letnik XIII. številka 5 december 1981 Optimistično v novo leto Glasilo delovnega kolektiva »Vezenine« Bled »NAŠA VEZ«, ki jo imate v rokah dragi sodelavci je zadnja v tem letu. Izhaja v krajših presledkih 15 let. Vendar tokrat se ne mislim spuščati v dialog zakaj ne izhaja večkrat in kaj ji še manjka. Dejstvo je, da je to naše glasilo preko katerega želimo prav vsi v kolektivu povedati drug drugemu reči, ki jih sicer na tak način ne bi mogli. To je tudi zelo pristen in iskren način seznanjati vse naše delavce in tudi širšo družbeno javnost z utripom življenja v razvijajoči organizaciji združenega dela. Izteka se leto 1981 lin v navadi je, da se vzremo na prehojeno pot v dneh, ki so ostali za vedno za nami, na dosežene cilje, ki jih primerjamo s postavljani-mi v začetku leta in se ocenjujemo koliko smo bili uspešni na gospodarskem in ostalih področjih, kaj smo storili za splošen blagor slehernega zaposlenega in kaj lahko in moramo izboljšati v prihodnjem letu. Ekonomski učinki so za leto 1981 z določeno natančnostjo znani. Trudili smo se, da bi bolje delali, dosegli boljši standard, večji raz- cvet DO, kljub zaostarelim administrativnim ukrepom, za katere se moramo vsi zavedati, da so bili v tem trenutku nujni in naši. Del razpoložljive novo ustvarjene vrednosti smo namenjali za prepotrebne obnove naših TOZD v Kočevju, Vipavi itd... Sedaj so na vrsti ostali. Nobena TOZD ni ekonomsko tako močna, da bi sama na kratek rok zmogla doseči postavljene naloge v srednjeročnem programu. DO je to zmožna, ker smo te cilje postavili na osnovi zmožnosti DO — ker so to naši skupni cilji, ki nam morajo v bodoče dati vsem večjo prosperitelo in blaginjo. Ni manjkalo naporov in poizkusov kako zavreči zastarelo prakso dela in jo posodobiti, nadalje uspostavljati ustreznejšo notranjo organizacijo, obogatiti delo s svežimi idejami itd. ... Pičli rezultati tu in tam nam niso vzeli poguma in poleta. Vemo kje se bomo lotili nalog v prihodnjem letu. Znani so nam cilji, ki naj bi jih dosegli v letu 1982 in znano je tudi zakaj smo si te cilje postavili. V luči gospodarske stabilizacije v prihodnjem letu bodo podre- jene naše aktivnosti in napori, da bi bili ukrepi čim manj boleči in katerim se bomo morali vsi disciplinirano in korektno podrediti. V tej bitki za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov ne sme manjkati osveščenosti, pretehtanih dogovorov in odločitev in prav to je še posebno težka preizkušnja za nas delavce, ki kreiramo našo tehnično-tehnološke in družbenoekonomske tokove v naši DO. Gospodarstveniki napovedujejo z vidikov gospodarjenja leto 1982 težjega od letošnjega. Vendar mi tekstilci smo del tistega neusahljivega vira moči, iz katerega so črpali materialna sredstva in delovno moralo ostale razvijajoče panoge našega gospodarstva v povojnem obdobju do danes in smo skozi vsa ta dolga leta preobnove naše federalno urejene in samoupravno organizirane države dokazovali klenost, sposobnost, vzdržljivost, iznajdljivost in pripadnost naši družbi, ter vseskozi dokazovali, da se tudi pod slabšimi pogoji gospodarjenja da relativno dobro živeti in se razvijati. In prav v teh zapletenih gospodarskih pogojih se ponovno porajamo kot ptič FENIKS iz pepela. V letu 1982 ne bo smelo manj- kati tudi naporov za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov 'in našega družbenega sistema na sploh. Nisem želel, bi hotel na kraju povedati, da bi današnje kramljanje z vami dragi sodelavci bilo preveč strogo poslovno, vendar v tem na splošno težavnem gospodarskem trenutku nisem mogel drugače povedati. Najprej bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem delovne organizacije tistim, ki so bili voljni oz. pripravljeni kolektivno delati, za sodelovanje v letošnjem letu z željo, da tako sodelovanje ostane tudi v prihodnjem letu in še naprej. Na tem mestu bi se želel zahvaliti tudi vsem gospodarskim in družbeno političnim subjektom občine Radovljica, Ajdovščina, Kočevje in Ilirska Bistrica za uspešno sodelovanje in razumevanje in tudi z željo, da tako ostane tudi v bodoče. Želim vam uspešno 1982 leto. Vsem sodelavcem DO želim v letu 1982 veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Glavni direktor Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Radovljica Svet za socialno politiko Osrednja vprašanja socialnega varstva v občini Radovljica I. Izhodišča za aktivnGSt sindikatov v socialni politiki V SRS smo dosegli sorazmerno visoko stopnjo socialne varnosti, tako glede pravic, ki izhajajo iz dela, kot tudi pri pravicah, ki jih občan ali družina pridobi po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Tudi socialna politika mora upoštevati obstoječe materialne možnosti. Socialno varnost krepimo le s stalnim izboljševanjem njene materialne osnove, to je z večanjem dohodka v OZD. Zaostreni pogoji gospodarjenja omejujejo tudi sredstva za družbene socialne pomoči. Visoka inflacija in različni pogoji pridobivanja dohodka povečuje- jo takšne neopravičnen socialne razlike, ki ne izhajajo iz dela. v trenutku, ko se v vseh okoljih prizadevamo za večjo produktivnost dela, je še bolj potrebno, da so vs.i socialni korektivi zasnovani tako, da vspodbujajo boljše delo. Istočasno pa je treba, zaradi padanja žavijenjske ravni učinkoviteje zaščititi najbolj ogrožene delavce in njihove delavce in njihove družine, to je tiste, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti ustrezne socialne varnosti. Zato mora biti izvajanje socialne politike bolj učinkovito in celovito, zlasti pa se mora povečati vpliv delavca na odločitve. Vse to so utemeljeni razlogi, da smo se v sindikatih odločili, da temeljiteje proučimo področje socialne politike, ter da s 3. konferenco ZSS in pripravam nanjo, okrepimo delavčev vpliv v zagotavljanju socialne varnosti in vspcdbudimo vse odgovorne družbene dejavnike, da naj bi izboljšali poznane slabosti V zadnjem obdobju je bilo precej pristojnosti iz republiških SIS prenešenih na samoupravne interesne skupnosti v občini. Tudi to je bilo napravljeno z namenom, da se okrepi vpliv delavcev in občanov v socialni politiki. Lahko trdimo, da se pretežni del socialnega varstva izvaja v občini. Vprašanja, kako to odločanje teče, kakšno je stanje socialne varnosti, kako smo v občini organizirani so v tem času zelo pomembna. Potrebna pa je tudi povečana aktivnost Občinskega ZSS in njegovih organov. II. Razmere v socialni politiki v občini Priloženi pregled pravic, ki imajo značaj socialnih pomoči po posameznih interesnih skupnostih, kaže da je teh raznovrstnih pomoči 27, ki so v pristojnosti sedmih interesnih skupnosti. Najpomembnejše in največ jih je v tistih petih, ki tvorijo tudi skupščino socialnega varstva. To so skupnosti: socialno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, otroško varstvo ter stanovanjska skupnost. Tolikšno število različnih pomoči v večjih krajevnih skupnostih že samo po sebi terja vsklaje-vanje in medsebojno sodelovanje strokovnih služb. Druga priložena priloga kaže kako ocenjujejo socialne družbene pomoči za karakteristično 4- SREČNO NOVO LETO 1982 člansko družino z različno nizkimi dohodki po družinskem članu. Iz nje se vidi: socialni korektivi so medsebojno nev-sklajeni, kljub temu, da so družbene pomoči največje pri družini z najnižjimi dohodki, pa komaj še pokrivajo življenjske stroške. Pri nekoliko večjih dohodkih pa so družbene pomoči učinkovitejše, kljub temu da so nižje, saj dvignejo družino znatno nad osnovne življenjske stroške. Kriteriji za socialne pomoči so v posameznih SIS največkrat določeni po razpoložljivih sredstvih in neupoštevaje ostale socialne korektive. Vsaka skupnost ima svoj pristop in postopek ugotavljanja skupnih dohodkov upravičencev. Dogaja se, da se posamezni dohodki ne upoštevajo pri skupnem dohodku. Tudi katastrski dohodek posamezne skupnosti različno upoštevajo. Kot imajo različni nosilci (skupnosti) različne kriterije za dodeljevanje pomoči tako imajo tudi različen in nepovezan sistem evidentiranja potreb in datih pomoči v SIS, TOZD in KS. Zato je družbeno in hkrati ekonomsko opravičljivo in nujno, da se v občini uvede sistem enotne evidence elementov za oceno socialnega stanja posameznikov in družin, ki potrebujejo ali že prejemajo kakršnokoli obliko pomoči od SIS, TOZD in KS. To nalogo naj bi opravljala skupna strokovna služba, ki bi jo ustanovile in financirale občinske skupnosti. Na ta način bi občani uveljavljali na mestu vse ali vsaj večino socialnih pravic, ki se zagotavljajo preko občinskih skupnosti. V okviru te službe bi se enkrat letno ugotavljal dohodek in položaj posameznika ali družine, ki naj bi bil osnova za dodelitev najrazličnejših pravic v posameznih skupnostih. S tem bi dobili celoten pregled nad socialno varstvenim dajatvami, občani bi enkrat letno in na enem mestu oddal vse potrebne podatke in dokazila, vsi dajalci pomoči pa bi uporabili to dokumentacijo. Evidenca bi vsebovala podatke o skupnih dohodkih in ostalih okoliščin, ki so pomembne za oceno dejanskega stanja upravičenca, mnenje KS, TOZD in pristojnih strokovnih služb o socialnem položaju upravičenca. To obliko evidence bi zagotovili »socialno kartico», ki naj bi bila uvedena za vsakega prejemnika pomoči in sicer na podlagi dveh osnovnih obrazcev: — evidenčna lista občana, ki uveljavlja pomoč in — družinskega evidenčnega kartona o podatkih družine. Evidentirali bi vse podatke oziroma dohodke, ki jih posameznik prejema, ne glede na to, iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov so pridobljeni. Po sedanjih usmeritvah naj bi bila strokovna služba za vodenje socialne kartice organizirana kot enota v okviru Centra za socialno delo. Ugotavljanje dejanskega premoženjskega stanja je največja slabost pri družbenih socialnih pomočeh. Ne poznamo stranskih virov zaslužka ter možnosti večjega OD iz rednega dela, ki jih posameznik ne izrabi. Odobravanje družbenih pomoči pogosto poteka po »administrativnem avtomatizmu«. Ker se pri določanju socialnih dajatev ne ugotavlja (razen pri skupnosti socialnega skrbstva) dejanskega stanja in dohodka občanov, pridejo v krog upravičencev tudi tisti, ki so po formalno izkazanih dohodkih upravičeni do pomoči, dejansko pa imajo že z drugimi neregistriranimi dohodki zagotovljen primeren standard. Zgodi se tudi, da izpadejo upravičenci, ki po formalno izkazanih dohodkih niso upravičeni do pomoči, vendar so zaradi drugih posebnih razmer, v težavnem materialnem položaju. V praksi se tudi dogaja, da posameznik ali družina pridobi določene pravice, ker določeni dohodki, ki jih posamezniki pridobijo z raznimi oblikami dodatnega, dopolnilnega in honorarnega dela niso evidentirani in se jih zato pri ugotavljanju upravičenosti in višini socialnih prejemkov ne more upoštevati. Posledica tega je, da dobimo napačno sliko o materialnem položaju posameznika ali družine. Ko delavci in občani v svojih okoljih presojajo, kdo vse je deležen družbenih pomoči, so često zelo kritični. Saj upoštevajo stvarno materialno ekonomski položaj ne pa »formalnega«, ki mu družbeno pomoč zagotavlja. Situacija pa je lahko tudi obratna: stvarni položaj je slabši od formalnega. Tudi v teh primerih slišimo kritične pripombe, ki pa ostajajo v ozkem delovnem ali življenjskem okolju. Presoja stvarnega položaja je vsekakor pri odločanju o vseh družbenih pomočeh. III. Vpliv delavcev na oblikovanje in izvajanje socialne politike Ta vpliv se lahko uresničuje v vseh organiziranih oblikah odločanja: na zboru delavcev, samoupravnih organih, delegacijah in končno v skupščinah interesnih skupnosti. Posebej želimo izpostaviti odločanje o socialnih vprašanjih v skupščinah SIS. Zato je predvsem važno kako smo organizirani. V sedmih interesnih skupnostih, kjer se kroji in izvaja socialna politika, namenjamo za pomoči preko 50.000,00 din letno. To ni malo. Ob učinkoviti socialni politiki lahko tudi v sedanjih razmerah zaščitimo prav vse, ki si z delom ne morejo zagotoviti lastne socialne varnosti. Po sedmih letih, ko praktično poteka 2 mandat delegatskim skupščinam, smo najmanj uveljavili skupščino socialnega varstva. Tudi kot četrti zbor dru-žbeno-politične skupnosti ni prišla do izraza. V skupščini je 30 delegatskih mest. Po 6 delegatov delegirajo socialno skrbstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, zaposlovanje in stanovanjska skupnost. Skupnost socialnega varstva mora nastopiti kot koordinator in vsklajevalec kriterijev in meril za socialno-varstvene pravice. Zdaj pa se vsklajevanje v večji odvija v smeri občinska — republiška skupnost, torej parcialno brez celovitega poznavanja stanja. Med samoupravnimi interesnimi skupnostmi ni bilo dovolj sodelovanja. Vsaka SIS po svoje oblikuje kriterije in merila. Pcgostoma to prilagaja svojim materialnim možnostim. Korenine tega samosvojega ravnanja vsake SIS ter neuveljav- ljene funkcije skupščine socialnega varstva so v razcepljenosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo v najkrajšem času strokovne službe začele delovati kot enotno organizirane službe. To je zelo pomembno, kajti iz opisanega stanja lahko ugotovimo, da so podlage za kakovostno delegatsko odločanje o celoviti socialni politiki slabe. Za delegatsko odločanje pa je seveda pomembno tudi, na kaj se lahko opirajo delegacije in konference delegacij v OZD in KS. Njim v pomoč morajo biti samoupravna telesa, kot so odbori za kadrovska in socialna vprašanja v OZD in komisije za socialno delo v KS. Delo odborov za kadrovska in socialna vprašanja pa mora sloneti na celovitem pregledu nad socialnim stanjem delavcev. Ta v nekaterih OZD v precejšnjem delu obstoji, v nekaterih pa socialna vprašanja sploh še niso sestavni del kadrovske funkcije. IV. Predlog stališč in usmeritev 1. V skupščini socialnega varstva poenotiti dohodkovne in druge pogoje za pridobitev družbenih pomoči, ter se dogovoriti za izpolnjen način Glede kadrovske strukture v naši delovni organizaciji lahko trdimo, da ni ravno najboljša, kajti odstopanje dejanske izobrazbe od zahtevane je v nekaterih TOZD dosti veliko. To lahko deloma opravičujemo s tem, da se na objave ne javljajo kandidati z ustrezno izobrazbo, za nemoten proces dela pa se proste delovne naloge morajo zapolniti. V TOZD Pozamenterija ter TOZD Vintgar se poleg že navedenega problema ne sprejme v delovno razmerje ustreznih kandidatov tudi vsled tega, ker šola za strojnega vezalca in strojnega čipkarja do sedaj ni obstajala. Torej se v obeh primerih zaposlujejo kandidati, ki glede izobrazbe ne izpolnjujejo pogojev. Tretji razlog za tako slabo kvalifikacijsko zasedenostjo pa je v tem, da imamo zaposlene tudi starejše delavke, ki so se v naši delovni organizaciji zaposlili še v času, ko je za določene naloge v proizvodnem procesu zadostovala le osnovna šola ali celo nedokončana osemletka, danes pa je kriterij izobrazbe za te naloge za eno, dve TOZD Konfekcija Bled ugotavljanja dejanskega stanja prejemnikov s pomočjo OZD in krajevnih skupnosti. Proučiti bi morali katere pomoči in prejemki se dode-lujejo neodvisno eden od drugih in kdaj lahko pride do kopičenja pomoči in prejemkov zaradi slabega pregleda in nadzora. Smiselno bi bilo opredeliti katere pomoči so osnovne in po kakšnem vrstnem redu se pri zagotovitvi osnovne življenjske ravni naslednje možne pomoči izključujejo. 2. V letu 1982 moramo sprejeti samoupravni sporazum o zagotavljanju socialne varnosti v obdobju 81 — 85 v občini Radovljica. 3. Potrebno je vspostaviti enoten pregled nad socialnim stanjem občanov in enotno (skupno) evidenco socialnovarstvenih pomoči in prejemkov. 4. V OZD ustvariti in sistematično voditi pregled nad socialnim stanjem delavcev. 5. V krajevnih skupnostih poglobiti delo komisij za socialno delo tako, da bi pokrili celotno problematiko socialnega varstva občanov. ali tri stopnje višji. Te delavke so si z delom pridobile dovolj delovnih izkušenj, zato kljub neustrezni izobrazbi dosegajo dobre delovne rezultate. Navedeno velja za delovne naloge, za katere se zahteva dvoletna ali triletna poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu. Glede delovnih nalog, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba na podlagi tehniške ali druge štiriletne šole po zakonu o srednjem šolstvu, ter glede nalog, za katere se zahteva visoka kvalifikacija pridobljena z delovodsko ali njej ustrezno šolo, je struktura nekoliko boljša, vendar še vedno ni zadovoljiva, kajti le 60 % zaposlenih ima ustrezno strokovno izobrazbo. Tudi v tem primeru bi lahko tak procent deloma opravičevali s tem, da so med zaposlenimi ljudje z več kot desetletno prakso v naši delovni organizaciji, torej so se zaposlili, ko kriteriji izobrazbe za določene delovne naloge še niso bili takšni kot so zdaj. Sčasoma so zaradi vestnega dela in delovnih izkušenj lahko prevzeli še bolj za- Kadrovska struktura v naši delovni organizaciji htevna nalogo in tako sedaj opravljajo dela, za katera se zahteva višja stopnja izobrazbe kot je sicer miajo. Med kadri, ki ne izpolnjujejo pogojev izobrazbe so žal tudi mlajši ljudje, ki so v času prevzema določenih nalog obiskovali ustrezno šolo, pa so nato šolanje opustili ali ga za nekaj časa prekinili. Ko so prevzeli določene naloge, so se obvezali, da bodo šolo, ki jo obiskujejo, v določenem času zaključili, vendar pa je med njimi žal nekaj takih, ki te ob- veznosti še niso izpolnili. Pri večini od njih lahko z veseljem ugotovimo, da je prišlo le do krajše ali daljše prekinitve in danes ponovno redno opravljajo izpite. Pri vseh ostalih pa se bomo morali zavzemati za tem, da se bedo s šolanjem na ustreznih institucijah pridobili ustrezno izobrazbo. Tako kot pri ostalih dveh skupinah lahko tudi za kadre, ki opravljajo dela za katere se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba ugotovimo, da jih ima po veljavni sistematizaciji manj kot polovica ustrezno izobrazbo. Tudi tokrat bi kot razlog za tako slabo kadrovsko strukturo navedli starost in delovno dobo teh ljudi. Večina med njimi je prišla v našo delovno organizacijo ali prevzela odgovornejše naloge še pred sistematizacijo delovnih mest, zato so za takratne pogoje izpolnjevali kriterije izobrazbe. Danes pa žal ni tako, vendar kljub neustrezni izobrazbi dobro opravljajo svoje naloge. Vsi tisti, ki so v delovno organizacijo prišli v zadnjih letih, pa študirajo ob delu, tako da si bodo ustrezno izobrazbo šele pridobili. V bodo-če bomo morali težiti k temu, da bomo poleg delovnih izkušenj dosledno upoštevali tudi strokovno izobrazbo, saj je vedno več mladih ljudi, ki imajo dokončane določene šole, ved-dar ustrezne zaposlitve ne najdejo. Tako bomo lahko izbirali tudi med njimi in na ta način pripomogli k izboljšanju kadrovske strukture naše delovne organizacije. Pagon V. Irena Kaj smo videli to jesen v Parizu Od 17. — 22. oktobra so v Parizu razstavljali modo za poletje 1982. Popoldanske obleke Obleke so v glavnem izpodrinili večdelni kompleti s krili, največkrat pa s hlačami. Vendar je modi navkljub nekaj oblek le ostalo. Te so široke, prostopada-joče obleke, v nadstropja in z volani. Pas je poudarjen z domiselnimi pasovi iz usnja, metala, iz spletenih okrasnih trakov, zaključenih z metalnimi okraski, cofii... Obleke so iz mehkih pletiv in dajejo vtis udobnosti in toplote. Obleke za mla- de, spominjajo na srajce starih dedov ali pa imajo obvezen folkloren navdih. Tu se mešajo stili od južnoameriških, arabskega, pa do alpskega. Priljubljeni so razni cvetlični tiski in drobni karo, najbolj aktualen pa je kaš-mirski vzorec. Skoraj obvezen je dodatek zlata, tako pri tisku, kot pri tkanju. Primerni materiali za te obleke so mehke kosmatene tkanine in jersey. Večerno obleke Pri večernih oblekah ni strogo začrtanih mednih zapovedi, zato tu fantazija kreatorjev nima meja. Sprehajajo se iz zgodovine baroka in rokokoja, renesanse v haremski stil, preko Egipta, Indije do Kitajske. Večerne ekstravagantne obleke so vse v zlatu in bleščicah in vezenin kontrastnih barv. Sešite so iz drzno prosevajočih materialov, ki jih na delikatnih mestih pokriva vezenina. Kot kontrast, tem prosojnim sanjavim oblekam, se drugič kreatorji poigravajo s trdimi štrlečimi tafti, žameti in brokati. Večerne obleke so razkošne, ekstravagantne, z obveznimi dodatki zlata — resnična ironija na trenutni težak položaj tekstilne industrije v svetu. Za večer pa niso samo obleke, ampak so trenutno še bolj modne hlače, pa naj bodo to žametne pumparice z bleščečim brezrokavnikom in bogato vezeno bluzo, ali pa haremske hlače, dimije, kitajske... Bluze Najbolj popularna je bogato vezena bluza z volani, žaboji, pli- seji, piastroni, ki nas spominja na barok. Prosojnost tankih materialov rešujejo kreatorji s piastroni, ki včasih v več plasteh estetsko prekrivajo oprsje. Ti piastroni in dvojno nezašita sedla so zaključena z zlato paspulo, gostim robilcem, raznimi okrasnimi trakovi in ozko vezenino, na konicah se večkrat zaključujejo s cofom. Rokavi so bogato nabrani na ramenih in zapestju. Manšete so velikokrat višje od običajnih. Take bluze se lepo podajo k večernim hlačam in krilu. Bluze za večer so iz prave svile ali pa iz podobnih dragocenih materialov. Vezenine so direktne z rajonom in metalno prejo. Veliko je vezenin na tilu (aplicirani motivi iz satena na tilu ali kakšnem drugem prosojnem materialu] še vedno je lepa re-šilje vezenia. M B Ali poznaš požarne nevarnosti na svojem delovnem mestu? Odvržen ogorek lahko povzroči požar in milijonske škode. Prehodi in zasilni izhodi morajo biti vedno prosti. Vsak član naše delovne organizacije mora poznati ročne gasilne aparate in znati z njimi tudi ravnati. Kran j P GORENJSKA revije SESTAVIL MARJAH TOMAŽIČ NEMŠKI dzamauk AUQUST MORALA TOVARNA v MARJ&ORU ZALIV NA SEV. škdtskea ROZAP/A CER.QOL/ TUJA POP SKUP!HA KMiTI/SNJ sTRJIf NOVI SAD ■JAP0NSRJ PRESTOLO- NASLEDNIK POSODA ZA VINO KUNČ ŠTEFKA POKRAJINA V KANCU BEoqn NAŠA 1981 TOVAR, 0S cc OBLIKA PdSLDVH- združenu I lllllll lili 191102548,5 Hilli narodni NEROf STAROCjKŠ. ßOCIHIA msEBt-i- QLASU OVSENIK J4NEZ WAN . OU/KBOÌ/IC LOJZKA &ET0H lijak tuje KO IME DELAVSKA UNIVERZA Iclù POČASI LADO VOVK Am.MESJ. AKRJAD ruski VIOLAI ST SiMO VRSTA hrane /z ZELIA TUJE Mùs-KO IME NLP turški vElikaši blektmoa PEVKA FERHANOEl SMAJEJÓ ULI now BRAZILSKA mesto flVMDN Ite AO/JOV ITA RINA VRSTA tkanine PVC, K! NT LETA KRAT V.. DAima/t HRVAŠKI SLIKAR Osem iz REVIJE S fOP Šahovska figura NAS TOZD 01NAVA Ch 3AN/4 ZA zdrpžjjev ITALI/E EN* HA\aC ODDAJ Mn LjLLEDANlb 4 TKEFALTA DRŽAVNA I5U6A//LA KUNSTELJ KAURJNA k TONSKI 5POL SiSEDH/l ČPjtl TEŽA m-SALATE AMCLEŠM PREOPOLM OOKlADHUk APNENCA ZfMiVA iVTVMO&lA DÓ/HACA ŽIVAL VEZENINE BLED PD LELE M je ZALIV V ZA loščim PPŽč NINO RObIC OSEBNI ZA 1 Ne K PRZMčTNf 7/NK » AARE ZUPAN SLÌP-N4 SJ1//Al/l MAŠE GLASILO MOČ. M AT/A MAČKI » Sl RÒTA ANORejA KALA h) osvezifct P7ÌACA PREVAL VCKNCCjCf' SLON ‘BKDh 1 vez ujA POROVA VEZENINE *Ltro Rešitve nagradne križanke oddajte do 15. 1. 1982. Ti... Ona... Jaz... Ti odhajaš. Jaz izgubljam. Ona dobiva. Ti njo ljubiš. Jaz tebe ljubim. Ona je ljubljena. Ti odhajaš, ker jo ljubiš. Jaz te izgubljam, ker te ljubim. Ona dobiva, ker je ljubljena. Ti, jaz, ona... Zakaj je tako obesil nos? Zadolžen je za dvig standarda. Program kina od 4. 1. do 7. 2. 1982 Ameriški barvni pustol. film »BARACUDA« ponedeljek 4. 1. ob 20 uri nedelja 10. 1. ob 20 uri Italijanski barvni pustolov. film »PAR — NEPAR« torek 5. 1. ob 20 uri nedelja 10. 1. ob 18 uri Filipinsko-hongkonški barvni karate film »DINAMIT JONSON« sreda 6. 1. ob 20 uri ponedeljek 11. 1. ob 20 uri Ameriški barvni film »LADJA SMRTI« četrtek 7. 1. ob 20 uri sobota 9. 1. ob 20 uri Ameriški barvni fantast, film »MAČKA IZ VESOLJA« petek 8. 1. ob 20 uri sobota 9. 1. ob 18 uri Hongkonški barvn krimi-karate film »ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL« torek 12. 1. ob 20 uri nedelja 17. 1. ob 18 uri Nemški barvni western film »SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA« sreda 13. 1. ob 20 uri petek 15. 1. ob 20 uri sobota 16. 1. ob 18 uri Bled Ameriški barvni kriml-pustol. film »ČLOVEK Z BOGARTOVIM OBRAZOM« četrtek 14. 1. ob 20 uri sobota 16. 1. ob 20 uri Francoski barvni film »MLADOST NOROST« nedelja 17. 1. ob 20 uri ponedeljek 18. 1. ob 20 uri Zapad. nemški barvni erotični film »BEGUNKE« torek 19. 1. ob 20 uri nedelja 24. 1. ob 18 uri Ameriški barvni fanta, film »INVAZIJA TRETJIH BITIJ« sreda 20. 1. ob 20 uri sobota 23. 1. ob 18 uri Zapad. nemška seksi komedija »ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE« četrtek 21. 1. ob 20 uri sobota 23. 1. ob 20 uri Italijanski barvni pustolov. film »MORILCI NA MOTORJIH« petek 22. 1. ob 20 uri nedelja 24. 1. ob 20 uri Ameriški barvni film groze »PARADA STRAHU IN GROZE« ponedeljek 25. 1. ob 20 uri sobota 30. 1. ob 18 uri Italijanski barvni pustolov. film »LOVEC NA MORSKE PSE« torek 26. 1. ob 20 uri petek 29. 1. ob 20 uri nedelja 31. 1. ob 18 uri Francoski barvni pustolov. film »ČLOVEK PAJK PROTI ZMAJEM« sreda 27. 1. ob 20 uri nedelja 31. 1. ob 20 uri Jugoslovanski barvni film »SAMO ENKRAT SE LJUBI« četrtek 28. 1. ob 20 uri sobota 30. 1. ob 20 uri Ameriška barvna western komedija »DVA SUPER BANDITA« ponedeeljek 1. 2. ob 20 uri nedelja 7. 2. ob 20 uri Ameriška barvna komedija »DOBRO DOŠLI MISTER CHANCE« torek 2. 2. ob 20 uri petek 5. 2. ob 20 uri Ameriški barvni film »JENKI« sreda 3. 2. ob 20 uri Italijanski barvni zabavni film »VROČE POSTELJE« četrtek A. 2. ob 20 uri sobota 6. 2. ob 20 uri nedelja 7. 2. ob 18 uri »NAŠA VEZ« izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: LUŠTEK Ksenija, ISKRA Vinko, TIČAR Jerca, BAJŽELJ Alenka, VIDIC Diana, POR Jaka, KRAVOS Jolanda, PAVLIN Veronika, ISKRA Elda. Glavni in odgovorni urednik: MAJER Peter. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk Knjigoveznica tiskarna Radovljica. Naklada 850 izvodov.