej podoben škandalu Stavijskega in je država imela pri tem ogromno škodo, V škandal Je vpletenih okoli 2000 oseb. ki so v sporazumu 7. mnogimi carinskimi uradniki v Pireju prevažali Iz inosfranstva nezaearlnjeno blago. Veliko število uradnikov je policija aretirala. Dn se je stvar odkrila šele serlnj, pripisujejo gotovim visokim protekeijam. Kje bo Trocki interniran? Pariz, 7. maja. o. »I* РеШ Parlnien« javlja, da bo Troekij interniran na majhnem otoku Alx, ki meri som 3 kvadratne kilometre. Na otoku je velik svetilnik, a katerega bo lahko polletja na vse strani moria videla, kdo prihaja k Troekeinn. Na otoku je IIHie prebivalcev. Športna vest Malta, 7. maja. r. Danes je tnkai igral splitski Hajduk proti reprezentanci augleikc mornarice iu zmagal s 5 : 2. London, 7. maja. Glede vojne med kraljem Hedžasa lbn Saiulom in kraljem Džemena j>oročajo tukajšnji listi, da za stvarjo tiči Italija. Ta je baje nagovarjala džemenskega kralja na vojsko proti lbn Sauilu, da si na ta način izgovori svojo kolonijo na arabski obali. Italija se že več let zanima za Džemen, je tam izpodrivala angleško trgovino in dajala denar za izgraditev džemenskega pristanišča Hodeida na kvar angleškemu Adcnu. Kakor stoje stvari sedaj, se zdi, da bo Džemen zasedel lbn Saud, ki je premagal svojega nasprotnika in namerava vso Arabijo, združiti pod svojim žezlom. lbn Saud je izjavil, da ho pustil angleško kolonijo Aden pri miru. Sicer se pa Angleži za Aden ne bojijo, ker imajo zadosti sredstev ua razpolago, da, ee treba, lbn Sauda ukrotijo. Spominske slavnosti Šteianiku Bratislava, 7. maja. b. V Brecovi pri Bratislavi se nahaja spomenik češkoslovaškemu vojnemu ministru Stefaniku. ki je pred 15 leti umrl v tem kraju. Včeraj je bila spominska svečanost, katere so se udeležili vojni, pravosodni minister ln drugi člani vlade. Češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski je imel spominski govor, v katerem je poudarjal, da je bil Štefanik eden največjih pobornikov edinstva med Cehi in Slovaki. Ob neki priliki je dejal: »Naša prva nalogo je, da zavarujemo južno me.jo in da izvršilno gospodarsko zavarovanje Češkoslovaške. Cilj Češkoslovaške ni vojna, temveč mir!« Nacisti so zopet začeli Dunaj. 7. maja. b. Zopet se opažu moč: nejša agitacija narodnih socialistov, zlasti pa' njih teroristična dejanja. Včeraj je pred kavarno Palmenhof v Marla Hilfer Strasse eksplodirala bomba z močno detonacijo ter poškodovala fasado poslopja, obenem pa razbila 40 šip. V tej kavarni se navadno zbirajo trgovski pomočniki ter mladi judovski bančni uradniki. Skoraj istočasno so eksplodirale žabice v garderobah na južnem, vzhodnem ln zahodnem kolodvoru. Žabice so eksplodirale v košarah, ki so jih zlikovoi Izročili kot prtljago sihizbujocem u nameščencu. Največji parnik svet i London, 7 .maja. AA. Angleška kraljevska dvojica se napoti koncem septembra v Olasgovv, kjer bo prisostvovala krstu novega Cunardovega vele; parnika št. 543. Krsl bo opravila kraljica. Novi Cunardov veleparnik bo največji, najhitrejši in najbolj razkošno opremljen na svetu. Osebne vesti Belgrad. 7. maja. m. Postavljeni so za sodnike pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Božidar Romih, starešina okrajnega sodišča v Novem mestu, za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani: dr. Jakob Prešeren, starešina okrajnega sodišča v ftkofji Loki, in Ivan Brelih, starešina okrajnega sodisča v Cerknici. .... , .. . , Belgrad, 7. maja. in. Na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen za profesorja 6 p. s. inž. Stanko Dimnik, profesor iste polozajne skupine v ostavki. — Na pošto Trbovlje I je premeščena Josipina Ferjančič, poštno-brzojavnn mani-pulantinja 9. p. s., dosedaj v Krškem. Postavljeni so: za kanelistinjo 10. p. s. pri okrožnem sodišču Gornja Radgona Angela Šentjurc, dosedaj v Man-boru; pri okrajnem sodišču v Kranju Vida Kos-nik, dosedaj pripravnica pri istem sodišču; za pisarniško uradnico 9. p. s. pri okrajnem sodišču v Kranjski gori Angela Obran, uradniška pripravnica pri okrajnem sodišču v Ptuju. Za uradniškega pripravnika tO. p. s. pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Josip Žnuet, zvaničnik 3. p. s. pri okrajnem sodišču v Kamniku. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani Ivan Furlan, zvaničnik 3. p. s. — Premeščeni so: k okrajnemu sodišču v Maribor Ferdinand Sesek, dosedaj v Radgoni; h okrajnemu sodišču v Maribor Ivan Uršič, dosedaj pri okrajnem sodišču v Marenbergu; Zoran RajSp li okrajnemu sodišču v Kozjem; k apelacijskemu sodišču v Ljubljani Slavko Vrtačnik, dosedaj pri okrajnem sodi->»ču v Ljubljani. Belgrad, 7. maja. m. S kraljevini ukazom je upokojen dr. Stevo Divjak, šef oddelka državne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, v 3. sk. 1. stopnje. Belgrad, 7. maja. m. Premeščena sta: za svetnika higienskega zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani v 4. skupini dr. Bogoljub Dragaš, dosedanji svetnik šole za sestre pomočnice v Ljubljani; za svetnika higienskega zavoda v Zagrebu dr. Zora Ilič, dosedanji svelnlk centralnega higienskega zavoda v Belgradu. ZagrehSka vremenska napoved: Nekoliko stal ne je in topleje. Splitska vremenska napoved: V Pri-morju pretežno oblačno, v južnem, v srednjem in severnem delu lahko oblačno * bnrjo, morje nemirno. Dubrovniška vremenska napoved: Oblačno, morje mirno. Dunajska vremenska napoved: Prehodna motitev vladajočega toplega vremena po vdoru zapaa je podpisalo več kakor polovico upravičencev. Stvar je šla predvsem za tem, da bi se odplačevanje uredilo po davčni moči in premoženju in sicer tako, da bi se določil znesek, ki odpade na vsakega posameznega odjemalca od celokupne vsote 85.000 Din. Nekateri so namreč pripravljeni takoj plačati svoj delež, da se izognejo plačevanju 8 odstotnih obresti, drugi pa bi po svoji moči odplačevali dolg s primernimi mesečnimi zneski. Roparski umor pri Vrhniki Какот je »Ponedeljeki Slovenec« že obširno poročal, so v nedeljo zjutraj v Sinji gorici pri Vrhniki našli umorjenega posestnika Jakoba Gantar-j a. Mož je bil vdovec ter je kar sam stanoval v svoji hiši (glej slikol). Morilca so kmalu prijeli. Gantarja je umoril 21 let stari Rudolf Mesec, doma iz Zaplane nad Vrhniko. Učil se je kolarstva. Fant je v soboto zvečer prišel h Gantarju v vas. Starček mu je celo dal kruha. Nato pa je Mesec starčka s kladivom pobil, vzel njegovo kolo in se ob 11 ponoči odpeljal na Vrhniko, kjer je v neki gostilni kolo prodajal. To ga je izdalo. Odbor je te predlogo odklonil in vztrala ur! dosedanjem plačevanju prispevkov, to je 3 Din mesečno od žarnice. Zaradi tega je zdaj nastal hud spor, ker nekateri vaščani na vsak način hočejo plačati svoj dolg in zahtevajo, da se jim prisjievek sporazumno določi. V današnji krizi je to gotovo redek pojav jn mnogi bodo rekli: O srečna občina, kjer se občani pulijo za to, da bi plačali svoje dolgove, pa jih nočejo uslišati! Spor je dobil zdaj še resnejšo obliko, ko so trije voditelji te akcije odklonili plačevanje prispevkov po številu žarnic in zahtevajo boljši način odplačevanja, da bi se hitreje znebili dolga. Ker že dva meseca niso plačali prispevka po 3 Din od žarnice, se jim je odvzel električni tok, čeprav so v redu plačali račun za porabljeni lok. Med vaščani v Podgorju pa tudi v Kamniku je ta spor vzbudil veliko zanimanje in vsi so radovedni, kako se bo končal. Ker je električni tok danes življenjska potrebščina, bodo vsi trije jiosestniki, katerim je bil odvzel tok, predložili to sporno zadevo v rešitev sodišču. Zlati jubilej „Slavca a Maje vi motivi 4. Kdor ni s svojim predmetom združen tudi z veseljem in ne samo s hladnim prepričanjem ali celo samo s preračunano častihlepnostjo in dobič-kaželjnostjo, ta nas zanj in zase ne bo vnel in pridobil. Poznamo tiste mrzle, z veliko temeljitostjo sestavljene govore, ali komaj jih pričnemo brati ali poslušati, že čuti srce vso njih narejenost. Kar je veselo, je tudi naravno in kar je naravno, je tudi veselo. Ni slučaj, da so prav tisti, ki so v milosti in kref>osti, tudi v naravni, neprisiljeni sončni veselosti. Kdo še ni slišal sončne pesmi Asi-škega ubožca? Odsev sinjih gora in odmev bistrih voda preveva tudi Marijino sončno pesem: »Ma-gnificat«. V gorah, v obličje jasnega neba, je Devica zapela veselo pesem: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.« (Lk 1 47.) Koliko milobe in toplote in tolažbe je razlite v tem slavospevu. Tako more Eeti le srce, ki je z veseljem pri svojem predmetu, judska duša je prav umela in tolmačila Marijino veselje, zato je nainežnejšim cvetlicam v naravi dala njeno ime: »Marijini lasci«, »Marijini plašč-ki«, »Marijine solzice« (seveda' so to solze veselja). Ali ni vsa lepa narava lep spomin in izraz Marijine vesele duše? Kdor ni vajen prodirati v skrivnost narave, tudi ne bo znal prav pogledati v skrivnost Marijinega življenja. Vse dogme o Mariji so na skrivnosten način upodobljene v božji naravi. V božji naravi najde duh, srce in volja tisočkrat več milega o Mariji ko v mnogih s trudom zgrajenih knjigah. Sveti Bonaventura — pripoveduje legenda — je spoznal, da ie samostanski vrtnar bolj ljubil Marijo, katere odsev je vsak dan gledal v belih cvetovih, ko pa učeni Bonaventura, ki je Mariiino »led iskal po knjigah. Veliko je knjig, ki čitateljem ubijajo veselje. Le vesela knjiga je v resnici »leposlovna«, je v resnici »lepa knjiga«. Marijino življenje je lepa in vesela knjiga. »O Marija, moje želje, kadar sjoom-nim se na Tč: mine žalost: in veselje pride v tožno mi srce.« (Narodna pesem.) Kakor bi posijalo sonce v sobo, tako toplo je duši, kadar sliši evangelij o angelskem oznanjenju: »... pa je bil angel Oabriel poslan od Boga v Galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu te bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je >ilo ime Marija.« (Lk 1, 26—28.) Nazaret. ob Kristusovem času malo mesto, je zaradi svoje izredno lepe lege dobilo to ime, kar pomeni: cvetlica. V tem tihem, malo poznanem kraju, je živela poslednja jjotomka Davidova: Skrivnostna roža: Marija. Lega kraja vpliva na značaj prebivalcev; sončni kraji — sončni značaji. Marija ni zapirala oči pred lepoto svojega rodnega mesta in njegove okolice. Vsak pogled in korak ji je razodeval nova čuda. »Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji.« (Psalm 8, 1.) Vsa ustvarjena lejx>ta je žarek neustvarjene večne Lepote. Vsa smotrena umerjenost v naravi je le kraljica veličastne pojiol-nosti v Bogu. »Kako velika so tvoja dela, o Go-sfx>d. vse si z modrostjo naredil; zemlja je polna tvojih dobrot.« (Psalm. 103, 28.) Kdo je kdaj premišljeval vse to in ni bil oveseljen v svojem duhu? »Marija pa je vse te besede hranila in jih pre- mišljevala v svojem srcu.« (Lk 2, 19.) Le pristen planinec je mogel zapisati pomembne besede: »Otro-cički (naj so bili tudi stari 50 let in več), ljubite se med seboj, kakor ljubite naše planine; različno se lahko kaže Ijubav, nikdar f>a naj se ne prevrže v nasprotstvo proti soljubečemu. Ne oskrunjajte čistega pogleda, ki je zamaknjen v naše planine, z mrkim očesom, obrnjenim v dozdevno protivnega sogledavca.« (Epilog ob 40 letnici SPD.) 6. »V mojih razmerah,« tožiš, »ne more biti nihče vesel!« Poglejva, če res ne! Kakšen namen pa ima Bog pri vseh razmerah, ki jih dopušča nad nami? Naše posvečenje! Ali je mar Bogu nemogoče doseči s teboj ta namen tudi v tvojih razmerah? »Pri Bogu ni nič nemogoče.« (Lk 1, 37.) Mariji je zagotovil po angelu, da postane mati tako, da ostane devica. V zaupanju na božjo previdnost je Marija rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgOdi se mi jx> tvoji besedi.« (Lk 1, 38.) To je sijajna beseda! Odgovor priča, kakšen mir in red je bil v Marijini duši. »Glej, dekla sem:« ne samo v misli in besedi, ampak tudi v resnici in dejanju. »Prosila bom Marijo, da Vam bo odleglo.« ie rekja sestra prednica Mali Tereziji v bolezni. »Ne!« je bil odgovor: »Pustimo, naj tam g6ri vodijo in vladajo, kakor jim drago.« (17. avg. 1897.) Francoski škof Gay premišljuje v svoji knjigi »Zakladi vere in ljubezni« Marijino po|x)lno vdanost: »Glej, dekla sem... Govori, moj Mojster; tvoja ponižna dekla posluša. Poslej bodo moje oči gledale samo na Tvojo roko, čakajoč znamenja, ki ga mi daš. Poslej bo moje uho poslušalo le šepet Tvojih ustnic; en rahel dih in f»ziv mi zadošča. Vstala bom in hitela vesela in ponosna, da sem v Tvoji službi. Daleč bodi od mene sleherna samovoljna namera, češ, samo dotlej sem |x>korna, le za to sem dekla. Brezmejna je Tvoja oblast nad mano, brezmejna bodi ludi moja pokorščina pred menoj; potem bi ti ja sama prepustila in bi Tc kleče prosila: »Glej, dekla sem, zgSdi se mi po Tvoji besedi!« Ali ni to sijajno vesela beseda? Izrcci jo tudi v svojih razmerah!_ — Pri slabosti fe naravna »Frani Joselova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že * malih količinah koristno. Najstarejše ljubljansko pevsko društvo »Slavec« praznuie v dnevih med 19. in 21. maiem t. 1. petdesetletnico svojega dela na pevsKo-kullurnem polju. To svojo proslavo je sklenil »Slavec« proslaviti kar najsvečaneje. Pokroviteljstvo za to slav-noet je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander, v častnem predsedstvu pa so poleg jugoslovanskih ministrov in drugih dostojanstvenikov tudi zastopniki Poljske, Češkoslovaške in Bolgarske poslaniki: dr. Schwarzburg-Giinther, dr. P. W e I 1 -ner in dr. Kjoseivanov. Minister pTometa je dovolil za to proslavo 75% popust na vseh drž. železnicah in parobrodih za vse udeležence. Tudi vlade Poljska, Češkoslovaške in Bolgarije so dovolile udeležencem znatne popuste po svojih železnicah. Na povabilo »Slavca« se je iz Plovdiva javilo najstarejše bolgarsko pevsko društvo, ki jc obenem pevski prvak v Bolgariji, »Rodnata pesen«, da se udeleži »Slavčeve« proslave. »Rodnata pesen«, ki šteje nad sedemdeset pevcev, bo s svojim zborom nastopilo v nedeljo, 20. maja ob 11 dopoldne na slavnostnem koncertu v »Unionu«. Dosedaj prijavljenih Bolgarov je že nad sto. Javilo se je tudi že nekaj Čehov. Češkoslovaško društvo glasbenih profesorjev in učiteljev bo zastopal kot delegat prof. Emil Hula iz Prage. Med ostalimi prijavljenci je deputacija »Jugosl. Pievačkog Saveza« in mnogih srbskih pevskih društev. Svojo udeležbo eo prijavili tudi belgrajski Slovenci, slovensko društvo v Kragujevcu in dr. Slovenska pevska društva se pripravljalnemu odboru javljajo naravnost v velikanskem številu. Legitimacije za četrtinsko vožnjo ee dobijo pri vseh ekspoziturah »Putnika« in direktno pri »Slavcu« v Ljubljani. Te' i.1..... K1NO KOPELJ EVO Tei. 3i-62 Danes ob pol 9: LASKA Z RIO GRANDE Znižane cene. Sezona v Rogaški Slatini se je pričela 6. maja 1934. Vsako leto se sezona v Rogaški Slatini pričenja s primerno prošnjo daritvijo v zdraviliški kapeli Sv. Ane. Letos se je ta prošnja sloveshost srečala s prošnjo nedeljo, ki je peta po veliki noči. »Ves svet stoji na prošnjah,« pravi slovensko ljudstvo; in kdo bi smol reči, da zdravilišču prav v dobi splošne krize ni treba takega prošnjega praznika in božjega blagoslova? Kaj drugega more prositi in želeti zdravilišče, kakor da bi se v vseh ozlrih izkazala gostoljubnost gospodarjeva in zadovoljnost gostova, kar nnj bi spričal obilen in uspešon obisk zdravilišča. ki jc za sprejem gostov storilo vse, kar je moglo. Illagor in mrled Rogaške Slatine ni samo krajevnega, marveč tudi splošnega pomena zn domovino in držnvo. Ihikaj gn» tn našo veliko stvar. Živela sezona v Rogaški Slatini z nezmanjšanim slovesom in obsegom! PALMA OKMA GUMIJASTO USNJE ZELO TRPEŽNO POCENI. Ljubljanske vesli: Trzne lope Jubilej slovečega rojaka Po svojih družabnih stikih ne samo v i svoji ožji domačiji marveč daleč čez njene mejo v vsem gonealoškem svetu siloveči Ln- i ilovik Šivic (Sehiviz von Schivizhoffen), okr. j Ш I 1 Ljubljana, 7. maja. Razmere na ljubljanskem trgu eo postale že neznosne. Velika množina prodajalcev in potreba rastočega mesta ustvarjajo čimdalje težji položaj, tako da ia kljub vecm odredbam v strogem nadzorstvu zelo težko vzdrževati red in higijeno na trgu. Mesarji m branjevke pa vedno bolj odločno zahtevajo, da jim mestna občina zgradi primerne tržnice. Mestni gradbeni urad sedaj izdeluje načrte za bodočo ureditev trga. Naprosil je mojstra Plečnika, naj pripravi zamislek za ureditev. Plečnik sam pa je mnenja, da je vprašanje izredno kočljivo. Prvič se je treba ozirati na zgradbo bodočega magistrata, ki je zamišljen na Vodnikovem trgu, drugič pa tudi na razne potrebe. Predvsem je treba skrbeti za udobne pasaže na trgu, tako da bo dostop na trg in izhod popolnoma v redu, dalje komisar v pok. v Ljubljani, praznuje dajies dne 8. maja t- 1., krepak na duhu in telesu, svoj 75. letni rojstni dan. Jubilant, mar-kantna in pomembna osebnost, je bil rojen v Zagrebu 8. maja 1. 1859 Josipu pl. Šivic-u. takratnemu namestniškeinu svetniku pod banom Jelačičem, in Barbari, rojeni pl. Her-voič. Njegov oče je izhajal iz starokranjske rodovine, ki je imela na Vipavskem posestva Zivčevdvor na Gočah iu Lepidvor v Podberjah. Mati pa je bila iz zgodovinsko znamenitega hercegovskega velikaškega rodu Hervoje-Hervatinić-Vukšić. Po prevratu 1. 1883 se je Ludovikov oče vrnil na Kranjsko. Tu mu je bilo poverjeno vodstvo več j okrajnih glavarstev in nazadnje ono ljub- i ljnnske okolice. Ludovik Šivic je obiskoval | ljudsko šolo v Kamniku, potem vadnico (Musterhauptschule) v Ljubljani, kjer mu je bil učitelj znani Ivanetič. Gimnazijske štu- i dije je dovršil v Ljubljani, v Gorici in na Dunaju in sicer tukaj kot interni gojenec Terezijanišča. Pravo je dovršil na univerzi v Gradcu in je vstopil v politično-upravno službo v Ljubljani. Radi bolezni dude ua očeh je kot okrajni komisar kmalu stopili v pokoj. Izza tega časa se je g. Šivic posvetil študiju geneaiogije, za katero se je zanimal že od otroškli let, in pa raziskovanju rodo-vinske zgodovine. V tej mu v domači deželi ni bil nikdo kos. Njegova obsežna genealo-eriška dela: »Der Adel in den Matriken der Grafschaft Gorz und Grndiska 1904,« »Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain — 1905« und »Der Adel in den Matriken der Sladt. G raz — 1910« so znana v vsem gene-alogiškem svetu in so tudi antikvarično popolnoma razprodana. Šivic je tudi obdelal cerkvene matrike vseh veroizpovedi v Egiptu s pomočjo tokratnega slovenskega duhovnika p. Benigna Snoj-a. Šivic pa teda dela ni objavil, ker mu ga je na povratku v domovino odkupil angleški lord, ki je imel na tem interoe. Ob priliki tega dela je prišel Šivic tudi v Assuan, kjer je bil 4 dni gost Slatin paše. Na Šivica se obračajo strokovnjaki in interesenti iz dnlnjih dežel, če nastanejo kaki genealogiški dvomi. Tako je razumljivo, da je jubilant, znana osebnost; zlasti na Dolenjskem, kjer je največ služboval in živel, pozna Šivic vse kraje in ljudi, a mi njega. Kadi svojega presenetljivega spomina in poznavanja oseb, zlasti v ožji domovini je raziskovalcem orcteklosti raznih rodbin živ vir. Marsikak članek iz zgodovine rodovin, ki ga je_ priobčil »Slovenec« v zadnjih letih, je izšel izpod peresa g. Šivica. Odlikuje se pa posebno po svojem poznavanju ljudi in sveta, po svetski uglajenosti, po konciljjantnosti in pri tem po veliki skromnosti. Šivic je udovec po Lidiji, rojeni pl. Haas-Bilgan. Njegov edini otrok, hčerka Doroteja je tudi že umrla. Želimo našemu uglednemu rojaku g. Ši-vlcu še mnogo let zdravja in uspešnega delovanja! Kaj nam g. Šivic sam pripoveduje Ker sem študiral v več mestih, sem imel nenavadno voliko sošolcev, tovarišev in drugih mladostnih prijateljev. Vseh se dobro spominjam: seveda večine žo ni več med živimi. Med znamenitnejšimi naj namenim: prosta Kalana, brata dr. Valentina in človekoljuba Ajitona Krisperja, iz Gorice tunika Krilana, slavista Štrekljn, umrlega podpredsednika stola, sedmoricc Okretiča, iz Terezijanišča. min. predsednika Bienerth-Schmerlinga, škofa grofa Mnjlatha, športnika Henrika Baetazzi-ja, poznejšega španskega kralja Alfonza XII. V Gradcu sem se sprijateljil z Elemerjem pd. Lonyay-em, poznejšim grofom in knezom in drugim možem oesarjevičeve udove nadvojvodinje Štefanije. Spominjam se rad tudi posebnega doživljaja v Gradcu. Tam sem imel izredno čast spoznati se s (»oznejše bi. Marijo Terezijo grofico Ledochovvsko. Ob poroki cesarjeviča Rudolfa pri groškem cesarskem namestniku se je namreč udeležila tudi grofovska rodovi na Ledochowska. Pozneje za blaženo spoznana kontesa Marija Terezija Ledochowska je plesala z menoj kotilijon; pri supeju pa sem sedel poleg nje. Moji starši so zelo skrbeli za mojo dobro vzgojo. Imel sem zato celo vrsto znamenitih dtjmačih učiteljev. Ko sem bil na vadnici, me je doma poučeval poznejši veliki admiral Haus, na gimnaziji poznejši ravnatelj Josip Hubad, profesorja Jenko (pozneje v Gorici) in Raiko Peru sek. © Ljubljanskemu meščanstvu. V dneh 11. in 12. majnika t. 1. se vrši v našem mestu I. jugoslovanski protituberkuloznj kongres, katerega sc udeleži tudi zelo mnogo tujcev. Mestno načeletvo ,je naročilo, da se na vseh mestnih poslopjih izobesijo v pozdrav dragih nam goslov in pijonirjev našega zdravja zastava. Vabim cenj. meščanstvo, da tudi ono sledi in okrasi svoje poslopje z našimi tro-bojnicami. — Mestni načelnik in župan: Dr. Dinko Puc. © V ljubljanski bolnišnici so umrle: Stanislava Pire, 35 letna samska delavka, doma iz Kamnika, 26 letna Julijana Vrhovnik, samska delavka iz Mekinj pri Kamniku, 33 letna Marjeta Lavti-ž a r , omožena delavka iz Mekinj pTi Kamniku in 35 letna Franja Hribar, samska delavka iz Kamnika. Pogreb vseh štirih bo danes. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalie! © Počitniški dom za rudarsko deco na Kumu. Trezuostno društvo »Jutranja zarja« bo zgradilo na Kumu, 1219 nad Trbovljami, počitniški dom za bolehno rudarsko deco. V prihodnjih dneh bo v Ljubljani pridigoval prof. Lojze Pavlič in zbiral denar za graditev počitniškega doma in popravilo božje-potnih cerkev na Kumu. Pridigoval bo v Trnovem ua Vnebohod 10. maja ob 6 zjutraj, pri frančiškanih pri večernicah ob pol 4 popoldne. Počitniški dom bo služil tudi v pomladnih in jesenskih mesecih kot dom duhovnih vaj za delavce rudarje in njihove žene. Ljubljančani, darujte za počitniški dom na Kumu! © Pregled obrežnih hiš. Že v soboto je pričel mestni gradbeni urad e pregledom hiš ob tistem delu Ljubljanice, ki se bo sedaj regulirala, to je na obeh obrežjih od trimostja do Novega trga. Uradna komisija pregleduje hiše in ugotavlja poškodbe, ki iih te hiše že imajo, tako da pozneje hišni lastniki ne bi mogli stavijati neupravičenih zahtev zaradi poškodb, ki jih regulacija Ljubljanice ni povzročila, temveč so bile že od poprej. V obče ee mora reči, da so hiše še v dobrem stanju in da niso ogrožene. V slabem stanju je le neka stara hiša, za katero bo poseben ogled. Vse razpoklme in važnejše poškodbe, ki jih hiše že imajo, fotografira tudi neki ljubljanski fotografski moister. Mestna občina se torej proti morebitnim poznejšim odškodninskim zahtevam dobro pripravlja z doku-mentaričnim materijalom. Komisijski ogled bo trajal še nekaj dni. © Nadzorovanje prodaje živil. Prejšnji teden sta vzajemno napravila Higijeneki zavod in mestni tržni urad pregled kakovosti živil, ki se v Ljubljani prodajajo. Pregledane so bile številne ljubljanske trgovine t. živili. Pri tam nadzorovanju eo bile ugotovljene nekatere nepravilnosti, vendar ne tako obilno kakor v prejšnjih letih. Ugotovitve nadziranja bodo še posebej preiskane. Množe se dalje pritožbe proti nekaterim pekom, češ, da prodajajo prehitro pečen kruh, ki je težii in vsebuje več vode, kakor pa počasi pečen in dobro zapečen kruh. Komisija obeh uradov bo te dni pregledala tudi ljubljanske pekarne ter bo skušala odstraniti nekatere nepravilnosti. © Frančiškanska ulica se tlakuje in bo vsled cestnih del ta teden za vsak vozni promet zaprta., na kar se občinstvo opozarja, zlasti vozniki. Tlakovalna dela bodo do konca tedna gotova. © Nove stavbne prijave. Letošnjim maloštevilnim stavbnim prijavam, o katerih smo že poročali, so se pridružile v zdnjih dnevih še naslednje: posestnik Leopold Vari I bo zidal enonadstropno hišo v Drenikovi uli-I ci v Šiški. Hiša bo veljala okoli 200.000 Din. 1 Župnišče sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu bo dozidano tako, da bo zgrajeno še eno stanovanje dveh sob za kaplana. — Kiosk s trafiko dobi tudi trg Ajdovščina. Kiosk bo zgradil neki trafikant tjk ob po-| slopju Pigovčeve gostilne. Iz tega je razvidno, da je še zelo daleč do uresničitve liodo- pa tudi na različne interese prodajalcev. Po Plečnikovih navodilih je mestni gradbeni urad dosedaj izdelal več varijant o ureditvi trga. Končnoveljav-no ni prodrla še nobena, ker mora o tem sklepati občinski svet. Smernice, ki so za ureditev trga veljavne, pa so v vseh variiantah iste. Postavi se namreč cela vrsta lop za stalne prodajalca, tako za mesarje, za stalne branjevce, za jajčarice, prodajalce rib, vrtnarje, sirarje itd. Prosto na trgu bodo po ureditvi prodajali samo še kmclski prodajalci. Stojnice oziroma tržne lope bodo deloma betonirane, deloma lesene. Ponoči se bodo te lope zapirale. Uredil se bo tudi Pogačarjev trg. Na mestnem gradbenem uradu upajo, da bodo mogli pričeti z urejevanjem trga že letos. Trg v novi obliki bo za tako veliko mesto, kakor ie Ljubljana, bolj primeren in bolj sodoben kakor sedanji. čega mogočnega stanovanjskega bloka na oglu Dunajske in Gosposvetske ceste. © Trg pri sv. Jakobu se lepše razvija, kakor pa je bilo splošno mišljenje ob začetku. Gospodinje šentjakobskega okraja rade obiskujejo ta trg in še celo Tniovčan-ke, ki so se sprva ogorčeno puntale proti temu trgu. sedaj že rade prihajajo na ta trg, ix>sebno, ker ni treba plačevati- tržnlne. Pripete se primeri, da- prodajalci, ki bi sicer na Vodnikovem trgu prodajali do opoldne in še ne bi prodali svojega blaga, na tem trgu okoli 10 že razprodajo, kar imajo zaloge s seboj. Nekatere skrbne gospodinje celo pripovedujejo, da se na sv. Jakoba trgu dobi I a al i ona stvar kar za kronico ceneje kakor na Vodnikovem trgu. Sevoda na šent- V vrelcih Zdravilni, Kraljevi In Glzela le RADENSKA EDINA prirodna slatina cele Jugoslavije s težkimi minerali. Težki minerali se nahajajo v krvi in so potrebni za njeno normalno delovanje in za zdravje. jakobskem trgu zaenkrat ni tržnine in ko ta trg izgubi to prednost, potem šele se bo pokazalo, ako more v vsakem oziru res konkurirati Vodnikovemu trgu. © Delo v Ljubljanici. Medtem ko »o bila letošnja dosedanja dela v Ljubljanici samo priprave oziroma poskusi, se je včeraj pričel v Ljubljanici reden obrat. Še v soboto je bilo izkopanih in odvoženih 200 vagončkov zemlje iz struge, včeraj pa je bilo odpeljanih že skoraj 350 vagončkov. Lepo vreme, ki je včeraj prevladovalo skoraj ves čas, razen kratke popoldanske nevihte, je delo zelo pospešilo. Od vzpenjače odvaža 14 voznikov prst na novo Linhartovo cesto, кјет bo služila za podlago. Čez kakih 10 dni se bo število voznikov in delavcev, ki jih je sedaj 60, še povečalo. Konji, ki odvažajo zemljo, pa ртесеј tTpe na raznih klancih, kakor ob zmajskem mostu in drugje, ker so vozovi z zemljo nekoliko preobteženi. © Poskušen samomor. Včeraj popoldne so v Regalijevem gaju našli ljudje nezavestnega mlajšega moškega, ki se je zastrupil z lizolom. Steklenica je namreč ležala še poleg njega. Reševalni avto je moža prepeljal v bolnišnico. Ni še ugotovljeno, kdo bi bil samomorilni kandidat, domnevajo pa, da gre za nekega S., ki je bil zadnje čase zaposlen pri urejevalnih delih na Gradu. © Puinparce ,modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Mariborske vesti: Mariborska kronika" 99 Nedavno smo javili, da pripravlja tudi mariborsko mesto po vzoru Ljubljane svojo »kroniko«. Stvar je že teoretično dozorela in se oblikuje tudi že praktično, tako da nam je »Mariborska kronika« zasigurana že v letošnjem poletju. Zakaj rabi Maribor svojo »kroniko«? Imamo nekaj lokalnih listov, nekateri izvenmariborski dnevniki posvečajo našemu mestu obilo pozornosti v širših rubrikah, imamo dvoje znanstvenih revij, nimamo pa lista, ki bi posvečal vso pozornost specialnim komunalnim prilikam mesta, ki bi sistematično zbiral in priob-čeval važno statistično gradivo, ki postaja za razvoj gospodarstva, znanosti in politike vedno večjega pomena, ki bi se bavil z mariborskimi gospodarskimi vprašanji, s problemi mariborske pokrajine, osobito z vprašanjem tujskega prometa ter vzporednimi važnimi tujskoprometnimi vprašanji, kakor lovstvom, ribištvom itd. Gradiva torej dovoli, važnega in pestrega ter še nikjer obdelanega. Uredni- □ Iz občinske službe. Novi obrtni referent mariborske mestne občine dr. Senkovič je nastopil včeraj službo ter prevzel vodstvo obrtnega urada od magistratnega ravnatelja Rodoška. □ Novice iz želozniške dclavnice. Radi nakopičenega dela se je uvedel v nekaterih oddelkih osemurni delavnik, nekaj oddelkov dela celo čez-urnik. V nekaterih oddelkih, kjer je tudi preveč dela, pa se dela še vedno 7 ur. Delavci teh oddelkov so seveda občutno prikrajšani na zaslužku. □ Zanimiv pravni spor. Pravna zadeva, kakor je v Mariboru še nismo imeli, pa bo tudi drugod redka, zanima mariborske juriste in stavbenike. Gre za južni zid stavbe na Grajskem trgu 1, ki jo je lastnik g. Guštin podrl, da bi sezidal na tem prostoru svojo kino-palačo. Pri podiranju pa se je dognalo, da je cel ta blok starih hiš zidan tako, da so bila poslopja prizidana na sosednje, brez lastne vmesne stene. Na sličen način se je v Mariboru v starih časih precej gradilo. Tako se je zgodilo, da sta imeli Guštinova in južno nje stoječa Negerjeva hiša samo eno steno, za katero se sedaj ne ve, ali je Negerjeva ali Guštinova. Vršila se je že na licu mesta posebna gradbena komisija, ki tudi ni mogla ničesar točnega ugotoviti, ker sta imeli obe hiši isto višino, pač pa je konstatirala, da bi bilo steno nevarno podirati radi sosednje stavbe, ki je zgrajena na nekih starih temeljih. Komisija je na ta način rešila samo tehnično plat, dočim je sedaj spor za steno privatno-pravnega značaja. Za g. Guština je stvar v toliko nerodnn, ker ne more pričeti z zidanjem novega poslopja, dokler se vprašanje stene ne uredi. □ Nova triribniška flotilja. Olepševalno društvo v Mariboru je napravilo hvalevreden sklep, ker je omislilo nove čolne na glavnem od Treh ribnikov. Te dnj je bil spuščen v vodo prvi čoln, ki je zgrajen po vseh pravilih ladjarske umetnosti ter se iepo razlikuje od starih škatelj, ki so doslej Šolski izleti Prišel je čas, začeli srno s šolskimi izleti. Ni ga med nami. ki bi mogel zanikati ali zmanjšati velik pomen izletov: otroci se nauče zemljepieja, prirodoslovja, topografije in najrazličnejšili drugih stvari praktično in plastično. Utiei, ki jih dobe, jim ostanejo, ker so konkretni, nauk iz knjig in spisov je pa le abstrakten. Tudi razvedrila, ki je večinoma bistveni uspeh vsakega izleta, nudijo mladim dušam skupni izleti več kot katerokoli običajno vsakdanje igrišče. Pod pravim nadzorstveni ee mladina najlepše navaja na izletih k pravilnemu medsebojnemu občevanju v življenju: življenje v šolskih prostorih tegn nič ne nudi. Koliko p« pridobi miadina v domorodnem oziru! Kako se vnamejo mlada srca za našo zemljo, za našo domovino! Vse to moramo priznati in poudariti. Vendar pa moramo tudi lo plat vzgoje prilagoditi nujnosti razmer in v današnjih izredno težkih razmerah zelo tehtati, da spravimo v primeren sklad žrtve z dobičkom. Nikakor nočemo kraliti veselja naši mladini, vendar nam ne bo nihče mogel in ne sinel zameriti dveh, treh dobrohotnih pripomb. Živimo v sredi izredne krize, ki je zajela že najširše kroge. Starši imamo s šolanjem otrok že itak izredno velike stroške; saj je zahtevala n. pr. samo slovenščina ponekod s svojimi petimi učnimi knjigami okroglo 250 dinarjev. Kakor bi radi privoščili svojim otrokom razvedrila na raznih eks kurzijah in izletih, pn se vendar ne moremo stri-n|ati г nekaterimi učitelji, ki teh naših težkih razmer ne vpoštevajo in vodijo otroke na izlete, ki ■tanejo 20, 30, 50 da cclo blizu 80 in več dinarjev. Naj se vsi voditelji izletov zavedajo, da je zelo majhen odstotek staršev, ki zmorejo te stroške, in če vendar žrtvujejo, ker jih srce boli, da bii njihov otrok bil izključen od izleta in bi tako živo občutil revščino, v kateri smo, storč to v resnici v škodo nujnih družinskih potreb. Smo tudi v velikem utemeljenem dvomu, je li uspeh takih izletov v primernem sorazmerju z žrtvami. Morje I Kdo ga ne bi rad videli No, če je že tako lepo, prav in potrebno, naj bi ga pokazali mladini v najbližjem kraju, saj je prav isto ob Sušaku kol pri Splitu. Podrobne koristi zemljepisne, zgodovinske, gospodarske in druge pa mladina nima od takih izletov tolike, ker teh stvari Se ne zna tako preceniti kakor pozneje, ko dozori, zato ni uspeh primeren žrtvam. Danes se ženemo le za raznimi rekordi. In ludi izleti spadajo scin: razredi tekmujejo, kateri bodo šli dalje. Daleč je Celje, Maribor, Helokraji-na, Peričnik, Zagreb; Rab, Split i. dr. je pa že res rekord. In teh stvari je že toliko, da tvorijo za nas starše v sedanjih razmerah, to poudarjamo, neizmerno finančno obremenitev. — Imajo pa zelo slabo slran tudi izleti zn one revčke, ki jim starši na noben način, tudi z zadolžitvijo ne morejo tega dovoliti. To boli i otroka i nas starše. Zato lepo prosimo, naj šolska oblast priporoči z ozirom na sedanje težke gmotne razmere, primerne izlete, učiteljski zbori pa naj se tudi iz lastne iniciative ozirajo na te razmere. Princip bodi: izlet mora biti nmgnč vsem učencem s slrošlti, ki jih ludi šibki in najšibkejši zmorejo brez škode zn družino. ka sicer čaka težka naloga, da spravi vanj sistem in ga razporedi za daljšo dobo. »Mariborska kronika« bo imela drugo nalogo, kakor ljubljanska, ki fma predvsem zgodovinski značaj, dočim bo pri mariborski zgodovina tvorila saino eno poglavje. Tehnično se sedaj rešuje vprašanje, kako priključiti mariborsko ljubljanski kroniki. Obe reviji bodeta namreč izhajali v enotnem izdanju. Če se posreŠ zamisel iz Ljubljane, da bi se »Ljubljanska kronika« preosnovala v reprezentančno revijo slovenskih mest, polem bo izhajalo tudi mariborsko gradivo v novi reviji med drugim gradivom raztreseno. V nasprotnem slučaju bo »Mariborska kronika« posebna priloga ljubljanske. Pogajanja so sedaj v teku, najvažnejše — finančna stran — je zasigurana in tako je gotovo, da bo zagledala »Mariborska kronika« beli dan s III. številko »Ljubljanske kronike«. plule po ribniku ter bile včasih naravnost življenj-skonevarne. Olepševalno društvo namerava tako postopoma obnoviti celotno svojo triribniško flo-tiljo. □ Lepa gesta, šentiljski gospod župnik in duhovni svetnik Evald Vračko je ob svoji 25 letnici naklonil vsem šentiljskim progovnim delavcem, ki jih vodi desetar Maček, lep dar, za kar se mu hvaležni delavci najiskreneje zahvaljujejo. □ Letni uradni čas se je uvedei z včerajšnjim dnem na mestnem načelstvu. Uraduje se od 7.30 do 14. □ Olimpijske znake v lični izdelavi je založil tukajšnji Olimpijski odbor. □ Dimnikarsko mesto za nov dimnikarski okoliš v okraju Maribor desni breg, ki obsega občine Hoče, Frain, Duplek in Sv. Miklavž, je razpisano. □ Stranke se vseljujejo. V poslopje nove carinske pošte na Aleksandrovi cesti so se stanovalci III. nadstropja, ki je rezervirano za stanovanja carinikov, že vselili. Skupno je v novi stavbi pet stanovanj, ki so že vsa zasedena s 1. majem. □ Profesorska. Meja je pozorišče neprestanih dogodivščin, zdaj tragičnih, zdaj komičnih. Tragikomična je bila sledeča, lri se je pripetila znanemu mariborskemu profesorju risanja. Poverili so ga vrli Šentiljčani, da jim napravi diplomo častnega občanstva za ueko zaslužno osebnost. Profesor je iskal motiv za diplomo v Št. llju ter si ogledoval naselje z bližnjih bregov. Najpripravnejši je bil pogled s severovzhoda, kjer se je ustavil ter sedeč na pripravnem kamnu skiciral. Sredi dela ga je zalotila trda graničarska roka. Profesor je namreč čisto pozabil, da je zašel na mejo ter sedel kar na obmejnem kamnu. Posledica: aretacija in dolgotrajno dokazovanje in prepričevanje, preden je g. profesor zopet zagledal beli dan pred graničarsko karaulo ... □ Usodepoln napad na orožnika. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je včeraj odigralo zaključno dejanje tragičnega dogodka na žegnanju pri Šv. Martinu pod Vurbergom dne 30. julija 1933. Tega dne sta vršila varnostno službo pri Sv. Martinu dva orožnika, ki ju je ploha pregnala v gostilno, kjer je pravkar izbruhnil prepir. Orožnika sta mirila, pa sta slabo naletela, ker so ju napadli ter orožniku Kralju vzeli puško. Vrnila sta se nazaj v večji družbi. Kralj je zahteval puško od Jožefa Poštraka nazaj. Nastalo je prerivanje, v katerem sta počila dva strela. Eden je bil smrten ter je zadel Poštraka, ki je umrl. Proti Kralju se je vršila preiskava, ki je bila ustavljena, pred sodišče pa so sedaj prišli povzročitelji krvavega dogodka, ki so napadli orožnika. Obsojeni so bili Ivan Bezjak na sedem, Jakob KajbiS na šest, Ambrož Švarc na osem, Ivan Poštrak na sedem, Jožef Poštrak na sedem, Golob Franc na šest in Kajbič Alojz na osem mesecev strogega zapora — pogojno na 3 leta. □ Smrtna žetev. V starosti 8(5 let je umrla v nedeljo v Einspielerjevi 31 gospa Elizabeta Skribe. Bila je ena najstarejših Mariborčank. — V bolnišnici ie umrl v starosti 50 let delavec Jožef Cvirn. □ Penezov veliko. Celokupni denarni promet mariborske glavne carinarnice je znašal v mesecu aprilu Din 5,586.939.30. Od tega odpade na izvoz samo Din 11.298, na uvoz pa Din 5,575.6-11.30. □ Pod avtom. Neki avlomobilist je povozil na Pesnici 28 letnega delavca Franca Vidoviča in njegovo 26 lelno ženo Marijo ter ju znatno poškodoval. Mariborski respvalci so oba prepeljali v bolnišnico. □ Likof. V soboto so praznovali zidarji Delavskega azila likof. Mesto običajne |iogostilve so dobili vsi delavci denarne nagrade v obliki enodnevne mezde. □ Ponovna licitacija za dobavo gramoza za državno cesto št. 50 bo v Mariboru na tehničnem razdelku okrajnega načelstva dne 22. maja ob 9 Dod ie objavljenimi pogoji. Ljubljanski Tivoli namenjen otroku Ljubljana, 7 maja. Naše mesto je mesto vrtov in zelenja. Izvzemi-mo samo nastrožje mestno središče in že naletimo povsod na lične vrtove. Celo delavske hiše na robu mesta in v predmestjih so skoro vse obdane z vrtovi. Zelenja in sobica torej Ljubljani ne manjka. Ljubljana pa je še vedno dovolj bogata drugega solnca in sveže mladosti, ki klije iz radosti in smeha otrok. Tukaj je še vedno zelo mnogo mladine in, upajmo, da je bo vedno dovolj in da naše mesto ne bo stopilo v vrsto onih zahodno-evrop-skih mest, ki žive in se zdržujejo na sedanji višini samo še zaradi dotoka z dežele, sama pa si ne morejo preskrbeti dovolj naraščaja. Toda solnee in zelenje, ki ju je Bog v prvi vrsti ustvaril za najbolj nežne ljudi, to je za male otroke, tem dostikrat nista dostopna. Lastniki hiš in oddajalci stanovanj v najem le preradi prepovedujejo svojim najemnikom, da ne smejo puščati otrok na dvorišča, kaj šele na vrt. In vendar se otroci tako radi igrajo, saj jim je vendar igra nujno potrebna! So primeri, ko so se morale družine izseliti samo zato, ker je mati peljala svojega dojenčka z vozičkom po hišnem vrtu. Taki hišni jx>sestniki najbrž ne vedo, da Bog šteje tudi tiste solnčne žarke, ki jih kdo iz nejx>jmljive samogoltnosti odreče malim otrokom. Kljub temu, da je Ljubljana prav za prav eno samo vrtno mesto, pa imajo otroci le redko kje priliko za igro ter so uklenjeni med pusto zidovje, njihovi starši pa so še veseli, da jih hišni lastniki sploh puste v stanovanjih, ker imajo otroke. Saj je znano, da marsikateri hišni posestnik, ko oddaja stanovanje v najem, najprej vpraša stranko: »Koliko otrok pa imate? Imate tudi psa?« Ob takih razmerah mora priskočiti na pomoč mestna občina. V Ljubljani je dovolj mestnih javnih parkov, toda do zadnjih, let niso ti parki pomenili za otroke bogve kaj. Strogi pazniki so hudo gledali, da ne bi otroci skakali po travi, kaj šele, da bi premetavali pesek na sprehajališčih. Parki so Vedni požari na Dravskem polju Ptuj, 7. maja. Okrog polnoči otl petka ua soboto je zopet zažarelo nebo nad Dravskim poljem. Ptujski gasilci so našli v Apačah pri Sv. Ix»vrenću objekte posestnic Antonije Lesko-var in Marije Lendaro v plamenih. Po tru-dapolnem delu se jim je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Imenovanima r>osestnicama je iz-vzemši majhne koče vse do tal zgorelo in znaša škoda 50.000 Din. Na kak način je nastal požar, se m ugotovljeno. Zgorela poslopja so bila zavarovana za malenkostno vsoto. Pri tej priliki se je ponesrečila Terezija Leskovar. pos. hci iz Apač, ki ei je pri padcu zlomila levo nogo. Zdravi se v bolnišnici.______ Za V. vzhodni sejem v Bari-ju, Italija udeležba umetne obrti. Zveza umetnih obrtov Italije je sklenila v namenu, da izda umetniški koledar radi spoznavanja in propagiranja umetne obrti, da se vrše velike narodne manifestacije, na katere so povabljeni vsi ttmetni obrti vseh strok. Ena teh manifestacij, ki se vrši pred natečajem na »Slavnostih grozdja« — zadnji v letu — je vzhodni sejem, ki je že doslej dosegel velike uspehe, katero manifestacijo bo osebno počastil tudi Duce Umetno obrtništvo Italije se bo brezdvomno udeležilo velikega mednarodnega sejma v Bari-ju, da vnovič, pod delotvornim impulzom te velike mednarodne manifestacije, utrdi slaven procvit svojih zmožnosti. Koledar Torek, 8. maja: Prikazen Mihaela nadangela. Novi grobovi -f- V Nevljah pri Kamniku so pretekli teden pokopali 38 letnega Matijo Končnika iz Vrhopolja št. 56, marljivega in vestnega tovarniškega delavca. Zapušča ženo in 80 letno mater. Ganljiv in velik pogreb je bil dokaz, kako globok vtis in iskreno sočustvovanje je vzbudila njegova smrt v vsej kamniški okolici. Pri pogrebu je bila zbrana velika množica ljudi od blizu in daleč, zlasti številno pa so bili tudi zastopani predstavniki kamniške javnosti, uradov itd. Ob odprtem grobu so se poslovili od umrlega vestnega delavca njegova predpostavljena gg. Turk in Kocmur, njegov delavski tovariš g. Kregar in neveljski župnik gosp. Leopold Rihar, pevci pa so zapeli v slovo dve ža-lostinki. Matiji Končniku trajen in časten spomin, hudo prizadetim svojcem iskreno sožalje! + V Ljubljani je včeraj umrl gospod Heliodor Merhar, akademik. Pogreb bo danes ob pol 4 por>opldno izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči materi in bratoma naše iskreno sožalje! -j- V Poljčanah so pretekli petek pokopali splošno znanega gospoda Ivana vovka, bivšega trgovca in posestnika. Umrl jc po daljšem bole-hanju v starosti 74 let v mariborski bolnišnici. Živel je polnih 50 let v Poljčanah ter je bil zaradi svoje darežljivosti v obče priljubljen. Naj v miru počival Osebne vesti — Pomočnik bana g, dr. Plrkmajer bo od 7. do 9. maja odsoten. Zato odpadejo v torek 8. maja sprejemi pri njem. — Poročila sta ee včeraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani g. Polde Pola|nar in gdč, Tonči Zaj-čeva. Čestitamo! Ostale vesti — Anton Janševa proslava, ki jo bo priredilo Čebelarsko društvo v Ljubljani ob 200 letnici njegovega rojstva, se bo vršila po sledečem sporedu. Dne 20. maja t. 1. bo ob 10 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti slavnostno zborovanje: Otvoritev zborovanja po predsedniku g. prof. Verbiču Živi imijepis Antona .Tanše, predava g. prof. Rai£ Ocena Janševih del, predava abs. filoz. g. Mihelič. Ob 14 bo v isti dvorani letni občni zbor Čebelarskega društva. — Dne 21. maja t. 1. odhod z jutranjim vlakom v Janšev roj- Ф bili le za dekoracijo mestu, ne pa za razvedrilo mladini. Tudi pri nekaterih novejših parkih, kakor pri Šentpeterskem parku, se očitno opazi večje stremljenje po dekorativnosti, kakor pa po tem, da bi mladina imela v njem svoje igrišče, čeprav je bil ravno Šentpeterski park pred leti določen za otroško igrišče. Mestna občina pa le prihaja jxv časi do spoznanja, da je dekorativnost parkov manj važna, ter polagoma odpira parke mladini. Ljubljanski Tivoli je bil že od nekdaj otroški park, čeprav tudi včasih za hrbtom paznikov. V zadnjem času pa je uprava mestne vrtnarije odprla otrokom cele drevorede. Tako je bil zgrajen poseben otroški park na levi strani Lattermanovega drevoreda, po katerem se sedaj veseli mladina. Danes so bili odprti tudi razni kostanjevi drevoredi, do katerih sedaj jsešci sploh niso mogli. Ves nasad levo od glavnega drevoreda je namenjen otrokom. Vsako pomlad navozi mestna vrtnarija nekaj kubičnih metrov peska, po katerem se otroci igrajoj seveda otroci pesek kmalu raznesejo in pametnejši odrasel človek že malo zaniiži, če vidi, da otroci sem in tja kakšno lejx> rožico zalijejo — s peskom. Mestna vrtnarija, ki bi na eni strani rada ustregla otrokom, na drugi strani pa obvarovala cvetje v parku, bo sicer pazila, da otroci v lej novi igralni svobodi ne bodo šli preveč čez mejo, poskrbela pa bo tudi, da bodo otroci lažje ločili, kam sodi pesek. Na levi strani glavnega drevoreda bo namreč napravila veliko betonirano jamo s f>eskom, po katerem se bodo mogli otroci prosto kobacati in premetavali pesek, do rožic pa s kauglicami, jx>1-nimi peska. ne bodo mogli. Posebej za otroško igrišče pa bo preurejen trikotni travnik med kostanjevimi drevoredi tik za prostorom, kjer je slal nekoč tivolski bufe. ki je sedaj ix>drt. Ta travnik je nižji od Tivolija in je po deževnih dneh zelo močvirnat. Mestna vrtnarija sedaj dovaža na la travnik črno prst in travnik nekoliko zvišuje, tako da se bo mogla voda odtekati v jarek ob Lattermanovem drevoredu. Na travniku bodo zasejati tudi travo in travnik odprli otrokom. _ * st.ni kraj na Breznico in sicer v dveh skupinah. Prva skupina izstopi na Lescah in se l?qda na Bled, po jezeru na Otok ter skozi Vintgar v Žirovnico in Breznico. Druga skupina izstopi tudi na Lcscab ter odide peš v Hraše, Rodne, Smokuč, Vrbo in Breznico, kjer se snideta obe skupini. Ob 14. uri proslava pri Janševi rvjstni hiši in odkritje spominske plošče. Po proslavi domača zabava na Brezniel v gostilni g. Zupana. Glede vozne olajšave bomo poročali prihodnjič. Vse čebelarje in nečebolarje vabimo, da se udeleže obeh proslav, prav posebno j>a še lepega izleta na Breznico o obilnem številu in s tem izkažejo čast in spoštovanje napram zaslužnemu rojaku. — Prvi jugoslovanski protituberkulozui kongres. Za udeležence kongresa je z odlokom prometnega ministra št. 9293 dovoljena polovična vožnja, odnosno za državne nameščence z modro legitimacijo četrtlnska vožnja. Podrobnosti glede uporabe ugodnosti na železnicah bodo še objavljene in udeležencem, ki so se prijavili, tudi šepismeno sporočene. Vse informacije daje Kongresna pisarna, Miklošičeva cesta 20, pritličje, Ljubljana. e Jl&zutoua [/avuA&st: užu/au+e Uavc Kdor jo pije — čuva zdravje. — Zelezničarskim vdovam! Podpisano društvo Vas obvešča, rla so glede ukinitve režijskega premoga že ukrenjeni prvi potrebni koraki. To delo so bo z vsemi močmi nadaljevalo. Dolžnost pa je tudi vseh organizacij aktivnih železničarjev, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se železničarskini vdovam vrne odvzeta pravica na režijski premog, ker bodo pri tem prizadete tudi bodoče vdove. Obenem pa opozarjamo vse železniške vpokojencc iu vpokojenke, podpirajte naše težko delovanje, ki je tako zelo nujno potrebno. — Društvo železniških vpo-kojencev za dravsko banovino v Ljubljaui. — Sprejem strank v ministrstvu soci-jalne politike in narodnega zdravja. Minister socijalne politike in narodnega zdravja g di\ Franc Novak sprejema stranka samo ob torkih in petkih od 11 do 12 dopoldne, gg. senatorje in narodne poslance pa vsak dan od 11 do 12. GG. načelniki in referenti ministrstva sprejemajo stranke vsak dan od 11 do 12. Izven tega časa se ne sprejemajo stranke. — Pri revinatizniu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (llexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Bertram: Gegen-wartsaufgaben der Caritas. 47 strani. Nevezano 30 Din; Faulhaber: Das alte Testament und seine Erfiihlung im Christertum. 2П strani. Nevezano 5 Din; Gcrstlcr: Herz Jesu, vvir sin d clein. Kratke pridige. 136 str. Nevezano 25 Din; Haugg: Die Itosenkranz-gehcimnisse. Za čitanje in pridige. 185 str. Nevezano 56 Din; Huhcr: Vom Christentum zum Reiche Gottes. 175 strani. 58 Din; Ma-ger: Christliche Helden und ihre grossten Taten. L del. Za mladino od 9. do U. letali. del. Za mladino od 11. do t3. leta. 123 in 138 str. Nevezano |>o 36 Din; Penz: Standes Lehren. Aus der Praxis. I. zvezek. Jung Miinner und Manner. 172 strani. Nevezano 54 Din; II. zvezek. Jungfrauen und Fraucn. 180 strani. Nevezano 45 Din; Schnell: Gott unser du. 152 strani. Nevezano 50 Din; ЛЛ ag-ner: Christus Jugend. I. zvezek. Tapferc .Tungon. II. zv. Ohrisluskiimpfer. III. zv. Heilige Miigdlein. Po 100 strani. Nevezano po 28 Din. , _ Razglas. Vedno češče se dogajajo vsega obžalovanj« vredni primeri, da je ob nameravanem prekoračenju državne meje po necarinskih potih in na nedopustnih mestih kdo ustreljen od straž obmejne čete, ker se ni pokoraval glasnemu pozivu straže. Državna meja mora iz razumljivih razlogov biti ter je tudi strogo zastražena, da ia neopazen prehod skoro nemogoč. Straže obmejne čete so po predpisih primorane streljati za onim, ki se ponovnemu pozivu »Sloj« ne pokorava. Večinoma so lihotapci, ki mnogokrat le zaradi malega dobička, izraoljajoč temo in zastrti ali težko pristopni teren, ali posamič, ali v skupinah, na tako drzen način tvegajo življenje. Mnogo jih je pa med ustreljenimi žrtvami tihotapske strasti in usodne lahkomiselnosti rodbinskih očetov in celo takih, ki jim sicer ni sile za preživljanje. Nesrečne skuš- V. l -JUCiEFA. k d, Zagreb. Ga|cva 32 Oglas |t regijlr poj S. br. 437 od 10 I. 1934 nje pa, kakor je videti, še niso izučile obmejnega prebivalstva. Svarim tedaj in obmejno prebivalstvo se naj tudi samo med seboj svari in poučuje, da naj se ne skuša prekoračevati državne meje po necarinskih potih in na nedopustnih mestih. Kdor pa bi le bil zaloten, naj se pokorava pozivu straže ter naj se na klic: »stoj« takoj ustavi, ker si s tem zavaruje svoje življenje. Red na državni meii pa zahteva tudi naš ugled in narodnih ponos poleg naših bitnih državnih interesov. — Kraljeveka banska uprava dravske banovine. Ljubljana, dne 30. aprila 1934. Ban: dr. Marušič s. r. —-Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josel«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zbo|jšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. — Prepovedana knjiga. Službene novine st. 102 objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati knjigo »Po stazama života«, ki je izšla v Zagrebu izpod peresa H. Krishaber-ja. — Mislinjska podružnica SPD v Slovcnj-gradcu sporoča, da bo letos planinski dom na Uršuljj gori — Plešivcu otvorjen že v torek 8. maja. — Nezgoda motociklisia. Iz Poljčan poročajo: 60 letni vpokojeni železničar Anton Suster se je v nedeljo, dne 6. t. m. pri vožnji s svojim motorjem pri železniškem prehodu pri Lusečki vasi ponesrečil in dobil hude notranje poškodbe in poškodbe ua glavi. G. dr. A. Hronovsky mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga prenesli začasno v domačo oskrbo. — Za srce, ledvice, kamne, ietra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. Kamnik V Nevljah so v nedeljo popoldne pokopali vdovo Antonijo Novakovo iz Vriipol.ia, staro 38 let, tovarniško delavko, ki se jc po moževi smrti z vestnim delom trudila za dom in vzgojo svojih dveh otrok. Bila je dobra mati in pridna delavka. Njena nenadna smrt je globoko pretresla vso okolico in vzbudila iskreno sočustvovanje z nesrečnimi otroci, ki so ostali zdaj brez staršev in brez sredstev. V nedeljo popoldne se je razvil z Vrhpolja proti pokopališču v Nevljah dolg sprevod, kakršnega še nismo videli. Pri pogrebu je bil zastojjan malone ves Kamnik z mnogimi odličnimi predstavniki javnosti in vsa bližnja in daljna okolica. Ob odprtem grobu so izpregovorili v slovo dobri materi in pridni delavki gg. Blatnik in Kocmur, učitelj g. Horn in župnik g. Rihar ter eden izmed delavskih tovarišev. Ob globoko v srcc sega-jočih besedah slovesa in sočutja ni ostalo suho nobeno oko. Pevci iz Nevelj in i/, Kamnika so zapeli pred hišo žalosti na Vrhpolju, v cerkvi in ob odprtem Rrobu žalostinke, nato pa so položili Antonijo Novakovo ob glasnem ihtenju vse množice k večnemu počitku poteg svežega groba sodelavca Matije Končnika. Tako pretresljivega pogreba še ni bilo v Nevljah. Dobri materi in pridni delavki časten ln trajen spomin, hudo prizadetim naše iskreno sožaljo! Tunjice pri Kamniku Smrt vzornega delavca. Pretekli teden | so pokopali Jožefa Koželja, lovnrniškega delavca, ki je umrl v najlepši dobi star 28-let. Bil je miren in tih mladenič ter izredno marljiv delavec, zaposlen v Kamniku, doma iz dobre krščanske hiše pri Gmnjnarju v Tunjicah. Zapušča hudo prizadete starše, 3 ' brate ln dve sestri. Njegova tragična smrt I .ic globoko pretresla prebivalstvo daleč nn-\ okrog, kar jc dokazal tudi pogreb. V Tunjicah se jc zbralo toliko ljudi, da je bil to brez dvoma največji, pn tudi najbolj ganljiv pogreb v tem kraju. Prišlo je tudi mnogo , ljudi iz Kamnika, kamniški pevci pa so mu j zapeli ob odprtem grobu v slovo dve žalo-i stinki. Od pokojnika sta se v ganljivem govoru poslovila niegov delavski tovariš g. • Bernot in šef g. Sablnčan. Blagemu in pridnemu delavcu časten spomin, hudn prizn-detim svojcem naše iskreno sožaljo! Kočevje Prof. dr. Grad, ki je nekaj mesecev šiudiral kot štipciidisit francoske vlade v Parizu, se je vrnil in dne 1. t. m. spet nastopil službo na tukajšnji gimnaziji. Tedenski živilski (rg ie dovolila banska uprava za mesto Kočevje. Vršil sc bo dvakrat na teden, v sredo in soboto, ze pred vojno je bil opuščen, sedaj je bil pa v sredo 2. maja po dolgem času zopel otvorjen. Začetek je bil pač skromen. Na prodaj so prinesli jajca (2 komada za dinar), razne mlečne izdelke in iz Banja Loke prvo zelenjavo. Kakor hitro bo kaj več svežega pridelka, se bo zamisel mestne občine verjetno uveljavila, kar bi bilo želetL SPOTI: Proslava W-letnice SK Mladike V nedeljo 29. aprila je SK Mladika na Kodeljevem proslavila 10 letnico obstoja. Ob taj priliki se je vršil zelo dobro uspel nogometni brzoturnir za tri lepe pokale, ki jih je podarila SK Mladika. Za ta brzoturnir je vladalo veliko zanimanje, sai se ga je udeležilo dopoldne in popoldne nad 700 ljudi. Točno ob pol 10 se je pojavil na igrišču prvi par SK Kamnik in SK Mladika. Igra je bila izenačena in šele v podaljšku dvakrat deset minut je uspelo domačim potresti nasprotnikovo mrežo in to kar trikrat. Končno stanje je bilo 3 : 0 za SK Mladiko. Predsednik SK Mladike D. Kremžar predaja jubilejno zastavico predsedniku SK Sloge g. Borštnerju. Ob 11 se je izvršil pozdrav in izmenjava spominskih zastavic. Pred tribuno za častne goste so se zbrali vsi štirje sodelujoči klubi, t. j. zgoraj omenjena in še VSK Triglavski in SK Sloga. Gosp. predsednik Kremžar se je v kratkih besedah zahvalil vsem klubom za sodelovanje. Zahvalil se je tudi pokrovitelju prireditve gosp. baronu Codcl-liju. Pri izmenjavi zastavic so zastopniki klubov in to jfosp. Borštnar za SK Slogo, gosp. Selan za VSK Triglavski in gosp. Svetičič za SK Kamnik, iekreno čestitali k jubileju. Nato je nastopil drugi par VSK Triglav in SK Sloga. Igra sc je končala z rezultatom 3 : 1 za VSK Triglav. Popoldne ob 15 se je vršila predtekma med SK Panonijo in rezervo SK Mladika in to za pre-hodnji pokal. SK Mladika je po energični igri napada in po nekai uspelih intervencijah vratarja, odločila tekmo v svojo korist z rezultatom 3 : 0 in si s tem osvojila pokal za leto 1934. Pokal je moštvu izročil gosp. Betetto in ob tej priliki čestital k desetletnici. Burno pozdravljena sta se ob 16.15 pojavila na igrišču zmagovalca dopoldanskih tekem VSK Triglav in SK Mladika. Mladika je zaigrala izvrstno in takoj v prvih minutah potresla nasprotnikovo mrežo. V kratkem času je žoga že drugič švignila mimo presenečenega vratarja, vendar se je nasprotniku posrečilo, da je rezultat v prvem polčasu izenačil. V drugem polčasu pa je SK Mladika, radi blezure dveh igralcev in velike porcije (»smole«) izgubila z rezultatom 2 : 0, Končno stanje 4 : 2 za VSK Triglav. S tem si je VSK Triglav osvojil lep pokal, katerega je izročil moštvu ob navdušenih vzklikih »drukarjev« gosp. Hafner. Nato sc je odigrala še tolažilna tekma med SK Slogo in SK Kamnikom. Sloga je odločila tekmo v svojo korist z rezultatom 3 : 2 in si s tem osvojila pokal, katerega je izročil zmagovalcu predsednik SK Mladike. S tem se je dobro uspela proslava 10 letnice SK Mladike končala. Vse tekme sta sodila podzvezna sodnika gg. Mrdjen in Breskvar na splošno zadovoljnost. Tu vidimo, da imamo tudi mi v Mostah ljudi, ki so zmožni take stvari organizirati, zato je na mestu, da s tega mesta čestitamo agilnemu odboru SK Mladike s predsednikom gosp, Kremžarjem na čelu, ki je to fvroslavo tako spretno organiziral. Sparta (Zagreb) : Primorje V četrtek na praznik Vnebohoda bodo nastopili proti liga moštvu ASK Primorja nogometaši zagrebške Sparte in bomo imeli tako po daljšem času zopet enkrat priliko prisostvovati prvovrstni nogometni tekmi, Sparta nastopi z našim ožjiir rojakom Mihelčičcm v golu, Štafetni teh oholi Jesenic Letos si je že drugič osvojil pokal SO »Boreča« ASK Gorenjec. Pokal je razpisal kot prehodno darilo bivši športni odsek »Borec«- za štafeto 10X 300, okoli Jesenic, Kakor vsako leto ee jc tudi letoe zbralo na cilju mnogo občinstva, ki je tvorilo tekačem gost špalir. Startala sta samo dva kluba in sicer ASK »Gorenjec«, z dvema vrstama in DKD »Enakost«, z eno vrsto. SK »Bratstvo«, ki je dosedaj še veako leto tekmoval, pa je izostal. Bojimo se, da ne bo tudi lahkoatletake sekcije razpustil kot je hazensko. Rezultati eo: 1. Alp. SK »Gorenjec« I 6 : 48»/», H, DKD Enakost 7 : 20, j III. ASK Gorenjec II 7 : 36. Čas je za 8 sekund slabši od lanskega, kar je radi slabe ceste in ker ni bilo konkurence, popolnoma razumljivo. * Smntarskl klub Ljubljana zakljnčnje zlnmtco-s|>ort-no Hiizonn /. vsnkolotnlm pozdravnim vnferoni »volim tekmovalnem. Nn tn družabni ve^er, ki bo v sredo, dno 9. maju ob 20 v HtmdnJIh prostorih roHtevrnelJo Žvepla, vnhimn poloir tokinovalcev tn fllenstva tudi vse prljn tcl.le, fin h?? '"."»n »пИЈпЛплјгп vA/tprn ,1,1 p!„ii to v fllm-veFJein Številu. Smtanrk tckmnnalcev Smitparnkrrja kltiha LJuhljn-иa Jn nocoj "1 1S.M) v kliiliflki-m lokalu. Tntntiun oh 3» i fteja upravnemu odbora (nameato v gredo). Smuki ,Zašli smo v vrtinec l" Osoaviahim" je treščil na ile z višine 12.000 metrov -Vzrok: stratostat slabo zgrajen Moskovski tisk prinaša poročilo Osrednje vremenske opazovalnice, ki je preiskovala zapiske letalcev Fedosenka, Usiskina in Vasenka, ki so se ponesrečili 30. januarja med poletom v stratoslero. Osebje opazovalnice z ravnateljem Thomsonom na čelu je ugotovilo po pregledu napol razdrte gondole. da so naredili letalci po poslanem pozdravu na 17. kongres Zvezne komunistične stranke 11 filmskih in 12 fotografskih posnetkov ter 27 spekto-grafskih beležk. Pričeli so opazovanja v višini 8)4 km, jih nadaljevali do največje dosežene višine 22 km ter jih zaključili že med padcem v višini 12 km. Opazovalci so zabeležili pred vsem spremembo barve neba, ki se zdi v višini 8 km očesu plavo, v višini U km temno sinje, v višini 13 km vijoličasto, v višini 19 km temno vijoličasto in v višini 21 km skoro črno, le nekoliko vijoličasto nadihnjeno. V največji doseženi višini 22 km se je videlo nebo popolnoma sivkasto črno. Preiskava sklepa, da so utegnile povzročiti nesrečo stratoplova »Osoavia- j hima« vremenske neprilike: mraz in hud vihar. Le- ' talci so se ponesrečili, ker se je odtrgala v nedoločeni višini od zrakoplova in padla na tla gondola. Kakor vedno, je bila gondola pritrjena na kovinskem obroču, s katerim je bil opasan stratoplov. Zakaj se je odtrgala. Nesrečo lahko razlagamo na dva načina. V notranjosti gondole se je umetno vzdrževal za dihanje letalcev potreben zračni pritisk z eno atmosfero. Zunanji razredčeni zrak je bil pod dokaj nižjim pritiskom. Morebiti niso bile stene kabine kos pritisku notranjega zraka in so se razpočile. Takšen sunek bi zadostoval za ločitev kabine od zrakoplova. Na isti način je zletela v zrak pod umetnim pritiskom v laboratoriju preizkušena kabina begijskega letalca Cosynesa. Še bolj verjetna je druga domneva, ki pripisuje nesrečo teži debele ledene plasti, ki je zagrnila kabino od zunaj v veliki višini. Morebiti niso bile žične vrvi, na katerih je visela kabina, zadosti močne in se utrgale pod težo ledenega oklepa. To domnevo potrjuje tudi zadnja vest, ki jo je ujel dne 30. januarja ob enih popoldne neki poslušalec radia: »Pozor! Govori stratoplov »Osoaviahim«. Javite takoj, kje smo. Zašli smo v vrtinec. Položaj obupen. Stratoplov je pokrit z ledom in drvi navzdol. Oba moja tovariša se zelo slabo počutita Tudi jaz napenjam zadnje moči...« Preiskava ugotavlja, da so vsekakor postali letalci žrtev preslabo zgrajenega stratoplova. »Osoaviahim« (Društvo za zračno in kemično sovjetsko obrambo) je sklenilo, da bo nadaljevalo raziskovanje stratosfere z »roboti«, t j. padali, ki se utrgajo v določeni višini od zrako plova ter obvarujejo pri padcu aparate. Katoliško vesotjstvo v številkaI Rimski osrednji orbor za proslavo Svetega leta je objavil naslednje podatke o številu katolikov na svetu v razmerju do drugih veroizpovedi: Evropa šteje 202 milijonov katolikov ali 43% vsega prebivalstva. Število ostalih kristjanov (pravoslavnih. protestantov in različnih verskih ločin) znaša 234 milj. (50 odst. vsega prebivalstva). Število brezvercev in poganov ( v severnih predelih ob tečajnem krogu) znaša 31 milj. ali 7 odst. Severna Amerika s Kanado ima 42 in pol milj. katolikov (33 odst.), do 85 milij. ostalih kristjanov in 21 milj. poganov. Južna Amerika ima 73 milj. (97 odst.) katolikov, 9 milj. ostalih kristjanov (7 odst.) in poldrugi milijon malikovalcev, buddhistov in si. Atrika ima 5 milj. 380 tisoč katolikov (4 odst.), do 9 milj. ostalih kristjanov (7 odst.) in 125 milj. malikovalcev. Azija ima 17 milj. katolikov (2 odsit.). 9 in pol milj. drugih kristjanov in 970 milj. buddhistov i. dr. Avstralija je še vedno premalo raziskana v notranjosti in iz nje ni točnih podatkov. Tako je razvidno, da je Južna Amerika najbolj katoliški del sveta. Evropa je na drugem mestu. Največ misijonskega dela zahtevata Azija in Afrika. * Pijanci pod stražo. V Stutgartu so ustanovili posebno koncentracijsko taborišče za nepoboljšljive in nasilne alkoholike. To je mrliška maska Georgea Clemenceaua, slavnega francoskega državnika. Maska počiva n smrtni postelji v Clemenceaujevi hišici v St. Vincentu-sur-Jard. Ob vznožju koža s tigrovo glavo. Clemenceaua so radi njegove drznosti ip silne delavnosti nazivali tudi »tigra«. Ženska bolezen: Navidezna lepota pred zdravjem Pariški medicinski glasnik »Gučrir« prinaša razpravo o ženski nečimernosti. Po podatkih gospodarskega urada Zveze narodov so najbolj lahkomiselne in zapravljive ženske na svetu — državljanke Zedinjenih držav. Na drugem mestu so Francozinje. Potem sledijo Italijanke, Angležinje, Španke, Japonke itd. Na zadnjem mestu so kot vzgled čednosti in štedljivosti Nemke in Nizozemke. Ti podatki se nanašajo na povprečno celoletno porabo lepotil pri ženah posameznih nacionalnosti. Pariš in Chicago prednjačita na tem področju med vsemi ostalimi velemesti. Številke ugotavljajo, da je najmanj prizadeta lepotilna industrija po svetovni krizi. Poraba pudra, rdečila in sličnih predmetov stalno narašča, dočim pada poraba važnih življenjskih potrebščin. Ženske hočejo biti lepše, kakor jih je ustvarila narava. In vendar pomenijo lepofila stalno nevarnost za njihovo zdravje. Samo najdražji rižev puder vsebuje riževo moko. Navadno se izdeluje iz škroba, fosfatov (umetno gnojilo), bele ilovice (kaolin). loja in sličnih snovi, ki zamašijo in pokvarijo polt. Marsikatere vrste pudra vsebujejo celo ogleno svinčeno sol (belilo), ki pri stalni rabi povzroči za-strupljenje. Pisane barve za veka in trepalnice vsebujejo milo, ki je škodljivo za oči. Povzročijo srbečico, solze in naposled kronično vnetje veznic ali vek. Zdaj moderno britje in puljenje obrvi tudi odvzame očem naraven prag, s katerim so zavaro- vane pred jedkim potom. Razdražena koža trpi in se pokriva z zoprnimi mozolji, ki postanejo na stara leta celo roženi. Med temi razvadami pomeni najnevarnejšo atropin, kapljice, ki razširijo zenice. Na ta način pridobljen »globok in skrivnosten« pogled povzroči nevarne bolzni oči. A kaj bi govorili! Sladke besede imajo veliko moč. Ženske ne morejo kljubovati brezvestni reklami mednarodnih »zavodov za varstvo lepote«. Zadnjič sem videl oglas neke pariške tvrdke, ki priporoča posebna sredstva za sleherno starostno dobo v pesniškem jeziku. 20 let. Jutro življenja! Polt mladega dekleta je nežna kakor vrtnica. (Toda tudi cvetke rabijo mazila)... 30 let. Sijajoč solnčni dan. Žena v tej starosti je neodoljiva itd. — 40 let. Poldan življenja. V tej starosti je žena na višku svoje očarljivosti. Nihče ne more kljubovati povelju njenih oči... 50 let. Somrak življenja. Prava lepota je v tej dobi najbolj zmagovalna. (Mazila so vedno bolj številna in bolj draga!) 60 let. Večer. A zahajajoče solnce je najlepše. Nikoli poprej ni lepota toliko mogočna. (Seznam mazil za to starost zavzema že dve strani oglasa.) Zelo sem se čudil, da nisem našel niti bese dice o 70 let stari cvetlici. Najbrž je le pekla du hovitega reklamnega pesnika vest in mu ustavili pero. Velikanski teleskop so postavili v zvezdami Har-vard v Ameriki. Z njim fotografirajo zvezde. Robot - poliglot -prevajalec! Newyorški listi poročajo, da je dovršil inž. Alphonso Cordero v Equadoru izum svojca brata, ki je lani umrl in je več let gradil aparat za prevajanje različnih spisov. Izumitelj čuva strogo skrivnost. Njegov aparat prevaja v sedanji obliki iz angleščine ali v angleščino z devetih svetovnih jezikov. Pri prvem predvajanju je hitro prevedel robot v več jezikov znano Fdgar Poevo poemo »Krokar«, dasi seveda v prozi. * Disciplina. Mr. John Smitli je v družbi z mrs. Gladys Smith zasedel prostor v letalu. Pilot prosi: »Prosim, da tned vožnjo ne spregovorite z menoj niti besede.« Sest ur pozneje pristane letalo v Stockhoimu. »Smem zdaj govoriti, gospod pilot?« »Seveda.« »Allright! Hočem samo povedati, da je pred tremi urami Missis Smith padla z letala. Tako bomo v bodoče preživeli »vveekend«, — ali recimo po naše, nedeljske počitnic*. Vitamin proti pliučnici! V Mohamedovi domovini teče kri Ibn Saud (Hedias): Iman (Jemen) V Arabiji je izbruhnila vojna. Ibn Saud, kralj Hedžasa, je napovedal vojno Imamu, kralju Jemena. Po prvih bitkah so jemenske čete doživele hud poraz. Razširil se je celo glas, da je Imam radi te katastrofe od bolesti umrl; vest se ne potrjuje, pač p« je gotovo, da je Imama silno zadela vest, da so čete njegovih dveh sinov bile poražene, in da mu je radi tega postalo slabo. Ibn Saud zahteva, naj se Iman odpove kraljevi kroni. Čete Ibna Sauda. ki jim poveljuje emir Feisal, se pripravljajo na naskok prestolnice Jemana, to je mesta Sane. Imam je hitro sklical svoje ministre in na tej seji je bilo sklenjeno, da se bodo njegove čete borele do zadnjega in da jim bo stopil na čelo sam kralj, čeprav je star že 70 let. Ibnove čete so zasedle že mesto Hodeido, ki se smatra za drugo prestolnico. Kaj je prav za prav dovedlo do te vojne v Mohamedovi deželi? Kralj Ibn Saud bi rad raztegnil svojo oblast čez vso Arabijo, torej tudi nad kraljestvo Jemen, ki je neodvisno. Med Hedžasom m Jemenom je pokrajina Asir, ki bi se je rad polastil Hedžas. Jemen je razmeroma bogata dežela, čeprav je nasproti ostali Arabiji, ki je po večini v rokah Ibna Sauda, prav majhna; saj meri samo 42.000 km', to je malo več kakor n. pr. Švica. Število prebivalstva v Hedžasu. to je v Ibnovetrt kraljestvu. komaj pol milijona ljudi. Dežela Asir je po svoji geografični legi zelo podobna Jemenu in v njej živi nad 700.000 ljudi. Boj se torej bije za to deželo. Ibn Saud se sam prišteva modernim vladarjem, ki bi rad državo moderniziral; uvedel je diktaturo. Deželi je privzgojil imperijalističnega duha. Njemu nasproti stoji Imam Jahia, ki nima tako visokih pretenzij kakor njegov nasprotnik; njegova dežela sama je tudi zelo zaostala. Ibn Saud bi rad postal popoln vladar vsega arabskega polotoka. Vojna ima tudi versko oznako. Ibn Saud vlada skrajni sekti Vahabitov, ki smatrajo prebivalce Jemena za odpadnike. Jemenčani sodijo seveda nasprotno in po njihovem mnenju so Vahabiti samo verski fanatiki. Zdaj pride šele najbolj značilno: na strani Ibna Sauda so Angleži, Imama pa podpirajo Italijani. Imam bi rad na vsak način obdržal tudi ozemlje Asir. Iz Adena so že odplule angleške ladje proti Hodeidi. Tu ie precej velika angleška kolonija, ki šteje okoli 300 oseb in je v veliki nevarnosti. Oblastva so organizirala izpraznitev nevarnih okrajev v mestu. Toda r.idi Italija je odposlala v Hodeido tri vojne ladje, da bi ščitile imetje Italijanov. Tako vsaj pravi uradno poročilo. Egipčanska vlada je odklonila prošnjo kralja Imama za posredovanje. Odgovorila je, da je zdaj že prepozno in da bi njena akcija bila zaman. Kralj Ibn Saud je medtem stavil pogoje za premirje. Za hteva, da Imam takoj odstopi in dovoli, da njegove čete zasedejo za dobo 5 let nekatere obmejne kraje v Jemenu. Poročila iz Londona pravijo, da je položaj v Arabiji še vedno silno napet Na naši sliki vidimo v sredi Arabijo s kraljestvom Jemen, ki ga obdaia Hedžas, kraljestvo Ibna Sauda. Na levi sliki kralj Ibn Saud, na desni prestolonaslednik, torej sin Imama, kralja Jemena. Prestolonaslednik je moral po porazu v bitki z Ibnom Saudom zapustiti svoj odeželo. Mussolinijeva pomoč »Gorriere Diplomatico« pripoveduje, da je kupila neka Angležinja v Rimu za 3.800 lir platinasto uro, a je ugotovila, da je narejena iz neprave kovine. Zlatar ni maral povrniti denarja niti ne zamenjati ure. Angležinja je pisala Mussoliniju Preden je minil teden dni, je prejela po pošti 3800 lir in kratko naznanilo: »Fašisti so zaprli trgovino nepoštenega zlatarja«. Zlato vabilo Monako je edina dežela na svetu, ki je v tem času nenadno vpeljala zlat denar. Sicer se nanaša ta reforma, ki je zelo razburila prebivalstvo, zgolj na znano igralnico, »državo v državi«. Privabiti hoče petične inozemce. Dobički se izplačujejo z ameriškimi cekini po 5. oz. 10 in 20 dolarjev. Bereida o oMekha A RABI E Prof. Euler. ki mu je bila podeljena Nobelova nagrada, ie te dni odkril nov vitamin v soku citrone in v rdečem grozdju. Ta vitamin pobija bakterije in preprečuje pljučnico. KULTURNI OBZORNIK Med novimi knjigami Oton ŽupančUb Pesme. Izdala »Luč«« v Belgradu. Priredil in uvod napiaal Tone Potokar. 1934. _ Pravkar smo prejeli izbor najlepših in najznačilnejših Zupančičevih pesmi, ki jih je izbral naš dopisnik in marljivi posredovalec med »rbekim in slovenskim kulturnim svetom, TonePotokar, a jih izdala »Luča«, biblioteka Zadruge profeior-skog društva«. V kratkem razdobju je ta marljiva ustanova izdala dva vrhova eloveneke moderne, Cankarja (Novele) m Župančiča (Pesme), a kakor vidimo h naČTta, namerava izdati še zgodovinsko knjigo o slovenskem preporodu. Tone Potokar )e skrbno in premišljeno uredil celoten izbor Zupančičev« pesniške tvornosti. Kakor je v informativnem uvodu dobro nakazal Župančičevo pot od »Čaše opojnosti« do »V zarje Vidove«, tako je tudi značilnejše njegove peemi razporedil v posamezne zaključene oddelke, v katerih je ves Župančič podarjen morda močneje kot v slovenski »Naši besedi«. S to zbirko so Srbi dobili (če izvzamemo otToške pesmi, v katerih pa poznajo Srbi Župančiča že po »Cicibanu«, m duhovite epigram«, katerih ni mogel prireditelj radi utesnjenega prostora »prejeti) popolen vpogled v umetniško delavnico našega mimo Prešerna največjega pesnika Zupančiča. Pesniška zbirka je prirejena т slovenskem jeziku, zato ji je dodan kratek slovarček man| znanih slovenskih besed. Po knjigi bo rad segal tudi sleherni Slovenec, ki hoče imeti Župančiča vsa) v skrbno urejeni antoloSki obliki, č« ž« n« more dobiti popolnega. Na tem mestu moramo izreči prireditelju Potokarju kakor tndi založnici »Luči« z« to knjigo ree priznanj«. Radivoj Peterlln-Petrulkae Popotne pesmi. Založba »Odmevi«. Ljubljana, 1934. — V Učni knjižici »Popotne pesmi« je zbral pesnik Petruška svoj« značilne pesmi, ki kažejo njegov bohemsko-nmetmški obraz, iz že razprodanih zbirk »Po cesti m stepi« m »Znamenje«. Zelo točno označbo za vsebino m zunanji izraz svoiih pesmi je dal Pe-zaključni »Moji peemi«, kjer pravi; Moie plastično, e anrojim ostrim vidom prodira v *ee kote duše. Niegovo pero j« umirjeno, včasih celo hladno, večkrat rahlo ironično, nikoli pa se ne ugreje z žarom, kakor smo ga navajeni pri pitate-ljih srednje aH južne Evrope. Galsworty se bori za plemenitost človeštva, seveda zgolj i človeških vidikov. Njegovi ljudje ne priznavajo onostranskih vrednot, marveč le človeka zemljana, ki se peha skozi življenj« tako ali tako, dokler pač ne ugasne in se spremeni v nič. Vendar ta misel ni napadna, marveč prid« do izraza v celotni miselnosti večine Forsyto*. Nekateri i« bore (Jolyon) s seboj, drugi (Soames) pa sploh ne pomislijo na onostranstvo. Prevod >e v vsakem primeru lep. Mnogo domačih (belokranjskih) izrazov je na novo uvedenih v književnost. Morda včasih moti predomač izraz v družbi gospode. Pa kakor smo že nekoč omenili, Slovenci sploh nimamo gosposkega jezika, ker nismo gospode nikoli imeli. Naš jezik je ▼ jedru jezik kmetske zemlje, ne meeta. L. G. Iz glasbenega živl*vn$a Koncert Brandi-tria Kakor je težko med ženskim svetom najti dovršene reproduktorje v glasbi, tako po svoji izredni oblikovalni sili preseneča ženski trio, ki ga sestavljajo umetnice Fanika Brandl (vijolina), V, Gara (čeio) in M. Rusy (klavir), ki so se sešle in spopolnile v prepričevalno komorno skupnost tolikšne vrednosti, da zmoTejo s pridom priklepati nase tudi močno razvajene in mnogo zahtevne poslušalce. Ta trio, ki nastopa tudi po raznih evropskih središčih, je т četrtek izvedel koncert v Ljubljani — žal aamo ▼ mali Hubadovi dvorani. Spored je obsegal Beethovnov Trio, Franckov« Sonato «a vijolino in klavir, Rahmaninova Trio elegiaque in vmes dve klavirski skladbi Prokoljeva in Maugiagaltija. — Franckovi po tehniki in ao-tranji emocijalnosti visokozahtevni sonati ic -ljo- triiška v zaključni »Moji peemi«, kjer pravi: mol« listka po sposobnostih povsem dorasla in doka-pesmi jasne »o, pri proste — kot cvetice T gajin ^ ^ vellko reproduktivnO silo. V njej »e in na polji — v mraku žalostne nagn6 glavice — . .. .Г .._ V - -11 - ■ v krasni dan so pri najboljši volji. — Kot kosate, vitke vaške lipe — ljubko po domače vam šumijo _ kar jim vdahnila j« rodna zemlia: — misli svetle, radost, tožno davorijo, — Petruškove pesmi so po večini čista lirika, malo je т njej refleksne, osebno razpoloženjske, neprisiljene. Pesnik ne grebe vase, z mirno kretnjo gre mimo problemov življenja, njemu se izvijajo le bežni utrinki iz pisanega živleri »Samson in Dalilac, nam je predstavila Glasbena Matica kot tvorca velikih ora-torijskih del trajne vrednosti. Med slednja dela spada tudi >Lira in harfa«, ki jo je uglasbil na besedilo znamenito Hugojeve ode. Vsebinsko globino lepega dela je skladatelj motivično zelo zanimivo zajel ter jo vsebini primerno izpeljal. Oblikovna zgradba je raznolika in pestra, prepletena z lahkotnimi ritmi, polnimi melodije In z rosnobni-mi poudarki. Dirigent Vasilij Mirk je delo zelo skrbno na-Studiral. Da kljub iemu ni napravilo pričakovanega vtisa, je več vzrokov. Napaka je bila, da je skladbo preveč razčlenil, jo razdelil na odstavke, ki organsko in vsebinsko spadajo skupaj. Ponesrečen je bil eksperiment z izborom solistov, tretja pomanjkljivost pa je, da nima unionska dvorana orgel, ki jih harmonij pri najboljši wlji ne uiore nadomestiti. Delo so izvajali solist,: gospa Zlata Gjungje-nac-Gavella, primadona ljubljanske opere, sopran; gospa Vida ZamejiS-Kovičeva, operna pevka, alt; g. prof. Arsen Rausch. tenor, in inž. Pavel Gaspa-rin, bas; mešani zbor Glasbene Matice in društveni orkester, pomnožen z drugimi glasbeniki in godbeniki 45. pešpolka. Med solisti je bila gotovo najboljša in najsi-gniuejša altistinja gospa Zamejlč-Kovlčeva. Gospa Gjungjenac-Gavella je imela le malo prilike, da razvije ves blesk svojega krasnega soprana, bila pa je v kvartetu malo nesigurna. Tenor g. prof. Arsen Rausch je povsem zatajil. Stisnjenost glasu in mu-zikalno nesigurnost je morda povzročila prevelika trema, obseg pa za unionsko dvorano absolutno ne zadošča. G. inž. Pavel Gasparin ima voluminozen bas, ni pa še izdelan v vseh legah ter mu mestoma manjka potrebnega zvenka. — Kvartetu se je poznalo, da je imel premalo vaje. Zvenel je neenotno in nesigttrno. - Zal je skladatelj odmeril zboru tako skopo vl:>go. Zbor je bil ros izvrsten, zvočen In gibek in škoda, da se ni priredilo za proslavo njegove 15 letnice delo, kjer bi prišla do izraznosti vsa dinamika, ki tiči v tem mogočnem aparatu. — Vse priznanje zasluži orkester. To pot je bil tako popoln, da bi ga lahko mirno rzporejal s poklicnimi orkestralnimi združenji. — Dirigent g. prof. Vasilij Mirk je naštudiral delo z njemu lastno vestnostjo in finim občutjem, ki se je z uspehom oči- WO*nJ»l To prtmia prihranek i Glavno zastopstvo in tkladiič« ROBERT WEINBERGER Zagreb Gajeva nI. 10. tovala zlasti v orkestru in zboru. J. G. Gospodarstvo Prehod iz ene obrti v drugo Nova uredba trg. ministrstva o sorodnih obrtih Trgovinski minister je podpisal uredbo, s ka-i tero se označujejo kot sorodni obrti, navedeni v zakona o Domači in tuji klasiki v šolski priredbi Kakor _ ^ ^ ui„ _ umll) smo poučeni, sta se knpzna založba Merkur m , posamezQih )očkah odstavka U H. 23 Družba sv. Mohorja dogovorih za izdato domačih , obrti^ tile obrti: in tujih klasikov v šolski priredbi, s čimer bi bil | ( .. јп farjj . (оЛе , , keramiki iz jradi^izre^no_n^zke^^ирДаа- j točke'2 _ гЈ steklarji (steklorezci), izvzemši delo I in kirurgiških instrumentov in aparatov in orodja) Na obrt izdelovalcev izdelkov iz pletene žice morejo preiti obrti iz točk 10 (ključavničarji, gradbeni ključavničarji in pohištveni ključavničarji), 11 (strojni ključavničarji), 22 (mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko in 23 (izdelovalci medicinskih kov tudi onim siromašnejšim, a po lepi knjigi hre-penečim plastem, ki si klasikov v dragih izdajah celokupnih zbranih spisov ne bi mogli privoščiti. Kot prvi zvezek »Male knjižnice« je pravkar izšla najboljša Jurčičeva povest »Sosedov sin«, ki je »prvo slovensko čisto realistično literarno delo« (uvod). O knjigi sami, ki jo pozna sleherni intelektualec do podrobnosti m ki je bila že neštetokrat ocenjena ne bomo posebej S°^°rili Prof. : jn os(ali producen(i ognj. orožja iz točke in izde-Ivan Kol ar, ki te opremil izdajo z uvodomm , ^ ^ (o|k(J ?Q & K, juea vn i čar ii. opombami,je povest z umetniške plati gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji iz razčlenil, hkrati je obrazložil njeno zgodovinsko f )() .J s(rojnj £|juS£vničarji iz točke II kot izdelovalcev oken po vaseh iz točke 3 in brusači j slekla, graverji stekla in izdelovalci ogledal iz točke ! 4. — 3. Slikanje f>orce!ana in fajanse ter mozaična dela iz točke 5 in firnopisci. sobni slikarji, obrtni slikarji industrijskih izdelkov iz točke 73. - 4. Kovači, kovači orodja iz točke 6, podkovači iz točke 7, nožarji in brusilci, rezalci pil iz točke 9 in brusači, ostrilci, iglarji iz točke 12. 5. Puškarji ozadje ter poudaril, zakaj je njena vsebina z no silci dejanj nujno taka (Levstikova kritika »D«se-t tega brata«I). Opozorili bi le na znano Levstikovo' lastnost, da je bil njegov slovniški popravek, bodisi r lastnih ali tujih delih, večinoma slabši od origi- tudi instalaterji vodnih in plinskih naprav iz točke 81 ter instalaterji parne, vodne ali zračne kurjave iz točke 82. — 7. Strojni ključavničarji iz točke 10 in mehaniki, mehaniki precizne mehanike iz točke 22. — 8. Kleparji iz točke 14 in instalaterji ^od- nala. V Opombah beremo, kako je L popravljal i njh kanalizacijs"kj|,- p)inskih naprav iz točke 81, »Sosedovega sina«; navaiamo le znacimeise po- 1 ----._ u oi: pravke: novci (nam. denar), imovit (nam. premožen), nego (nam. kakor), detinski (nam. otroški), roditelji (nam. starši), baš (nam. Tavno) itd. Pristno slovenske izraze je L, zamenjal s hrvatskimi, faiji-tica je okusno opremljena. Cena desetim knjigam (poleg domačih avtorjev so v letošnjem načrtu še llorac, Neruda, Goethe itd.) je 80 Din. Knjige Male knjižnice se naročajo: Tiskarna Merkur, Gregorčičeva 23, Ljubljana. Ada Negri: Novele. Prevedel Alojz Gradnik. Založili in tiskali J. Blasoika nas!, in Univerzitetna tiskarna v Ljubljani. — Ado Negri moramo prištevati med največje svetovne pisateljice. Koncesija njenih del sicer ni lako široka kakor n. pr. obeh Nordijk (Undsetove in I.agerlofove), vendar so njena dela, ki so izpisana največ v novelistični obliki, psihološko do podrobnosti izčrpana. Vprav v teh novelah vidimo pisateljičin fini čut za psihološko plat človeških usod, zlasti usod ponižanega ali sploh malega ženskega sveta. Ada Negri jc borite-ljica za pravice tisočerih, nesrečnih ali onesrečenih žensk, ki jim krivični čas ni priznal človeškega dostojanstva, ni jim dal niti trohice sreče, ki so jo pričakovale. Tiho izgorevajo kot lučke v nizkem delu za svoje delodajalce. Med dejanjem zgodb, katere so preproste (v tej knjigi povečini tragične), se utrinjajo življenjsko zreli miselni utrinki. Da prideio do čim čistejšega izraza podobe ženskih duš, porablja A. Negri kot nasprotje skoro same temne moške tipe. John Galsworthy: Sag« o Porsytih. Tretia knjiga. Poslovenil Oton Župančič. Založila »Modra ptica« v Ljubljani, 1934. — To najmočnejše Gals-wortyjevo delo, ki oblikuje obraz treh angleških rodov in treh duhovno si različnih dob, je zdaj v celoti prevedeno т lep slovenski jezik. Pretirani smisel za lastnino, ki se v Soamesu, zastopniku drugega rodu, stopnjuj« do vrhunca, »e v zadnjem rodu, Jonu in Fleuri, povsem razgubi. Ta rod hoče (kakor tudi čas sam) pretrgati vse vezi s preteklostjo, z grehi, bogastvom in miselnostjo staršev. V zadnii knjigi je zlasti viden bolesten konflikt med Soamesovo hčerjo in Jolyonovim sinom, ki ee morata kljub globoki ljubezni ločiti, ker je preteklost staršev v medsebojni mržnji v»ndarl» še pregloboko zakoreninjena, da bi jo dva mlada človeka mogla izruvati. Že ob drugi knjigi smo poudarili, da je to GaIsworthijevo delo po umetniškem sestavu mojstrovina. Galsworty riic svoje liudi kleparji iz točke 14 in instalaterji parne, vodne ali zračne kuriave iz točke 82. — 9. "Kotlarji. kositrarji iz točke 16. — 10. Zlatarji, srebrarji, draguljarji, pozlačevalci, posrebiovaici in obdelovalci dragocenih kovin iz točke lt in urarji iz točke 25. — 11. Mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko iz točke 22. urarji iz točke 25 in izdelovalci medicinskih in kirurgiških instrumentov, aparatov in orodja iz točke 23. — 12 Optiki iz točke 24 in urarji iz točke 25. — 13. Sodarji (bednarji) iz točke 29 in jrarketarji iz točki 30. — 14. Mizarji, modelni mi zarji, parketarji iz točke 30 in lesni strugarji, izrezovala lesa in lesorezci, piparji iz točke 31. — 15. Kiparji, ki delajo iz kamna, lesa, sadre itd. iz točke 33, izdelovalci predmetov iz cemenla in umetnega kamna iti štukaterji, gipsarji iz točke 74. — 16. Strojarji iz točke 34. opančarji iz točke 52. — 17. Jermenarji iz točke 35 in izdelovalci torb. kovčegov in usnjeneg.i galanterijskega blaga iz točke 36, sedlarji iz točke 35 in vozni tapetniki iz točke 42 in tapetniki' in tlekoraterji iz točke 43. — 18. Vrvarji in predelovalci kozje voin« iz točke 39 in |x>zamcii-terji. izdelovalci vrvic m trakov, izdelovalci zlale in srebrne žice, zialopredci in srebropredci. zlatovezci, srebrovezci in biserovezci iz točke 40, predci in tkalci iz točke 46. —■ 19. Vozni tajietniki iz točke 42 in tapetniki in dekoralerji iz točke 43. loščilci voz iz točke 42 in loščilci iz točke 73. — 20. Pozlačevalci pohišlva lesa in lesorezci, piparji iz točke 31. — 21. Krojači oblek iz točke 47 in krojači s kmetskim suknom. krojači za kmetske obleke iz točke 40. krojači oblek iz točke 47 in krojači ženskih oblek in perila iz točke 46. — 22. (čevljarji in čižmarji iz točke 50 in copatarii iz točke 51 ter opančarji iz točke 52. — 23. Klobučarji, kaparji, izdelavalci narodnih čepic in lesov iz točke 55 in modisti iz točke 57. — 24. Brivci, frizerji, vlasu-Ijarji in tnanikerji iz točke 58 in kozmetiki za nego obraza in telesa iz točke 59. — 25. Peki, kruharji, kolačniki iz točke 62, slaščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov iz točke 63 in iztočni slaščičarji (izdelovalci bože, alvc in sladoleda) iz točke 64. — 27. Mesarji iz točke 65, izde; lovalci klobas iz točke 66. črevarji in prirejevalci črev iz točke 67. — 28. Tiskarji, lilografi, ksilo-grafi iz točke 75 in črkolivci in cinkografi iz točke 76 _ 29. Izdelovalci streliva in raznesil iz točke 79 ter izdelovalci predmetov za u metalni ogenj m podobno iz točke 80. — 30. Instalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav iz točke 81 in Instalaterji parnega, vodnega ali zračnega ogrevanja j iz točke 82. paragrafa 23. obrtnega zakona. Zidarji morejo preiti na obrte v točki 70 (izdelovalci predmetov iz ce menta in umetnega kamenja), 71 (pokladalci kamenitih tal, tlakarji) in 74 (štukaterji, sadrarji, gip sarji) čl. 23 zakona o obrtili. Prehod iz ene obrti v drugo se more izvršiti samo pri obrtih, ki so našteti pod isto številko, če se predhodno položi mojsterski izpit iz obrti, na katero želi preiti, ni pa poirebno dokazovati rok učenja niti zaposlitve v dolični obrti, temveč zadostuje mojstersko sprčevalo ali dovoljenje, odnosno dovoljenje enega izmed sorodnih obrti. V koliko se more pri obrtih (zidarski,, tesarski, klesarski in vodnjarski) izvršiti prehod iz enega v drugega od »eh obrti, bo predpisano s jx>sebnim jiravilnikoin. Lesna konferenca v Belgradu Belgrad, 7. maja. A A. Včeraj se je v prostorih industrijske zbornice vršila mednarodna lesna konferenca, ki so ji prisostvovali razen naših zastopnikov tudi predstavniki Avstrije in Romunije in delegati tvrdke Feltrinelli iz Milana kot zastopnice glavnega agenta za uvoz ruskega lesa v Italijo. Na konferenci so sprejeli tole resolucijo: Na konferenci v Belgradu dne 6. maja 1934 zbrani delegati glavnih interesentov za italijanski lesni trg, in sicer Avstrije, Romunije in Jugoslavije ter tvrdke Feltrinelli, Milano (kot generalnega agenta trgovinskega zastopstva Sovjetske Rusije za Italijo), so soglasno sklenili, da bodo sedanje izvozne cene lesu (neocarinjeno) za italijansko tržišče vzlic njihovim rastočim tendencam za zdaj obdržali ne-izpremenjene. da se ne bi še bolj obremenil konzum, ki ga je že tako dovolj hudo prizadelo zvišanje uvoznih carin dne 23. aprila 1934. V svrho f»ra-vilnega izvajanja dogovrjenih cen so določeni tudi enotni predpisi o sortiranju lesa ob medsebojnem nadzorstvu. Z več strani predlagano zvišanje cen v sorazmerju s cenami svetovnega tržišča je odloženo na jx»zneje. Dvig cen pšenice zaradi suše Vesti o žetvi jx>stajajo vedno bolj neugodne. Dočim iinaino v naših krajih dovolj dežia, vlada v Vojvodini že dalj časa huda suša. Zato kaže letina izredno slabo, jjosebno v Banatu, dočim je fioložaj v Bački nekoliko boljši. Pšenica je v klasju, dežja pa ni od nikoder. Sicer se da še veliko popraviti, če v kratkem pride dež. V Vojvodini govorijo, da bo letos žetev lahko že koncem maja. najkasneje pa v začetku junija, kar sc bo še videlo. Podobne vesli o suši prihajajo ludi iz Madjarske in Romunije. Slednja je pojx>lnoma prenehala izvažati pšenico in je prav tako stomirala vse zaključke v koruzi za Avstrijo. Na našem tržišču je zavladala hosa in cene se stalno dvigajo. Današnje cene. ki jih navaja, imajo sarno imenski značaj, ker je ponudba pojiolnoma izostala. Cene so šle zelo gori. j>a še pri teh cenah ni mogoče dobiti blaga. Baško in banatsko blago ima danes ceno 105 107 50. koruza je narasla v ceni že na 04 Nsek, pri moki pa jc oceniti, da so nekateri mlini sploh us'iivlli n otlaio, dni;'* co pa /vi'■»?! cene lako smo danes culi za moko tečaj Sisek 20(.30. Devalvacija šilinga Najnovejši izkaz avstrijske Narodne banke za , 30. april 1934 kaže novo sliko. V njem je že upo j števana devalvacija šilinga, šiling ostane slejkoprej i zlata valuta, samo njegova zlat vrednost se zmnjša od 0.2117 gramov zlata na 0.16667 grama. To pomeni z drugimi besedami, da je 100 zlatih šilingov sedaj 127 zlaitih šilingov. Zlata pariteta šilinga je preračunana na nakupne cene Banque de France z» zlato in znaša cena zlata: t kg 6.035.2 šilinga, i Na podlagi nove paritete je Avstrija izvedla i valorizacijo zlatega in deviznega zaklada. Njen zlati zaklad (pri avstrijski Narodni banki) je narastel za 51.7 na 241.1 inilj. šilinga, devizni zaklad, kafe rega pa ne štejejo v kritje za 11.3 na 36.3 milj. šil. V izravnavo se je njena delniška glavnica, ki ie izražena v zlatu, povečala za 11.76 na 54.76 milj šilingov. Skupni dobiček (knjižni) pri tej transakciji znaša 72.3 milj. šilinga, od tega se i»rabi 34.3 milj. za kritje izgub, nastalih pri nakupu zlata ali deviz po tečajih v zasebnem kliringu, 5.5 milj. šilingov je treba dati na stran radi istočasnega zvišanja obveznosti banke. Po odbitju zneska za valorizacijo glavnice znaša čisti dobiček 20.7 milj. šil., ki se jiorabi za sanacijo avstrijskih velebank, odnosno nakup njih delnic. Dvig vlog pri Poštni hranilnici V aprilu se je število vlagateljev pri PoStni hranilnici povečalo za 3927 na 284.582 oseb. Hranilne vloge pa so narasle za 12.1 na 641.2 milj. Din. V marcu so vloge narasle za 17.04 milj., skupno |>a v prvih 4 mesecih t. 1. za 76.8 milj. Din, dočim je ziašal celo lansko leto prirastek samo 102.5 milj. število čekovnih računov je naraslo za 67 na 23.837, promet pa je padel od 4951.2 v marcu na 4453.9 tnilj. Din v aprilu. Odstotek brezgotovinskega prometa se ie zmanjšal od 47.05 v marcu na 46.S0% v aprilu. Vloge na čekovnih računih so radi sezijskih razlogov ponovno padle, in sicer ta mesec za 26.7 milj. (v marcu je znašal padec vlog 827 milj. Koncem aprila so znašale vloge na čekovnih računih 969.6 milj. Din (koncem aprila 1933 844.0 milj.), letos so torej kljub padcu vloge šc znatno višje kot lani ob istem času. * Rt* za prijavo k udeležbi na XIV. vzorčnem velesejmu v Ljubljani jjoteče z 10. t. m. Po prijavah, kolikor jih je urad velesejnia prejel doslej, bodo letošnji spomladanski velesejem zasedle domače tvrdke vseh iianog. Nekaj razstavnega prostora je na še na razjx)lago. Uprava velesejnia vabi one tvrdke, ki nameravajo razstaviti, da čimprej fHsšljejo svoje prijave, ker bo sledeči teden že pričela razdeljevati razstavne prostore. Borza Dne 7. maja 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali danes tečaji Amsler dama, Curiha, New Yorka, Prage in Trsta, popustil je le Bruselj, dočim so narasli lečaji Berlina in Pariza. V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi avstrijski šiling popustil na 0.33 9.43, v Zagrebu in Belgradu na 9.38. — Grški boni v Zagrebu 32 blago, v Belgradu pa 31.15—31.85. Ljubljana. Amsterdam 2315.96 -2327.32, Berlin 1345.14 1355.94, Bruselj 798.29 -802.23, London 173.97 -175.57, Curih 1106.35—1113.85, New York 3377.72- 3405.98, Pariz 225.71 226.83, Praga 142.2^ do 143.09, Trsi 290.46- 292.86. Zagrebški |>romet je znašal 60.912 Din. Curih. Pariz 20.^675, London 15.7150. Nevv York 307.25, Bruselj 72.075, Milan 26.25. Madrid 42.2250. Amsterdam 209.02, Berlin 121.55, Dunaj 73.23 (57.40), Stockholm 81, Oslo 78.95, Kopenliagcn 70.15, Praga 12.8450, Varšava 58.3250, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.42 Vrednostni papirji Čvrsta tendenca traja dalje in so danes tečaji bili zojiel nekoliko "boljši, vendar znatnejših izpre-memb ni bilo. Promet je narastel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom., 8% Bler. pos. 1000 dol in Drž. hi|Xrtekarnc banke 1000 dol. Ljubljana. 1% inv. pos. 71--72 agrarji 30 37, vojna škoda 307 den., begi. obv. 53.50 -54.50, 8% Bler. pos. 49.50- 50, 7% nos. Drž. hip. banke 05 do 66.50, Kranj. ind. 250 bi Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 70 d., agrarji 36 den., vojna škoda 307 - 309 (308. 307), 5. 306- 308. 6.. 7„ 8. in 9. 305 den . 12. 30(1 den., 6% begi. obv. .53.50 den., 8% Bler p™ 5175 do 54.25 (54.25, 55), 7% Bler pos. 50—50.75 (48.50), 7% pos. DIIB 63.50 - 65.50 (65) — Delnice: Narodna banka 4000 den.. Priv. agr. banka 211 do 215 (215), Osj. sladk. tov. 150, Union 50 den., trboveljska 102 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 do 71.50 (71), agrarji 36.50 37.50, vojna škoda 310 do 310.50 (310. 308), 9. zaklj. 309, b% begi. obv. 54 ilr 54.25 (5425), 8% Bler. pos. 53.50-54 (53.75). 7% Bler. pos. 50.50 51 (50.75), 7»;, pos. Drž. hip. ban ke 65 65.25 (65.25). Delnice: Narodna banka 4040 4100 (4045), 1'riv. agr. banka 214.50 215.% (214 50) Dunaj. Donavsko-savsko-jadranska ti5.05. Ster 15.25, Stevveag 11.05, Alpine 11.10, Trboveljska 11.22 Živina Dunajski goveji sejem 7. maja. Dogon je znašal 791 volov, 164 bikov in 514 krav, skupaj 1751 glav. od tega iz Avstrije 1238. Iz inozemstva pa 473 Cene so bile tele (v šil. za 1 kg žive teže): voli 0. 1.42. biki O.ffl 1.09. krave 0.8в • 105 klavna živina 0.62 0.80. Promet je bil miren in s<> črne v primeri s prejšnjim tednom osiale skoraj popolnoma iieizprenietiieue. ЈЧахпапПа Liubliana 1 Koncertni nastop kranjskega mladinskega »bora bo t Ljubljani v sredo 9. maja. Mladinski »bor la orkester, skupno 80 sodelujočih, bosta Uvajal« pod vodstvom vodje glasbene ioie v Kranju c. Albina Fakln« razne Adamičeve skladbe. Za lolsko mladino je koneert popoludne ob 16, za odrasle pa ob 'JO. Za popoldanski koncert so sedeži po 3 ln S Din, atojtiča pa po t Din v knjigarni Olasbene Matiee, »večer pa stanejo sedeti od fi do 15 Din, stojišča po 8 Din. Vabimo na Itevilnl poHet ene ali druge prireditve. Obe se vrtita v veliki unionskl dvorani. I Kino Kodeljevo. Danes ob 20.80 »Laaka x Rio Granrie . Znižane cene. i Podmladek Rdečega kriin l. deške meščanske šole v Ljubljani priredi v sredo 9. maja ob 20 v dvo- I rani Delavske zbornice akademijo s pestrim sporedom. StarSe učencev In prijatelje mladine vljudno vabimo k posdu te prireditve, katere čisti dobiček je namenjen 7.a podporo hi romaš n iti učencev. ^nfJho« m Akademska konpregacija Ima jutri ob SO v kapeli pri oo. frančiškanih evoj redni seHlanek. m Enodnevni tečaj o pokončevanjn Škodljivcev ln bolezni vinske (rte in o poletnih delih v vinogradu se 1-rSi v soboto 19. maja na banovinskt vinarski ln sad-Jurski Soli v Mariboru. Pouk Je teoretičen In praktičen Ur traja od 8 do 13 ln od 14 do 18. CfHe c Pevske slavnnstl v Celju. Oljsko pevsko druStvo ho proslavilo svojo 40 letnico v dneh od 10. do 18. maja v Celju v zvezi z odkritjem spominske ploflče bratom Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju in koncertom Ipavčeve pevske iupe. Spored stavnosti je naslednji: v četrtek 10. mala ob 17 poklonitev umrlim članom na okoliBkem pokopališču s petjem in položitev venca. V petek ob 20.30 podoknica pokroviteljici mestni občini celjski pred magistratom, oh 21 podokniea knmirl gospe Adeli Dečkovi pred vilo Livado na Mariborski cesti in kres n« Starem gradn. V soboto ob 20 30 slavnostni koncert СРП v veliki dvorani Celiskega doma. V nedeljo 18 maja ob ».80 po prihodu obeh jutranjih vtakov v Sv. JnriJ ob j. ž. odkrije Ipavčeva pevska žnpa spominsko nloS*o bratom Ipavcem v Sv. Jnrijn. ob 9.80 poklonitev Ipav-•em na grobu v Sv. .Inrlju ob J. ž. Po prihodu dopoldanskega vlaka v Celje bo ob 11.80 slavnostno zborovanje CPD v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, ob IS koncert Tpavčeve pevske žnpe v veliki dvorani Celjskega doma in ob 20 drnžabni večer ОРП na čaat gostom v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka besedo Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmonjil znesek и m aH oglas Din 10-—. Mali oglasi м plačujejo takoj pri itaročd«. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnne enokolonska 3 mm »♦»«♦»»♦♦ Čilajte in širite »Slovenca«! Б ogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, • toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana vodo (blizu Prešernovega spomenika) Dosti denarja -njen puder pa stane samo NEKAJ DINARJEV Ona si lahko do« voli vsako drago razkošje. Svoje najdražje — svojo polt pa vendarle zaupa samo pudru s smetanovo kremo. Oi.a dobro ve, da zožuje ta puder razširjene znojnice in odstra-njuje blesk na licu, njeno kožo pa napravi lepo, nežno tn baržunasto ter ji da na ta način divno prirodno polt. Puder Tokalon je edini puder, ki vsebuje peno smetane, ki je zmešana a pudrom na tajen način In ki omogoča trenutne učinke. Puder Tokalon se drži na licu Štirikrat dalje od navadnega pudra i to pri vsakem vremenu, po dnevi ali zvečer in ob vseh prilikah. Znojenje ne slabi njegovega delovanja in učinka. Tako lahko s pomočjo čistega pudra Tokalon do-sežete lepo polt za nekai dinarjev t jamstvom. ali pa se Vam denar vrne. Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin in brat HELIODOR MERHAR akademik ki je po dolgi, mukapolni bolezni umrl danes ob 1, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v torek, dne 8. aprila 1934 ob pol 4 popoldne izpred mrtvaške veže obče državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. maja 1934. Žalujoči: Amalija Merhar, mati; Bogdan, Boris, brata. Rekordna vožnja Njena posadka je bila skrbno izbrana. Nepotrebno je govoriti Vam o Наупеви, saj je Vaš drugi kapitan ze dolgo vrsto let. Z Gerardom ste že vozili. Henvicku lahko brezpogojno zaupate, kljub neugodnemu glasu, ki ga iqpa, ker je preizkušen mornar. Simon je pri Transoceanski uslužben pet let in njegovi poveljniki ga označujejo kot izvrstnega častnika, treznega in delavnega. Zelo bi mi bilo neljubo, ko bi prišlo do ne-eporazumljenj radi navzočnosti inženerja na krovu, ki ni član posadke. Dodeljen je samo kot svetovalec. Dejansko navodilo mora vedno potrdili Grayson, glavni mehanik. Secir se pa zanašam popolnoma na Vas, da boste znali preprečiti vsako trenje in poskrbeli, da »Besedar!« je dejal Daviš, bo vsak storil največ, kar more. Jorgan. II. Daviš je tudi ob tej priliki kakor vselej prepustil Наупеви, da preskrbi moštvo. Tako je šel drugi poveljnik nekoga jutra na obisk k staremu Pallantu. Ta, kapitan za dolge vožnje in bivši poveljnik tovornega parnika, je najemal mornarje za Transoceanskol Ko je govoril z mornarji, jih gledal in se jih dotikal, mu je bilo, kot da vezi med njim in morjem še niso pretrgane. Prinašali so v zatohlo pisarno vonj Širine. Govorica jim je bila pretkana z mornarskimi izrazi in medtem, ko je Pallant pokrival pole papirja s svojo široko in enakomerno pisavo, je nastavljal velika ušesa in nabiral zgodbe iz vsega sveta. >In ti, odkod prihajaš?« »Iz Rio de Janeira.« »Kaj »i delal tam?« »V bolnišnici sem bil.« »A pripoveduj I« Naslonil se je na pisalno mizo, gladil svojo kozjo bradico in bil srečen kakor mačka, kadar ereblje mleko. »Dober dan!« je pozdravil Haynes, ko je stopil v njegovo zakotje. »O, vi ste to, saj se mi je zdelo, da pridete,« je odvrnil stari pomorščak in odrinil proti vratom mornarje, ki so ga obkrožali. »Naprej, zgubite se, mladci. Pomerili se bomo pozneje.« Zaklenil je vrata in se vrnil k Наупеви, ma-neč si roke. »Potrebujem najboljšo posadko Liverpoola.t »Potrebujete jo; če jo imam, pa ne vprašate. Potrebujete jo za Davisa. Ta je vedno hotel najboljše mornarje.« Bil je malo ljubosumen na Davisa, na slavo, ki je obkrožala tega kapitana »Morske zvezde«, ki ga je poznal, ko je bil še poročnik in drugi kapitan Rad je govoril o njegovih zaslugah in povdar-jal, da se tudi njemu nikoli ni primerila nezgoda, samo nekega dne ... »Saj ne bo za Davisa, za .Morsko zvezdo' bo.« Sledilo je dolgo obravnavanj. Pallant je spuščal vsakega moža posebe iz rok, kakor da bi bili njegova last. Bila je to komedija, ki so jo dobro poznali vsi drugi kapitani in jo potrpežljivo prenašali. »Vendar!« se je oddahnil Наупев, ko je zapuščal posredovalca. »Imam moštvo, kot je treba.« Zasmejal se je: »O joj! Rad bi videl Davisa v tej pisarni! Njega, ki tako zaničuje klepetuljel« Dobil je bil cvet liverpoolskih mornarjev, može izklesanih postav, mišičaste, atletske, neustrašene in godrnjave. Znani so mu bili in oni so poznali njega in Davisa. >To so pravi dečki,« si je dejal, »ž njimi se da govoriti in delo vedo ceniti.« »Dobi! sem Hnhnesa, to bo druge jezilo, ko zvedo I« Hohnes je bil mojster moštva, ki so ga vsi drugi kapitani poskušali prevzemati drug drugemu, neke vrste mulat debelih usten, sedem čevljev visok, 275 funtov (164 kg) težek. Goste in črne lase je nosil zelo dolge, in ob ušesih so mu viseli kodri. Bil je izredno močan in n,i poznal ne strahu ne nevarnosti. Bal se je samo Davisa in ubogal je le Haynesa, ki je bil njegov prijatelj. »Hohnes,« ga je opozoril Haynes, »dobro si oglejte .Morsko zvezdo'. V desetih dneh odplo-vemo.« Teh deeet dni je moštvo dobro porabilo. Medtem ko je »Morska zvezda« e hitrostjo 28 vozlov rezala valove Irskega morja, je koračil Hohnes po krovu, srebaje vase zrak in vohajoč, ne meneč se ne za veter, ne za mrzel droban dež, ki mu je bil v obraz. Določeno je že bilo, kako se bo menjavala straža in kako se bodo vrstili mornarji pri čuvanju in počitku. Trije možje so imeli službo gori na mostiču, drugi so urejevali svoje potrebščine. »Končno spet na morju. Samo tu ima človek nekaj miru.« To je prijeten vlažen vonj, ki ga prinese valovi in ki te zgrabi za nosnice in draži grlo, to je šumenje voda, ki pljuskajo ob železno pločevino ogrodja in jo potresajo. Verige sider se z zamolklimi sunki polagoma pogrezajo v rovih in nova ladja se preteza, poka in stoka; neprodušni leseni opaž dobiva razpoke, barva se lušči. Postelje so bile prostorne in dobro nameščene, skozii velika okrogla okna je lila prijetna svetloba in ko je .Morska zvezda' s svojim rilcem rezala vodć, so pogledali zeleni valovi skozi steklo. Nenadoma je ugasnila svetloba. Niso se zmenili za to, vsak je bil zavzel svoje mesto. Nekdo izmed mož je bil molčeč in ničesar ni imel povedati svojim tovarišem; odvezal je svoje zavit- ke in zložil vee svoj imetek v kovčeg. Kaj vse nabere človek, ko brodi po svetu I Tu je mošnja za tobak, dal mu jo je umirajoč tovariš, in tu je njegova ura. Drugi je govoril, medtem ko je uravnaval svoje perilo. Bil je lep mladenič, sveže in rožnate polti. Cigareta mu je visela na ustni in izraz na obrazu mu je govoril: »Vse, kar vam pripovedujem, so ničevosti, sem že drugačne stvari napravil.« Povsod so bili ljudje zaposleni. Nekdo si je položil sveto pismo pod vzglavje. »Vsi spe, ladja se ziblje, svetilka mi daje ravno pravšno luč, tedaj vzamem knjigo v roke.« Drugi si je pripravil črnilo in papir, da odgovori na ženina pisma. To je tudi delo, pa še kako težko. Ostali so razporejali svoje čevlje, plašče, dokolenke, debele volnene pletenine, močne nogavice. Na novo pleskana soba, sovražna, brez preteklosti, brez vonja se je pričela oblikovati, postajala je domača. Ob slabo zaprto okno je butnil val in voda je brizgnila v notranjost. Preklinjali so, dasi jim je bila ljuba ta luža sredi sobe, ki ee jim je zdela kot krstna voda. Pograbili so starega Par-hama: »Zapri svoje okno!« »Lepa je ta,« je godrnjal in splezal na svojo posteljo. Imel je naguban obraz stare žene in dolge, tenke ude. Bil je Hay-nesov stari tovariš in vsakokrat je našel pot. da se je vrnil med njegovo moštvo. Vlekel je za vrv prav tako dobro kot kdo drugi, z vratilom je ravnal bolje kot kdo drugi. Kadar je bilo treba ob visoki valovitvi naložiti čoln na odprtem morju, je bil on, ki je skočil vanj in čoln ni udaril ob ladjin bok. Vodil ga je po grebenu valov z rahlimi, komaj opaznimi udarci vesla: ni moč vse. Hohnes je često za njim preklinjal, ker je bil len in se je rad kam izgubil. Opazil si ga v razredih, kjer je ponujal potnikom razglednice. Urednik: Lojse Galeb*. Ia »Jugoslovansko tiskarno« « Ljubljani: Karel Ceč, izdajatelj: Ivan Uakuveo, «