
■ems

. in marelica

Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo

|

Pl ■ .. . ■ -*  ~ " ■

j v . '' j ’■ \ %

Pomnožen in izpopolnjen ponatisk iz ..Slovenskega Sadjarja"


Priredil M. Humek,

višji sadjarski nadzornik v Ljokljani

|

Ljubljana, 1922

Založila Jugoslovanska knjigarna

Natisnila Jugoslovanska tiskarna


Breskev in marelica

Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo

Pomnožen in izpopolnjen ponatisk iz »Slovenskega Sadjarja",
pojasnjen z 22 slikami in 2 barvanima prilogama

Priredil M. Humek,

višji sadjarski nadzornik v Ljubljani

Ljubljana, 1922

Založila Jugoslovanska knjigarna

Natisnila Jugoslovanska tiskarna


v



%



Vse pravice pridržane.

Vvfcf^,

KAZALO

/ -

Stran

Uvod.. 1

I. Breskev.

1. Ali je v naših krajih in ob naših razmerah mogoče pridelovati

breskve.  2

2. Kje bi kazalo pridelovati breskve.4

3. Ali je vredno pridelovati breskve.6

4. Kako vzgajajmo breskve.7

5. Katere vrste breskev priporočajo. t .H

6. Kako zasajajmo in negujmo breskve.16

7. Najhujši škodljivci in bolezni breskev.. . 22

8. Kako obdelujmo in gnojimo breskve.28

,9. Kaj lahko pridelujemo pod breskvami.32

10. Kdaj trgajmo breskve in kako jih vlagajmo za prevažanje ....  38

11. Kako gojimo breskve ob stenah.35

II. Marelica.

Izbor mareličnih vrst, ki bi bile prikladne za naše kraje.50

I

Uvod.

Izmed vseh sadnih plemenski rasto in uspevajo po naših
krajih, rodita breskev in marelica najplemenitejši sad. Že zu¬
nanjost jima je tako prikupljiva in zapeljiva, da se ne da pri¬
merjati z nobenim drugim sadom. Prav tako sta pa tudi okus
in vonj dobre breskve ali marelice naravnost omamljiva. Mnogo
je ljudi, ki ne marajo veliko za sadje, toda lepe zrele breskve
ali marelice se pa ne branijo. Posebno s|a obe priljubljeni pri
mestnem prebivalstvu, ki nima prilike, da bi se preobjedlo teh
sadežev.

Domovina breskve je Mongolija, marelice pa najbrž
Armenija. Že v starem veku se je zlasti breskev razširila proti
zapadu po Perziji. Okoli Kristusovega rojstva so ju zanesli v
Italijo in Francijo. Od ondod sta se razširili po vsej Evropi.
Že davno se je posebno breskev zaplodila tudi v Ameriki, kjer
so vzgojili mnogo novih vrst in kjer jo goje dandanes v ne¬
verjetnih množinah.

Navadno mislimo, da je breskev doma iz vročih krajev
z enakomerno vlažnim podnebjem. Toda ta domneva je zmotna.
Podnebje Kitajske, Mongolije in drugih dežel je v nekih ozirih
neugodnejše nego pri nas. Po tropični vročini pritiska tam hud
mraz in za velikim deževjem dolgotrajna suša. Bolj ji ugaja
podnebje zmernejših pokrajin. Zlasti se dobro počuti v Italiji,
v Franciji in v drugih južnih delih Evrope. Zato jo po teh
-deželah goje jako veliko in od pamtiveka. Ondod so vzgojili
tudi vse boljše vrste.

Podnebje naših vinorodnih krajev je za breskev le deloma
primerno, ker ne uspevajo v njem vse vrste kakor v Franciji
ali Italiji. Posebno izbirčna je za lego zemljišča. Solnčna in
zavetna gričevja, kakršna so po vseh delih vinorodne Slo¬
venije, ji kolikor toliko ugajajo. Vlažne nižave in meglene do¬
line so ji pa tako zoprne, da po njih sploh ne raste. Najbolj
ji prijajo jugovzhodne, južne in jugozapadne lege, prav tako

Humek, Breskev in marelica.

1

2

kakor vinski trti. Breskev hoče imeti veliko solnca, zato ne trpi
v bližini nikake sence. Na mrzlih vzhodnih in severnih zbrisih
ji nikakor ni všeč.

Glede zemlje same na sebi nista niti breskev niti marelica
baš izbirčni. Vendar pa najbolje uspevata v lahki, globoki in
topli, rajši v bolj suhi nego premokri puhlici. V težki, mrzli
ilovici, ki ne propušča mokrote, se ponašata prav slabo in
kmalu pogineta. Pozimi hočeta biti na suhem, poleti pa po¬
trebujeta veliko vlage. Zato na prav strmih, vročih in presuhih
rebrih radi hirata, ako jima ne preskrbimo zadosti moče.
Obema treba jako mnogo apna. Zato pa v apneni zemlji rasteta
bujno, rodita bogato in dočakata precejšnjo starost.

\ --

* I. Breskev.

1. Ali je v naših krajih in oh naših razmerah mogoče pridelovati

breskve.

To vprašanje se vsiljuje vsakomur, ki je prebral prejšnje
uvodne vrstice. Ako je naše podnebje kolikor toliko ugodno,
je mogoče pridelovati breskve, saj imamo dovolj primernih leg
in vsakovrstno dobro zemljo. To je res, toda breskev je sadno
pleme, ki glede na obdelovanje ni tako skromno kakor drugo
sadno drevje, n. pr. jablane in hruške. Breskev hoče imeti
odprto  zemljo, to se pravi, zemljo, ki jo redno obdelujemo
in gnojimo, prav kakor vinska trta. Na travnati ledini nikakor
ne uspeva, pa naj bodo podnebje, lega in zemlja še tako ugodni.
Svoji naravi primerna tla je našla breskev po naših krajih
edino v vinogradih. Vinska trta in breskev sta rasli v nekakem
medsebojnem prijateljstvu, ne da bi bili posebno ovirali druga
drugo.

Pred 30, 40 leti in še prej je bilo po vinorodnih krajih
naših dežel veliko več breskev nego dandanes. Rasle so po
vinogradih, kjer jih sicer niso gojili, ampak samo trpeli  in
kjer so bile vsaj deloma deležne oskrbovanja, namenjenega
prvotno vinski trti. Nismo imeli nikakih urejenih breskovih
nasadov, ampak breskve samosevke so rasle raztresene po
vinogradih. Zasejale so se slučajno iz koščic, ki so jih razme¬
tavali otroci in delavci po vinogradih, ko so uživali slastni sad

3

kar z drevfesa. Življenje in smrt mladih rastlin, ki so zrasle iz
teh koščic, sta bili odvisni od milosti in nemilosti kopačeve.
Ako so se preveč zaplodile, so jih neusmiljeno podkopavali in
ruvali kakor nadležen plevel. Ker je bila vinska trta zasajena
neenakomerno, so imela tudi večja breskova drevesa tu in tam
po lazih dovolj prostora. Ob dobrih letinah je bilo toliko tega
sadu, da včasih niso vedeli kam z njim. Največ so jih pojedli
svežih, kuhali so jih v žganje, nekaj so jih posušili, veliko jih
je pognilo in tudi prašiči so jih dokaj požrli. O kakem izvozu
ni bilo govora, nekaj zato, ker je bilo blago prerazlično, iz
večine slabih vrst, malo trpežno, nekaj pa tudi zato, ker takrat
sadna kupčija ni še bila tako razvita kakor dandanes.

Takšno je bilo pridelovanje breskev
pri nas do proti koncu minulega stoletja,
k°Jje|trtna uš skoro nenadoma uničila stare
vinograde in z njimi vred posredno *  tudi
breskve. Ko so namreč začeli bregove glo¬
boko prekopavati (rigolati), so izkopali vse
breskve, ker nikakor ni kazalo, da bi se
jih pri tem delu izogibali. In ko so zasa-
jali nove vinograde, so se oprijeli povsod
brez izjeme novejšega načina, namreč za¬
sajanja v vrste.  jUmevno je ob sebi, da
na ta način ni pstalo za breskve nič pro¬
stora, in konec je bilo naših starih in mla- Slika  ^ Breskov cyet
dih, dobrih in slabih breskev. Obveljalo v 1/? prirodne ve ii ko sti.
je edino pravo načelo, da v moderno
urejen vinograd ne spada nič drugega nego trta. V novem
vinogradu ni bilo nič lazov, nič presledkov za sadno drevje.
Saj se je moral umakniti celo fižol, ki je imel istotako staro¬
davno domovinsko praviccr v vinogradih. Kaj pa šele breskev,
ki je zavzemala precej prostora in ki je vendar kolikor toliko
škodovala s svojo senco in kapom vinski trti v svoji neposredni
okolici!

Dandanes so breskve jako redke povsod tam, kjer so vino¬
grade obnovili. Le tu ih tam ob robu vinograda ali na pušči
se je ohranila še kaka stara pokveka, ki že napol suha in vsa
smolikava žalostno čaka svoje neizogibne usode. Pač pa so se
ohranile breskve v tistih redkih krajih, kjer imajo še staro trto
v starih vinogradih. Tako pridelujejo še dandanes mnogo

l*

4

breskev na Čatežu pod Zaplazom, pri Sv. Križu in na Prim-
skovem. Pa tudi tukaj bije breskvam zadnja ura, ker v par
letih izginejo tudi ti zadnji ostanki starih vinogradov s površja
in z njimi tudi zadnje breskve.

Mladega breskovega naraščaja ni nikjer. Za kako smo-
treno pridelovanje tega krasnega sadu nima nihče niti smisla
niti dobre volje in naposled tudi ne potrebnega znanja. Veliko
so tu zakrivili tisti, ki so . vodili prenavljanje starih vinogradov.
Zato so pač temeljito poskrbeli, da so kmetje popolnoma izločili

breskve iz vinogradov, niso pa po¬
skrbeli, da bi jim bili odkazali kak
drug primeren prostorček. Breskve
so bile obsojene na smrt, in če se
naši vinogradniki ne premislijo, bodo
poznali čez nekaj let ta sad samo še
po imenu.

Kljub vsemu temu pa lahko tr¬
dimo, da je pridelovanje breskev vsaj
v majhni meri za domačo potrebo, tu
in tam tudi za trg vendarle mogoče.
Saj imamo vendar poleg dovolj ugod¬
nega podnebja tudi nekaj primernih
prostorov, ne da bi silili z breskvami
nazaj v vinograde ali da bi celo ho¬
teli z njimi izpodriniti vinsko trto ali
kak drug sadež. Tudi gospodarske
razmere niso tako neugodne, da ne
bi mogli gojiti nekaj breskev vsaj po
takih krajih, kjer od nekdaj dobro
Slika 2. Lepo razvit breskov uspevajo in kjer je dohodek od njih
plod (Amsden). razmeroma kolikor toliko zanesljiv in

prirodne debelosti. reden. Breskev nikakor ne zahteva
toliko dela in ne povzroča toliko
stroškov kakor vinska trta. Njena vzgoja je prav lahka in poceni.
V par letih začne roditi in rodi vsaj tako redno kakor drugo
sadno drevje.

2. Kje bi kazalo pridelovati breskve.

Z ozirom na to, kar smo doslej povedali o pridelovanju
breskev, je odgovor na to vprašanje lahek in kratek. Vsi vino-

5

rodni kraji Slovenije so kolikor toliko pripravni za ta sadež.
Kjer uspeva vinska trta, tam bodo gotovo rasle in rodile tudi
breskve nekaterih manj občutljivih, zlasti ameriških vrst. Prav
tako kakor podnebje so tudi lege vinskih goric prav primerne
za breskve. Saj si vendar ne moremo misliti krasnejših in
bolj solnčnih pobočij, nego so naše dolenjske, belokranjske in
zlasti štajerske gorice. Tu pa ne mislim samo tistih izbranih
leg, ki že od nekdaj slove za najboljše vinske lege. Breskev
je skromnejša nego vinska trta in je zadovoljna z legami, ki
za vinograde niso baš najprikladnejše. Takih prostorov je po
vinorodnih krajih vse polno. Marsikje so vinogradi že opuščeni
in ni pričakovati, da bi jih obnovili. Tudi v najboljših vinskih
goricah, kakršnih je v Sloveniji prav mnogo, je dokaj prostorov,
ki niso za vinsko trto, za breskve bi bili pa izvrstni. In na¬
vsezadnje, če ni nobenega drugega posebnega prostora, zakaj
bi pa ne gojili nekaj breskovih dreves na vrhu vinograda pri
hramu ali v vznožju?! Prav tako bi vinogradu nič ne škodovalo 1 ,
ko bi ob straneh zasadili vrsto breskev, zlasti na tisti strani,
kjer bi njih senca ne segala v vinograd.

Koliko je dalje leg, ki od narave niso tako oblagodarjene
kakor prej imenovane in kjer rodi bolj kislo vino! Tu je pro¬
storov za breskve na izbiro. Je pa tudi veliko krajev, kjer so
bili njega dni vinogradi, pa so jih že davno opustili, oziroma
jih opuščajo vedno bolj in bolj. Po takih krajih bi breskve brez
dvoma uspevale. Treba bi bilo samo izbrati za to najboljše lege,
zemljo pravilno pripraviti in potem nasad primerno obdelovati
in gnojiti.

Iz tega vsakdo lahko razvidi, da zaradi prostora ne bi
bili v zadregi.

Če je torej tako, zakaj pa se nihče ne poprime teh na¬
sadov vsaj za poizkušnjo, vsaj za domačo potrebo? Odgovor je
lahek. Po vinorodnih krajih je vse, kar leze in gre, zaverovano
samo v vinograd in je skoro nemogoče prepričati koga, da bi
lahko tudi poleg novih vinogradov gojil kako boljšo breskev.
Po tistih krajih, kjer so- vinograde opustili, je pa stvar še težja,
ker nimajo pravega smisla in se vsakdo boji stroškov. Velika
ovira je tudi to, ker ni nikjer dobiti primernega drevja, sami
si pa ljudje ne znajo vzgojiti breskev, dasi je to veliko laže
nego pri drugihsadnih plemenih. Manjka pač dobrih zgledov
in zaupanja. Ko bodo premagane prve težkoče, začno brez

6

dvoma gojiti breskve tudi pri nas, in sicer boljših vrst in bolj
umno nego nekdaj.

3. Ali je vredno pridelovati breskve.

Vsak pameten in previden človek se mora vprašati, preden
se loti kakega podjetja, ali in kako se mu bo izplačalo. Isto
velja tudi za breskve. Že ko bi jih gojili samo za domačo
potrebo ali le za domači trg, bi jih bilo vredno saditi. Ako pa
pomislimo, da ta sadež vedno lahko prodamo, se njegovo pri¬
delovanje še tem bolj izplača. Poglejmo najprej sadni trg in
cene, potem pa stroške za pridelovanje, pa se prepričamo o
dohodnosti.

V novejšem času je dobilo sadje kot poživilo in hranilo
veliko večjo veljavo, nego jo je imelo nekdaj. Zlasti velika
mesta použijejo ogromne množine sadja. Umevno je, da imo-
vitejši sloji segajo po boljšem blagu. Ako pa takega blaga ne
pridelujemo doma, ga dobivamo iz drugih dežel ali držav, celo
iz drugih delov sveta. Breskev sploh manjka na našem sadnem
trgu, kolikor jih pa je — zlasti ranih — so izza mej naše države.
Vsaj domači trg' bi mi lahko zalagali z breskvami, pa tudi
izvažali bi jih lahko. Avstrija in Nemčija bi bili dobri kupovalki.
Naše breskve bi bile menda vendar cenejše nego italijanske ali
celo ameriške. Poleg tega moramo pa tudi vedeti, da naše
breskve ne bi bile prav nič slabše nego tuje, mnogokrat celo
boljše.

Za trg ni torej nobene skrbi, posebno ako bi pridelovali
enotno blago v večjih množinah  in bi prodajo pri¬
memo uredili in organizirali  ter bi država ščitila pri¬
delek z visoko uvozno carino.

Kakor drugo sadje tudi breskve nimajo stalne cene. Njih
cena se ravna po kakovosti in množini pridelka in po času, kdaj
pride na trg, ter po raznih drugih razmerah. Merodajna je tudi
oddaljenost od železnic, oziroma od glavnih tržišč. Breskev
razmeroma lahko prevažamo brez škode, ako je pravočasno
potrgana, zato oddaljenost ne vpliva tako neugodno. Če pridejo
breskve iz Italije ali celo iz Amerike v najboljšem stanju na
naš trg, koliko laže bi to dosegli pri domačem blagu!

Lepe namizne breskve, zlasti rane, ki pridejo na trg julija
in avgusta meseca, imajo vedno dobre cene. Jeseni 1. 1921.
so jih prodajali na trgu v Ljubljani po 2-50—3-75 Din kilogram,

pa tudi še draže. Na licu mesta pri producentu so bile po
1-25—2 Din kilogram. Ako računimo, da nam da vsako breskovo
drevo od 5. leta dalje poprečno na leto samo po 10 kg sadja,
bi dobili od drevesa po 12-50—20 Din, od 10 dreves 125 do
200 Din, od 100 dreves 1250—2000 Din.

Kaj pa stroški? Kdor bi imel breskovo drevje ob vino¬
gradu ali sploh poleg drugih nasadov ali med njimi, bi bili
stroški za obdelovanje jako majhni, ker bi se vršilo z drugimi
rastlinami vred. Tudi nasad sam bi ne stal veliko, ker si
vsakdo nekaj breskev lahko vzgoji sam, ako ima le potrebno
veselje in dobro voljo in se hoče poučiti. 4

Čist breskov nasad v ugodnem podnebju in v primerni
legi bi se tudi dobro izplačal. Na 1 ha gre 600 dreves. Ra-
čunimo, da nam daje vsako drevo poprečno na leto (od
tretjega leta dalje) samo po 5 kilogramov izbranega blaga za
trg. 600 dreves bi dalo torej 3000 kilogramov sadja, kilogram
po 1-25 Din, 3750 Din. Ako računimo dalje amortizacijo od
glavnice, ki smo jo založili v nasad (priprava zemlje, drevje in
saditev), ter vsakoletno obdelovanje skupaj na 1750 Din, nam
ostane čistega dobička 2000 Din. Pri tem moramo pa upoštevati,
da 10 let pridelujemo med breskvami lahko tudi druge sadeže,
kakor: fižol, grah, prva leta tudi krompir, kumare, razno ze-
lenjad, paradižnike, jagode, ribez. Vse te stranske pridelke gno¬
jimo in obdelujemo na stroške breskev.

Naposled ne smemo prezreti posebne prednosti breskovih
nasadov proti drugim sadnim plemenom. Breskev vzgajamo v
drevesnici samo dve leti, in ko jo presadimo na stalno mesto,
začne roditi že drugo, najkesneje pa tretje leto. Breskev rodi
navadno vsako leto, če je le v cvetju ne doleti kaka uima. Za¬
molčati pa seveda ne smemo, da breskev ne učaka tolike starosti
kakor jablane in hruške. Čez 15, 20 let navadno začno pro¬
padati.

4. Kako vzgajajmo breskve.

Kakor smo že omenili v prejšnjem odstavku, pri nas
doslej ni bilo niti govora o kaki gojitvi breskev, ker so se naši
sadjarji zanje še manj brigali nego za druga sadna plemena.
Breskve so le trpeli, ako so se popolnoma slučajno zasejale
same. Le tuintam je kdo kako drevesce naročil iz drevesnice;
količkaj več jih ni nihče zasajal. Zato nam v tem oziru manjka

8

lastnih izkušenj. Ravnati se moramo le po izkušnjah strokov¬
njakov in praktičnih sadjarjev drugih dežel, kjer goje breskve
na veliko. Nemčija v Porenju, Francija in Italija, zlasti pa
Amerika nam dajejo najlepši zgled, kako je breskve vzgajati
izmlada v drevesnici in kako jih je gojiti pozneje na stalnem
mestu.

Nekatere vrste naših navadnih breskev lahko vzgajamo
naravnost iz semena brez cepljenja. Vendar pa je taka vzgoja
nezanesljiva, ker se prerado primeri, da se samosevci izpre-
vržejo in rode navadno slabši sad nego plemenjaki. Zato
cepimo dandanes breskve prav tako kakor druga sadna ple¬
mena, ker le na ta način je mogoče kako gotovo vrsto za¬
nesljivo razmnoževati.

Za podlage, na katere cepijo breskve, uporabljajo štiri
sicer različne, a vendar sorodne koščičaste zvrsti, in sicer:
mandelj, breskov divjak, Julijevo slivo  in
izjemoma tudi, črni trn ali trnoljico.

Mandelj  v našem podnebju vobče ne prihaja v poštev,
ker je preobčutljiv, v količkaj hudi zimi namreč zmrzne.
Uspevati bi utegnil kvečjemu v Vipavi, pa še tam le v najbolj
toplih in zavetnih legah. Na Goriškem, še celo pa na Italijan¬
skem, Francoskem in v drugih toplejših krajih ga pa zelo čislajo
in uporabljajo že od pamtiveka v to svrho.

Breskov divjak  je najnaravnejša in v nekih raz¬
merah najboljša podlaga plemenitim breskvam. V to svrho bi
bilo treba izbirati seveda le navadne domače, neobčutljive vrste
ne glede na to, kakšen sad rode. Po vinorodnih krajih Slovenije
je prav mnogo domačih, po sadu sicer malovrednih breskovih
vrst, ki pa rasto bujno, so neobčutljive za bolezni in prebijejo
vsako zimo brez škode. Žlahtne in zaradi tega kolikor toliko
bolj občutljive breskve niso za seme.

Na breskovem divjaku cepljeno breskovo drevo je najbolj
zdravo in trpežno ter dočaka razmeroma največjo starost. Žal,
da ta podlaga ni za vsako zemljo. Uspeva namreč samo v
lahkih, peščenih in toplih tleh.  V težki, mokri
ilovici hira in kmalu odmrje. Ker imajo naše vinske gorice
navadno bolj peščeno ali lapomato in toplo zemljo, bi sodila ta
podlaga posebno za naše razmere.

Za vzgojo breskovih divjakov sadimo koščice poznih
vrst  (septembrske vrste) takoj jeseni, ko so breskve zrele.

9

Za sejalnico si pripravimo košček opuščenega vinograda, pri¬
sojne njive ali vrta. Zemljo globoko prekopljimo in, če le mo¬
goče, pognojimo s kompostom ali s popolnoma preperelim hlev¬
skim gnojem. Na poravnano zemljišče poteknimo koščice v
takih razdaljah, kakor sadimo divjake v drevesnici, torej v vrsti
po kakih 30—35 cm, vrste pa po 60—70 cm vsaksebi. Koščice
ranih poletnih vrst niso za rabo. Čim prej na jesen sadimo,
tem boljši je uspeh. Ko bi koščice čez zimo hranili na suhem
in jih sejali šele spomladi, bi se tako izsušile, da bi malokatera
skalila.

Umeje se samo* ob sebi, da je treba sejalnico pridno pleti
in okopavati. Ako so razmere količkaj ugodne, so mlade se¬
menke do avgusta meseca debele kot svinčnik ali pa še bolj.
Zato jih moramo takoj prvo leto požlahtniti, in sicer poleti z
očesom (okulirati). Popolnoma napačno bi bilo*, ko bi to dtelo
odložili za drugo leto*. Tedaj bi semenke toliko zrasle, da bi
se ne dale z uspehom okulirati, ker bi imele predebelo deblo
in predebelo kožo. Pomniti je treba tudi, da ne smemo breskev
nikoli požlahtnjevati spomladi s cepičem, ker se take cepitve
ne sponašajo dobro*. Breskev ima namreč preveč rahel in ob¬
čutljiv les, ki ga je težko* gladko odrezati in rane se mu ne
zalijejo tako lahko kakor pri jablanah in hruškah. Breskve zato
povsod brez izjeme okulirajp. V Ameriki požlahtnjujejo na ta
način vsako leto* na milijone enoletnih breskovih divjakov in
vzgajajo krasno drevje za svoje obširne plantaže.

Nadaljnje oskrbovanje se prav nič ne razločuje od oskrbe
pri jablanah in hruškah. Najkesneje mesec dni po okulaciji je
treba prerezati vezi, ker se breskova debelca na jesen jako
zjlebele. S tem je oskrbovanje prvega leta končano. Drugo
pomlad februarja ali najkesneje v prvi polovici marca meseca
ali takoj, ko odleze sneg, je treba vsako debelce odrezati 10 do
15 cm nad žlahtnim očesom. S tem delom ne smemo čakati, da
bi breskvice začele brsteti. Ko požene žlahtno oko, je treba
zatirati (pincirati in mandati) poganjke iz podlage, in ko je
žlahtni poganjek 10 do 15 cm dolg, ga privežemo z rafijo k
čepu. Julija meseca ali pa še prej porežemo čepe z ostrim
nožem (nikdar ne s škarjami). Do jeseni zrastejo iz žlahtnega
očesa že lepa enoletna breskova drevesca v obliki grmiča s
30—40 cm visokim deblom ali pa najmanj nad meter visoke
tršate, zastavne šibe. Naslednjo pomlad (nikdar ne jeseni) jih

10

presadimo že na stalno mesto. Prav šibke in zaostale bi smeli
izjemoma pustiti še eno leto v drevesnici.

Julijeva sliva  je najbolj običajna podlaga, ki jo
uporabljajo naši drevesničarji. Na njej cepljena breskev raste
nekaj let sicer prav bujno, toda ker je sorodnost med njo in
breskvijo premajhna, se ne zrasteta tako v živo kakor pri bre¬
skovem divjaku. Zato take breskve rajši hirajo in ne dočakajo
visoke starosti. Vsekakor pa je Julijeva sliva razmeroma dobra
podlaga v težki ilovnati zemlji in za mrzlejše podnebje, kjer
bi breskov divjak sploh ne uspeval.

Vzgoja na tej podlagi se prav nič ne razločuje od vzgoje,
popisane v prejšnjem odstavku. V drevesnico posadimo eno¬
letne Julijeve slive, vzgojene iz semena. Take semenke dobimo
v vsaki večji trgovski drevesnici. V juliju in avgustu jih po-
žlahtnimo z očesom (okuliramo). Drugo leto zrastejo iz vcep¬
ljenih očes že jako razrasle breskve, ki jih moramo takoj pri¬
hodnjo pomlad presaditi na stalno mesto. Starejše Julijeve slive
se ne dado požlahtnjevati, ker zrasto predebele. Istotako bi
bilo napačno, breskve čez eno leto pustiti v drevesnici.

Končno naj omenim še črni trn,  ki ga tu in tam iz¬
jemoma uporabljajo za podlago breskvam. Na njem cepljeno
breskovo drevje je jako zdravo in zelo rodovitno, toda ostane
pritlično. Ta podlaga je posebno prikladna za prav majhne dre¬
vesne oblike na majhnih vrtovih, kjer bi veliko breskovo drevje
ne imelo potrebnega prostora, in pa za breskve v loncih.

Za breskve najprimernejša in najbolj priljubljena dre¬
vesna oblika je sadni grmi.č  s 30—40 cm visokim deblom.
Sadimo ga 4—5 metrov vsaksebi v kvadratni ali trikotni raz¬
vrstitvi. Ako sadimo grmiče v štirikotu na vse strani po 4 metre
narazen, jih gre na hektar 600, pri vsestranski razdalji
41/2  metra, 500, pri razdalji 5 metrov pa 400.

Druga prav tako primerna oblika je pa nizkodebelno
drevo  z 1 m 20 cm visokim deblom. Taka drevesa pa mo¬
ramo saditi najmanj po 5 m narazen. Nizkodebelni nasadi bi
imeli to prednost, da svet pod njimi laže obdelujemo in gno¬
jimo. Za oskrbovanje, zlasti za obrezovanje, zatiranje škod¬
ljivcev in za spravljanje sadja so pa grmiči bolj pripravni. Glede
dohodka ni velike razlike.

Jako ugodna za obdelovanje in za pridelovanje drugih
rastlin pod breskvami je pravokotna saditev. Tedaj bi sadili

11

breskove grmiče v vrsti po 3—4 metre narazen in vrste po
6, 7 ali 8 metrov drugo od druge. Nizkodebelno drevje bi
moralo biti v vrsti vsaj po 4 metre vsaksebi.

V ugodnih razmerah raste breskev jako hitro. V petih
letih je že košat grm ali že precejšnje drevo. Zato jih ne smemo
saditi pregosto. Prvih pet do deset let lahko gojimo pod breskva¬
mi razno zelenjad ali tudi poljske pridelke, kakor je bilo že
omenjeno in bo pozneje bolj natančno opisano.

Vzgoja breskev je prav lahka. Kdor ima količkaj znanja
iz drevesničarstva, si prav lahko vzgoji breskve sam skoro brez
stroškov. Jeseni naj si nabere koščic ter jih posadi, kakor smo
povedali. Ako sam ne zna okulirati ali če misli, da bi se ne
mogel naučiti te preproste »umetnosti«, naj pa naprosi koga,
da mu opravi to delo. Ako pomislimo, koliko truda in stroškov
prizadeva vzgoja vinske trte, moramo priznati, da je vzgoja
mladih breskovih sadik vendarle dokaj lažja in preprostejša.
Samo zanimanja in dobre volje je -treba, pa bi šlo, kakor je šlo
v vinogradih. Ako naj pa pridelovanje breskev vpeljemo po
vinorodnih krajih, bi bilo vsekakor potrebno, da sodeluje
država, in sicer na tak način, kakor je sodelovala pri pospe¬
ševanju vinarstva, oziroma pri obnovi starih vinogradov. Zakaj
bi istotako ne obnovili in izboljšali tudi breskovih nasadov, v
kolikor bi ne bili vinogradom v kvar!

Država prav lahko in z neznatnimi stroški ustanovi po
vinorodnih krajih drevesnice za breskve. Ko bo imela zadosten
materijal, naj zasadi več poizkusnih nasadov po posameznih
vinorodnih pokrajinah, kakor v Beli Krajini, po ugodnih legah
novomeškega, krškega in litijskega okraja in po- raznih krajih
Štajerske. Obenem pa naj bi oddajala interesentom enoletne
požlahtnjene breskve po primerno nizki ceni. Tako pospeše¬
vanje bi bilo za državo prava malenkost proti ogromnim vsotam,
ki jih je žrtvovala in jih žrtvuje še dandanes za pospeševanje
vinarstva. Kdo ve, če bi se s pridelovanjem breskev in s kul¬
turami, ki so s tem v zvezi, ne odprli viri novih dohodkov,
ne da bi vinarstvo zaradi tega trpelo kako škodo!

5. Katere vrste breskev priporočajo.

Če pogledamo po naših sadnih tržiščih v Ljubljani, Mari¬
boru in po drugih manjših mestih, najdemo julija in avgusta
meseca prav malo domačih breskev. Iz večine je vse, kar pride

na trg, tujega izvora. Šele proti koncu avgusta meseca, zlasti
pa septembra začno donašati in dovažati domače breskve. In
če premotrimo to blago, vidimo kaj malo lepih in okusnih
žlahtnih breskev. Povsod prevladujejo navadni, že na zunaj po
obliki in umazani barvi označeni plodovi, ki so vsi bolj ali
manj grenkljastega okusa in brez tistega prijetnega vonja.
Lepih okroglih, kot lice rdečih ali zlatorumenih okusnih breskev
je kaj malo. Seveda, ker teh žlahtnih sadnih vrst nihče ni gojil
in ne negoval, so sčasoma poginile, ako so bile sploh kje vpe¬
ljane. Ostale so samo najbolj utrjene, napol divje vrste, ki tudi
brez vsake nege životarijo in tu in tam tudi še obrode. Saj je
z drugimi sadnimi plemeni in z vinsko trto ravno taka. Vsak
sadež, ki je žlahtnega pokolenja, je kolikor toliko občutljiv in
ne uspeva drugače, nego da ga primerno'negujemo, gnojimo,
obdelujemo in branimo zajedalcev. Zato pa v tem oziru pri nas
nimamo nobenih zanesljivih izkušenj, kakor jih imajo po drugih
krajih, kjer breskve res goje na debelo.

Glede na posebno lastnost, da se pri nekaterih breskvah
meso izlahka in popolnoma loči od koščice, pri drugih se je pa
trdo drži, razvrstimo vse breskve lahko v dve glavni skupini,
in sicer v kalanke ali platenice  (krojenice) in v ko¬
st e n i c e ali duranclje. Kalanke so vobče boljšega okusa in
sploh bolj priljubljene, bodisi kot namizne breskve, bodisi za
konserviranje. Kostenice so pa krasne zunanjosti in prav pri¬
merne za daljše prevažanje in tudi dobrega okusa.

Po zorilu delimo breskve zopet v dve vrsti: v rane  ali
poletne in v pozne  ali jesenske. Rane breskve so navadno
kostenice in slabšega okusa. Zato pa je drevje manj občutljivo,
zdravo in zelo rodovitno. Kljub temu, da so nekoliko slabše,
imajo vendar dobro ceno, ker so jako lepe zunanjosti in ker
prihajajo prve na/ trg. Vsak rani sadež je pač težko pričakovan
in zaradi tega ga dobro plačujejo.

•Čim pozneje breskve zorijo, tem bolj so okusne in tem
rajši se loči meso od kosti. Prav tako je pa drevje tudi bolj
občutljivo in manj rodovitno. Zato so pa pozne breskve tudi
bolj drage, ker proti koncu poletja vedno bolj primanjkuje tega
sadu. Prve breskve zorijo že v prvi polovici julija meseca, v
avgustu jih je največ, potem pa polagoma dozorevajo bolj redke,
a najfinejše in najdražje septembrske breskve.

13

Po domovini, kjer so posamezne vrste bile vzgojene in
kjer jih goje na debelo, jih bomo delili v pet skupin, in sicer v
domače, nemške, francoske, angleške in ame¬
riške vrste.

Najprej bi bilo treba temeljito preiskati domače vrste, v
kolikor so v resnici domačega izvora. V tem smislu bi bilo
treba preiskati posebno Dolenjsko, Belo Krajino, Spodnje Šta¬
jersko in Vipavsko dolino. Posebnega v tem oziru najbrž ne
bo najti. Vendar pa je gotovo tu in tam kaka vrsta, ki bi bila
vredna, da bi jo razmnoževali in razširili po tisti pokrajini,
kjer je že udomačena. To raziskavanje je pa jako težko, za¬
mudno in nezanesljivo, ker so si po¬
samezne vrste breskev zelo podobne.

Sicer je pa tudi težko dobiti koga, ki
bi se utegnil posvetiti temu poslu več
let zapored.

Za sedaj se bomo morali pač za¬
dovoljiti z izborom kake dobre domače
vrste, ki jo slučajno kje zasledimo, in
nekaterih preizkušenih tujih vrst.

Izmed breskev, ki so jih vzgojili v
Ne mčiji  in ki so že davno preizkušene
glede rasti in rodovitnosti in posebno
glede neobčutljivosti v lesu in cvetju,
so priporočila vredne zlasti tele: Šor-
lemerjeva breskev, prezident
Gripen k eri, proskavska bre¬
skev, kraljica Karla in samo-
sevka iz Predgorja.

Francoske breskve  so zelo
občutljive in vobče za naše podnebje
neprikladne. Uspevajo pri nas kvečjemu
ob južnih stenah kot špalirke. Kraljica
vrtov, zmagovalka, baron  Du-
f our  (izgovori Difur), rdeča Magda-
lenka in La France  (izg. lafrans),
so vrste, ki niso baš izbirčne in bi po
toplih legah utegnile tudi pri nas uspevati na planem.

Ameriške breskve so začeli uvajati v'Evropi okrog
1. 1870. Dandanes so že tako razširjene, da so izpodrinile že

Slika 3. Cvet breskve
La France (izg. lafrans).
*/, prirodne velikosti.

14

skoraj vse druge vrste. Odlikujejo se po veliki rodovitnosti in
neobčutljivosti. Nekatere so tako trdne, da preneso v cvetju
brez škode 4 do 5 stopinj mraza. Brez pomisleka so pripo¬
ročila vredne naslednje ameriške vrste: Amsden, rana
Briggova, rana Luiza, Aleksander, Triumf,
W a t e r 1 o o. Pripomniti moramo, da spadajo naštete ameriške
vrste po večini h kostenicam in ranim poletnim breskvam. Vse
so krasno barvane in jako prikupljive.

Končno naj omenim* še dve angleški vrsti, ki sta tudi zelo
rodovitni in neobčutljivi, to sta rana Jorkova in rana
Riversova breskev.

Naslednji kratki opisi kažejo naštete breskve v razvrstitvi,
kakor zorijo od najranejše do najpoznejše. Iz njih so razvidne
tudi oblika, debelost, barva in druge lastnosti sadu in dre¬
vesa.  Seveda s tem ni rečeno, da morajo vse tu naštete
breskve tudi pri nas dobro uspevati. V tem oziru bo treba pač
poizkušati in to, kar se dobro obnese, razširiti po tistih krajih,
ki prihajajo v poštev za breskove nasade. Vsekakor so pa iz¬
brane take vrste, ki se po drugih krajih prav dobro obnašajo
in so najmanj občutljive za pozebo in bolezni.

1. Zmagovalka (francoska). Sad debel, na soinčni strani
rdeč. Meso belo in sočno (kalanka). Zori v začetku julija
meseca. Drevo čvrste rasti in zelo rodovitno, toda podvrženo
kodri. Pozimi se mora škropiti s 5% modro galico.

2. Briggova rana breskev (ameriška). Sad debel, rumen-
kastobel, lice tem n ordeče. Meso sočno, dobrega okusa (kalanka).
Zori sredi julija meseca. Drevo zelo rodovitno.

3. Aleksander (ameriška). Sad debel, okrogel, rdeče
pisan s temnordečim licem. Meso zelo nežno, sočno in sladko
(kostenica). Zori sredi julija meseca. Drevo zdravo,.krepke
rasti in neobčutljivo.

4. Amsden (ameriška). Sad precej debel, okrogel, malo
stisnjen in škrlatastordeč. Meso zelenkastobelo in sočno (ko¬
stenica). Zori sredi julija meseca. Drevo raste zelo bujno in
rodi prav dobro.

5. Waterloo (ameriška). Sad debel, rdeče marmoriran.
Meso jako okusno in sladko (kostenica). Zori sredi julija me¬
seca. Drevo raste dobro in rodi rado.

6. Triumf (ameriška). Sad podolgast, od strani stisnjen,
oranžnordeč, lice temnordeče.. Meso zlatorumeno, čvrsto in

0

15

sočno (kostenica). Zori koncem julija meseca. Drevo občutljivo
za kodro.

7. Jorkova rana breskev (angleška). Sad okrogel, s tanko
kožo, škrlatnokarminasto rdeč. Meso zelo nežno in sočno (napol
kostenica). Zori prve dni avgusta meseca. Drevo raste zelo
dobro in je jako rodovitno. Zelo priporočena vrsta.

8. Luiza (ameriška). Sad srednje debel, lepo barvan in
izvrstnega okusa (kalanka). Zori prve dni avgusta meseca.
Drevo zdravo in zelo rodovitno.

9. Riversova breskev (angleška). Sad debel, okroglast,
belkast s svetlordeče nadahnjenim licem. Meso belo, raztopno,
zelo dobrega okusa (ka¬
lanka). Zori začetkom
avgusta meseca. Drevo
zdravo in kmalu rodi.

10. Šorlemerjeva
breskev (nemška). Sad
srednje debel, škrlatno-
rdeč. Meso nežno raz-

opno, izvrstnega okusa
(napol kalanka). Zori do
srede avgusta meseca.

Drevo raste tršato in rodi
jako rado, je zelo neob¬
čutljivo ter uspeva pov¬
sod, kjer rastejo breskve.

Ima posebno krasen cvet.

11. La France (la-

frans), (francoska). Sad
zelo debel, nekoliko po-
dolgast, temnokarmina-
stordeč. Meso nežno,
raztopno, sočno, dišeče,
prve vrste (kalanka). Slika 4. La France (izg. lafrans).

Zori proti sredi avgusta ‘/a prirodne debelosti,

meseca. Drevo raste do¬
bro in je rodovitno, pač pa precej občutljivo. Za špalirje ob
stenah.

12. Proskavska breskev (nemška). Sad srednje debel,
škrlatastordeč, lice modrikasto nadahnjeno. Meso sočno in

16

okusno (kalanka). Zori v drugi polovici avgusta meseca. Drevo
neobčutljivo za mraz. Razmnožujemo ga lahko tudi s koščicami.

13. Gtripenkerl (nemška). Sad debel, svetlorumen s tem¬
nordečim licem, zelo sočen, sladkovinskega okusa (kalanka).
Zori proti koncu avgusta meseca. Drevo neobčutljivo in zelo
rodovitno. Posebno za mrzle kraje zelo priporočljiva.

14. Baron Duiour (Difur), (francoska). Sad debel, krasno
barvan. Meso nežno, sočno in izvrstnega okusa (kalanka). Zori
v začetku septembra meseca. Drevo razmeroma neobčutljivo.
Izvrstna za špalirje.

15. Kraljica Karla (nemška). Sad zelo debel, rumen, iice
krvavordeče sicer pa karminasto zabrisana. Meso rumenkasto-
zeleno, čvrsto, zelo sočno in izvrstnega okusa. Koščica drobna
(kalanka). Zori v začetku septembra meseca. Drevo krepke

(francoska). Sad debel, tudi jako debel,
okroglaste oblike, belkastozelen, rjavo-
rdeče pobaham Meso zelenkastobelo,
čvrsto p*" 1  ^ Ičici rdečkasto (kalanka).
Zori v ' •. septembra meseca. Drevo
zelo čvrs j  iste in je jako rodovitno. Us¬
peva po toplejših legah tudi na planem.

17. Rdeča Magdalena (francoska).
Sad debel, zelenkastorumen s temnorde¬
čim licem, zelo sočen in izvrstnega okusa
(kalanka). Zori v začetku septembra
meseca. Drevo je zelo rodovitno.

18. Samosevka s Predgorja (nem¬
ška). Sad debel, tudi jako debel, okrogel.

svetlozelenkast z rjavordečim licem. Izvrstnega okusa (kalanka).
Zori sredi septembra meseca. Drevo raste jako lepo, je trpežno
zdravo in rodovitno. Razmnožujemo jo zanesljivo s koščicami,

6. Kako zasajajmo in negujmo breskve.

Že v prvih poglavjih smo povedali, kakšnega podnebja,
kakšne lege in zemlje je treba za pridelovanje breskev. Rekli
smo, da raste v vsaki zemlji, ki ni pozimi premokra, poleti
pa ne presuha. Da pa se rastlina laže prilagodi raznim ne¬
ugodnostim, zato skrbi podlaga, na katero je cepljena.

Za dober uspeh pa ne zadostuje samo po naravi ugodno
zemljišče, temveč ga moramo tudi temeljito pripra-

rasti in neobčutljivo.
16. Kraljica vrtov

Slika 5. Breskev La France
(izg. lafrans.) preklana.

‘/j prirodne velikosti.

17


viti,  izbrano drevje pravilno in pravočasno po¬
saditi in nasad primemo  oskrbovati in obdelovati.

Tu moramo še enkrat poudarjati, da breskev raste in rodi
samo na obdelanem  svetu v odprti  zemlji, prav tako
kakor vinska trta. In kakor za vinograd, prav tako ali vsaj
približno tako je treba pripraviti zemljo za breskov nasad.

Kjer imamo dober svet z globoko, rahlo zemljo, ki je
bila pred nedavnim časom globoko prekopana (prerigolana),
bi zadostovalo, ako bi izkopali za vsako drevo najmanj poldrug
meter široko ter okoli 50 cm globoko jamo. Ostalo celino ftied
jamami bi pa obdelali pozneje bolj plitvo, bodisi na roko, ali
pa s plugom. Nov svet, zlasti s pusto, bolj močno, težko zemljo
bi morali pa vsekakor prekopati na 50—80 cm globoko. Obenem
bi morali pa kolikor mogoče dobro pognojiti s hlevskim gnojem
in po potrebi založiti zemljo z redilnimi umetnimi gnojili.

Breskve potrebujejo posebno veliko kalija in apna.
Sorazmerno je treba seveda tudi tosorove kisline in
dušika.  Razmeroma najmanj potrebujejo pač dušika; pre¬
velika množina tega gnojila ? m celo škoduje, ker povzroča
rahel, občutljiv les.

Na hektar bi morali žeopri rigolanju plitvo podkopavati
poleg kakih 150 metrskih stotov dobrega hlevskega gnoja še
okoli 10 stotov Thomasove žlindre  (za lahko zemljo)
ali 8 stotov superfosfata  (za težko zemljo). Kalija bi dali
v kakih 30 stotih k a j n i t a ( za lahko zemljo) ali pa 10 stotov
kalijeve soli  (za težko zemljo). Poleg tega bi bilo treba
za težko zemljo okoli 30—40 stotov živega apna.  Potreb¬
nega dušika bi bilo deloma že v hlevskem gnoju. Slabi zemlji
bi bilo pa dobro dodati še kakih 10 stotov amonijevega
sulfata.

Tako pripravljenega in pognojenega zemljišča bi potem
ne bilo treba gnojiti več let in breskve bi izvrstno rasle, bi
ostale zdrave in bi kmalu rodile. Stroške za gnojenje bi povra-
čale tudi tiste rastline, ki bi jih prva leta gojili med breskvami.

Kdor bi sadil v jame, bi moral na podoben način po¬
gnojiti zemljo, s katero bi zasul jame in sadil vanjo mlade t
rastline. Seveda je tako gnojenje težavnejše in manj izdatno.

Pri takem nasadu bi potrebovali ali na hektar nekako za po¬
lovico gnojil manj nego pri rigolanju, zato bi pa ostal svet
med jamami začasno nepognojen.

Humek, Breskev in marelica.

2

18

Pripraviti in pognojiti moramo zemljišče vsekakor že
j e s e n i ali najkasneje pozimi,  da tudi zmrzal predela zemljo
in da se gnojila razkroje, preden sadimo.

Gnojimo lahko po naslednjem načrtu:

Za lahko zemljo:  Pri rigolanju podkopljemo hlevski
gnoj, Thomasovo žlindro in kajnit. Amonijev sulfat potresemo
in podvlečemo ali zakopljemo nazadnje, ko je svet zrigolan in
poravnan. Apna ni treba posebe dodajati, ker ga je veliko v
Thomasovi žlindri.

Za težko zemljo:  Vsa gnojila, ki hodijo pri težki
zemlji vpoštev, torej hlevski gnoj, superfosfat, kalijeva sol in
amonijev sulfat obenem pri rigolanju enakomerno porazdelimo
in podkopljemo. (Superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat
lahko zmešamo, preden jih trosimo.) Ko je zemljišče zrigolano
in poravnano, raztrosimo in takoj podvlečemo še živo apno.

Opisana priprava zemlje in gnojitev je seveda idealna.
Kdor ne more zmagati umetnih gnojil, naj vsaj s hlevskim gno¬
jem dobro pognoji. Namesto kalijevih gnojil naj uporablja
pepel. Apno je pa vsekakor neogibno potrebno, če ni zemlja že
po naravi apnena. Iz označene množine gnojil za hektar prav
lahko izračunamo množino za manjše prostore, ako vemo, da
je hektar 100 arov in ar 100 kvadratnih metrov. Tudi za posa¬
mezna drevesa lahko prilično preračunamo, koliko potrebujejo
gnojil. Na hektar gre, kakor je v 2. poglavju omenjeno, 400
do 600 dreves, na ar torej 4—6. Če vemo, koliko gnojil je treba
za hektar, si lahko izračunimo tudi množino za ar, oziroma
za eno drevo.

Breskve sadimo zarana spomladi.  Jesenska saditev
za to sadno pleme ni priporočena, ker je nevarno, da bi po-
zeblo. Čeprav bi sadili le trdne vrste, vendar lahko pozebejo
ob neugodnih zimah, ker so na jesen presajene enoletne sa-
jenke, ki jim na kratko obrežemo korenine, veliko bolj občut¬
ljive nego če bi ostale čez zimo na svojem mestu v drevesnici.
Pač pa moramo saditi kolikor mogoče rano spomladi, vsekakor
pa preden začno poganjati.  Druga polovica februarja
do konca marca meseca je najbolj primerna doba za to delo.
Kdor namerava dobiti drevje iz tujih drevesnic, naj ga naroči
zarana pozimi (najkasneje januarja meseca) s pripombo, da ga
ne sprejme, če bi prišlo po 31. marcu.

19

Preden začnemo saditi, svet lepo poravnajmo, ako je bil
zrigolan. Ako pa smo kopali samo jame, jih kake 14 dni pred
saditvijo napolnimo skoro do vrha s pripravljeno in pognojeno
zemljo. Ko je zemljišče na ta način urejeno, ga razčrtajmo in
zakoličimo mesta za drevje. Kvadratna ali pa pravokotna raz¬
vrstitev je najbolj ugodna. Razdalja na vse strani najmanj 4,
največ 5 metrov (za grmiče). Kamor naj pride drevesce, za-

breskevo sadiko, preden Ko bi sadike ne bili nič ali pre¬
jo posadimo. malo obrezali, bi dobili takoj prvo

A) Enoletna, krasno razvita leto golo vejevje,

breskev iz drevesnice.

B) Pravilno obrezana sa-

, dika.

bijmo v zemljo meter dolg količ, tako da moli kakih 35 do
40 cm iz nje.

Breskve sadimo ravno tako kakor drugo sadno drevje.
Zelo važno je, da pred saditvijo obrežemo korenine in vrh
pravna kratko,  kakor je jasno razvidno s slike. Na kratko
obrezano drevo požene bujno in že prvo leto naredi lep, ena-

2 *

20

komerno razvit vrh. Ko bi pa posadili drevo neobrezano, kakor
ga dobimo iz drevesnice, bi slabo odganjalo in vejevje bi ostalo
golo. Zelo koristno je, ako pri saditvi pomakamo korenine v
gosto mešanico iz vode, kravjaka in ilovice. Tudi s predelanim
kompostom ne smemo štediti. Saditi moramo tako visoko, da je
mesto, kjer je breskev cepljena, nad površjem zemlje in sicer
še potem, ko se je zemlja sesedla. Na to je posebno paziti pri
saditi v jame, ker se prerado primeri, da zleze drevje, potem,
ko se zemlja uleže, pregloboko. Ob suši in v lahkih, suhih tleh
ne bo napačno, ako prvo pomlad po potrebi zalivamo breskve.

Glede oskrbovanja in obdelovanja breskovega nasada v
prvih letih moramo posebno poudarjati obrezovanje, za¬
tiranje škodljivcev in obdelovanje zemlje.
Zadnje dvoje (škodljivce in obdelovanje) bomo obravnavali v
posebnih poglavjih.

Tu naj omenim samo nekoliko o obrezovanju breskev.
Vobče je razširjeno mnenje, da redno obrezovanje škoduje bre¬
skvam, češ, da so potem smolikave, da jih napadejo razne druge
bolezni in da kmalu poginejo. Mnogoletne in obširne izkušnje
so pa izpričale, da je taka trditev prazna. Nasprotno! Vsako
leto pravilno in pravočasno obrezane breskve ostanejo zdrave
in čvrste. Posebno se odlikujejo v lepi rasti in redni rodovit¬
nosti od tistih, ki niso bile obrezane.

Breskve obrezujemo spomladi  pred cvetjem (navadno
marca meseca), ko se natančno razločuje cvetno
popje od lesnega,  pa poleti junija do avgusta meseca.
Preden se lotimo tega dela, moramo poznati različne vejice
in mladike v vrhu breskovega drevesa, najsi raste na planem
ali pa na špalirju ob steni. Breskev se bistveno razločuje od
drugih sadnih plemen, zlasti od pečkastega sadja: rodi namreč
kakor trta samo na enoletnem lesu  in zahteva zaradi
tega poseben način obrezovanja.

Spomladi razločujemo na dobro rastočih breskovih dre¬
vesih šestero različnih vejic ali mladik, in sicer: lesne

mladike, roparje, prezgodnje mladike, prave
rodne mladike, slabo razvite rodne mladike
in šopke.

Lesne mladike  so krepke šibe, ki so namenjene
za podaljšek glavnih vej (voditeljic). Navadno imajo dobro
razvito lesno, pa malo ali nič cvetnega popja. Glavne lesne

21

mladike, ki so na pravili mestih in potrebne za podaljšek vej,
skrajšamo za tretjino do polovice. Nepotrebne lesne mladike
pa odrežemo pri spodnjih dveh popih.

Roparji  so tudi lesne mladike, ki pa zrasto kar na
samem iz debla ali iz debelejših vej. Ako imajo prostora, da
se lahko razvijejo v veje, jih pustimo in samo skrajšamo kakor
lesne mladike, sicer jih pa popolnoma odstranimo.

Prezgodnje mladike  zrasto na istoletnih poganj¬
kih mladih in čvrsto rastočih dreves. Ako imajo kaj cvetnih
popov, jih samo skrajšamo do zgornjega
cvetnega popa. Ako jih pa nimajo, jih
odrežemo pri spodnjih lesnih popih.

Prave rodne mladike  se poznajo
po tem, da imajo dvojno ali celo trojno
popje. Zunanja dva popa sta cvetna,
srednji pa lesni ali listni  pop. Vse te
rodne poganjke* skrajšamo na 15 do 20 cm
dolgosti. To skrajšanje je zelo važno, ker
z njim omejimo nepotrebno cvetje in pri¬
silimo, da so plodovi na pravem mestu, t. j.
blizu glavnih vej. Obenem pa tudi dose¬
žemo, da na rodnih mladikah krepko od-
ženo spodnja očesa iz katerih se
morajo razviti rodni poganjki za
drugo leto.

Slabo razvite  (tanke in dolge)
rodne mladike,  ki imajo le tu in tam
posamez kak cvetni pop, odrežemo po-
p o bn o m a, ker bi itak ne rodile.

Cvetni šopki  so po 3—5 cm dolge
šibke mladike, ki imajo v šopih cvetne
pope. Teh prav nič ne obrezujmo.

Poleg teh živih delov v vrhu nahajamo pri spomladnem
obrezovanju na vsakem starejšem breskovem drevesu tudi
rodne mladike iz prejšnjega leta  in kolikor
toliko sehljadi. Rodne mladike prejšnjega leta, ki so torej že
rodile, moramo seveda odstraniti, ker niso za nobeno rabo.
Odrežemo jih pri najnižjem lesnem poganjku, ki stopi kot
rodna mladika na njih mesto. Pri špalirjih in prav natančno
oskrbovanih breskovih drevesih odstranimo te rodne mladike

Slika 8. Enoletne
breskove mladike in
popje.

A) Prave rodne mladike
s cvetnim brstjem.

B) Mladike s šopki.

C) Lesna mladika in
lesni brst.

22

že prvo leto, takoj ko smo potrgali sadje. Glej poglavje 11,
str. 41. Ako pa se je cvetje vse osulo, jih porežejo tudi že
spomladi takoj po cvetju.

Da je treba vso sehljad tik pri veji ali deblu gladko od¬
rezati, je umljivo samo ob sebi.

Obrezovanje zelenih breskev meseca junija do avgusta
je tudi potrebno. Izvršujemo ga na ta način, da odstranjujemo
vse nepotrebne poganjke, bodisi katerekoli vrste. Taki po¬
ganjki, ki niso potrebni niti za razvoj oblike niti za rodni les
in delajo samo zmešnjavo, morajo pasti pod nožem, naj bodo
še tako lepi in zdravi. Lesne poganjke na pravem mestu (vo¬
diteljice) pustimo rasti prav po njih volji. Pravim rodnim po¬
ganjkom, ki so namenjeni za drugo leto, pa priščipnemo vršiček,
ko so kakih 80—35 cm dolgi.

Rane na breskvah se ne celijo tako rade kakor na drugem
sadnem drevju, zlasti pečkastem. Zato moramo biti pri obre¬
zovanju jako previdni. Oster  nož  je edino orodje, s ka¬
terim obrezujemo breskve. Drevesne škarje niso za to in bi
lahko napravili z njimi veliko škodo.

Opisano pravilno obrezovanje breskev povzroča sicer
nekaj dela, toda je vsaj prvih pet let neogibno potreb-
n o. Pozneje, ko drevje odraste in se primerno razvije, izre¬
žemo vsako pomlad nepotrebno in pregosto vejevje in od¬
stranimo sehljad, ne glede na pravila za obrezovanje. Popol¬
noma brez obrezovanja pa bomo težko dosegli pravilno in
enakomerno razvite breskove nasade.

7. Najhujši škodljivci in bolezni breskev.

Kakor vse kulturne rastline, zlasti pa sadno drevje, ima
tudi breskev svoje posebne živalske in rastlinske
zajedalce ali bolezni.  Noben del ni varen pred njimi,
ker se pojavljajo na koreninah, na deblu in vejah, na po¬
ganjkih in listih, na brstju in sadju. Vendar pa moramo pri¬
znati, da je število tistih zajedalcev, ki bi bili drevju in pri¬
delku naravnost nevarni, zelo majhno. Zato se bomo ozirali
v tem sestavku samo na tiste škodljivce in bolezni, ki posebno
občutno kvarijo ali celo uničujejo breskve in ki jih moramo
preganjati z raznimi preizkušenimi sredstvi, ako sploh hočemo
gojiti ta sadež. Tudi v tem oziru je breskev prav podobna vinski

23

trti. Ko bi n. pr. nehali boriti se proti trtni uši z ameriško
podlago, proti paležu z modro galico in proti grozdni plesni z
žveplom, bi bil takoj konec vinarstva.

Najnevarnejši živalski škodljivec na breskovem drevju je
listna  uš. Izmed rastlinskih zajedalcev (glivičastih bo¬
lezni) omenjamo jako škodljivo k o d r o in breskovo p 1 e -
s e n in izmed bolezni, ki nastajajo zaradi notranjih nerednosti
v prehrani itd., pa s m o 1 i k o.

Listne uši.  Breskovo listje napadata dve vrsti listnih
uši, in sicer navadna breskova  uš  (Aphis persicae)
in medena  uš  (Aphis pruni).

Navadna breskova uš je popolnoma podobna listnim ušem
na drugem sadnem drevju. .Že oddaleč jo lahko spoznamo po
tem, ker so listi, ki jih izsesava, skodrani (zviti). Življenje
navadne breskove uši je ravno takšno kakor drugih listnih
uši. Iz zimskih jajčec se izležejo prav zgodaj spomladi, navadno
še preden se odpre popje, uši samice, ki potem, ko se parkrat
oleve, začno leči žive mladiče — zopet jalorodne samice, ki se
prav tako razmnožujejo kakor njih matere. Pozneje poleti se
prikažejo krilate samice, ki skrbe, da se rod širi od drevesa do
drevesa. Na jesen se narode samci in samice, ki potem, ko se
sparijo, ležejo zimska jajčeca na enoletne mladike.

Navadna breskova uš škoduje breskovemu drevju na ta
način, da izsesava sok in ovira liste v njih delovanju. Zaradi
tega preneha rast, vršički se suše, drevje hira, sad odpada ali
pa ostane droban in zanikaren. Vobče pa lahko trdimo, da
kljub temu škoda ni tolikšna, kakor bi pričakovali, ker ta uš
nastopa v velikem številu le ob dolgotrajni vročini in hudi
suši. Zatiramo jo tako, kakor bomo omenili pozneje pri me¬
deni uši.

Manj znana utegne biti medena  uš,  dasi jo naletimo
ponekod tudi pri nas. Na nekem vrtu v Ljubljani, kjer je raslo
osem lepih breskovih dreves, se je pojavila v tako ogromni
množini, da jih je skoro uničila. Razločuje se od listne že po
zunanji obliki in barvi. Navadna breskova uš je okroglastega,
zatepenega, rdečkastega, zelenkastega ali zelenočrnega života.
Medena uš je pa bolj podolgasta, vitkejša in vedno svetlozelena.
Glavni in od daleč vidni razloček je pa ta, da se listi, napadeni
od te uši, ne krivijo  ali zavijajo, najsi bo na njih še toliko
uši. Razločuje se tudi v tem, da navadna uš ždi na enem mestu,

24

navadno na spodnji strani lista, medena uš pa lazi po drevesu
od veje do veje in se jako rahlo drži svojega mesta. Ako imamo
opraviti s takim drevjem, se usujejo uši na nas kakor dež, da
smo vsi zeleni po obleki.

Medena uš je breskovim nasadom veliko bolj nevarna
nego navadna. Kjer se pojavi, se razmnožuje od drevesa do
drevesa v neizmernem številu, tako da ne ostane prazen niti
en list. Zaraditega zamrje vsaka rast, sad odpade, breskovo
listje je prevlečeno z neko lepljivo, sladko prevlako. Pozneje
listje počrni in se pobesi. Tako drevje obletavajo roji muh in
raznega mrčesa, ki iztiče za slaščicami. Medena uš izbrizgava
namreč neki sladek sok, ki se prijemlje po listju in privablja
sladkosnede žuželke. Naposled odpade listje in drevo opeša
tako, da potrebuje več let, da se zopet popravi.

Obe vrsti breskovih listnih uši pokončujemo pozimi  s
tem, da izkušamo v živo zadeti zimska jajčeca, spomladi in
poleti pa jih pokončujemo, dokler se niso še preveč razmnožile.
Vselej je treba drevje škropiti s primernimi tekočinami. Bre¬
skovo drevje je pa občutljivo, zlasti listje in mladi poganjki.
Zato ni, da bi škropili kar malomarno. Pozimi, najbolje januarja
in februarja meseca, škropimo z dendrinom (z drevesnim kar-
bolinejem), in sicer največ s 7% mešanico (na liter dendrina
približno 15 litrov vode). Ker pa na ta način nikdar ne dosežemo
in ne zadenemo vseh jajčec, moramo takoj spomladi, ko se po¬
kažejo prve uši, škropiti breskve z 1—tobačnim  izvleč¬
kom, ki mu primešamo na 100 litrov mešanice 2 kg mazavega
mila. (Na 100 litrov vode 1—1)4 dkg tobačnega izvlečka in
2 kg mila.) Škropljenje moramo po potrebi večkrat ponoviti.
Glavno pa je, da škropimo z dobro škropilnico in teme¬
ljito,  tako da se zmoči vse listje. Zlasti je treba paziti, da
zadenemo spodnjo stran listov, kajti tam so uši. Pa o pra¬
vem času  je treba škropiti, ne šele tedaj, ko je drevje že
vse ušivo in škoda že gotova.

Kodra  (kodravost) je najnevarnejša breskova bolezen,
ki jo povzroča glivica »exoascus deformans«.

Bolezen se pokaže spomladi, ko breskve ozelene, navadno
maja, večkrat pa tudi že aprila meseca. Kmalu potem, ko
breskve odcveto in dobro ozelene, se začno zdravi, sočni in
lepo zeleni listi kodrati, grbančiti in mehuriti na prečudne
načine in najrazličnejše oblike. Navadno se skodra in namehuri

25

ves list, večkrat tudi samo en del, drugi del pa ostane zdrav
in neizpremenjen. Polagoma je prizadeto navadno vse listje.
Skodrano listje tudi škrlatasto pordeči. Čim žlahtnejša je vrsta,
tem bolj je podvržena kodri. Posebno najžlahtnejše jesenske
vrste so navadno najbolj občutljive. Merodajna za razvoj te
bolezni sta tudi lega in vreme. Po meglenih nižinah so breskve
veliko bolj podvržene kodri nego po suhih višavah. Istotako
mokra pomlad zelo pospešuje to bolezen. Vse skodrano listje
se kmalu posuši in odpade. Drevo si sicer pomaga na ta način,
da požene novo listje. Ker pa je opešalo, zato odpade tudi večina
zaroda, kar pa morebiti ostane, ne dozori in je neokusno.

Kakor že omenjeno, povzroča mehurjaste izrastke na
breskovem listju glivica, katere zimski tros (seme) prezimi
navadno na mladikah. Tako
se bolezen zatrosi vsako
leto več ali manj, kakor
sta vreme in lega.

Kakor nobena druga
glivičasta, bolezen, tako se
tudi kodra ne da zdraviti,
kajti skodrano in namehur-
jeno listje je izgubljeno in
ga ni sredstva, ki bi ga
ozdravilo. Bolezen je treba
preprečiti. Doslej so pri¬
poročali kot edino zanes¬
ljivo sredstvo obiranjem
sežiganje  takoj prvih sko¬
dranih listov. Na ta način se bolezen brez dvoma ustavi, ako takoj
izpočetka, ko se pokažejo prvi sledovi, odstranimo vsak napadeni
list, preden g 1 ivica začne roditi poletne trose.  Se¬
veda, to more izvršiti pa le, kdor ima samo nekaj breskovih
grmičev ali špalirjev. Pri obširnejših in starejših nasadih bi
bilo pa to nemogoče, ker nihče ne utegne, da bi oprezoval vsak
dan okoli drevja in pazil, kdaj se začne pojavljati kodra. Ame¬
ričani so dosegli popolne uspehe s škropljenjem z raztopino
modre galice in apna,  katero uporabljamo za škropljenje
vinske trte. Tudi pri nas se je to sredstvo sponeslo prav dobro.

C. pl. Gelmini, vinogradnik in posestnik breskovih na¬
sadov v Salurnu na južnem Tirolskem mi je sam pravil, da

Slika 9. Kodra na breskovem listju,
‘/a prirodne velikosti.

26

popolnoma prepreči kodro na ta način, da škropi breskovo
drevje pozimi (seveda prej, preden se jamejo napenjati brsti),
‘z najmanj 5% modro galico (5 kg galice in 10 kg živega apna
na 100 litrov vode). Poleg tega pa jih škropi spomladi, ko od-
cveto in poženejo, pozneje pa še enkrat ali dvakrat s y 2 —Vs %
raztopino. Odločno mi je zatrdil, da odkar tako ravna, je bre¬
skovo drevje popolnoma zdravo, dočim je moral prej zaradi
kodre opustiti pridelovanje breskev.

Breskova plesen  napada redkokdaj breskve na
planem. Rada pa se loti špalirjev in drevja, ki raste po vlažnih,
meglenih ravninah, zlasti pa najrajši prav žlahtnih in občutljivih

vrst. Pojavlja se na poletje,
in sicer na ta način, da se
listi in vršički (najmlajši pri¬
rastek) pospo z neko belo
prevlako, da se nam zde,
kakor bi bili plesnivi. Ta pre-
vlaka ni nič drugega kakor
glivica (Sphaerotheka pan-
nosa), ki gosto preraste liste
in vršičke. Napadeni vršički
prenehajo rasti in listi delo¬
vati, zaradi tega oslabi vse
drevo in že na zunaj je vi¬
deti bolno. Sad in listje od¬
pade prezgodaj.

Poleti se širi bolezen od
veje do veje in od drevesa'
na drevo s poletnim tro¬
som,  ki ga veter raznaša na
vse strani. Čez zimo se pa ohrani v zimskem trosu na listih in po¬
ganjkih. Pravijo, da je to prav ista glivica kakor na vrtnicah,
ki tudi prav rade obole za to boleznijo. Zato ne kaže saditi
vrtnic v bližini breskovega drevja.

Te nevarne bolezni se ubranimo najbolj s tem, da sadimo
trdne, neobčutljive  breskove vrste v odprte, zrač¬
ne lege.  Ako se pa kljub temu pokaže, moramo porezati in
požgati takoj v pričetku vse napadene vršičke. Zanesljivo bra¬
nilo zoper to bolezen je končno žveplo,  zdrobljeno v najfi¬
nejši prah, ki ga s primernim mehom razpihamo po rastlini

Slika 10. Od kodre močno oškodovan
breskev grmič.

27

prav tako kakor pri vinski trti proti oidiju. Žveplati moramo
ob 1 e p e m, s o 1 n č n e m, če le mogoče vročem vremenu in sicer
prej, preden se pokaže bolezen, ali pa vsaj takoj, ko zapazimo
prve sledove. Žveplo namreč ne ozdravi napadenega listja,
ampak zdravo brani, da se ga ne loti bolezen.

S m o 1 i k a. Ta znana in pri koščičastem sadnem drevju
običajna bolezen se pokaže na ta način, da začne teči iz debla
ali iz vej neka lepljiva, smoli podobna tvarina, ki se na zraku
strdi v rjave, gomoljaste večje ali manjše kepe. To pravzaprav
ni smola, ampak guma,  ker se v vodi topi in je tudi sicer
nekoliko podobna arabski gumi. Torej tudi izraz »smolika« ni
točen. Toda ker je že udomačen, ga obdržimo, dokler kdo ne
najde kaj boljšega.

Največkrat privre na dan iz raznih ran in obrunkov po
deblu in vejah. Pokaže se pa tudi na drugih na videz zdravih
mestih, kjer opazimo najprej nekake vdrtine ali votline pod
zelo napeto kožo.

Z vso gotovostjo je dognano, da je smolika bolezen, ki jo
povzroča nered v prehrani in prebavi drevesa. Ako n. pr. rast¬
lina dobiva po koreninah več hrane, nego je morejo predelovati
lišti, nastane zaradi tega neko motenje v notranjem ravnotežju
med neprebavljeno in prebavljeno hrano. Ta nerednost po¬
vzroči, da se del staničevja, ki naj bi tvoril les, pretvori v
gumo  (smolo), ki prodira na dan skozi razne rane in razpoke
v koži.

Prav tako je neugodno razmerje redilnih snovi v zemlji
krivo, da nastanejo nerednosti v prebavi, ki potem povzročijo
pretvorbo staničevja v gumo. Preobilica dušika pa pomanjkanje
apna, kalija ali fosforove kisline  prav mnogokrat
povzroči smoliko.

Iz povedanega je jasno, da vse, karkoli dela nered v
prebavi in preosnovi, povzroča in pospešuje smoliko. Najpo¬
gostejši vzroki so: težka, mrzla zemlja, preobilo in enostransko
gnojenje z dušičnatimi gnojili, pozeba, zaradi katere odmrje
velik del prebavil, prehudo obrezovanje ob nepravem času, dol¬
gotrajno deževno vreme.-To nas uči, da smoliko ozdravimo, ali
še bolje, da jo lahko preprečimo,  ako doženemo vzrok in
ga po možnosti odpravimo. Breskve sadimo vedno v tople, zra¬
čne, odprte lege s primerno, rajši bolj lahko, nego pretežko
zemljo. Dalje se moramo posebno ogibati enostranskega gno-

28

jenja z dušikom (gnojnica), pač pa gnojimo bolj s fosforovo
kislino, kalijem, posebno pa z apnom.  Mnogotere izkušnje so
pokazale, da je gnojenje z živim apnom najzanesljivejše sredstvo
proti smoliki. Saj lahko opazujemo, da v a p n e n i z e m 1 j i po¬
sebno dobro uspevajo breskve, da so zdrave in rodovitne. Kjer
pa v zemlji od narave primanjkuje apna, je pridelovanje breskev
naravnost nemogoče, ako ga ne dodajamo v tej ali oni obliki.

Tudi nespametno obrezovanje breskovega drevja utegne
imeti zle posledice. Kdor obrezuje tako, kakor je bilo opisano
v prejšnjem poglavju, ne bo povzročal smolike. Zmerno ob¬
rezovanje z ostrim nožem in ob pravem času
(preden drevje odžene in poleti, ko čvrsto raste) nikdar ne
škoduje.

Končno moramo poudariti še enkrat, da za naše bolj mrzlo
podnebje niso najžlahtnejše francoske,  zlasti pa ne prav
pozne  vrste, ker pozimi kolikor toliko ozebejo in zaradi tega
dobe smoliko. Trde, neobčutljive ameriške vrste so tudi v tem
oziru za naše podnebje najboljše.

Dognano je tudi, da trpi za smoliko le bolj mlado bre¬
skovo drevje, dokler ne rodi. Starejše drevje, ki redno rodi, je
navadno bolj zdravo, oziroma ni izlahka smolikavo.

Razna zunanja sredstva, ki jih priporočajo za zdravljenje
smolike, kakor puščanje, izrezavanje smolikavih mest, izpiranje
s kisom, so najbrže le olajšave za drevo. Smolika pa ne mine,
dokler ne najdemo in ne odstranimo pravega
vzroka.

Poleg že naštetih zajedalcev nadleguje breskovo drevje še
nebroj drugih škodljivcev, ki pa skoro nikoli niso nevarni. Naj
omenimo le še k a p a r j e. Ti se pojavljajo tu in tam v velikem
številu, zlasti na breskovih špalirjih. Lahko se jih iznebimo, ako
breskovo drevje pozimi  temeljito poškropimo s 6—7(o den-
drinom, glavne veje in deblo pa odrgnemo s kako ščetjo, ki jo
namočimo v raztopino dendrina.

8. Kako obdelujmo in gnojimo breskve.

Večkrat je bilo že omenjeno in je že splošno znano, da
se breskev razlikuje od vseh drugih sadnih plemen posebno v
tem, da ne uspeva na zaledinjenem, neobdelanem svetu. Tudi
v tem oziru je podobna vinski trti. Odtod prihaja, da so gojili
breskve le po vinogradih. In kjer so vinograde opustili, so izgi-

29

nile breskve obenem s trto vred. Drugo sadno drevje, bodisi
pečkasto ali koščičasto, ki je preživelo vinograd, raste in se
lahko prav povoljno razvija dalje, dasi ga nič ne obdelujemo

Breskev hoče odprt'o, obdelano in redno gno¬
jeno  zemljo. Le ob teh pogojih raste, rodi, ostane zdrava in
se uspešno brani raznih zajedalcev. Večkrat slišimo, da so bre¬
skve pri nas propadle iz neznanega vzroka. Taka trditev je iz
trte izvita in popolnoma neosnovana. Kje pa naj dandanes bre¬
skev vendar raste? Iz vinogradov so jo iztrebili popolnoma, ker
je bila v napotje, ko so jih prenavljali, ko so zemljo rigolali in
jeli saditi trte v vrste. Na njivi je ne trpimo, pa tudi take lege
niso zanjo. Drugih obdelanih prostorov pa ni, kjer bi lahko
rasla, razen malih domačih vrtov, ki pa zopet navadno nimajo
niti prave zemlje niti ugodne lege za breskev, niti potrebnega
prostora. Le dajte breskvi ugoden prostorček v vinski gorici
ter jo gojite in obdelujte vsaj pol tako vestno in marljivo kakor
vinsko trto, pa boste videli, bo li uspevala ali ne!

Ako govorimo o obdelovanju breskev, mislimo vedno na
okopavanje ter gnojenje.  Oboje je važno, oboje neogibno
potrebno, ako hočemo, da bo drevje raslo, da bo zdravo, redno
rodovitno, trpežno — da se nasad sploh izplača.

Glede okopavanja velja za breskve isto pravilo kakor za
vinograd: čim večkrat, tem bolje Zlasti je važno jesensko
okopavanje. Z njim zemljo odpremo, da jo moreta predelati mo¬
krota in mraz. Med letom okopljimo breskove nasade dvakrat
do trikrat. Čim bolj je svet plevelen in čim večkrat se naredi na
njem trda skorja, tem večkrat ga je treba opleti in zrahljati.
Dokler gojimo pod breskvami kako drugo rastlino, n. pr zele-
njad, moramo pleti in okopavati že zaradi tega pritličnega pri¬
delka in se tem bolje izplača.

Kjer zemlja ni plevelna, zadostuje, ako večkrat na leto
plitvo zrahljamo od nalivov zbito, skorjasto zgornjo plast z red¬
kimi železnimi grabljami ali s kakim drugim primernim orod¬
jem. To velja posebno za lahko, peščeno zemljo. Tako rahljanje
povrhnice je jako važno. Z njim pospešujemo prezračevanje
zemlje, posebno pa dosežemo, da se preveč ne izsuši v globino.
Pogosto okopavanje je najboljše sredstvo, da pridržimo v zemlji
vlago, ki je posebno breskev poleti tako živo potrebuje.

Gnojenje smo deloma opisali že v 6. poglavju, ko je bil
govor o zasajanju. Ako ravnamo tako, kakor je bilo opisano,

30

potem dve, tri leta po saditvi ni treba gnojiti, ker založimo
zemljo z vsemi potrebnimi redilnimi snovmi za toliko časa. Po¬
zneje pa, ko se nasad razvije in začne redno roditi, je pa tudi
redno gnojenje potrebno. Še enkrat poudarjam, da potrebuje
breskev jako veliko kalija in apna  in da te dve snovi
najbolj pospešujeta zdrav razvoj rastline. Umeje se ob sebi, da
tudi brez fosforove kisline in dušika  ne more uspe¬
vati. Kjer breskve prav divjajo in poganjajo metre dolgo mladje
iz debla in vej ter imajo šibek, nerodoviten rodni les in so
poleg tega vse smolikave, je to vedno znamenje, da dobivajo
premalo kalija, fosforove kisline in apna, pa preveč dušika.

Zdrave, pravilno razvite breskve pa imajo razmeroma
kratek, tršat in čvrst enoleten les z gostim cvetnim brstjem. Tak
les vsako leto popolnoma dozori in lahko prenaša zimo, dočim
puhel les z dušikom pregnojenih breskev nikdar popolnoma ne
dozori in zato pozimi pozebe. Dognano je tudi, da potrebujejo
breskve za zdravo in čvrsto rast nekoliko kuhinjske soli.

S čim, kdaj in kako bomo torej redno gnojili breskove
nasade?

Za gnojenje vsake kulturne rastline prihaja dandanes v
poštev zlasti živalski gnoj  kot glavno gnojilo, umetni
gnoj  pa kot pomožno gnojilo. Dober živalski gnoj bi utegnil za¬
dostovati sam, nikdar pa ne samo umetna gnojila. Ako pa upo¬
rabljamo oboje mešano, dosezamo najboljše uspehe. Živalski
gnoj je posebno važen, ker tudi v fizikalnem oziru izboljšuje
zemljo. To gnojilo tvori in pomnožuje črnico (humus), ki po¬
spešuje razvoj zemeljskih bakterij, razgreva zemljo, zadržuje
vlago. Umetna gnojila, zlasti kalij, fosforova kislina in apno so
pa potrebna, da izboljšujejo in izpopolnjujejo redilnost, ki je
manjka živalskim gnojilom.

Najugodnejši čas za gnojenje sta odločno j e s e n in z i m a.
Le nekatera umetna gnojila bi lahko dali v rani pomladi. Ko
jeseni prekopljemo ali preorjemo nasad, podkopljemo ali pod-
orjemo obenem gnoj, in sicer na vsaki dve ali tri leta prilično
500—600 metrskih stotov na hektar. Najboljši je goveji gnoj.
Pozimi potrosimo povrh Thomasove žlindre  (fosforo¬
va kislina; primerno gnojilo, ker ima veliko apna) in k a j n i ta
(boljši nego kalijeva sol, ker ima veliko kuhinjske soli), in
sicer od vsakega gnojila po 8—10 metrskih stotov na hektar.
Namesto kajnita vzamemo lahko primerno množino lesnega

31

pepela. V rani pomladi pa damo dušika v amonijevem
sulfatu  3 metrske stote na hektar. Ako imamo prav dober
hlevski gnoj, dušičnato umetno gnojilo tudi lahko opustimo.

Kdor gnoji redno s Thomasovo žlindro, mu ni treba skr¬
beti za apno. Če  bi pa gnojili s superfosfatom (n. pr. na težki
zemlji), bi morali pa dati na hektar 20—30 metrskih stotov
živega apna  na 4—5 let.

Dušika damo lahko tudi z a p n o v i m dušikom, in sice*
rano spomladi. Da se ne izgubi preveč amonijaka, moramo to
gnojilo takoj, ko ga raztrosimo, podkopati ali podvleči. Tudi
ni treba sedpj posebe gnojiti z apnom, ker ima apnov dušik
do 75 odstotkov a{5na.

Naštete množine raznih gnojil so seveda le približne m.
jih lahko izpremenimo z ozirom na kakovost zemlje, na starost
nasada in glede na pridelek pod drevjem. Pri posebno dobri
zemlji je mera manjša, pri slabejšem svetu, in pa, ako izrabljamo
zemljo pod breskvami tudi za pridelovanje drugih rastlin, zlasti
zelenjadi, moramo seveda tudi obilneje gnojiti. Vobče so mno¬
žine tudi lahko manjše, ako gnojimo redno vsako leto, nasprotno
pa večje, ako gnojimo vsako drugo ali celo vsako tretje leto.
Vselej pa je pridelek glede množine in kakovosti v nekem raz¬
merju z množino gnojil, ki jih porabimo za nasad. Odločilno je,
da jih uporabljamo pravilno in o pravem času. Edino uime,
zlasti spomladni mrazovi in toča nam lahko narede križ čez naš
proračun.

Opisani način gnojenja je seveda idealen. Marsikateri
čitatelj morebiti zmajuje z glavo, češ, da zahtevamo preveč in da
se tako gnojenje ne more izplačati. Priznam, da bi opravili za
silo tudi z manjšo množino in končno morebiti tudi s samimi
naravnimi gnojili — toda brez vsakega gnojenja, kakor so iz
večine vajeni naši sadjarji, pa pri breskvah ne gre, kakor ne
gre na njivi in ne v vinogradu.

Glede donosnosti je težko trditi kar navdan eno ali drugo.
Donosnost je najbolj zavisna od trga, potem pa tudi od večjo
ali manjše oddaljenosti od prometnih zvez, od lege nasada in
od drugih krajevnih razmer, Ako imamo dobre in stalne kupce,
ako ni treba predaleč prevažati blaga, ako je nasad v zavetni
legi in je toča redek gost v tistem kraju, se bo pridelovanje go¬
tovo izplačalo, zlasti v naših razmerah, ko primanjkuje tega
sadeža in se nikdar ni bati preobilega pridelka. Bistveno vpliva

32

na dohodek tudi pridelek med breskvami.  Ta pridelek
zlasti v prvih letih lahko dobro povrne gnojenje in obdelovanje,
posebno v bližini večjih mest in tržišč. Izkupiček za breskve bi
bil ob takih razmerah čist dobiček.

9. Kaj lahko pridelujemo pod breskvami.

Ako govorimo o breskovih nasadih, ne mislimo, da ne bi
smeli saditi med breskve vsaj prva leta, dokler so še majhne,
kake druge rastline. Težko bi se tudi kdo v naših razmerah
odločil, da bi tvegal zemljišče in še precejšnje stroške za ko¬
likor toliko negotovo podjetje. To je tudi. popolnoma nepo¬
trebno. Ker sadimo breskve na 4 ali celo 5 metrov vsaksebi in
moramo svet med njimi redno obdelovati in gnojiti, bi bilo pač
škoda, ako vsaj prvih 5 do 10 let ne bi izrabili tega prostora
za pridelovanje raznih z e 1 e n j a d n i h in kmetijskih
rastlin.  Ako pustimo pri petmeterski razdalji en meter
širok pas za breskve,  nam ostane med vsakima dvema
vrstama štiri metre širok pas obdelane zemlje,
ki jo z največjim pridom uporabljamo za druge pridelke. Vze¬
mimo, da se čez dve ali tri leta toliko razrastejo breskve, da
nas začno pri obdelovanju ovirati, potem prepustimo vsaki vrsti
dreves dva metra širjave;  za druge pridelke imamo torej
še vedno tri metre  širok pas. Čez nadaljnja tri leta bomo
pustiti breskvam zopet 1 meter več sveta itd. Približno v 10 letih
bi se nasad tako zagostil, da bi bilo pridelovanje kake druge
rastline nemogoče. Takrat bi nam pa breskve same morale
dajati tolikšen dohodek, da bi lahko pogrešali vsak postranski
pridelek.

Kaj bomo v mladih breskovih nasadih pridelovali, je od¬
visno od kraja, kjer jih imamo. V bližini mest se bo najbolj
izplačala zelenjad. Gojiti bi bilo le take zelen j adne rastline,
ki preveč ne izrabljajo zemlje, ki ne zahtevajo posebnega ob¬
delovanja, zlasti zalivanja, in ki jih vedno lahko spečamo. Take
bi bile: fižol, grah, čebula, špinača, zelje, rani
krompir, paradižniki, kumare.  V bolj oddaljenih
krajih bi sadili bolj krompir, česen, čebulo  ali pa
kak poljski pridelek, ki največ zaleže za domačo porabo

Posebno priporočila vreden postranski pridelek v bre¬
skovih nasadih so beluši  ali š p a r g 1 j i. Dve, tri vrste be¬
lušev med dvema vrstama breskev bi dajalo 10, 12 let dober

Breskev Triumf


33

in gotov dohodek poleg dohodka iz breskev. Prvih 5 let bi
poleg belušev gojili lahko tudi še nekoliko druge primerne
zelenjadi.

Razen zelenjadi ali v zvezi z njo bi bilo končno vpošte-
vati kot postranski pridelek v breskovih nasadih tudi razno
jagodičasto sadje.  Ivanovo grozdjiče, kosmulje, maline,
vrtne jagode so sadje, ki ga vedno lahko spečamo vsako mno¬
žino. V 10, 15 letih se te rastline izvečine izrode in jih lahko
odstranimo, ko so breskve na višku.

10. Kdaj trgajmo breskve in kako jih vlagajmo za prevažanje.

Užitno je breskev zrela, ko je mehka. Za domačo rabo
lahko čakamo, da se zmeče na drevju, bolje pa je, da jih po¬
trgamo par dni prej, ker so bolj sočne in okusnejše, ako po-
zorijo v shrambi. Breskve z rumenim mesom so rade suhe, moč¬
nate, ako se zmeče na drevesu, in jih moramo takoj porabiti.
Prezrele breskve tudi rade odpadejo in se ranijo ali celo raz¬
bijejo. Ako pa hočemo breskve hraniti nekaj dni, zlasti pa,
ako jih nameravamo nepokvarjene spraviti v kak oddaljen kraj,
bodisi, da jih mislimo prenesti ali prepeljati z vozom ali po
železnici, jih moramo potrgati najmanj dva, tri dni prej, nego
so popolnoma zrele. Paziti pa je treba vendarle, da jih prerano
ne potrgamo, ker bi sicer ne pozorele, ampak ostale trde in
neužitne.

Kadar se breskve značilno pobarvajo in nekako značilno
zagore ter začno posamezni mehki sadovi odpadati, so zrele
in je čas, da jih potrgamo. Za domačo uporabo ali za kratko
prevažanje je jako umestno, ako ne potrgamo vseh naenkrat,
ampak v dveh, treh dobah. Najprej poberemo najldpše in najbolj
razvite plodove. Čez nekaj dni zopet prav tako poizberemo in
nazadnje potrgamo ostanek, ki navadno prav lepo pozori in
tudi primerno odebeli.

Namiznih breskev ne smemo nikdar tresti, ampak prav
previdno jih trgajmo. Sad primimo na lahko in ga nekoliko za-
sučimo. Ako je zrel, se rad loči od peclja, ki ostane na vejici.
Nezrel sad se jako dobro drži, in če ga s silo odtrgamo, od¬
nese s seboj tudi pecelj in začesne celo še nekaj lubja z. vejice.

Breskve polagajmo vedno v ne prevelike košare in jih
nikdar ne pretresajmo, ampak vedno le prelagajmo. Ta zamuda
se posebno pri tem blagu dobro izplača.

Humek, Breskev in marelica.

3

34

Preden vložimo breskve v posode za odpošiljanje, jih mo¬
ramo prebrati. Breskev navadno nima veliko izbirka kakor drugo
sadje. Vendar pa moramo ločiti drobiž in pa kakorkoli pokvar¬
jene in vse mehke plodove; zato je navadno razbirati po debe¬
losti v posamezne razrede. Za prodaj naj ostanejo samo brez¬
madežni in enakomerno debeli sadovi.

Po deželah, kjer se pečajo s pridelovanjem in razpoši¬
ljanjem breskev, odrgnejo vsak sad, preden ga vlože v posodo,
z mehko ščetjo, da odpadejo dlačice, s katerimi je porastena
koža. Breskev je potem veliko krasnejša in jo zaradi tega tudi
laže in bolje prodamo. Pri tem poslu pa je paziti, da ne za-
trosimo dlačic v oči ali sapnik, ker lahko povzročajo precejšnje
neprijetnosti.

Najugodnejši čas za trganje breskev je rano jutro ob
lepem, suhem vremenu. Ako pa jih moramo trgati podnevi ob
vročini, jih moramo pred vlaganjem v posode kolikor mogoče
ohladiti.  V to svrho postavimo posode z breskvami za nekaj
ur ali čez noč v hladno klet ali v kako drugo primerno shrambo
(ledenico). Izkušnja namreč kaže, da breskve zelo hitro pozo-
rijo in se zmehčajo, ako jih pregrete takoj vložimo v posode
in odpošljemo.

Za prenašanje in prevažanje breskev so najpripravnejše
razne pletenice, ki pa ne smejo biti prevelike. Široke, pa zelo
plitve košare, kakršne uporabljajo v to svrho Dolenjci, so kaj
prikladne. Seveda je treba za finejše blago posodo odznotraj
obložiti s kako mehko tvarino, n. pr. z lesno volno, s papirnimi
odrezki itd. Naši Dolenjci uporabljajo v to svrho praprot.
Z njo obložijo posodo, preden jo napolnijo. Pa tudi namesto
pokrova jim služi praprot. Z njo pokrijejo napolnjeno posodo
in jo pritrdijo s par palicami, ki jih zataknejo za rob košare.

Za daljne transporte so zelo pripravni lahki, plitvi zaboji-
Kadar bo pridelovanje breskev vpeljano in razvito, bo treba
skrbeti tudi za enotno posodo  za razpošiljanje. Taka po¬
soda naj bi bila tudi na zunaj primerno opremljena, kakor je
po drugih krajih.

Glede vlaganja breskev je treba pomniti posebno dvoje.
Za prevažanje morajo biti breskve šr trde.  Vložiti jih morajo
v posodo tako tesno in trdno, da se ne morejo pri transportu
prav nič geniti. Čim obširnejša je posoda, tem večja je nevar¬
nost, da se med prevažanjem sadje zrahlja in pokvari. Zato

35

je treba v tem oziru pri vlaganju velike pazljivosti, zlasti, ako
blago prevažamo na navadnih vozovih po slabih cestah in kolo
vozih. Najlepše vložimo breskve, ako vsak sad posebe denemo
v posodo. Ko je zvrhoma polna, obložimo sadje povrh s kako
mehko tvarino in na to pritisnimo pokrov in ga trdno privežimo,
oziroma pribijmo. Med vkladanjem je treba posodo večkrat po¬
tresti ali potrkati z njo ob tla ali ob mizo, da se sadje kolikor
mogoče čvrsto uleže vanjo. Prav dragocene plodove zavijmo
vsakega posebe v svilen papir kakor oranže. Kadar so breskve
vložene in pripravljene za trg, jih čimprej odpravimo, da ko¬
likor mogoče še trde dospejo na svoje mesto.

Najmanj se breskve poškodujejo, ako jih prenašamo na
glavi, najbolj pa trpe na vozovih in po grdih potih. Nič bolje se
jim ne godi na železnicah, kjer polne posode premetavajo iz
voza v voz ali iz voza na tla.

11. Kako gojimo breskve ob stenah.

(Po načelih A. Pekruna.)

Že v prvem poglavju te knjižice smo povedali, da je bre¬
skev posebno izbirčna za podnebje in da podnebje naših krajev
vobče ni popolnoma ugodno za to sadno pleme. Zlasti spomladni
mrazovi in večkrat se ponavljajoči nazimki zelo ovirajo njeno
rodovitnost. Pa tudi hude zime škodujejo drevju in mu povzro¬
čajo razne bolezni. Na planem uspeva le po vinorodnih krajih
v prisojnih vinskih legah.

Kljub tem neprilikam pa se da breskev gojiti tudi po
drugih krajih ob raznih stenah.  Solnčna in zavetna stena,
bodisi zidana ali pa tudi lesena, zlasti če ima kaj prida na-
streška, ima take prednosti pred najugodnejšim mestom na
planem, da ob njej gojimo lahko najfinejše francoske breskve,
ki bi na planem sploh ne rasle, še manj pa rodile.

Najugodnejše so jugovzhodne, južne in tudi še jugo¬
zahodne stene. Za silo velja tudi vzhodna in zahodna lega,
vendar le tedaj, ako sta sicer zavarovnai pred vetrovi.

Breskev na tako ugodnem mestu, kakor je ob zidu, raste
jako hitro in se v malo letih na širino in višino razvije tako
bohotno, da ji navadno kmalu primanjkuje prostora. S tem
moramo vsekakor že vnaprej računati. Ako niso stene ali pre¬
sledki med okni vsaj nad meter široki in 2—3 metre visoki,
nji da bi sadili tjakaj breskev.

3 *

36

Glede  priprave zemlje za breskove špalirje velja vse
tisto, kar je povedano v drugem poglavju. Najmanj na 1 m široko
ob zidu in vsaj 50 cm na globoko je treba zemljo zrigolati, in če
ni že po naravi prav dobra, jo je treba temeljito izboljšati z
redilnimi snovmi za več let. Dober kompost ali star, preperel
hlevski gnoj, apneno cestno blato, star, zdrobljen omet in po
potrebi kalijeva in fosfornata umetna gnojila so primesi, ki jih
dodajmo zemlji, preden zasadimo breskve.

Najprej opiralo, potem drevje!

Drevje ob zidu gojimo tako, da se razprostira vejevje v
eni ravnini in nikdar ne smemo pustiti, da bi se vejevje raz-

I

Slika 11. Breskov špalir (vilice).

A) Pokončni remeljci.

B) Povprečni remelj.

C) Lok iz vrbove palice.

D) Enoletna breskova sadika.

Pri D dve očesi blizu skupaj: ondi

sadiko skrajšamo.

II

Slika 12. Breskov špalir (vilice) v
jeseni prvega leta.

Iz obeh očes sla se razvila oba roglja
vilic (voditeljici).

vijalo v smeri od zidu. Lepe sadne brajde je možno vzgojiti le
tedaj, ako vejevje privezujemo na pravilno razpostavljeno opi¬
ralo,  pritrjeno na steno. Za pravilne oblike so primerni 3 do
4 m dolgi, lepo rezani remiji brez grč,  ki so prilično 2 cm
debeli in 3 cm široki. Remije pritrdimo ob steni natančno na¬
vpično, in sicer za breskve v pravilnih oblikah po 60 cm vsak¬
sebi. Najbolj trpežen špalir si napravimo, ako remeljce prive-

37

žemo na vodoravne žice, ki so kakor strune napete ob zidu.
(Glej slike!) Seveda remelje lahko priredimo tudi na ta način,
da pritrdimo na zid najprej dve, tri vodoravne debelejše remije
in nanje pribijemo navpične špalirne prekle.

Najsi pa delamo tako ali tako, skrbeti moramo, da je brajda
lična in trpežna.  Kdor hoče imeti posebno ličen in trpe¬
žen špalir, naj remeljce dvakrat prevleče z belo oljnato barvo,
>u sicer preden jih pritrdi na zid.

Pravilna  (umetna) ali nepravilna  (naravna)
oblika?

Breskve lahko gojimo ob zidu v preprosti naravni obliki
na ta način, da razpeljujemo in privezujemo veje po zidu na
vse strani, kakor pač zahteva njih lega ne glede na kako pra¬
vilnost. Ali pa jih prisilimo v somerne oblike, ki imajo dolo¬
čeno število glavnih vej (voditeljic). Za oba načina je treba nekaj
znanja in pa veliko ljubezni,  največ pa vztrajnosti
in doslednosti.  Pri nas zaman iščemo lepega breskovega
špalirja. Večina ljudi pozna te vrste sadno drevje le po slikah
v knjigah in časopisih. Našim ljudem pač manjka posebno
zadnjih dveh zgoraj naštetih lastnosti. Marsikdo ima sicer dobro
voljo in za potrebo tudi zanimanje, toda prave ljubezni do
stvari, zlasti pa vztrajnosti pogrešamo prav povsod. Koliko
breskev in marelic posade ob zidu, tudi za špalir še kaj žrtvu¬
jejo, ali s tem je pa tudi vse opravljeno. Zato pa vidimo ob
stenah namesto lepih špalirjev tiste znane pokveke, ki ne pri¬
našajo nikakega haska, ampak le pačijo prijazno lice dotičnega
poslopja.

Kdor torej nima prav nič pojma, kako je vzgajati drevje
ob stenah, niti dobre volje, da bi se o tem poučil, naj pusti
steno rajši prazno, nego da bi nekaj začel brez nade, da bi
dokončal.

Najprimernejša pravilna oblika.

Za breskov špalir je viličasta oblika  z dvema ali
s štirimi navpičnimi vejami najbolj primerna. Kdor zna vzgojiti
vilice z dvema vejama, izlahka pogodi budi palmeto s štirimi
vejami ali tako zvani dvojni »W«.

Na praktičnem zgledu, in s pomočjo slik hočem prav na
kratko pojasniti, kako vzgajati in obrezovati viličasto obliko.

Prvo leto.  Za špalir kupimo enoletno požlahtnjeno
breskev in jo posadimo rano spomladi ravno v sredo med

38

oba pokončna remeljca. Skrajšajmo jo tako, Ja sega zadnje oko
do vodoravnega remija, ki je 35—40 cm od tal. Večkrat se na¬
meri, da ima tako breskovo debelce na pravem kraju dve na¬
sprotni si očesi ali vsaj očesi, ki sta blizu skupaj. Tedaj skraj¬
šajmo breskev do tistih dveh očes. Dobro je, ako pustimo nad
njima 10 cm dolg čep, ki ga odrežimo pozneje poleti. Neogibno
potrebno pa to ni. Iz teh dveh očes vzgojimo obe veji (roglja).

Ako gre vse po sreči, zraste breskev do julija meseca,
kakor kaže slika.

Oba poganjka pustimo iz početka rasti, kakor se jima ljubi.
Šele ko sta precej daljša nego povprečni remelj,
ju privežimo, kakor kaže slika. Vselej pa to ne gre tako gladko
Nekatera debelca imajo zelo redko popje. Na takih poganjkih
navadno ni dvojnih očes. Da vzgojimo lepo zaokrožene vilice,
si moramo pomagati drugače. Niže na debelcu, in sicer na
sprednji strani izberimo dobro razvito ciko za podaljšek debla.
V to svrho privezujmo poganjek iz početka k debelcu. Ko pa
zraste kakih 20 cm čez povprečni remelj, ga ravno ob njem
pravokotno zvijmo kakor trto, tako da ga spravimo v vodoravno
lego, bodisi na desno ali na levo. To bi bil en rogelj vilic. Kaj
pa na drugi strani? Poganjek moramo zaviti baš nad primernim
popom, ki je obrnjen na drugo stran. Ako poganjku odščip-
nemo vršiček, požene nasproti ležeče oko še tisto leto, če pa ne,
pa gotovo prihodnjo pomlad.

Lok v kotu med vodoravnim in navpičnim remelj cem na¬
redimo precej na okroglo. Da je oblika bolj enakomerna, pri¬
vežimo ali pribijmo na obe strani na okroglo ukrivljene vrbove
palice. Glej sliko!

Vsem drugim poganjkom iz debla priščipavajmo vršičke
(pinciramo), da se ne morejo razviti v veje. Gladko jih odrežimo
šele drugo pomlad. Obe voditeljici privezujmo ob remeljcih na¬
ravnost navpik. Ako je vse v redu v  zrasteta do jeseni obe vo¬
diteljici meter na dolgo in še dalje.

Na jesen, ko listje odpade, pokrijmo breskev s smrekovimi
vejami, ki jih odstranimo šele spomladi.

Drugo leto.  Takoj, ko se ni več bati hudega mraza,
odkrijmo in obrežimo breskve, in sicer odstranimo z ostrim
nožem najprej vse pincirane poganjke po deblu, voditeljici pa
skrajšajmo za eno tretjino. Kdor hoče delati prav natančno, naj

39

jih obreže na čep, ki ga odstranimo julija meseca. Vsekakor
naj pa bo vrhnje oko na sprednji strani, da zakriva rano.

Kmalu potem, ko breskve ozelene in dobro poženejo, iz¬
režimo pregosti rodni les, to je poganjke iz voditeljice, ki jih
je včasih pol preveč. Na vsakih 10 cm je dovolj en poganjek.
Pri tem delu pazimo, da bodo vejice, ki jih pustimo, lepo
razvrščene po voditeljici (kakor kaže slika). Voditeljico
privezujmo navpično, na čep, ali če ga nismo pustili, pa na
remelj.

Breskev raste jako hitro. Čez par tednov so nekateri
stranski poganjki že nad 30 cm dolgi. Ko bi jih pustili, da bi
rastli dalje, bi segali z obeh strani drug v drugega. To bi

Slika 13. Breskov špalir (vilice)
iretjo pomlad. Rodne vejice so obre¬
zana na spodnje oko. Voditeljici sta
skrajšani na 2 /s — V-.-

vilice.

ne bilo prav. Zato jim pa pravočasno priščipnimo vršičke, in
sicer takoj, ko segajo čez sredino med obema remeljcema.
To delo izvršujmo večkrat, ker vsi poganjki ne rastejo
enako hitro. To tako zvano pinciranje je zelo važno. Na ta način
prisilimo, da se na rodnem lesu dobro razvije posebno spod¬
nje  p o p j e blizu voditeljice. Iz teh popov zraste drug nov
rodni les, ker breskev rodi vedno le na enoletnem lesu,
kakor vinska trta.

40

Z enkratnim pinciranjem pa rodni les navadno ni iše
opravljen, kajti nekatere posebno bujno rastoče pincirane vejice
poženejo iznova, in sicer iz enega, dveh ali celo iz več končnih
očes. Te je treba še enkrat obrezati, ker nikakor ne smemo
trpeti, da bi bil rodni les le količkaj razrasten. Napačno bi pa
bilo, ko bi tem prezgodnjim poganjkom samo priščipnili vršičke.
Kaj pa je storiti? Z ostrim nožem odrežimo vejico do zadnjega
najnižjega poganjka, tega pa pincirajmo. Na ta način dosežemo,
da je rodni les vedno ena sama šibica.

Rodnih šibic pa ne smemo pustiti, da bi štrlele na vse
strani, ampak jih vestno privezujmo, ko so dovolj dolge, na obe
strani ob zidu ali ob steni nekoliko poševno navzgor. To
je zelo važno, ako hočemo imeti lepe in rodovitne breskove
špalirje. Kdor hoče biti posebno natančen, naj v to svrho pritrdi
med glavne remije, na katere privezuje voditeljice, še po 4 tanjše
preklice za privezovanje rodnih šibic. Na lesenih stenah ali kjer
ni škoda zidu, jih lahko privezujemo k žebljičkom, ki jih v ta
namen zabijmo v primernih krajih naravnost v steno.

Tretje leto. Na pomlad, ko je najhujši mraz v kraju, od¬
krijmo breskve in jih takoj obrežimo z ostrim nožem. Voditeljici
skrajšajmo zopet za eno tretjino do ene polovice. Prezgodnje
poganjke po voditeljici gladko porežimo. Rodne šibice pa skraj¬
šajmo na eno samo spodnje, dobro razvito oko. (Glej sliko!)
Vse nadaljnje delo čez leto je jasno samo ob sebi. Voditeljici
privezujmo naravnost kvišku. Iz čepkov, ki so ostali od obre¬
zanih rodnih šibic, poganjajo nove rodne šibice, in sicer na¬
vadno po več iz enega. Razen ene, ki ima najboljšo lego, od¬
stranimo vse druge sproti. Kolikor jih ostane, jih zopet lepo
privezujmo na stran, in ko so 30 cm dolge, jih pincirajmo — vse
kakor prejšnje leto. Pred zimo jih zopet pokrijmo in čakajmo
potrpežljivo prihodnje pomladi.

Četrto leto.  Konec februarja ali v začetku marca
meseca, ko odkrijemo breskve, opazimo po rodnih šibicah
krasno cvetno brstje. Toda to nas nikakor ne sme zavesti, da
bi jih ne obrezali. Ko bi jih pustili, kakršne so, bi se sicer
krasno razcvetle, toda zarodilo bi le cvetje konec vejic, pa
preobilo. Zato le brez skrbi nož N  v roke in smotreno na delo!

Najprej skrajšajmo zopet voditeljici kakor prejšnje leto.
Nato se lotimo pa rodnih šibic. Od temelja (tam, kjer rastejo iz

41

voditeljice) štejmo 6 cvetnih brstov in pri šestem brstu
gladko odrežimo vejico.  Tako ravnajmo z vsemi in
dobimo čepe, ki so prilično 12—15 cm dolgi. V se tiste rodne
šibice pa, ki nimajo še nič cvetnih popov, skrajšajmo na spodnje,
dobro razvito oko. Za enkrat smo opravili. Breskev se razcvete,
ozeleni, odcvete, zarodi in raste veselo.

Kmalu pa nas zove, da izvršimo zopet važno in zanimivo
delo. Poleg vsakega cveta požene tudi mladika. Kaj sedaj s
temi poganjki? Razen zgornjega (pri šestem cvetu) in spodnjega
porežimo vse tik pri vejici. Spodnjega pustimo, da raste po svoji
volji. Privežimo ga pod rodno šibico, pincirajmo ga pa šele tedaj,

t

Slika 15. Pravilno vzgojen breskov špalir (dvojne
vilice) popolnoma dovršen.

Med glavnimi remeljci opirala so pritrjeni še po štirje
remeljci za privezovanje rodnih šibic.

Slika 16 . Breskov
pokončni kordon
z vodoravnimi rod¬
nimi šibicami.

ko je 30 cm dolg. To je nadomestna rodna šibica za
drugo leto.  (Povedali smo že večkrat, da rodi breskev samo
na enoletnem lesu.) Zgornjemu poganjku nad zadnjim plodom
pa priščipnimo vršiček, ko se razvije najmanj 6 listov (torej nad
šestim listom).

Plodovi se razvijajo dalje in zorijo prej ali pozneje poleti.
Takoj, ko jih oberemo, moramo zopet izvršiti jako važno in po¬
trebno delo. Z ostrim nožem odrežimo vse rodne šibice, s katerih
smo potrgali sadje, in sicer tik nad spodnjim p o g a n j -

t

42

kom,  ki smo ga namenili za nadomestek za drugo leto. Na ta
način nam ostanejo na breskvi zopet same enoletne
rodne šibice,  ki bodo rodile prihodnje leto.

Ako je bilo na breskvi iz prejšnjega
leta kaj takih rodnih šibic, ki niso nič
rodile, moramo z njimi ravnati ravno
tako kakor z rodečimi. Obrežimo jih pa
do spodnjega poganjka lahko že takoj, ko
zapazimo, da so vsi plodovi odleteli,
preden so se jeli razvijati.

Več nego 2, 3 plodove ne smemo
pustiti na vsaki rodni šibici, ker tako
majhno drevo nima še moči, da bi pre-
redilo večje množine sadja.

Večkrat se primeri, da iz kake ši¬
bice ne odžene spodnje oko, ki naj bi
dalo rodno šibico za drugo leto. Tedaj
moramo ves čep gladko odrezati tik ob
voditeljici in na sosednji rodni šibici
pustiti namesto enega dve očesi. Nata
vačin dobimo dva poganjka, ki ju tako razpeljemo, da zakrijeta
nrzel, ki je nastala, ko smo odrezali gluho Vejico.

Slika 17. Takole razpelji¬
mo breskove mladike
za nepravilni breskovi
špalir. Vse mladike, ki
rastejo na sprednjo in zad¬
njo stran, gladko obrežimo
že poleli.

S takim de¬
lom, ki ga pa mo¬
ramo vztrajno in
strogo izvrševati o
pravem času, do¬
bimo breskove
špalirje, ki se vsa¬
ko leto tako rekoč
pomlade in zaradi
tega trajno ob-
drže svojo  le¬
po  obliko in ro-
de vsako leto.
To je pa tudi vse,
kar moremo zah¬
tevati od njih.

Za začetnike je enojna viličasta oblika najpripravnejša,
ker je prvotna vzgoja zelo preprosta. Nekoliko teže je vzgojiti

Slika 18. Lepo vzgojen breskov špalir v nepra¬
vilni prirodni obliki.

Vse vejevje, ki sili na srednjo stran, odstranimo
sproti med letom.

43

dvojno viličasto obliko; pa tudi to ni niltako čarodejstvo, ako
imamo zdrave, krepko rastoče mlade breskve. Prvotnih krakov
ne zavijmo navzgor, ampak ju gojimo v vodoravni smeri tako
dolgo, da sta prilično kakih 120 cm dolga. Potem šele ju v
razdalji po 60 cm od debla zavijmo navzgor in vsakega na novo
razcepimo v dva vrha prav tako, kakor smo povedali pri enojni
viličasti obliki.

Nadaljnja vzgoja viličaste oblike se seveda prav nič ne
razlikuje od opisanega oskrbovanja enojne oblike.

Nepravilno naravno obliko breskovega špalirja je prav
lahko vzgojiti. Pa še tu je treba nekoliko zmisla in dobre volje,
ako hočemo imeti čedno
drevo in gotov dohodek od
njega. Kdor si ne upa pri¬
dobiti toliko znanja in nima
tiste potrebne potrpežlji¬
vosti in vztrajnosti, da bi
gojil pravilne breskove špa¬
lirje, naj se zadovolji s tako
obliko. Tudi tedaj je treba
mlado breskev posaditi v
sredino tistega prostora, ki
nam je na steni na razpo¬
lago za posamezno drevo.

Tudi tu obrežimo mlado
breskev, ki jo sadimo prav
na kratko. Mladike, ki po¬
ženejo prvo leto iz debelca,
obdržimo navadno vse in jih
razpeljemo po steni v polkrogu kakor pahljačo. Te mladike so
temelj bodočbmu drevesu. Cim dalje od debla, tem bolj se raz¬
raščajo in se razširjajo po določeni ploskvi brez vsakega dolo¬
čenega reda ali somerja. To so sčasoma glavne veje (voditeljice),
ki nosijo stranske veje z rodnimi šibicami. Tudi tem treba ne¬
kake obnove. Nekaj skrbi zato že narava sama, nekaj pa ji
pomagajmo z obrezovanjem. Glavno pri tej obliki je, da raz¬
pečujemo vse veje in vejice''tesno ob steni tako, da zavzamejo
vse praznine, da pa se nikjer ne križajo, oziroma ne hodijo
druga vrh druge. Nikdar ne smemo pustiti, da bi rastli po deblu
ali vejah poganjki, ki bi štrleli od stene. Ako na steni ni več

44

praznega prostora za nove veje, jih moramo pa odstraniti,
dokler so še mlade.

Na jesen je treba te špalirje tudi pokrivati in vsako po¬
mlad istotako nekoliko obrezati. Pred vsem je odstraniti vso
sehljad (odmrli rodni les) ter voditeljice in rodne šibice pri¬
merno skrajšati. Poleti je pa glavno delo privezovanje potrebnih
in izrezavanje pregostih poganjkov. Sicer pa veljajo za obrezo¬
vanje špalirjev v naravnih oblikah pravila na strani 20 in 21.

Drevo na steni, najsi ima že kakršnokoli obliko, moramo
tako gojiti, da sčasoma steno čedno pokrije, ne da bi nastala
zmešnjava v vejevju in goščava v listih. Vsako vejico, vsak list
in plod morajo dosezati solnčni žarki. Rezati in odstranievati
moramo nepotrebno in pregosto vejevje, dokler je še mlado,
najbolje poleti (julija, avgusta). Le na ta način dobimo zdra¬
vo, trpežno, rodovitno in lepo  špalirno drevje.

Prvotna domovina marelice ni sicer popolnoma dognana,
vendar, po latinskem imenu »Armeniaca« sodeč, bi domnevali,
da je doma v Armeniji ali Turkestanu. Toliko pa je gotovo,
da je bila znana že za Aleksandra Velikega. Slovensko ime smo
posneli po stari nemški označbi »Marille«. Srbi in Hrvati ji
pravijo kajsije, Čehi pa merunky.

Marelica je po svojih lastnostih precej podobna breskvi,
toda je še bolj občutljiva za podnebje. Razen na Goriškem in
v Vipavi, jo v Sloveniji redkokje goje na planem, ker zaradi
preranega cvetja največkrat pozebe. Ob hudih zimah in na mrz¬
lih mestih pozebe pa tudi že cvetno brstje. Pač pa se precej
dobro ponaša kot špalir ob toplih solnčnih stenah in podstreš-
kih. Pa še tu jo je treba čez zimo zavarovati, ako naj rodi redno
vsako leto. V zelo zavetnih in toplih vinorodnih legah s pri¬
merno zemljo, bi jo najbrže tudi na planem lahko gojili, ako bi
izbrali prave, neobčutljive vrste  z drobnim plodom.

V sadjarstvu je doslej znanih do 150 mareličnih vrst v
štirih skupinah. Te skupine so: 1. s r h k o p 1 o d n a mare¬
lica  (Armeniaca dasycarpa) z drobnimi, temnordečimi plo¬
dovi; 2. prava marelica  (Armeniaca mera) z drobnimi
rumenimi plodovi in z grenkim jedrom; 3. navadna m a r e •

II. Marelica.

45

lica  (Armeniaca vulgaris) z debelejšimi, rumenimi plodovi in
z grenkim jedrom; 4. mandljeva marelica  (Armeniaca
amygdalina) z debelimi plodovi in s sladkim jedrom.

Posamezne vrste marelic je jako težko razločevati, ker
nimajo skoro nikakih zanesljivih zunanjih znakov, po katerih
bi lahko točno ločili vrsto od vrste. Plod je podoben plodu in
se niti po debelosti ne da ločiti, ker so tudi plodovi debelih
vrst razmeroma drobni, kadar obrode preobilo in obratno.
Najlaže jih razločujemo po okusu; pa tudi to more razlikovati
samo zelo vajen jezik. Posebno otežuje razlikovanje posameznih
vrst ta neprilika, ker naraščajo iz koščic neprestano nove vrste,
ki so včasih take kakor njih prednice ali se od njih le nekoliko
razlikujejo, ali se pa popolnoma izprevržejo. In baš ti mnogo-
brojni izprevržki delajo največjo zmedo pri določanju posa¬
meznih vrst. Kljub temu se je ohranilo mnogo starih, dobrih
vrst, katerim so se pridružile še mnogoštevilne novejše.

Marelice se dado razmnoževati s koščicami (s semenom)
kakor breskve. Marsikatero tako drevo rodi dober sad. Vendar
pa to ni zanesljivo, ker se vendarle mnogokrat izprevrže in med
semenjščaki je tudi veliko drevja s slabim sadom.

Ako hočemo kako dobro vrsto zanesljivo ohraniti stano¬
vitno, jo moramo cepiti na sorodno podlago prav tako kakor
drugo sadno drevje. Za podlago se najbolje ponaša Julijeva
sliva (St. Julien). Pa tudi izrastki iz korenin naših domačih
češpelj in semenjščaki raznih drobnih sliv niso napačni za ta
namen. Črni trn (Prunis spinosa) bi bil najbrže tudi dober,
zlasti za male oblike. Le škoda, da to še do danes ni popolnoma
preizkušeno in dognano.

V drevesnicah marelice navadno okulirajo. Cepimo jih pa
tudi s prav dobrim uspehom spomladi s cepičem na sedlo, v
zarezo ali z dolago. Vendar pa moramo to delo izvršiti prav
rano koncem zime, najbolje še februarja meseca.

Kakor je bilo že omenjeno, je marelica še bolj izbirčna
za podnebje nego breskev. V Sloveniji je pravzaprav razen
kake male izjeme nikjer ne goje na planem. Vendar s tem ni
še dokazano, da bi ne uspevala v vinorodnih krajih, ako bi
izbrali in dognali prave vrste in jim tako postregli kakor
zahteva njih narava. V Vipavski dolini pa so je zlasti v prejšnjih
časih pridelovali precej veliko. Čim bolj pa gremo proti Gorici
in Trstu, tem več vidimo mareličnih nasadov, ki obilo in tudi

46

redno rode. Dognano je tudi, da spadajo na piano le marelice
z drobnejšim plodom. Debele marelice rode. pri nas samo na
špalirjih.

Za marelice na planem je najprimernejša visokodebelna
oblika. V zagrajenih prostorih bi lahko gojili tudi nizka debla.
Grmiči za marelico niso primerni. Ob stenah in zidovih pa je
naravni špalir najbolj umesten. Sicer se dado vzgojiti tudi lepe
palmete v umetnih, pravilnih oblikah, toda taki špalirji niso

Slika 20. cjvet moorparkske kalija ne sme manjkati,

marelice. 1 / 2  prirodne velikosti. Preobilica dušika (gnojnica, stra-

niščnik) je marelicam prav tako
škodljiva kakor breskvam. V težki, mrzli, ilovnati zemlji ali v
produ na raste marelica.

Obrezovanje je marelicam jako nevarno, ako jih ne obre¬
zujemo o pravem času in pravilno. Kdor jih ne zna rezati, stori
bolje, da jih pusti rasti, kakor se jim ljubi. Odrezuje naj le
pregoste in bolne veje, pa ne šele takrat, ko so debele kakor
roka, ampak takoj, ko se pokaže, da ne rastejo na pravem
mestu in da bodo delale goščavo. Najnovejše izkušnje so po¬
kazale, da poletno rezanje najmanj škoduje. Ves mesec avgust

nikdar tako rodovitni kakor na¬
ravni in se tudi veliko prej po¬
kvarijo. Izvrstno se prilega ma¬
relici visoki špalir s približno
2 m visokim deblom.

Najprikladnejša lega za ma¬
relične špalirje je jugovzhodna
stran, za silo tudi jugozapadna.
Južna lega je sicer tudi dobra,
samo da so na takih prevročih
mestih plodovi radi močnati.

Marelici ugajajo bolj !  suha
nego vlažna tla. Posebno dobro
se počuti v topli apneni  zemlji.
Kjer pa apna primanjkuje, ga
moramo vsekakor dodati v obliki
živega apna, starega ometa ali
cestnega blata. Samo ob sebi
se umeje, da tudi drugih redil¬
nih snov, zlasti fosforjeve kisli-

47

je za ta posel primeren. Obrezovanje v tem mesecu ne povzroča
nikake škode. Prav tako smemo brez strahu priščipavati, od-
rezavati in naravnavati mlade poganjke od maja do avgusta
meseca. V tem oziru veljajo tudi za marelico navodila, ki so
navedena v poglavju o breskovih špalirjih.

Glavni vzrok, da marelica v našem podnebju tako težko
uspeva, je ta, ker začne na pomlad prav zgodaj brsteti. Včasih
se razcvete- že konec februarja, najkesneje pa marca meseca.
Ko pa pozneje nastopijo običajni nazimki, ne le da pozebe zarod,
ampak tudi drevo se jako oškoduje, ker zaradi mraza zastane
sok in povzroči smoliko, na smolikavih marelicah pa odmira
veja za vejo. To velja posebno za marelice ob toplih južnih
stenah. Da preprečimo to veliko zlo, moramo vse poizkusiti, da
jih zadržujemo od preranega brstenja. To dosežemo, ako jih
čez zimo pokrijemo s smrekovimi vejami ali s kako drugo pri¬
merno odejo. Zemljo okrog debla pa na debelo obložimo z
gnojem, slamo ali sploh slabim prevodnikom toplote, in sicer
zgolj s tem namenom, da se tako hitro ne razgreje. Dobre
uspehe so dosegli tudi na ta način, da so proti koncu zime
zametali zemljo okrog debla s snegom, ki so ga pokrili na
debelo z gnojem. Pod gnojno odejo kopni sneg prav počasi in
brani, da se zemlja ne more razgreti. S takim ravnanjem za¬
držimo marelico v zimskem miru lahko za vec tednov in tako
rešimo pridelek in obvarujemo drevo smolike.

Kakor že omenjeno, cvete marelica od vseh sadnih plemen
najprva — večkrat že februarja meseca, zlasti na špalirjih in
ako jo prepustimo samo sebi. Tedaj je važno, da obvarujemo
cvetje pomladne pozebe!. Navadno zadostuje čez noč najrahlejša
in najtanjša odeja. Platnene rjuhe, debel papir, vrečevina so v
to svrho zelo pripravna odeja, ki jo moramo pa podnevi od¬
straniti. V zavetju pod pristreškom in ob suhem vremenu pre-
neso cvetoče marelice par stopinj mraza. Ako pa odneha toplina
pod —4—5° C, trpi najprej cvetje, potem pa tudi les. Večkrat
se primeri, da nastane hud mraz še v aprilu, ko so marelični
plodovi že debeli kakor lešnik ali še bolj. V takem stanju niso
več tako občutljivi kakor cvetje in jim kaka stopinja mraza ne
škoduje, ako se ne ponavlja prevečkrat.

Ob hudih zimah pozebe včasih tudi rodno brstje, zlasti
ako rasto marelice na zbrisih in sploh na mrzlih krajih. Na
pomlad potem zaman pričakujemo, da bi se razcvetle. Cvetno

48

brstje je mrtvo, in ko popolnoma počrni, se polagoma obrije.'
Srednje lesno popje pa ostane zdravo in navadno odžene krepko.
Sploh je marelica v lesu razmeroma jako trda za mraz. To pa
le dotlej, dokler je v zimskem počitku.

Marelične nasade na planem ubranimo pomladnim mrazom
na ta način, da zapalimo ob ranih jutranjih urah na raznih
krajih sadovnjaka vlažno slamo, listje, žaganje ali kako podobno
tvarino, ki dela mnogo dima. Ako je vreme mirno, se uleže
dim blizu tal in stori, da se zrak ne more ohladiti kaj prida
pod ničlo.

Cez zimo naj bi bilo marelično drevje kolikor moči na
suhem. Ko pa odcvete, potrebuje jako veliko vode, sicer plodovi

po večini odpadejo. To pra¬
vilo naj bi vpoštevali po¬
sebno vsi tisti, ki goje ma¬
relice ob zidu, kjer navadno
čez poletje trpe sušo.

Marelica je vobče jako
rodovitno sadno pleme. Ro¬
di pa na enoletnem lesu.
Zato je njegova rodovitnost
skoro popolnoma redna.
Ako pa kljub temu večkrat
odreče, ni krivo drevo,
ampak podnebne in talne
razmere.

Glavna dva vzroka, da
imamo pri nas tako malo
uspeha z marelicami, sta posebno naslednja dva:

1. Neprimerna zemlja.  Malokdo se namreč briga
za to, da bi pripravil marelici dobre vrtne zemlje, ki bi bila
obilo založena z apnom. Zato pa večina marelic boleha in ža¬
lostno konča, preden doraste. In prav zato veljajo marelice pri
nas po krivici za silno občutljivo sadno pleme, ki naj bi imelo
že od narave kratko življenje. To pa ni res. Na pravem kraju
in ob primerni postrežbi je marelica jako zdravo drevo, ki
dočaka lahko 50 let, pa tudi več.

2. Brezbrižnost pri vzgoji.  Kako malo jih je, ki
bi pravilno in o pravem času obrezovali marelice ter jih raz-

Slika 21. Moorparkska marelica.
,, a prirodne debelosti.

Nansiška marelica
















49

peljavali po zidu poleti,  ko so mladike še mehke in se
dado napeljati, kamor hočemo. Brez škode pa tudi prenesejo,
ako nepotrebne poganjke odstranimo. Navadno pa se čez leto
nihče ne briga za drevo, ki poganja iz debla in vej za palec
debele mladike in se vse križem preraste. Vsako pomlad pa
pojeta po drevesu žaga in škarje. Debele veje morajo pod žago
in vse polno drobnejših vej in vejic pod škarje. Ni torej čuda,
da začne drevo, ki je tako občutljivo za obrezovanje, kazati svojo
nezadovoljnost s tem, da jame izločati smolo ali pravzaprav
gumo in zaradi tega hirati. Ud za udom mu odmrje in nazadnje
nam ostane na zidu gola, suha rogovila.

Navadno puščajo marelice na drevesu tako dolgo, da se
popolnoma zmeče in postanejo močnate. Bolje pa je, ako jih
potrgamo takoj, ko dorastejo in porumene, pa so vsaj nekoliko
še trde. V shrambi pozorijo v nekaj dneh in so potem veliko
bolj sočne in okusne nego naravnost z drevesa. Še važnejše pa
je, da jih potrgamo še trde, ako so namenjene za daljši prevoz.
Dokler so trde, so dokaj neobčutljive in jih v primernih, ne-
prevelikih posodah na trdno vložene prav izlahka prevažamo
v večje razdalje. Mehke marelice pa so jako občutljive in po¬
polnoma nesposobne za vsako daljšo pot.

Končno še nekaj opomb o škodljivcih in boleznih.
Vobče je marelica manj dovzetna za bolezni in škodljivce nego
breskev. Posebno moramo poudarjati, da jo živalski zajedalci kaj
malo nadlegujejo. Edino kaparji se prav radi naselijo po deblu
in vejah starejših, zanemarjenih marelic, ki rasto ob zidu pod
streho. Ako pa jih redno negujemo, pa niti s tem sicer nad¬
ležnim, a ne nevarnim mrčesom ne bomo imeli dosti opravka.
Listne uši vidimo redkokdaj na marelicah; istotako ima tudi
cvetje mir pred zajedalci. Plodove pa jako rade žro podgane,
zato moramo paziti, da ne pridejo do njih, ko začno dozorevati.

Izmed bolezni je že večkrat imenovana in v I. delu opi¬
sana s m o 1 i k a najnevarnejša in kriva, da odmirajo veje in
cela drevesa. Kar je o tej bolezni povedano v 7. poglavju
»Najhujši škodljivci in bolezni breskev«, to velja tudi za ma¬
relico.

Končno moramo omeniti še neko bolezen, ki jo opazujemo
vsako leto na mareličnih' špalirjih in ki je za neukega opa¬
zovalca prava uganka. Na videz zdrava marelica odcvete,
ozeleni, in ko so poganjki že več centimetrov dolgi, začno po-

Humek. Breskev in marelica.

4

50

samezni vršički ali pa tudi cele veje veneti in v 8—14 dneh
popolnoma odmrjejo. To je tako zvana m o n i 1 i j a. Bolezen
povzroča glivica Sclerotina lasa. Pri drugih sadnih plemenih
napada ta bolezen iz večine le sadje, pri koščičastem drevju
pa tudi les, Monilija je skrita, zavratna bolezen. Očitno se
pokaže šele tedaj, ko je prepozno. Raznaša se z drevesa na
drevo prav tako kakor druge glivičaste bolezni. Proti tej nad¬
logi niso doslej še iznašli zanesljivega pripomočka. Zimsko
škropljenje s 5% modro galico, kakor je opisano v 7. poglavju

pri breskvah, bi utegnilo dobro učin¬
kovati tudi pri marelicah. Da se bo¬
lezen ne raznaša, je treba napadene
dele odžagati ali odrezati globoko v
zdrav les in jih požgati.

Sicer moramo pa še enkrat od¬
ločno poudariti, da dosežemo z izbi¬
ranjem ugodnih leg, s primerno zemljo
in gnojenjem z apnom in s pravilnim
negovanjem največ v boju zoper ka¬
terokoli bolezen, kajti v čim bolj pri¬
kladnih in ugodnih razmerah bo
drevo raslo, tem laže in tem uspešneje se bo upiralo svojim
sovražnikom.

Slika 22. Moorparkska
marelica preklana.

\ 2  prirodne debelosti.

Izbor mareličnih vrst, ki bi bile prikladne za naše kraje.

V izbor sem sprejel samo 8 mareličnih vrst, ki jih lahko
priporočam deloma iz lastne izkušnje, deloma pa na podlagi
zanesljivih spisov. Kot najboljši kažipot v tem oziru mi je
služilo izborno češko delo »Češke  o v o c e«, IV. knjiga.

a) Marelice za visokodebelno in nizkodebeln o
drevje na planem.

1. Melniška marelica. To je vrsta z jako drobnim plodom,
a tako čudovite rodovitnosti, kakršne ni pri nobeni drugi vrsti.
Plodovi vise na vejah kar v grozdih, tako da zakrivajo skoro ,
vse vejevje. Razmnoževati se da tudi 'h koščicami brez požlaht-
njevanja. Tako drevje doseže veliko starost in je čimdalje bolj
rodovitno. Plod je izvrstnega okusa, jedro sladko in prav dobro
nadomestilo za mandlje. Zori konec julija meseca.

51

2. Holandska marelica je istotako bolj drobna, a zato
manj občutljiva in silno rodovitna. V vinorodnih legah bi uteg¬
nila tudi pri nas uspevati na planem. Cvete pozneje nego druge
vrste in zaradi te^a pozebe redkeje. Razmnožujemo jo lahko
tudi s semenom. Zori konec julija meseca.

3. Ogrska marelica je nekoliko debelejša od prejšnje,
temnorumena s črnimi marogami. Po Ogrskem jo pridelujejo
na debelo za izvoz. Uspeva prav dobro po vinorodnih legah
tudi na planem. Izvrstna je tudi za špalir. Zori konec julija
meseca ali v začetku avgusta meseca.

b) Marelice za špalir.

4. Velika rana marelica. Krasna, jako debela vrsta, ki
zori že sredi julija meseca. Pri nas jo vidimo večkrat na
špalirjih. Razširili so jo drevesničarji, ker ljudje radi segajo
po njej.

5. Ambroževa marelica je srednje debela, okrogla, krasno
rumena, posebno pripravna za špalir na zapadnih stenah. JZori
konec julija meseca. Tudi ta je pri nas znana in razširjena.

6. Nanciška marelica. Srednje debela, okrogla, krasno
rumena in jako okusna vrsta, ki je tudi zelo razširjena. Zori
do srede avgusta meseca.

7. Turška marelica je debela, podolgasta in od strani
stisnjena, drugače je pa zelo podobna mnogim svojim sorod¬
nicam. Zori v drugi polovici avgusta meseca.

8. Sirska marelica je srednje debela, okrogla, zagorelo-
rumeua in zori do srede avgusta meseca.


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000509363