MOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 28. • 5. JULIJA 1957 9 LETO XVI. ® CENA 10 DIN	PROLETARCI ¥SRB DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
.'..i	v/,’ ■/AtrK-.V.	aJ ,	' ■-/. i
Vsi smo priča silnemu vzponu delavske zavesti, ki ima svojo osnovo v položaju delavskega razreda, ki je v naši socialistični ureditvi odločujoč činitelj. In prav zato ne moremo mimo primerov zastarelih na-ziranj in birokratskih pojmovanj posameznikov. Ti primeri niti niso tako osamljeni. Vsak za sebe pa predstavlja kamen spotike, ki nič kaj spodbudno ne vpliva na socialistične odnose in njihovo zdravo rast, kar se mora nujno odražati tudi v sami proizvodnji v določenem kolektivu, pri posamezniku na delovnem mestu in v družbenem udejstvovanju.
Takle kratek uvod je potreben, predno objavimo dopis nekega direktorja k »Izjavi« nekega delavca, ki je nedolgo tega postavil našemu uredništvu nekaj vprašanj. Namenoma izpuščamo imena, zato pač, da bi preprečili nepotrebno ponovno »prisiljevanje« delavca, ki se je upal mimo direktorja, delavskega sveta in sindikata, zastaviti nekaj vprašanj v našem listu. Toda poglejmo, kakšno je dobesedno to pismo.
Dne 2L 6. 195t.
Podjetje xy
»Delavska enotnost«
Ljubljana.
Prosimo Vas, da v Vaši naslednji številki objavite Izjavo in preklic člankov tov. N. N., da bo na ta način zadoščeno resnici in zakonu o tisku.
Tov. N. N. je danes pred delavskim svetom in upravnim odborom sindikata priznal, da je prišel v zmoto največ zaradi tega, ker se pred objavo svojih člankov ni pogovoril s člani del. sveta, niti s člani upravnega odbora, še manj pa s funkcionarji sindikata.
V kolikor pride d p takojšnje objave priložene izjave, se proti tov. N. N. ne bo vodil sodni p r o g o n. ker je delavski svet upošteval, da slabo sliši, a vsi njegovi sodelavci zatrjujejo, da N. N sam na svojo roko sestavlja te članke, možno Pa je tudi, da je bil užaljen na celotni kolektiv. ker ga je v času volitev^ v razne forume docela prezrl.
Priloga: l izjava.
direktor: M. M.
PripomLnji mo, da smo nekatere besede podčrtali mi. Iz tega dopisa je razvidno, da je bil izvršen na pisca silen pritisk tako, da je, kar se vidi še zlasti iz izjave, katero pa smatramo, da ni potrebno objaviti, pisec »skesano priznaval«, da je bil v zmoti celo za stvari, za katfere je bil v resnici v dvomu in so v podjetju dejansko napak.
Ali ne meče tak postopek kaj čudno luč ne samo na vodstvo podjetja, temveč tudi na sindikat, ki se je, kot je razvidno iz samega dopisa, pridružil dušenju svobodne besede, ki je bila izrečena dobronamerno.
Naj opozorimo ob tej priliki na tisti del resolucije prvega kongresa delavskih svetov, ki pravi:
»Dosedanje izkušnje kažejo. da so bili v podjetjih ustvarjeni novi, svobodnejši odnosi, iz katerih rasteta zavestna disciplina in povečana samoiniciativa proizvajalcev. Ker so v posameznih podjetjih še ostanki starih odnosov, poziva kongres delavskih svetov:
— Naj ne dovolijo kršitve pravic, nezakonitih in nehumanih postopkov glede na posameznike.
— Naj se odločno uprejo vsem nedemokratičnim Poizkusom dušenja kritike in svobodnega navajanja mnenj in predlogov.
— Naj hkrati zatirajo manifestacije birokratskih, anarhističnih, drobnolast-niških in egoistlčno-indi-vidualističnih pojmovanj.
— Naj prispevajo k odstranjevanju delnih pojavov zastarelih naziranj in pojmovanj med delavci in vodilnimi uslužbenci...
To smo hoteli povedati z željo, da bi bilo takih primerov, kot smo ga zgoraj navedli, vse manj. Prizadetim pa kličemo:	Ne
več tako!	F. B.
HEKflJ VTISOV S K0H0BESB BELIVSHIH SVETOV
Kongres delavskih svetov Jugoslavije j-s zalklj učil svoj e delo. Zaključil ga je plodno in uspešno. Pred nami je ogromno gradivo, plod dela tisočih delavcev* ki sodelujejo v mehanizmu delavskega samoupravljanja ter v našem družbeno - ekonomskem življenju, pliod skrbnega in vestnega proučevanja prakse delavskega samoupravljanja.
Razen tega gradiva, Id ga nam Je dal kongres in ki nam fc,o v dragoceno orientacijo pri nadaljnjem razvijanju in oblikovanju tako mehanizma delavskega samoupravljanj la ktit ekonomskega sistema iitd., pa nam je kongres vtisnil obidioo zelo pomembnih vtisov, ki nam še globlje osvetljujejo pomen in vrednost takega zbora proizvajalcev, kakršen je bil omenjeni kongres.
Za kongres delavskih svetov Jugoslavije je bilo pri nas dom« in v tujini, silimo veliko zanimanje. Izmed ned 1.700 izvoljenih delegatov jih na kongres ni prišlo le osem. Iz tujine so prišli na kongres predstavniki 26 dežel. Celo nekatere organizacije, ki so sprva sporočile, da ne bodo mogle pokati svojih predstavnikov, so jih končno vendarle poslale. To pomeni, da v delavskih organizacijah po
sveitu naiso mogli molče tega kongresa.
Kongres delavskih svetov je bil izrazito delovno zborovanje proizvajalcev. V razpravah je sodelovalo nad 420 prisotnih, veliko število prijavljenih pa zaradi časovne stiske ni prišlo do besede.
Na kongresu je bilo neko posebno vzdušje: domala vsi .udeleženca kongresa so bili pripravljeni, da aktivno posežejo v razprave, S sebou so prinesli analize, .ankete, konkretne, predloge za pravno, ekonomsko in drugo ureditev diružbeno-eko-nomskih problemov in. za izpo-j polmliltev mehanizma upravljanja. V teku dela je bilo povedanih nad 1.300 konkretnih predlogov delovnih kolektivov za ureditev posameznih problemov z vseh področij deila delavskih svetov. Udeleženci razprave so v veliki večini govorili konkretno in stvarno, s polnim poznavanjem stvari, o katerih so govorili, z jasnimi podatki in utemeljitvami so predlagali določene predloge in polemično razpravljali o drugih predlogih. Vso razpravo je preveval duh. zavzetosti za stvair, za čim boljše in stvarne j še smernice za bodoče delo.
Vsi predstavniki delavskih organizacij iz tujine, razen dveh, ki sta ®e zaradi pomanjkanje časa odrekla svojim govorom, so spregovorili na plenarnih sejah. Zastopniki sindikatov iz Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav ao v svojih govorih predvsem .razlagali sistem upravljanja v njihovih deželah, me dtem ko se v razm odrivanj e problematike delavskega samoupravljanja niso spuščali. Za razliko od teh »u zastopniki organizacij iz zahodnih dežela govorili predvsem o svojih vtisih,
ki so jiifa dobili na kongresu, in o delavskem samoupravljanju. Skoraj vsa so namreč iskreno priznali, da niso pričakovali tako stvarnega, konkretnega in kritičnega nastopanja delegatov, da so bili presenečeni nad visoko ravnijo razprave, nad poznavanjem problematike in nad svobodo, s kakršno so delegati govorili. Razen tega so delegati organizacij iz zahodnih dežela govoriti o posameznih problemih delavskega samoupravljanja, za katere se posebej zanimajo.
Veliko pazammbi sta na kongresu vzbudila zastopnika poljskih in kitajskih delegatov, ki ■sta razložila nekatere izkušnje delavskih organizacij iz omenjenih dežela pri vključevanju delavcev v neposredno upravljanje.
Vsekakor pa je kongres sam po sebi ponovno jasno pokazal, da so trditve nekaterih vzhodnih ideologov, da pomeni uvajanje delavskega samoupravljanja -reviziionizem marksizma, in trditve nekaterih zahodnih ideologov, da v sistemu delavskega samoupravljanja ni demokracije, zelo trhle teorije, za katerimi bi nekateri radi skrivali svoje dogmatične teorije ali svojo konservativno družbeno prakso, mimo oziroma oboje skupaj.
Kongres nas je zelo obogatil: pred nami je gradivo, ki so ga zbrali zbori delavcev, ki delajo
vonov, ampak so Udeleženci govorili o upravljanju, gospodarjenju, socialnih in družbenih problemih triko stvarno, od srca, z vso zavzetostjo Sn prihajali na govornice s praktičnimi predlogi, da je vse to njihov® izstopanje bilo v svojem bistvu, poleg dragocene praktične vrednosti, lepa manifestacija ustvarjalne Iniciative delovnih ljudi, ki jo je delavskb samoupravljanje silno razvito in sprostilo.
S takima topimi občutki in vtisi emo se vrnili s kongresa in s tak® zavestjo gremo v jutrišnji dan.	RA
e
%
m
e
V poletni vročini na strme vrh®... Seveda, nekateri bodo šli raje v teh dneh, v času dopustov na morje. Tako ali drugače, prav je, da se spočijemo in si naberemo moči za jutrišnji delovni dan. Napak pa je, če se za dopuste odločimo vsi hkrati, zapremo tovarno in pozabimo nanjo. Če smo storili to letos, lahko še popravimo, predvsem pa mislimo na to že kar v začetku leta, zakaj ob letu obsorej bo spet prc-
Maršal Tito na sobotni akademiji I. slovenskega festivala telesne kulture
KAKO JE POTEKAL
kongres delavskih svetov
Na III. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil meseca maja 1955 v Sarajevu, je prvič vzniknila misel, da bi kazal® skladati kongres delavskih svetov Jugoslavije. Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske Skupščine .pa je lani na predlog skupine poslancev sprejel-resolucijo o sklicanju kongresa delavskih svetov. Takoj po tem predlogu so se že začele priprave za kongres.
v imenu Odbora za sklicanje kongresa odprl prvi kongres delavskih svetov.
Tovariš Djuro Sallaj je pozdravil predsednika republike Tita, podpredsednike Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, Aleksandra Sankoviča, Svetozarja Vukmanioviča in Rodoljuba čcfliakoviča, predsednika Zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča,. predsednike ljudskih republik iti - druge.
v organih upravljanja, pred nami je nad 1309 predtogov za izpopolnitev mehanizma upravljanja in ekonomskega, sistema, pred nami je skrbno izdelana resolucija kongresa itd. Toda ne samo to. Kongres je ponovno potrdil pravilnost naše poti: delavsko samoupravljanje je za nas naj dragocenejše sredstvo pri ustvariianju socialističnega družbenega, sožitja, mobilizira in sprošča ustvarjalno iniciativo delovnih množic, brez katere ni in ne more bilti socialističnega sožitja. Samo iniciativa proizvajalcev samih more zamenjati različne sisteme ukazovanja v družben® ekonomskem življenju. O ustvaiijalui iniciativi delovnih ljudi — proizvajalcev pa na kongresu mis® brali deklarativnih, toreitionlih, propagandnih go-
Dne 25. junija dopoldne Je prišlo v veliko dvorano- Doma sindikatov v Beogradu 1745 delegatov in nekaj sto gdstov. Za vse, ki bi radi prišli na kongres, mi bilo prostora. Delegati gostje, domači in tuji, s® nestrpno pričakovali zgodovinski trenutek — čas, ko bo začel z delom prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije.
Ob devetih dopoldne je prišel v Dom sindikatov predsednik republike Josip Broz - Tito. Pred vhodom @a je pričakoval Djuro Salaj. Ko je prišel tovariš Tito v dvorano, so ga zborovalci nekaj minut navdušeno pozdravljali. In tedaj, ko se je dvorana umirila, je prišel na govorniški oder Djuro Salaj in
Ljubljana je spet takšna kot je vsako leto v vročih soparnih dneh. Pol prazne ulice ožive le vsakih nekaj ur, takrat, ko to narekuje ritem dela. Prejšnje dni pa je bila drugačna. Pločniki so bili pretesni, v Ljubljani je kipelo od mladosti in svežine, zakaj obiskalo jo je tisoče telovadcev in telovadk, športnikov — udeležencev I. slovenskega festivala telesne kulture. Prireditev je bilo na pretek. Od partizanskega pohoda do balinanja, plavanja, rokometnih tekem, do uspelih zaključnih prireditev festivala, parade, akademije in nepozabnega nastopa na stadionu, prepolnem gledalcev in tekmovalcev. Nad 40.000 ljudi je sprejel v nedeljo popoldan stadion v svoje okrilje. Nad 20.000 tekmovalcev in 20.000 gledalcev. Živo pisana oblačila, zastave in prapori, skladni gibi nastopajočih, menjajoče se sence — veličastna in nepozabna slika. Med tisoči gledalcev pa je bil na vseh treh /Zaključnih prireditvah tudi tovariš Tito s soprogo Jovanko. Presenečen je bil nad množičnostjo športa in telesne kulture prt nas, zadovoljen in srečen in mladim športnikom je zaželel veliko uspehov ter menil, da so naši športniki na pravi poti, če bodo vedno tako skupno delovali, ne da bt se ločevali na razne organizacije. Druga slika nam prikazuje nastop mladih Ptujčank na večerni akademiji v Tivoliju; na tretji sliki pa vidimo izrez iz nedeljske prireditve na stadionu za Bežigradom.
V črnemu kongresa Je tovariš Djur® Salaji prav tako pozdravil predsednike sindikalnih organizacij, delavskih strank in raznih inštitutov, kS proučujejo sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij. In sicer iz Belgije, Bolgarije, Cevlona, češkoslovaške, Čila, Finske, Franclje, Indije, Indonezije, Italije, Izraela, ZSSR, Kitajske, Madžarske. Maroka, Vzhodne in Zahodne Neaežija. Poljske, Ro-
okvirih delavskega upravljanja, Hasan Brkič o odnosih organov delavskega upravljanja do organov oblasti in uprave, gospodarskih zbornic, združenj in družbenih organizacij...
432 delegatov, kolikor jih je razpravljajo v komisijah in na plenarnem zasedanju, je s svojimi pripombami, predlogi, dopolnilo tol obogatil® vse to, kar je bil® rečeno v referatih. Nad tisoč strani so popisali stenografi in na vsakem listu je zapisana obilica izkušenj, mišljenj in predlogov, kar vse je dragoceno gradivo za zaton odaj no delo, za izpopolnitev našega gospodarskega sistema, za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja In naše socialistične demokracije. _ 1.350 pismenih predlogov je najbolj trden dokaz, s kakšno toplino ter skrbjo in kritično besedo se delegati razpravljali o gospodarstvu in njegovem razvoju, o razvoju delavskega upravljanja.
Zadnji dan pa so na plenarnem zasedanju sprejeli spomenico, zgodovinski dokument kongresa, temelj, na katerem bomo dalje gradili socialistično demokracijo in usmerjali delo organov delavskega upravljanja kot temelje te demokracije.
pozno.
mumije, Velike Britanije, Škotske in Severnega Vietnama.
Kongres je izvolil delovno predsedstvo in potlej, ko so člani delovnega . predsedstva zasedli svoja mesta, je predsednik Milenko Radivojevič. delavec iz tovarne »Ikai-us« predal besedo tovarišu Titu.
Tovariš Tito je nekajkrat poizkušal spregovoriti, .vendar ga delegati. dolgo niso pustili do besede in mu vzklikali. Končno po je le spregovoril.
Po govoru tovariša Tita pa je tovariš Dijuro Samaj prebral referat: »Izkušnje in perspektive samoupravi j anja proizvajalcev Jug osle vi j e«.
Verifikacijska komisija je sporočila kongresu, da je od 1762 te vol je® ih delegatov prišlo 1745, in potlej, ko je kongres še skienil, da bo delal v šestih komisijah in ne v enajstih, kot je bil® najprej domenjeno, je bilo zaključeno prvo plenarno zasedanje.
Rato Duigonjič je prebral v komisiji referat o materialnih
Nekateri predstavniki sindikalnih organizacij in delavskih strank iz tujine so pozdraviti kongres prvi dan. ko je začel delati. Drugi so Se pozdraviti zadnji dan. V veliki dvorani Doma sindikatov je bilo tokrat mogoče slišati pozdrave v različnih jezikih. Pozdravljali so kongres in razen majhnih izjem. je bilo iz vseh pozdravov mogoče razbrati veliko zanimanje za delavsko upravljanje med delavci in naprednimi ljudmi na vsem svetu. Da, bila so tudi različna mišljenja, toda predstavnike tujih držav je demokratično in konstruktivno delo kongresa presenetilo.
Kongres je prejel v vseh treh dneh 1.455 pozdravnih brzojavk bi so mu jih poslali delavski sveti, kolektivi .družbene in politične organizacije s -svojih svečanih zborovanj. Tudi to kaže g kak® velikim zanimanjem so naši ljudje spremljali delo tega zgodovinskega kongresa, ki je upravičil svoje sklicanje.
Današnji številki je priložen prvi del gradiva s kongresa delavskih svetov Jugoslavije. V naslednji številki bomo priobčili ostali del gradiva. Objavljamo govor tovariša Tita, vse referate in zaključno spomenico kongrese.
s
»DELAVSKA ENOTNOST t
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
5. JULIJA 1957 # ST. 23 ]
^	11 II T /I f 4	1	1/	1,’	^
SEJA UPRAVNEGA ODBORA ŠPORTNE ZVEZE. SLOVENIJE
URI OJ A v t i; t
I
H
9 Občinski sindikalni svet Nova Gorica bo v mesecu avgustu in septembru organiziral v Valdoltri taborjenje za člane sindikata in njihove družinske člane. Skupno se bo lahko udeležilo taborjenja blizu 800 oseb. Celodnevna oskrba s petimi obroki izdatne hrane bo predvidoma znašala od .250 do največ 300 dinarjev. — Š.
0 Prva obratna ambulanta v goriškem okraju bo letos odprta v tovarni cementa in 'salonita v Anhovem ob Soči. Za ureditev lokalov in nabavo instrumentov ter potrebne opreme bodo porabili okrog 10 milijonov dinarjev. Stroške bo v glavnem krilo podjetje samo, del sredstev pa bo prispeval tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novi Gorici. — S.
0 Z odločbo pristojnega gospodarskega sodišča je gradbeno podjetje »Standard* v Tolminu prešlo v likvidacijo, čemur so v prvi vrsti krive dokaj neurejene razmere v kolektivu in slabo finančno poslovanje. Od skupnega števila okrog 200 delavcev, kolikor jih je bilo pri »Standardu« zaposlenih, jih je .nekaj prevzelo gradbeno podjetje »Gorica« v Novi Gorici, ostali pa so si poiskali delo drugje. — S.
0 Na prvenstvu pripadnikov predvojaške vzgoje Gorenjske v streljanju je med ekipami zmagalo moštvo Jesenic z 232 krogi pred Škofjo Loko z 222 in Iskro (Kranj) z 217 krogi, medtem ko je med' posamezniki zmagal Černe iz Kranja s 115 krcegi od 150 možnih. — I. V.
0 Obrtniški pevski zbor iz Ljubljane je gostoval pred kratkim v Črnomlju s koncertom umetnih in narodnih pesmi. Zbor, ki ga je vodil Črnomeljski rojak, dirigent France Milek je navdušil prisotne poslušalce, ki »o ob zaključku koncerta izrazili željo, naj bi jih glasbeni umetniki v najkrajšem času ponovno obiskali. — I. V.
0 OK LMS v Kranju bo organiziral od 27. julija do 3. avgusta seminar za mlade učitelje v Gozdu-Martuljku. Namen seminarja bo proučiti pereče probleme vzgoje, varstva in nege naše mladine in njihovo izven šolsko izobraževanje. Na seminarju bodo predavali naši priznani pedagoški strokovnjaki. — L V.
0 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo pred dnevi v Celju seminar o poliomyelitisu, ki so se ga razen vidnih strokovnjakov naše zdravstvene službe udeležili še specialisti za razne bolezni in delegati posameznih zdravstvenih ustanov. — I. V.
0 Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Kranj »France Prešeren« pod vodstvom dirigenta prof. Petra Liparja je izvajal pred kratkim na Jezerskem koncert umetnih, narodnih, borbenih in delavskih pesmi. Navzoči poslušalci so bili z izvajanj eni zbora zelo zadovoljni in so ob zaključku koncerta nagradili pevce za njihov trud z dolgotrajnim ploskanjem. — I. V.
0 Dramska sekcija DPD »Svoboda-center« Kranj je gostovala pred dnevi v Žabmci z dramo »Straža na Renu«. Občinstvo je bilo z izvajanjem nastopajočih zelo zadovoljno. — I. V.
0 Na posvetovanju mladih članov delavskih svetov okraja Kranj so delegati razpravljali o načinu dela delavskih svetov, upravnih odborov, dvigu delovne proizvodnje, produktivnosti dela, kongresu delavskih svetov in tarifni politiki. Ob zaključku so sklenili izdelati v posameznih tovarnah poslovnik delavskega sveta in seznaniti mladino s perečimi problemi delavskega samoupravljanja.
I. V.
0 Pred dnevi je predaval na povabilo Kluba gospodarstvenikov v Kranju o izobrazbi vodilnega delavskega osebja in kadra v Angliji in Franciji direktor Zveznega centra za vzgojo kadrov pri ZIS ing. Jager. V dokaj živahni razpravi je ing. Jager razložil številnim poslušalcem problematiko in vzgojo ter izobrazbo vodilnega osebja v teh dveh evropskih državah. Ob zaključku predavanja je sodeloval v razpravi tudi član in vodja Mednarodne delavske organizacije g. Maurice Sent. — I. V.
0 Letos poteka sto let, odkar je bila v Solkanu pri Gorici odprta osnovna šola. Za proslavo te pomembne obletnice so pripravili, lepo prireditev, razstavo o razvoju šole, razstavo ročnih izdelkov učencev itd. — S.
0 Na Jesenicah so že začeli s pripravami za Dan vstaje jugoslovanskih narodov. Proslave bodo v vseh krajih jeseniške občine, osrednja pa bo na Jesenicah.
0 Pretekli teden je spet oživela Brkinska cesta. Prva mladinska delovna brigada sedemdesetih dijakov Pomorske srednje šole v Piranu je zavihtela lopate.
0 Več kot 80 mladih članov delavskih svetov se je nedavno tega zbralo v sejni dvorani OLO v Kranju. Posvetovali so se o načinu dela delavskih svetov, razpravljali so o produktivnosti dela, tarifni politiki. Na posvetovanju so govorili še o nekaterih socialnih vprašanjih, ki tarejo kranjska podjetja.
0 V soboto 15. junija so v Ljutomeru odprli razstavo izdelkov, ki so jih napravili gojenci vajenske šole. Strokovna komisija, ki je razstavljene predmete ocenjevala, je ugotovila, da so veliko bolje napravljeni kot lani.
0 Pred dnevi je bila v Kranju odprta prva razstava poklicev, na kateri razstavljajo zastopniki rgznih industrijskih panog. Razstava ima namen usmeriti mladino v industrijo in svobodne poklice ter jo seznaniti z deloffi, programom in procesom delovne proizvodnje v naših podjetjih, tovarnah in ustanovah.	I. V.
0 Dramska sekcija DPD »Svoboda« iz Ptuja je gostovala pred dnevi v Ljubljani s komedijo Jože Kranjca »Direktor Čampa«. Številni gledalci so bili z izvajanjem nastopajočih' zelo zadovoljni in so ob zaključku predstave izrazili željo, naj bi jih ponovno obiskali.	I. V.
0 Kulturno prosvetno društvo gluhih »V. Zupančič« iz Ljubljane, je gostovalo minulo nedeljo v Novem mestu z večerom narodnih plesov in kol, ritmike, pantomime in recitacij. Z zborom je sodeloval tudi tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine »France Marolt«. Prisotpi poslušalci so bili presenečeni nad izvajanjem gluhih umetnikov.	I. V.
0 V centralnem domu slepih na Okrpglem pri Kranju je bil pred kratkim zaključen tečaj Braillove pisave, ki se ga je udeležilo lepo število slepih.	I. V.
BLASNIK0VA TISKARNA V LJUBLJANI
Breg 12-14
—	_ sprejme v uk vajence za poklice:
V r ROČNI STAVEC i TISKARSKI STROJNIK KNJIGOVEZ
Pogoji za sprejem so sledeči:
1. Uspešno opravljen 4. razred gimnazije.
2- Duševno in telesno zdravje.
Prijave sprejema tajništvo podjetja do vključno 30. julija 1957, kjer lahko prejmete tudi vse nadaljnje Informacije.
Šport in delovni
Tudi košarka je šport, ki ga radi gojijo mladi delavci — čeprav se ne potegujejo, da bi prekosili reprezentante, kot je Kristančič
Dne 29. junija je bila seja upravnega' odbora Šp-ortne zveze Slovenije, na kateri so se lotili perečega in tako m-alo obdelanega vprašanja — športa v delovnih 'kolektivih. Zdi se, da je upravni odbor izbral pravi čas za obravnavanje tega vprašanja. Seja rje bita namreč ob koncu I. slovenskega festivala telesne kulture, ki je potekal v znaku množičnosti čp vsestra-nosti. Poročilo, ki je nosilo naslov »Šport v d e. c-vn: h kolektivih«, je podal tovariš Jakob Kvas. Po razpravi so sprejeli štiirf mnogo obetajoče sklepe o tem. kako naj b; znovia poživeli športno aktivnost v delovnih kolektivih. Sprejeli so namreč nasiednje sklepe:
1.	čimprej je potrebno razpisati množična delavska tekmovanja v različnih panogah in sicer v -industrijskih s-rediščih. Tekmovanje ne bod-o omejevali z raznimi registracijami in s togimi pravili.
2.	Vprašanje športa v delovnih kolektivih bod-o odslej študijsko proučevali.
3.	Priporočiti bodo pristojnim organom, naj določijo telesni vzgoji pravilno mesto v strokovnih šolah in v šolah za učence v gospodarstvu.
4.	Izvršnemu odboru Športne zveze Slovenije bodo poverili nalogo, da najde v prihodnje ustrezno obliko za širjenje telesne kulture v naših delovnih kolektivih.
šport je eden važnih elementov splošne vzgoje delavca proizvajalca in zato je udejstvovanje delavcev v špbrt-u pomembno za vse gospodarstvo. Ne smemo pa ocenjevati športno dejavnost v delovnih kolektivih .*
Od kod pa vse to veš!
Ne vem, če je lepo, trdim le, da je koristno, če naredim z »Delavsko enotnostjo,« ko jo preberem, majhno operacijo. Najvažnejše članke namreč izrežem in shranim.
Ko se delavci zberemo na postaji in čakamo na vlak, se kaj hitro zasuče razgovor na razmere v posameznih tovarnah, povemo si vesele in ža-
dokazovati, da so pač taki stopil v trafiko in še tja, kjer predpisi in da drugače ne mo- prodajajo, časopise, pa nisem re biti. Takrat pa vsi po me- nič opravil. »Delavske enotno-ni. Vsi namreč mislijo, da je ”	J
najprej potreba potem šele pravica. Jaz pa; potreba je eno, pravica drugo. Tako se mi včasih posreči povedati kaj, kar drži in o čemer se »prizadeti« prepriča v kateremkoli uradu. Potlej pa na-
sti« ni na prodaj. Povsod sem naletel na enak odgovor; »Se ne splača.«
Kaj čuda potem, če se nevedni delavci sklicujejo na tisto, kar so pobrali okrog vogalov in od »boljših* Ijndi. Da, tako je! Potlej se vsak tak ne-
lostne novice. Pri tem se začne: me: »Od kod pa ti tako dobro upravičeno razburja in je pre-
"av — — 1	#-_	—«12	«1 m	nolriA »tftšO..	Tn«	— —	«1 n ve __f — —*_ JI«* —	.. __—. — —1 $	Ir «*i •. I
»Meni se zdi, da sem nekje slišal...« in zopet drugi: »Po mojem bi moralo biti takole, vzeti bi ga morali nazaj... « itd. Dostikrat pa se »spopademo« tudi zaradi otroških doklad, katere so zmanjšane, če ima delavec le krpo zemlje. »Le meni verjemite, da ni prav. če bi se pritožil, bi dobil,« se oglasi nekdo. V mislih ima svaka. Takrat še jaz rad posežem v besedo in skušam
Z zakonom sva navzkriž
Vse življenje sem p-rebii v gozdu kot gozdni delavec, večinoma v Jugoslaviji, nekaj let pa v Franciji, Mirno p-a lahko trdim, da sem več kot dvajset let svoje delovne dobe delal na postih kvalificiranega delavca. Ker takratni režim, ni zahteval od mene nobenih izpitov, temveč le neusmiljeno trdo delo, izpita se-veda nisem napravil.
Bil sem interniran na Rabu in v Nemčiji, nekaj časa sem sodeloval v NOB. moja družina pa je po vrnitvi 1943 iz Gonarsa aktivno delaia v narodnoosvobodilnem gibanju. Zaradi preslanega trpljenja v taboriščih in neusmiljenega izkoriščanja’ v stari Jugoslaviji sem postal pred tremi leti nesposoben za težko delo ter upokojen kot nekvalificiran delavec in dobivam 55°/o invalidnino. Od leta 1954 sem zaposlen kot nekakšen manipulant na skladišču lesa. Sprejemam les v skladišču in ga odpošiljam naprej, dokumentacijo o tem prometu t>a pošiljam Kmetijski zadrugi Draga.
Pred nekaj meseci mi je bila prvič v življenju dana možnost opraviti izpit za kvalificiranega delavca. Ta izpit sem tudi uspešno opravili. Upal sem, da ne bom več v pokojninskem razredu nekvalificiranih delavcev. vendar so mi na Zavodu za socialno zavarovanje povedali, da moram delati še tri leta kot kvalificiran delavec in da bom šele takrat dobil večjo pokojnino. Dejali so še. da bo izšel nov zakon, ki bo morda upošteval take primere. Tako sem pri-šei z zakonom navzkriž, ko mi ne priznajo kvalifikacije, ki jo imam sedaj potrjeno tudi na papirju. Delati še tri leta pa ne morem, ker za težko delo nisem več sposoben. Filip Knavs
Pripomba uredništva: Po sedanjem zakonu res ne kaže, da bi tovariš Filip dosegel višji pokojninski razred in ima glede tega Zavod za socialno zavarovanje prav. Reči pa moramo, da je ta prav nesmiseln, formalen. Ce bo v novem zakonu takšno besedilo, kakršno je danes v osnutku, bodo tovariš Knavs in njemu podobni lahko dosegli priznanje kvalifikacije tudi za pokojnino.
veš?« Jaz pa naslednji dan privlečem odrezek iz časopisa, na katerega po navadi pripišem na primer: Pravice žene do plač, če je mož zaprt, ena pravda še ni dokončna, če imaš nove dokaze, stanovanjska skupnost in obveze itd. »Ja, zdaj pa verjamem,« mora rad ali nerad priznati tisti, ki je prejšnji dan gonij svojo.
Nekaj takega je bilo tudi preteklo soboto. Trdil sem, da je skoraj v vsaki številki »Delavske enotnosti« nekaj, kar si velja zapomniti in shraniti in sem jim predlagal, na j si za poskušnjo kupijo »Delavsko enotnost« v trafiki. Razočaran sem bil, da bolj ne bi mogel biti. Na Jesenicah, kjer je zaposlenih več kot 8.000 delavcev, je ni moč kupiti. Sam sem
pričan, da se mu godi krivica, ker’ ne ve, da so predpisi taki. če je predpis zanič, ga je treba spremeniti, vendar dokler velja, velja.
Na koncu pa še tole. Ali ne bi kazalo na sindikalnih sestankih le kakšno reči o časopisu, o našem delavskem časopisu in o tem, da se je treba nanj naročiti. »Delavska enotnost« je tak časopis, ki objavlja članke, važne prav za delavce. Ker pa se na sestankih, včasih tudi na občnem zboru tega sploh ne lotijo in le kdo reče: »No, če se hoče kdo naročiti na »Delavsko enotnost...« in nič več, ni čudno, da sem dobil v soboto tak odgovor, ko sem hotel kupiti ta list, to je, naš delavski Ust.	Franc Luzar, Bled
OB ROBU
istimi' merili kot v klubih in društvih. Napačna bi bila trditev .da je športno žvljenije mogoče le v registriranih društvih, klubih in organizacijah »Partizana«. Km aru so se pokazale slabe posledice •— in sledil je zastoj — ker smo po letu 1948 proglasil; neregistrirano športno življenje v delovnih kolektivih »za divji šport« Od tedaj je v naših 'kolektivih zamrlo na desetine fiizkultu-mih klubov in aktivov. V dokaz naj bo: v letu 1950 smo imeli v. Sloveniji približno 315.000 zaposlenih, od katerih rje bilo v 87 športnih društvih in nad 1.100 športnih aktivih. v okviru podjetij in ustanov, vključenih nad .27.000 aktivnih športnikov. V športno živi j e,n j e delovnih kolektivov je bil vključen vsak petnajsti zaposiemii, Niso pa všteti tisti športniki, ki so bili vključeni v zunanja športna n telesno-•vzgojna društva. Lani pa je bilo od 378.000 zaposlenih vključenih v 69 društvih 'in 805 aktivih približno 13.200 športnikov. Upoštevajmo še. da imamo danes 90.000 mladih delavcev in nad 16.000 vajencev od katerih se zelo 'nizek odstotek udejstvuje v športu. Tako se je lani le vsak petindvajseti udejstvoval v športu.
Šport bi morali,' gojiti v delovnih kolektivih iz več razlogov: iz zdravstvenih, pa tudi zato, ker postaja -naša industrija . zahtevnejša -glede spretnosti, umske sproščenosti in fizične moči delavca. 2e zaradi tega moramo posvetiti športu v de-i-cvnf.h kolektivih, pa tudi v Šolah. še posebej v vajenskih, več skrbi.
Tovariš Kvas je povedal, da se 81°/« vajenske mladine ne ukvarja z nobeno športno dejavnostjo. Navedel je podatek o deformiteti pri mlad ni strokovnih šol, ki znaša 40.0<Vi> ob začetku in 61.7”/i> ob zaključku pouka. Gospodarstvo sprejema ta-k strokovni naraščaj, nenormalne rasti ali drže* še rastejo, in posledica je, da postajajo čez 'leta zdravstveni problem. To, kakor tudi nesreče pri delu in bolezenski izostanki (zaradi česar je bilo lani v Sloveniji izgubljenih 5,613.000 delovnih dni) bi lahko vsaj delno omejili s širšo športno dejavnostjo. Pra-v tako moramo zavrniti čudna, športu nenaklonjena gledanja nekaterih gospodarstvenikov, k; sodijo, da je šport »luksus ali cirkus«.
Tovariš Kvas je povedal, da so sindikalne športne igre zelo uspešen način za športno udej-
stvovanje to, da so. postale V nekaterih panogah že tradicionalne. Zaradi svoje pestrosti so zanimive in privlačne, ne samo za udeležence, marveč tudi za ostale člane kolektivov.
Po poročilu tovariša Kvasa je prvi posegel v razpravo predstavnik Republiškega odbora ZSS tovariš Jurač. Med drugim je dejal, da je pravilno, da se ljudje vključujejo v ustanovljene klube in društva, toda s tem ni rečemo, da se ne bi mo-gli in smeli -ukvarjati s športo-m v: svojem kolektivu, kjer jim lahko nudi gmotno pomoč njihovo podjetje. Tudi zanimanja je do« voij —■' zakaj bi torej formalno ovirali takšno udejstvovanj el Sindikati so v teh letih to torišče dela zanemarili. Čas je, da nadoknadimo zamujeno. Zadnji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je že pozval kolektive k ustanavljanju športnih društev in aktivov, v sindikalnih organizacijah pa že iim-amo odbore za organizacijo oddiha, katerih področje dela se razteza od organizacij e polurnega oddiha, do taborjenja in športa. Predlagal je, da bi organizirali večja sindikalna tekmovanja -moštev delovnih kolektivov, v okviru občine. okraja in na koncu večja tekmovanja v industrijskih središčih. — Tovariš Se-rpan ja podpri ta predl-63 in rekel, da bi naj organizirali delavske i-gr-e (kot jih imajo ,v LR Hrv-at-ski), toda brez registracijskih omejitev in drugih formalnih zahtev. — Profesor Ulaga je dejal, da je nespametno ogrevati se za razne športe, ki si jih je nekoč aJli si jih še vedno izmišlja bu-ržoaizija. temveč -podpreti tiste športe, ki so že -priljubi j eni pri delavcih in delavski mladini. Predvsem pa moramo gledati ne to, kaj je delavnemu čl-oveku najbolj potrebno. Rudarja, ki dela pod zemljo, ne smemo še naprej siliti v zaprt prostor, temveč mu moramo približati naravo. — Drugi so spet navajali dosedanje organizacijske napake, med katerimi je b-ila n-aj-večja ta, da človek, ki ni bil ogret za tekmovanje (starejši delavec) enostavno ni imel dostopa na igrišče.
2e razprava je pokazala enotnost giedišča predstavnikov Športne zveze in Zveze sindikatov, zato je upravni odbor Športne zveze enoglasn-o sprejet zaključke in jih združil v sklepih, ki smo j'ih našteli na začetku.
D. D.
Med Rovinjem in Porečem leži turistični kroj J R S A R.
izkoristite svoj letni dopust v novoodprtem gostišču uLiM«.
Dnevni pension 550 do 600 din, za kolektive nad 20 oseb dnevni pension 500 din. —* Za otroke do 8 let popust. Bogat športni ribolov.
Pišite na naslov:
»LIM«, ugostiteljsko poduzeče, VRSAR, Istra.
ODMEV KONGRESA DELAVSKIH SVETOV V SVETOVNEM TISKU
Zgodovinski dogodek
Čisto razumljivo je, da danes ni moč še čisto jasno urediti vseh vtisov s kongresa in so zato v svetovnem tisku še redki tisti, ki se podrobneje spuščajo v komentiranje kongresa. Že takoj na začetku pa lahko ugotovimo naslednje: v svetu ni bilo skoraj nobenega časopisa, časopisne agencije ali radijske postaje, ki ne bi te dni vsaj omenila, da je bil v Jugoslaviji prvi kongres delavskih svetov. Nekateri so omenjali in navajali zlasti govor našega predsednika Tita ter pri tem vsaj mimogrede povedali, da je govoril ob otvoritivi kongresa. Tako je smatralo celo glasilo londonskih finančnikov, da se jim splača opozoriti na kongres. Takole so zapisali 25. junija:
»Danes se začenja v Beogradu kongres samoupravnih delavskih svetov. Udeležujejo se ga opazovalci iz 22 držav (vključno Velika Britanija)«.
Kajpak najdeš v zahodnih časopisih tudi take nesmisle, ki kažejo, da se tisti, ki je pisal vest, prav nič ne razume na to, o čemer P>?e. Radio Washington je n. pr. 26. junija sporočil svojim poslušalcem, da je »včeraj predsednik Tito na kongresu delavcev in zadružnih kmetovalcev obtožil Sovjetsko zvezo in druge komunistične dežele, za zlonamerno kritiko jugoslovanske politike ... « Za tega je bil torej to kongres »delavcev in zadružnih kmetovalcev«!
Vsekakor pa je moč že iz časopisnih vesti razbrati veliko zanimanje svetovnega javnega mnenja za kongres — na njem je bilo 40 novinarjev največjih svetovnih ča, sopisov in agencij — in vsi skoraj dosledno naglasa,io velik mednarodni pomen kongresa, saj se ga je udeležilo 22 tujih delegacij.
Angleška tiskovna agencija Reuther poroča 25. junija, da se je kongres začel, objavlja izvlečke Iz Titovega govora, navaja število delegatov in delegacij, potem
pa med drugim pojasnjuje tudi, kaj so delavski sveti: »Po jugoslovanskem sistemu delavskih svetov, ki jih v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih deželah pogosto kritizirajo, naj upravljajo vse tovarne izvoljeni delavski sveti pod nadzorom postavljenih direktorjev. Delavci pa lahko zahtevajo zamenjavo direktorja...«
Zahodnonemškp agencija DPA naglaša med drugim, da so prišli tuji delegati na kongres, da bi se seznanili z ureditvijo Jugoslavije; ki se »v mnogočem razlikuje od ureditve v deželah vzhodnega bloka...« Iz govora tov. Tita posebej naglaša besede. da »predstavlja uresničenje ideje delavskega upravljanja zgodovinski dogodek v socialističnem razvoju Jugoslavije.« Siiddeutsche Zeitung pa pravi, da je Pri nas pravilo, da mora biti vsak kvalificiran delavec ali uslužbenec vsaj leto ali dve član delavskega sveta..
Francoska časopisna agencija AFP je "h koncu kongresa zapisala, da predstavljajo sprejete spomenice »pravo ustanovno listino delavskega upravljanja, nasprotno dogmatskemu birokratizmu. V njej se zahteva širša avtonomija podjetij v okviru dolgoročnega planiranja.«
»France tireur«, ki je blizu socialistom, je 27. junija objavil uvodnik z naslovom »Bilanca neke Izkušnje« izpod peresa Jeana Roussa. Med drugim so zapisane tudi tele misli: »V resnici veličastna izkušnja delavskega upravljanja v Jugoslaviji je bil prvi močan odgovor nekega celega naroda na etatistične in monopolistične poglede stalinizma. Čeprav se zahodni socialni demokrati razhajajo z Jugoslovani glede vprašanja politične demokracije, ni nasprotno nihče nikdar osporaval velikanskega pomena ekonomske demokracije delovnih kolektivov kombinirane s sistemom neposredne demokracije komun Temeljni okvir tega sistema je delovni kolektiv, splošni sestanek delavcev dolo-
čenega podjetja. Ta sestanek predstavlja pravzaprav odločilno jedro upravljanja. Izvršne funkcije Pa pripadajo delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju. Delavski svet združuje kolektivni značaj upravljanja z osebnimi koristmi gospodarske dejavnosti.« Potem pojasnjuje, kakšna so pooblastila delavskih svetov, kako jih volimo, koliko jih je itd. ter naglaša, da kaže kongres, da so se jugoslovanski delavci v teh sedmih letih zares veliko naučili.
Med take ocene sodi nedvomno ocena glasila italijanske socialistične .stranke »Avanti«, ki je sploh posvetilo te dni žele veliko prostora poročilom s kongresa. Dne 25. junija so n. pr. zapisali:
»Prvikrat v zgodovini bodo proučevali jugoslovanski delavci na kongresu konkretne uspehe, izkušnje zadnjih sedmih let te izvirne ustanove delavskih svetov prek katerih upravlja delavski razred Jugoslavije neposredno tovarne ter s tem ne odstranjuje zgolj izkoriščanja privatnega kapitala, marveč tudi pritisk državnega kapitalizma, ki temelji na načelih birokratskega centralizma.« Potem piše, da zaseda kongres v času, ko o »delavskih svetih ognjevito razpravljajo v vseh deželah ljudske demokracije, zlasti na Poljskem. Madžarskem, Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Tudi v kapitalističnih deželah, čeprav je tam družbena ureditev povsem drugačna in v političnih pogojih porajanja druge industrijske revolucije, se pojavlja v zavesti ljudi — tudi tistih, ki se ne navdušujejo za socializem — problem kontrole upravljanja podjetja.« Na koncu pa še pravi, da se tudi v drugih deželah ljudske demokracije uveljavlja in razvija ta težnja kot »istrument širše demokratizacije«.
, Nasprotno Pa so se glasila komunističnih partij na zahodu ali zgolj omejila n* kratke vesti na manj opaznih mestih 0 kongresu. Nekatera so ga sploh zamolčala in so objavila kratke vesti šele potem, k* so delavci v buržoaznih časopisih prebrali, o čem se na kongresu govori, n. PT-francoski Humanite, grški Avgi, avstrijski Volksstimme itd. Glasilo italijanske Komunistične partije Unita pa je nasprotno
8. JULIJA 1957 ® ST. 28
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
.»DELAVSKA ENOTNOST«
©
PRIPOMBA FAKULTETE ZA AGRONOMIJO, VETERINARSTVO IN GOZDARSTVO NA ČLANEK:
Zavod aii podjetje
»Delavska enotnost« je v 21. tftevilki objavila članek »Zavod aiii pocUjeitje«. kar bi vsebina nekaterih trditev v članku utegnila vzbuditi v javnosti mišljenje, da je imelo posestvo določene težave tudi po krivdi fakultete za agrom., go-zd., in vet., so potrebna naslednja -pojasnila:
Res je ML O leta 1953 »predal« posestvo fakulteti, vendar samo na zapisniku, medtem ko je 1 formalnopravno i dejansko ostalo posestvo še dalje samostojno podjetje z delavsko samoupravo. Ker predaji ni sledila tudi odločba oblastva, ki bi vsebovala določbe o odnosu med fakulteto In posestvom oziroma o dolžnostih in pravicah fakultete do posestva, je fakulteta sprožila to vprašanje. Na podlagi sporazuma med ohlastvl, delavskim svetom posestva in fakultetno upravo je bilo posestvo leta 1955 proglašeno za finančno samostojni zavod in podrejeno Svetu za prosveto in kulturo LR Slovenije. Le-ta je nato imenoval novo upravo (namesto dotedanjega delavskega sveta), ki je štela 12 članov,, med katerimi so bili tudi 4 profesorji fakultete. Posestvo torej ne le ni postalo fakultetno, temveč so večino v upravi dobili drugi organi z 8 člani in predsednikom ter direktorjem. Fakulteta je bila torej le manjšinsko zastopana v upravi, kakih posebnih pravic in dolžnosti do posestva pa tudi ni Imela, razen v kolikor se je ali bi se posebej pogodila z upravo posestva. Poseben pogodbeni odnos za sodelovanje, ki ga v članku nakazuje direktor za primer, da posestvo zopet postane podjetje, je bil torej potreben tudi doslej, ker Je šele to omogočilo fakulteti, da se je lahko udejstvovala s poskusi.
Razen tega Je upravni odbor dovolil ustanovitev strokovnega sveta, v katerem so bili samo predstavniki delavskega kolektiva in ki naj bi vsaj za tekoče zadeve nekako nadomeščal ukinjeni delavski svet. Strokovni svet pa se ni omejil na svoj delokrog, temveč mu je uprava priznala tudi važnejše pravice delavskega sveta oziroma sedanjega upravnega odbora, namreč sestavljanje letnega proizvodnega plana. preverjanje letnega obračuna (bilanca) in Predlaganje spremembe organizacijske oblike. Zaradi tega trditev v omenjenem članku, da je delovni kolektiv slabo obveščen o delu uprave, ne drži. temveč kvečjemu nasprotno: da Je prav kolektivu Znano vse dogajanje na posestvu. Res je, da so predstavniki fakultete, ki so v upravnem odboru posestva, smatrali za potrebno, da se sestavi popoln perspektivni načrt za ureditev posestva in so tudi obljubili sodelovanje pri tem.
Prizadete katedre fakultete so do konca lanskega leta v glavnem obdelale prvo In drugo fazo ureditvenega načrta. Ce ni bilo napravljeno vse In če je zaradi tega nasta)a kritika predsednika In di-» r^a na račun fakultete, je treba upoštevati sledeče:
Prvič so se pojavljali nekateri Pojmovni nesporazumi glede tega, £0,1 Je perspektivni ureditveni načrt, kaj Investicijski program in kaj Investicijski projekt- Ker se tl pojmi v širših krogih šele popularizirajo, je razumljivo, da so Jih doslej nekateri Istovetili, drugi pa zamenjavali. Tudi omenjeni članek govori enkrat o investicijskem programu, drugič o ureditvenem načrtu, mišljeno je po vse) Priliki Isto.
Drugič Je ureditveni načrt obsežno delo, ki zahteva mnogo Proučevanja in podrobnih podatkov. Vrhu tega obsega več faz. ki so v glavnem;
a)	opis kmetijskega prostora s Podatki o obsegu In kategorijah zemljišč, o obstoječi Investicijski opremi posestva, o ekoloških pobojih. ipd.;
b)	analiza oziroma diagnoza, ki Vsebuje situacijsko karto, ki nazorno pokaže obseg, lego In kate-Eorije zemljišč, zloženost-razkosa-®ost, kakor tudi obseg, vrsto in lokacijo naprav (zgradb, melioracij, občil, potokov, tpd.) In oce-b-tev značilnosti in možnosti za najbolj primerno smer proizvodnje;
C) okvirni gospodarski načrt, ki vsebuje idejni plan melioracij In
arondacij, gospodarski sestav proizvodnje, perspektivni proizvodno finančni plan, program in prioritetni red investicij.
Temu šele sledi podrobnejši Investicijski program, le-temu pa glavni investicijski projekt.
Na fakulteti sta bili do konca lanskega leta obdelani šele prva in druga faza. ker je bilo delo z geodetskimi izmerami In zbim-njem podatkov za situacijsko karto zelo zamudno.
Da bi zaradi zamudne Izdelave Integralnega ureditvenega načrta ne trpela tekpča proizvodnja in da bi se dotedanje Investiranje podvrglo strokovni kontroli, je bila na pobudo katedre za kmetijsko obratoslovje lansko leto sestavljena komisija, ki je proučila značaj nujnih investicij In umestne tudi odobrila Strokovnjaki fakultete kot člani te komisije niso investicijskih predlogov uprave le strokovno ocenili, temveč so tudi izdelali nekaj tehničnih ln 14 agro-ekonomsklb elaboratov za skupno 52,2 milijonov dinarjev Investicij. Razen prve ln druge ie bila precej obdelana torej tudi zadnja faza ureditvenega načrta, v kolikor ji je bil prt-priznan prioritetni red In so bila na razpolago sredstva.
Namesto .tretje faze. ki zaradi zamud s prvo in drugo ni prišla pravi čas na vrsto, da bi moglo posestvo črpati kredite za projektirane Investicije, je katedra za kmetijsko obratoslovje lansko jesen sestavila prehodni prolzvorl-no-finančni plan v obliki in obsegu. ki Je potreben za utemelje-
vanje posameznih Investicij oziroma za črpanje kredita pri banki. — Tako so strokovnjaki fakultete naredili vse, kar je bilo možno za izvršitev prioritetnih investicij. Večino omenjenega dela je opravila fakulteta brezplačno in tako prihranila posestvu najmanj tri četrt milijona dinarjev.
3.	Res je, da profesorji fakultete, ki so člani uprave Kmetijskega inštituta, niso predložili finančnih potreb Pšate na seji inštituta, to pa zaradi tega, ker sodijo v pristojnost inštituta samo njemu dodeljena posestva, ne pa Pšata in ker sredstev ni dal inštitut, temveč republiški sekretariat za kmetijstvo. Zato Je Pšata svoje potrebe predložila temu sekretariatu, fakulteta pa je na sekretariatu zahtevek Pšate podprla. Zaradi tega je iz istega fonda pozneje tudi lahko dobila 4 milijone dinarjev.
4.	Res je, da na Pšatl manjkajo delavska stanovanja, vendar temu ni kriva ne fakulteta ne organizacijska oblika posestva, temveč dejstvo, da doslej ni bilo sredstev v ta namen, oziroma da bo stanovanja možno graditi šele iz sredstev stanovanjskega fonda, kadar in v kolikor ga bodo pristojne občine dale na razpolago.
5.	Res je, da ostalo sodelovanje fakultete s posestvom, v kolikor se je vršilo na podlagi posebnih dogovorov in se je nanašalo na znanstvene poskuse in strokovne nasvete, ni teklo gladko. Fakulteta ni od posestva niti zahtevala niti prejela nobenih ugodnosti, temveč je vse »usluge« posestva
brez ugovora plačala iz svojega, čeprav so bile nekatere visoko zaračunane. Prav tako fakulteta ni zahtevala od posestva nobene odškodnine za svoje usluge, ki so zlasti: nekaj sto ur dela z reorganizacijo kokošarstva po posebno ekonomičnem načinu in uvedbo nove najrentabilnejše pasme, dobavo opreme v brezplačno uporabo, kakor zlasti 3 valilnike, IS.000 značk, 14 krmilnikov. 15 umetnih kokelj, 30 Q krmil in mnogo drugega materiala, kar vse predstavlja brezplačno korist v skupni vrednosti 4,674.000 dinarjev. Razen tega je katedra za živinorejo ponudila v brezplačno uporabo najcenejša krmila in molzni stroi, kar bi za nekaj din pri litru pocenilo, proizvodnjo mleka. Direkcija pa je to uslugo odklonila, prav kot bi hotela dokazati, da ima sama odločujočo besedo.
Iz vsega omenjenega sledi, da je fakulteta mnogo storila za posestvo in toren to ne more biti vzrok slabih odnosov. Odgovornost in skrb za posestvo pa. tudi ni nosila fakulteta, temveč predvsem uiprav,a posestva, v kaiteni so imeli pomembno besedo tudi vodilni člani delovnega kolektiva.«
Za Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, predstojnik agronom. oddelka prof. *”&• Rudolf Turk
OPOMBA UREDNIŠTVA. Ko smo natisnili članek »Zavod ali podjetje« nismo imeli namena, kakorkoli omalovaževati vlogo Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Pomembnost njenega dela tako za vzgojo strokovnjakov kot za napredek kmetijstva je nesporna. Postavili smo le vprašanje, ali je prav, da je tako veliko posestvo kot je Pšata, zavod. Mišljenja mnogih, s ka-
terimi smo govorili, je bilo. da je to pravi nesmisel. Tega tudi tovariš profesor ing. Rudolf Turk ne zanika, čeprav se iz njegovega odgovora da slutiti, da mu ni povsem jasen mehanizem delavskega upravljanja, katerega si želi kolektiv v Pšati To je zlasti razvidno. ko pojasnjuje, da je Svet za prosveto in kulturo imenoval dvanajstčlansko upravo, v kateri so bili le štirje profesorji fakultete. Torej, ker fakulteta ni imela večine, čeprav je to fakultetno posestvo, ih zato ona ni odgovorna za stanje? Dalje pravi, da ie upravni odbor dovolil ustanovitev strokovnega sveta, ki naj bi nekako nadomeščal ukinieni delavski svet in da si je strokovni svet »priboril« tudi važnejše pravice delavskega sveta oziroma sedanjega upravnega odbora. Tu bi bilo odveč govoriti, da to še ni delavski svet. kot ga predvideva mehanizem delavskega upravljanja in da take trditve kažejo na nerazumevanje mehanizma delavskega upravljanja, katerega z upravičenostjo delavci kolektiva Pšata zahtevajo.
BE SEDA BRAECE V
J".
ŠE NEKAJ O RAZMERAH V VELENJ SKI ELEKTRARNI
v
Cez staro potegnimo črto
V	»Delavski enotnosti« številka 25/57 z dne 31. maja 1957 je izpod peresa tovariša V. J. izšel članek o razmerah v velenjski termoelektrarni pod naslovom »Nazadnje bomo le mi delali«.
Clankar kritično ugotavlja mnoge nepravilnosti, ki so privedle do nezdravih razmer v tem podjetju, vendar pa je v svojem obširnem sestavku ponekod preveč enostranski, kar je nedvomno posledica neobjentlvne informiranosti.
Kot neposredno prizadet bi se ustavil pri nekaterih navedbah v članku, ki so neresnične ali vsaj pomanjkljive in so močno škodo- • vale mojemu ugledu.
Po navedbah pisca je baje predsednik delavskega sveta tovariš Oštir med drugim izjavil; »... da se vsa stvar suče okrog spora med direktorjem in tehničnim vodjom« ln » .. da gre pri vsem skupaj le bolj za stolčke in osebne koristi«. Morda je tovariš Oštir res izjavil kaj podobnega, dvomim pa. da v. tej obliki ln brez obrazložitve, kar je nedvomno bistvene važnosti.
Večkrat sem bil član samoupravnih organov v našem podjetju — tudi predsednik upravnega odbora — in sem imel dovolj priložnosti spoznati delo in odnose direktorja podjetja tovariša Hudovernika, s katerimi se nikakor nisem mogel strinjati, niti nisem mogel in smel biti ravnodušen do pogostih primerov podcenjevanja samoupravnih organov in njihovih sklepov s strani direktorja, zato sem take primere vedno v primerni obliki kritiziral. To je pri direktorju vzbudilo mržnjo, ki mi Jo Je v različnih oblikah dal često občutiti.
Ne bi se ustavljal pri pomenu in neprijetnem prizvoku krilatice »Pestra druščina«, kakor jo je zapisal v. J v enem izmed podnaslovov. Opozoril bi le na nekaj značilnosti in dejstev v zvezi s člankarjevimi trditvami. Takole pravi tovariš V. J.: »Če jih vprašaš (člane kolektiva —• opomba K. G.) kdo je proti direktorju, boš dobil skoraj p o; v od enak odgovor: tehnični vodja, pogonski in Golob, v tej sila pestri družbi se 1e znašel še predsednik sindikata.«
V	začetku sestavka pod podnaslovom »Zdaj je počilo« navaja pisec, da nov delavski svet ni hotel prevzeti svojih dolžnosti, dokler ne bodo uresničeni vsi sklepi prejšnjega delavskega sveta, med njimi tudi ta, da mora direktor iz
elektrarne. Ob koncu sestavka pa člankar trdi, da se je morda predsednik sindikata, ki je obenem tudi sekretar osnovne organizacije ZK, dal zapeljati in pihal v isti rog z onimi treriu (mano, pogonskim in Golobom), od katerih vsak je v sporu zasledoval svoje koristi, in tako dalje.
Najprej odločno ugotavljam, da. se nisem nikdar postavljal na iste pozicije s tovarišem Golobom, torej tudi ne v vprašanju mojih odnosov z direktorjem Hudovernikom ter da ga v teh odnosih nisem nikdar posebej seznanjal. Izjavljam pa, da je direktor nasprotno mojemu stališču odobril Golobu prevzeti privatno delo, ki ga člankar omenja, in ga izvrševati v delavnici podjetja. Toliko v vednost, o njunih nadaljnih sporih ne maram razpravljati in se zanje nisem posebej zanimal.
Poleg mene je bil tudi šef pogona. tovariš Šrot. s presledki že večkrat član samoupravnih organov. Prav gotovo ni. slučaj, da so nasprotja z direktorjem posebno ostra ravno v odnosu z nama, ker sva pač kot vodilna funkcionarja v organih delavskega samoupravljanja v teku zadnjih let pogosto morala odklanjati in grajati razne direktorjeve samovoljnosti, česar le-ta ni sprejemal kot dobronamerno, v interesu podjetja izrečeno kritiko, temveč je vse skupaj postavil na osebno osnovo in se temu primerno tudi ravnal. Pripominjam, da je bil direktor v sporu tudi z nekaterimi drugimi funkcionarji podjetja, čeprav omenja članek le mene in šefa pogona
Tovariš V. J. navaja, da .sem Iskal, t' tem sporu osebne koristi, ih se boril za stolček. To je ne-osnovano in posplošeno namigova-' nje, ki lahko pri ljudeh, ki me ne poznajo, torej pri večjem delu slovenske javnosti, močno škoduje moji časti ln ugledu. Prepričan sem. da vsakdo, ki me pozna, smatra to za neodgovorno trditev kar mi Je spontano izrazilo že mnogo mojih znancev. V vsem svojem življenju se ne spominjam nobenega primera, da bi se bil na račun skupnosti ali kogarkoli Osebno okoristil Ce pa kdorkoli razpolaga z nasprotnimi dokazi, naj jih mirno predloži naši javnosti.
Kaj pa Je mislil pisec z »borbo za stolčke«, ml Je nejasno. Poudaril bi le. da sem bil na svoj položaj postavljen že leta 1949 z odločbo bivše Generalne direkcije elektrogospodarstva Slovenije, da
pa ml Je direktor določil naslednika sem zvedel — kot sem že omenil — šele iz članka tovariša V. J.
Na dveh mestih v svojem članku navaja pisec, da »sem proti direktorju« zato, ker je privedel v podjetje mladega inženirja, ki naj bi prevzel moje mesto (sem namreč le tehnik z dvajsetletno prakso, ki sem jo prekinil samo za čast borbe v vrstah NOV). Da je ing. V prišel v podjetje zato, da me zamenja, sem zvedel šele iz članka tovariša V. J.
Tovariš ing. V. je bil v podjetju nastavljen kot vodja investicij, ki pa smo jih imel) tako malo, da je resnično škoda njegove visoke kvalifikacije za tak položaj. Kot tehnični vodja, torej odgovoren za vse tehnično dogajanje v podjetju, sem se pri direktorju večkrat pozanimal o konkretnem delu ln nalogah ing V., vendar mi je direktor odklonil vsako pojasnilo. Edino investicijsko delo. ki ga je imelo naše podjetje lani. je bila izdelava načrtov za novo trasformatorsko postajo, ki pa jih ni napravil ing. V., čeprav bi bilo to primerno za mladega inženirja, temveč je bilo projektiranje zaupano Elektroprojektu. kjer ga je Izvršil nek mlad tehnik. Ostaja mi popolnoma nejasno, na kak način in po kakšnem postopku je direktor pripravljal ing. V. na prevzem odgovornega položaja tehničnega vodje podjetja
Na kratko, brez komentiranja, sem poskusil obrazložiti svoje sta-sišče k članku tovariša V. J. in prosim, da moj odgovor v celoti priobčine.	Gabrijel Kuhar
PRIPOMBA UREDNIŠTVA? Za uvod kaže povedati, da sta razrešena tako direktor kot tehnični vodja velenjske elektrarne. V tem položaju je bila, taka rešitev tudi najsmotrnejša, če hočemo, da se razmere v velenjski elektrarni res urede.
Tov. K. G se močno pritožuje nad mnenjem, ki si ga je kolektiv ustvaril o nekaterih vodilnih 'uslužbencih elektrarne. Ta mnenja je naš sodelavec slišal od vrste delavcev ob svojem obisku v elektrarni. jih zapisal ln ni on k£iv. če so ta mnenja taka. Dolgo vrsto let so bili ti uslužbenci v elektrarni m so Imeli dovolj časa. da bi sl kolektiv ustvaril o njih drugačno mnenje.
Sam Je bil predsednik upravnega odbora podjetja in le imel tako vso možnost, da uredj svoje odnose tako z direktorjem kot da
*clo obširno poročala o kongresu ln pravi, r,a kongres ni razočaral glede pričakovanj, k* so jih imela vanj delavska gibanja. »Prvj kongres je povsem jasno določil ‘ehnični, ekonomski in družbeni značaj delavskih svetov: na političnem področju *e kongres potrdil, da predstavljajo delavski sveti danes organizem, prek katerega se najbolj uveljavljata demokratič-ho življenje ter vsakdanji boj jugoslovanska delavskega razreda. Vendar delavskim svetom ni treba pripisovati vloge, ki bj zamenjala sindikat, a Se manj ko-•hunistlčno partijo.« In dalje pravi: »Kon-gres je torej napisal važno stran v rag-voju političnega in družbenega življenja ■Jugoslavije. Tudi delegati so imeli v teh treh dneh priložnost ugotoviti, ne glede "’la mnenje o posameznih gospodarskih stališčih, da sodi gibanje delavskih svetov *ot politično in držbeno dejstvo ne-®vomno v vrsto tistih stvari, ki so najpomembnejše za organizacijo sodobne socialistične države.« Glede delavcev, ki so ha kongresu posegli v razpravo, pa so na-PLali tole: »Ko italijanski komunist po-®,v'Sa te delavce velikih in majhnih ovarn, kako razpravljajo konkretno o ev°3i proizvodnji, brez nekega narejene-ga govorništva, kot elementu konkret-hega revolucionarnega in socialističnega Procesa, v katerega vlaga delavec vso svojo bit ln kolektivne napore za krepitev 6vojega delavskega sveta, se nehote spo-htinja Gramscija.« (voditelj italijanskih omunlstov ln teoretik, kj je umrl pred »ino zaradi posledic trpljenja v fašistič. hlh ječah — op. ur.).
/»udi kitajski veliki dnevniki so posve-, !' Poročilom s kongresa veliko prostora. 17n * navajajo ,da se kongresa udeležuje 1700 delegatov in veliko tujih delegacij, Poročajo o delu kongresa, o poročilu tov. i jure Salaja ter posebej omenjajo velike rkušnje jugoslovanskega delavskega raz-e5,a iz sedmih let delavskega upravljanja. Glasilo sovjetskih sindikatov je obja-1 0 ie kratko sporočilo, da je v Beogra-" zaseda) kongres, na katerem je govo-* tudi Tito, koliko je bilo delegatov in °J,ov ter da je kongres pozdravil pred-e“hik sovjetskih sindikatov Grišin. Krat-e vesti so objavili tudi drugi sovjetski
časopisi in agencija, v glavnem brez komentarjev.
Na češkoslovaškem pa so naglašali zlasti tiste dele poročila tov. Salaja, ki govori o naših težavah. Časopisna agencija CTK je n. pr. napisala: »Letni plani podjetij so v Jugoslaviji stvar vsakega delavskega sveta, ki o proizvodnih programih svoj« tovarne vsako leto sam odloča na osnovi tako imenovanega proučevanja tržišča, t. j. na osnovi ponudbe ln povpraševanja. Niti cene se v Jugoslaviji ne usmerjajo plansko. Ustvarjajo se svobodno v konkurenčnem boju posameznih tovarn. V pretekli dobi tak način ni pripeljal do znižanja cen; v boju proti njihovemu stalnem naraščanju se sedaj trudi jugoslovanska vlada že dlje za »stabilizacijo tržišča«, t. j. da ustvari zadostne rezerve. ki bi potem pritiskale na cene. Sedem let od ustanovitve delavskih svetov prav tako ni privedlo do kakšnega bistvenega porasta proizvodnosti.« Fo tem pisanju so delavski sveti krivi, da cene Pri nas ne padajo in da proizvodnost ne napreduje, kar pa tudi ni res.
Ta časopisna agencija še posebej dodaja naslednji odstavek: »V preteklih letih se je jugoslovanski tisk z mnogimi članki trudil propagirati jugoslovanski sistem delavskih svetov kot najnaprednejšo in najuspešnejšo obliko socialističnega vodstva proizvodnje. V teh člankih se sistematično zmanjšuje pomen izkušenj dežela socialističnega tabora, zlasti Sovjetske zveze.« Češkoslovaški časopisi so ta odstavek v večini primerov izpustili, mladinsko glasilo pa je objavilo le kratko vest o kongresu, ta odstavek pa v celoti. Dne 26. junija je ista časopisna agencija spet po svoje prikrojila poročilo tovariša Salaja. O njem pravi, da se je trudil pojasniti sistem jugoslovanskih delavskih svetov, s katerim se je »baje začel proces postopnega odmiranja države. Salaj je priznal, pravijo, da je Jugoslavija zahvaljujoč centralističnemu državnemu vodstvu v gospodarstvu v prvih povojnih letih uspela koncentrirati proizvodna sredstva, dviignitf uničeno gospodarstvo in odpreti dobo novega razvoja.« Potemtakem je treba zadržati do kraja centralizirano vodenje države in gospodarstva, da
bi dosegli kakršen koli uspeh, Po mnenju češkoslovaške časopisne agencije seveda. Sindikalni organ pa je objavil le kratko poročilce o tem,, da je govoril na kongresu tovariš Tito, večji del poročila pa posveča pozdravu predsednika sovjetskih sindikatov Grišina.
Na Madžarskem so se tudi bolj držali skopih poročil o kongresu, naglašajo pa, da Je bil beograjski kongres dogodek, ki je vzbudil v tujini največje zanimanje.
Popolnoma drugače je bilo na Poljskem. »Tribuna Ludu« in »Ziczie Warshawy« in ostali poljski časopisi so ves čas objavljali obširna poročila s kongresa. Mladinski Ust je na primer 25. junija objavil na uvodnem mestu članek z velikim naslovom čez tri stolpce: Danes začenja delo I. kongres delavskih svetov Jugoslavije
—	delegati predstavljajo 6.00® svetov in 1,400.000 delavcev. Glasilo sindikatov pa pravi v podnaslovu, da vlada za kongres v tujini silno veliko zanimanje. Naslednji dan vsi listi naglašajo, da so jugoslovanski delegati pozdravili poljsko delegacijo na kongresu »izredno prisrčno ln toplo«. Iz govora tovariša Tita Pa citirajo tiste odstavke, ki govore o tem, da izkoriščajo nekateri kritiki jugoslovanske težave in pomanjkljivosti, da nočejo uvideti uspehov, itd. Sploh posveča sindikalno glasilo kongresu največ prostora. Zanje so zanimive vse praktične izkušnje delavskega upravljanja prt nas ter podrobneje navajajo poročila. Dne 27. junija objavlja glasilo Poljske združene delavske partije »Tribuna Ludu« Izvleček poročila tovariša Salaja z velikim naslovom »Delavski sveti
—	temelj socialistične demokracije v Jugoslaviji«, mladinsko glasilo pa z naslovom »Zahvaljujoč delavskim svetom lahko postane delavski razred gospodar svoje usode«.
Dejstvo je, da je bil v Jugoslaviji prvič v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja kongres delavskih svetov. Mimo tega ni mogel nihče in že teh nekaj drobcev, ki nam jih je uspelo najti iz svetovnega časopisja, kaže, da je kongres vzbudil veliko zanimanje v svetu, kako velikega pomena pa bo za mednarodno delavsko gibanje, nam bo nedvomno pokazala bližnja prihodnost,
Splošno gradbeno podjetje »STAVBENIK«, Cslje Lava 4 sprejme
v stalno zaposlitev
več gradbenih inženirjev in tehnikov
z pooblastilom in brez njega za vodstvo gradbišč v Celju in okolici. Plača po tarifnem pravilniku podjetja in dogovoru. Ponudbe pošljite do 10. julija 1957. Samska stanovanja zagotovljena takoj — družinsko spomladi prihodnjega leta.
sl Je na Jasnem glede položaja mladega inženirja v podjetju. Ce •direktor že takrat ni hotel uresničevati sklepov delavskih organov upravljanja, je imel vso možnost, da to doseže s posredovanjem oblastnih organov. Vendar tega takrat niso - sproti razčiščevali, ampak so raje kazali svojo nejevoljo »krog vogalov«. Delavski svet m upravni odbor le nekaj pomenita, kar kaže tudi odločitev občinskega ljudskega odbora in ni moč brez posledic podcenjevati njunih sklepov In vendar spora niso takrat rešili . . .
Toda pustimo stare stvari, saj danes prav nikomur ne koristi, če jih pogrevamo. Operacija Je izvršena, za prizadete je seveda boleča. Zdaj ostane le eno: potegniti črno čez preteklost in se z vsemi silami lotiti dela Pri tem pa se močno nasloniti na kolektiv, ki je — kot smo že enkrat napisali — voljan delati, hoče pa tudi vedeti, kako se gospodari s podjetjem, zlasti pa si želi sloge in tovariškega sodelovanja vseh odločilnih činiteljev ih organizacij v* podjetju.
UMRL JE ZGLEDEN ODBORNIK IN DELAVEC
Albin Libnik
Komaj 57 let star je legel v prerani grob dolgoletni rudar rudnika Pleše tov. Albin Libnik.
V	stari Jugoslaviji je vedno bil v prvih vrstah boja za delavske pravice in bil zato tudi preganjan. Po osvoboditvi je tudi zanj nastopil nov čas in je prišel iz domačih rudnikov na Koroškem delat k nam v Pleše. Kot vzoren in dober rudar je bil strelni mojster, skladiščnik, namestnik nadzornikov ter s tem dokazal, da je bil res strokovnjak v rudarskem delu. Pokoj je užival samo dve leti.
V	rudniku berita je bil vsa ta leta sindikati odbornik, član delavskega sveta in u-pravnega odbora, nekaj časa je bi tudi predsednik delavskega svčta ter je deloval'tudj v ostalih množičnih organizacijah. Vedno je znal zagovarjati socialistična moralna načela v odločanju ter usmerjati delo našega kolektiva. Kot komunist je bil med rudarji in prebivalci tega kraja zelo pirlTjubljen, kar je .dokazala tudi velika udeležba na njegovi zadnji poti.
Slava dobremu ln zvestemu tovarišu!	F. H.
IX. šahovsko prvenstvo sindikalnih organizacij
V	.ponedeljek popoldne je bi-
lo v Portorožu zaključeno IX. moštveno šahovsko prvenstvo sindikalnih podružnic Slovenije. Na zaključnem tekmovanju je nastopilo 16 moštev, ki so na šestih okrajnih prvenstvih izmed 164 šestčlanskih moštev zasedla prva mesta. Po štiridnevnih borbenih igrah na šahovskih deskah so se nastopajoči razvrstili na naslednja mesta: prvo mesto in prehodni pokal Republiškega sveta je osvojila sindikailna podružnica PTT uslužbencev Ljubljana (ki je lami po petkratni osvojitvi prehodnega pokala Republiškega sveta sindikatov Slovenije prejela le-tega v trajno last), naslednja mesta si dele sindikalne podružnice:	Prosvetni delavci
Maribor, Železniške delavnice Maribor, Železarna Jesenice, Izvršni svet LR Slovenije, Rudnik Trbovlje, Sekretariat za notranje zadeve, DOZ, TAM, Mariborska tiskarna in Litostroj, Rudnik Kočevje, Metalna Maribor, Iskra Kranj, Železarna Store, Občina Laško.’ Šestim najboljšim moštvom je Republiški svet sindikatov Slovenije podelil spominske plakete.
SUPE3D0BIČEK
1
	
	
	
Najprej moram, povedati, da se na trgovino ne razumem dosti, kljub temu pa mi to, kar sem zadnjič mimogrede zvedel, kot državljanu naše socialistične skupnosti, ne gre in ne gre v glavo.
»Jugotehna« je izvozno podjetje, preko katerega izvažajo kovinarska podjetja, svoje proizvode v ' tujino. Zadnjič sem bil v tovarni »Lama* v Dekanih pri Kopru. Tam so mi pokazali pismo tega podjetja št M 929.021 z dne 31. maja 1957. V pismu je napisano, naj »Lama« k svoji ponujeni ceni zaračuna še 5”/» za »našega inozemskega zastopnika• in še 5”/o za »naše stroške«.
Ko sem direktorja malce nejeverno vprašal, od kod » ti procenti, mi je pojasnil, da je to običaj in da morajo teh 161/» povsod zaračunavati na svojo ceno, kadar izvažajo. Obenem pa so mi v tovarni povedali, da sami dostikrat rte spravijo prav nikakršnega dobička ali pa je ta prav malenkosten — 5*/» skoraj nikdar, ne dobe. Tako torej večino dobička pobereta inozemski zastopnik in izvozno podjetje samo zato, ker posredujeta kupca. V tovarni morajo pristati, če hočejo dobiti kupca in tu nobena »žavba« ne pomaga.
Se drug primer. Tekstilna podjetja izvažajo preko >Centrotekstila«. To podjetje si je nekoč zaračunavalo 6°/e marže, zdaj so pristali na 5”/» in so samo pri eni pogodbi za izvoz pletenin zaslužili nekaj milijonov dinarjev. »Centrotekstil« zaračunava vsega skupaj le 5g/o za svoje usluge, ne zaračunava pa še posebej 5°/s za »inozemskega zastopnika« kot podjetje »Jugotehna«.
To so podjetja, ki poslujejo samo na debelo in bi razumel, da zaračunavajo za svoje usluge dosti manj, kot pa v resnici. Trgovina na drobno, špecerije na primer, si zaračunavajo kakih šest, sedem, osem odstotkov marže. Blago morajo najprej vskladiščiti, potlej pa prodajati v zelo majhnih količinah. Pri tem je dosti dela. Izvozno podjetje pa blaga dostikrat niti ne vidi, ga le administrativno predisponira, kot menda temu pravijo, poišče kupca in piše račune. Morda tudi zaradi tega nismo konkurenčni na svetovnem trgu, ker nam izvozna podjetja nabijajo tako visoke odstotke na proizvajalčevo ceno?
Mislim, da pripada dobiček tistim, ki so ga ustvarili, nikakor pa ni prav, da bi si izvozna podjetja kovala dobičke na račun proizvajalcev. Pri tem pomislimo še na to, kako se v proizvodnih podjetjih namučijo s proizvodnjo za izvoz, koliko nadur napravijo in še dostikrat se urežejo, ker jim blago zavržejo zaradi tega:, ker ni prvovrstno.
Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj si izvozna podjetja zaračunavajo tako visoke odstotke. Vencelj Planinc
PRETEP IN DISCIPLINSKO SODIŠČE
Nekdo, čigar imena ne vemo, niti ni napisal, za katero podjetje gre, sprašuje, če je pristojno disciplinsko sodišče tudi za stvari, ki se dogode med delovnim časom. Priredili so namreč zabavo v svoji menzi, prav gotovo so se nakresali, beseda je dala besedo, krona vsega pa je bil pretep in veselice je bilo konec.
Epilog veselice pa je — kot vse kaže — pred disciplinskim sodiščem, pred katerim se mora najbrž tale pisec zagovarjati, sicer bi tega ne spraševal.
No, lepa reč! Se tega pisca je tako sram, da se ni upal podpisati. Pa mu bomo vseeno odgovorili, čeprav na take ■ dopise sicer ne odgovarjamo.
Predvsem je kot na dlani, da se tako obnašanje ne spodobi za člana naše socialistične skupnosti in da pomeni tako početje sramoto za ves kolektiv. Vsa okolica zdaj govori: Aha, na zabavi tega in tega kolektiva so se stepli In vsak si misli, da taki ljudje niso dosti prida. Pri tem ni čisto nič važno, ali se je to primerilo med delovnim časom ali kasneje; zgodilo se je v kolektivu in kolektiv naj sodi, saj je on v prvi vrsti prizadet.
TUDI JAZ IMAM PRAVICO
V šamotarni železarne v Štorah delam že dvajset let. Sem samska, oskrbujem mater, s katero živiva v mali sobici. Sobici?
Meter od vhodnih vrat je straniščna jama. Do sobe prideš po deski, prekriti s straniščnim blatom, da je ves dan smrad v bornem stanovanju, tudi če je lepo vreme, kaj šele ob južnem vremenu. Stanovanje je tako vlažno, da so vsi posteljni vložki gnili m jih moram vsak dan sušiti. Moja mati je bolna in ima tri hude. bolezni, med njimi je tudi TBC. 2e več let je priklenjena na posteljo... Ker je soba tako vlažna, mora imeti povite noge, da bi se revmatizma še bolj ne nalezla...
Zadnja tri leta sem vložila že osem prošenj za stanovanje na stanovanjsko komisijo železarne, stanovanjsko upravo občine in na razne inšpekcije. Imam več potrdil zdravnikov, ki hodijo zdravit mojo mater, da stanovanje ni primerno in odločno zahtevajo, da se mi dodeli drug stanovanjski prostor. Toda do danes sem še vedno naletela na gluha ušesa. Nekoč so ml sicer dodelili stanovanje, v katerem je bilo svoj čas pralnica. Ta soba pa je brez oken, svetloba prihaja le skozi okence na vratih. Tudi vlažno je bilo in ni bilo primerno za mojo mater niti zame, ki že tudi obolevam. Konec koncev je bilo škoda denarja za selitev, saj bi ne prišli na boljše.
Nekoč so mi omenili, naj dam mater v dom onemoglih, česar pa ne morem storiti, ker sva tako navezani druga na drugo.
Stanje je res nevzdržno. Letam od vrat do vr.at, pa do danes še ni bilo nič. Pri vsem tem se mi zdi zelo čudno to, da jaz, ki že dvajset let delam v tovarni, nisem zaslužila, da bi tudi meni dodelili človeku dostojno stanovanje. Delo v šamotarni za žensko je že samo tako naporno in nezdravo, in če imaš še tako stanovanje, postaneš čisto obupan. Mladost in zdravje sem pustila v tovarni in je skrajni čas, da tudi oni uvidijo, da sem človek, ki ima prav tako pravico do življenja kot vsak drugi.	Ivanka Berger
Pripomba uredništva: V tem primeru tudi vsa posredovanja sindikalne organizacije niso zalegla. Saj je res huda stiska, a vendar. Iz zapisnika stanovanjske komisije sindikalne podružnice železarne Zvemo, da se uprava poteguje predvsem za nove ljudi, ki pridejo v tovarno. Nekdo je na seji še povedal, da so primeri, ko se nčkateri selijo iz dobrih stanovanj v nova, staro stanovanje pa prepuste svojim sorodnikom. O teh problemih smo pisali že v uvodniku zadnje številke našega lista in je to pismo le dokaz več, kako pereče in neznansko občutljive so te zadeve. Tisti, ki ima danes dobro stanovanje, si ne more predstavljati, kaj se prani živeti v taki luknji, v kakršni živi tovarišica Berger. Prošenj je veliko, rešujejo pa jih. kot da nimajo opravka z ljudmi. Vsi plačujemo sKlad za stanovanjsko graditev in ima vsak pravico do stanovanja in življenja kot pravi tov. Berger, ne pa, da -si nekateri prebirajo stanovanja kakor sg jim ljubi, drugi pa nimajo prostora, kamor bi glavo položili.
m
»DELAVSKA ENOTNOST«

PRIJATELJI PRIRODE
S. julija 1957
ST. 28
NOČNI LOV
če boste Maj boli taborili blizu ribiškega naselja, nikakor ne zamudite priložnosti udeležiti se nočnega lova ribičev. ■Poprosite jih in iriadii vas bodo vzeli na svoje čolne. To bo za vas nepozabno doživetje.
Nekega poletnega jutra smo na »našli« plaži v Šali ju, na Du-ge-m otoku Oib našem šotoru srečali wtujca«. Bil je to ing. Popovič Iz Zagreba, ki je s svojim siučktom 'jadral po Jadranu. Sam si jo izdelal jadrnico, na kateri je vsako leto preživel svoj dopust. Bila je tak© prostorna, da nas je lahko vseh pet tabornikov povabil na kratek izlet v slikovit zaliv Tela-ščica na drugi strani Dugega otoka. Tam smo si ogledali slano jezero z zelo toplo vodo, potem pa smo nekaj časa precej uspešno ribarili. Pni tem predvsem mislim na našega prevoznika, ki nas je poleg svoje lovske spretnosti presenetil še s svojim okusom. Pokosil je namreč dokaj čudno vsebino dveh velikih školjk, na katere je nalil dobro mero olja in kisa. Čeprav je jedel z velikim tekom nas vendar ni mogel pripraviti do tega, da bi se mu pridružili. Eden je celo poskusil, toda ni mu šlo, čeprav smo na taborjenju »marši, kaj« pojedli. Namreč proizvode lastne kuhe.
Zvečer smo srečali pravo flo. to ribiških bark. Poslovili smo se ©d novega znanca im se vkrcali na eno izmed bark. To je bila ena od treh velikih »svt-čaric«, to je ladij, ki imajo na kljunu močno luč (z močjo 1200 sveč). Luč usmerijo v morje. Svetloba namreč privlači ribe, ki se začno zbirati pod njo. Seveda je potrebno precej časa, predno »iskalec« (navadno star, izkušeni ribič) najde ribe. Išče pa le na enem in totem mestu — nam pa se je zaradi valov zdelo, da se gibljemo. Ker rib ni im ni bilo, smo mi. »tuništl«, zaspali. Ob pol dveh so mas zbudili: »Ribe so prišle, tiho, tiho«. V lovu je sodelovala vsa
zadruga, ki jo sestavlja vse'naselje. Kajti ribe ne more loviti , en sam čoln ...
Sporočili smo ostalim čolnom. Vodstvo lova, starejši člani zadruge, so odločili, da bodo lovili na mestu, ki smo ga »mi« odkrili. Naš Barba je bil zelo ponesem, skromno pa je — po lovu — pripomnil, da srn© jim mi prinesli srečo. Sicer se je pri tem ozrl na našo sotahor-nico (»ženske ne smejo na .brad, ker prinašajo nesrečo!«) iin pozabil, da jo ni nič kaj navdušeno sprejel na svojo ladjo. Tisto leto je bil na splošno vedno slab lov, saj so prejšnje leto ob »mraku« nalovili deset vagonov sardel, to leto pa komaj enega!
Naša naloga je bila zadržati ribe, ki so nemirno bliskale pod lučjo. Čedalje več jih je bi. lo. V glavnem sardele, za ped dolge ribice, med njimi pa so švigale številne druge, najbolj različnih, včasih skoraj fantastičnih oblik. Med tem časom so nas ostali čolni obkoljevali, najmočnejši. med njimi pa je opisoval krog okoli nas. Povedali so nam, da spušča mrežo in jo vleče za seboj.
Potem so pričeli naglo vleči mrežo iz vode. Mi, v sredini, smo samo opazovali, pomagati nismo mogli. Ribiči z naše ladje so si nervozno grizli ustnice. »Samo, da ne bi prišel dupin!« smo slišali. Delfin je največji sovražnik ribičev. Da, tisti delfin, ki smo ga že toliko krat opazovali z ladje, ko se je igral, kotalil kot žoga ali se lovil s svojimi tovariši. To je ena najhitrejših — in zraven še velikih — rib. Če se zakadi v mrežo j,o z lahkoto nastrgaj spusti ribe ven to jiih raz žene.
Mreža se je vedno bolj ožita in krog okoli nas je bil vedno manjši. Rib je bilo vedno več v majhnem prostoru in zaradi njihovega premetavanja se je pričela voda peniti, »vreti« Ribe smo kar s košarami zajemali in polnili pripravljene zaboje. Izvleki,; smo že okoli 600 kilogram - • rib, ko se je poja-
vili — delfin, Sprva je krožil nekoliko vstran in slišali smo samo njegovo »puhanje«. Ribiči so kar prestrašeno gledan proti njemu in mu metali kupe rib nasproltj. Pozneje sem se spraševal, če ni morda tud,i njega pritegnila močna luč, kajti ne oziraje se na vs« prošnje ribičev in na ribe, ki so mu jih metali se j,e zaletel v mrežo in jo preluknjali kot da bi bila iz pajčevine. K sreči je šel takoj ven — to izginil brez sledu. Sled je že ostala... Razstrga-na mreža, iz katere je padlo najmanj pol tone rib. Lov pa je še vedno bil dokaj dober: nalovili »smo« 1400 kilogramov sardel.
Po opravljenem delu smo se napili ribiške pijače, vode, pomešane z vinskim kisom, prihodnje jutro pa s posebnim tekom použili »malo morje«
»sfriganih« bili v dar
rib,
od
ki smo veselih
jiih co-ribieev.
D. D.
Ca-s dopustov je tu, za ribiče pa — čas ribarjenja. Daleč na morje se podajo in ponekod na svetu popelje ribiške ladje za sabo remorker.
Na morju je zdravje doma
Počitniški domovi, ki jih imajo podjetja ob morju so ze sprejeli prve goste. Tudi Uprava cest OLO Ljubljana ima svoj počitniški dom. 2e dolga leta si je delovni kolektiv tegia podjetja želel počitniški dom. Ta želja pa se mu ni izpolnila kar precej časa, saj niso imeli za to potrebnih sredstev, pa tudi v Slovenskem Primorju niso mogli dobiti primerne stavbe, ki bi jo preuredili v počitniški dom. Sele leltos spomladi so v občini Umag v vasi Bolperlja dobili dokaj primerno zapuščeno vilo. ki so jo s prostovoljnim delom popravili in preuredili tako, da bodo že letos prišli v ta obmorski kraj prvi dopustniki.
Dom je oddaljen od morja približno 700 metrov, v neposredni bližini je vrt s peskom
in borov gozdiček, kjer bodo lahko postavili šotore. Vrt bodo sčasoma opremili s športnimi napravami. V domu je 7 sob s 30 ležišči. Razen tega je na podstrešju 20 skupnih ležišč. Dom ima tudi menzo s sodobno opremlljieno kuhinjo, ki lahko naenkrat sprejme 30 ljudi. Cena celodnevne oskrbe je 250 din, za otroke do desetega leta pa le 150 dto.
Počitniški dom je namenjen izključno le delavcem »Uprave za ceste«, ki si bodo ob dobri in ceneni hrani ter ob prijetnem počitku, pridobili moči in zdravja. Cestni delavci so namreč skozi vse leto izpostavljeni vremenskim neprilikam In je zato odstotek bolniških izostankov precejšen. Sodijo, da bo dom obiskalo 60 odstotkov ko-' lektiva.
ŽELEZNIČARJI LETUJEJO" V ROVIN JU ,
Mesto iz salonita
DIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
H
o
M
o
BI
o
H
o
B8
o
a
o
s
o
■
o
s
o
n
o
m
o
m
o
II
o
m
u
HI
o
■
o
■
o
m
o
Agrotehnika
Ekspert - Impert - Ljubljana
ČESTITA
OB DNEVU BORCA — 4. 1 JULIJU — VSEM BORCEM IN DELOVNIM LJUDEM NAŠE DRŽAVE!
0
■
0
B
0
■
0
■
o
■
o
II
o
B
0
B
0
B
0
■
0
■
o
B
0
H
0
B
0
B
0
B
0
oiaioioioiosoioioioioioioioioioiioioioioio
Jezersko, Gorjluge, Ltošinj, Rab, Polj na otoku Braču in Rovinj, to so kralji širom naše domovine, kjer železničarji preživljajo svoj dopust. Skoraj vsako leto pa dih je največ v Rovinju. Tod je 113 hišic iz salonita z 450 posteljami. Hišice so različno pobarvane in preslikane z raznimi podobami, vsaka ima tudi svoje ime. Nekaj hišic je tak" ob cesti v borovem gozdičku. Ko 'bodlo cesto asfaltirali, bo bivanje še prijetnejše. Tudi za vse hišic$ ni prostora v senci in kljub temu, da to nekatere izpostavljene sončnim žarkom, je v njihovi notranjosti čudovito hladno. V teh malih zgradbi-cah so postelje z mrežami. Da dopustnikom o>b večerih ne bi bilo treba sedeti v temi so napeljali električno luč. V leto-vališču je tudi jedilnica, kjer naenkrat postrežejo 200 gostom. Dopustnikom ni treba vzdihovati, češ, da ni mrzle pijače, saj so si železničarji omislili nekaj hladilnikov.
Letos so si tod uredili nekaj sanitarnih naprav, zgradili so si 6 stranišč z izplakovanjem. Imajo pa težave s sladko vodo. Da jim pitne vode primanjkuje ne bi mogli reči, a vseeno je nimajo toliko, da bi si lahko privoščili prhe.
Cena celodnevne oskrbe v tem letovališču ije na vsaik način primerna za žep naših železničarjev, kajti na dan morajo odšteti le 183 dinarjev, otroci od treh do desetih let pa imajo celo 50% popusta. To letovališče imajo železničarji
v Rovinju že četrto leto. Lani je dopustovalo 4.300 ljudi, letos pa predvidevajo, da ibo preživelo dopust v Rovinju okoli 7.000 železničarjev. Seveda nekaj dopustnikov se bo moralo zadovoljiti tudi z bivanjem v dveh lepo urejenih vagonih.
Mednarodno geofizično leto
V	mednarodnem geofizičnem letu bodo v vsemirje izstrelili, po do sedaj znanih podatkih 51 raket. Te rakete bodo izstrelili iz Labradorja, Kanade, Nove Mehike, Aljaske in Gronlanda. Poleg tega bodo izstrelili nekaj manjših raket iz letal
V	angleških načrtih za mednarodno geofizično leto so predvideli, da bodo izstrelili nekaj raket iz balonov. Rakete bodo izstrelili, ko bodo baloni dosegi: :šino 21.000 metrov. Rakete e bodo povzpele na višino 90 isoč metrov.
Delo, ki ga opravljajo v tem podjetju je take narave, da se nekateri upravičeno boje, da dom vedno ne ho poln© zaseden. Vsa glavna dela so v po-leUnffih mesecih, ko je čas letnih dopustov in bo zato nekaj ležišč ostalo praznih, Le-te bodo prav rgotovo z veseljem zasedli člani drugih sindikalnih podruž-. nllc. letos bo v tem domu letovalo nekaj delavcev »Snage« iz Ljubljane in Mestne vrtnarije. S tern bodo omogočili večje sodelovanje med raznimi domovi in sindikalnimi podružnicami ter večjo izbirno dopustovanja.
""Nranje zdravilnih zelišč
Se lahko izkoristite priliko za nabiranje:
CVETJA: bezga osutega, mačjih tačic, rdeče deteljice, bele deteljice, želtevine, male bele marjetice in lipe.
LISTJA:	šmarnice, ozkolistnega
trnotca, pekoče koprive, lapuha, gozdne jagode, pelina, breze, melise, grenke deteljice. Liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE: krvavega mlečka, dišeče perle, materine dušice, že-niklja, gosje trave, navadne plahtice ali hribske rese, n.iiv-Eke mačehe, njivske preslice, ptičje kaše, vodne kreše, melise, kurjih črevc, kopitnika in zdravilnega jetičnika.
LUBJE: krhlike in divjega oreha. KORENINE:	šmarnice, ženiklja,
baldrijana.
SEME: jesenskega podleska.
SUHE GOBE — JURČKE, PLAČUJE GOSAD PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH!
Vsa navodila in pojasnila, tudi glede cen, lahko dobite v vaši najbližji kmetijski zadrugi ati pa pri GOSAD, Ljubljana, Prečna ulica 4.
OB IZLETU PRIJATELJEV PRIRODE CELJA IN TRBOVELJ
Srečanje na Mrzlici
V prvi dneh polovice meseca junija je bil na Mrzlici izlet, ki sta ga priredila odbora Prijateljev prirode pri Okrajnem sindikalnem svetu Celje in Občinskem sindikalnem svetu Trbovlje.
Izleta se je udeležilo približno 2.000 ljudi. Trboveljčani so poskrbeli za prijeten in bogat kulturni program. Na ta dan sto bile v gosteh v Trbovljah godbi
Pričakujete, da bom pisal o morskih pseh? P'omota. Gre samo za fotografe in natakarje, ki so tu ob morju izrazito kontrastni. Fotografi so tisti ljudje, ki ti prikličejo vsak hip v spomin obljubo, ki si jim jo dal (samo da se jih znebiš), da te bodo lahko vsaj enkrit »pritisnili«. Natakarji pa so ljudje, k! jih sploh ne moreš priklicati. Prvi ti sedejo za vrat, drugi pustijo, ca sediš. Prvi se ti priporočajo, drugim se priporočaš ti. Na primer:	preden sem pričel pisati te
vrstice (sedim namreč v kavarniškem vrtu ob morju), sem naročil pri tistem natakarju, čez čigar obraz je razlit fantastičen mir, skodelice turške kave. Prepričajmo se, kdaj mi jo bo prinesel, medtem pa dalje kramljajmo o morskih kontrastih.
Med potjo na plažo me je oblegal fotograf:
»Želite družinsko sliko ali morda individualno?«
Odvrnil sem mu:
»Želim predvsem mir!«
»Fotograf, kar naprej:
»Vaš otrok je famozno srčkan. Dajte, da ga pritisnem!«
Postal sem nervozen:
»Vi ste famozno nadležni. Saj vendar vidite, da smo šeie prispeli!«
Fotograf navdušen:
»Sijajno! Torej se še niste slikalll Takoj v&s bom pritisnil!«
Postal sem divji:
»Poslušajte človek s kamero, ne bočite mi po živcih. Sit sem vas do grla!«
Fotograf Vztrajno:
»Oprostite, to je mdj poklic. Menda mi ne boste zamerili poklicne vneme?«
Razorožil me je. Postal sem mehak.
»Imate prav, tega vam ne morem zameriti. Služba 'je služba!«
Fotograf je izrabil mojo sentimentalnost:
»Ce vas ne bom jaz, vas bodo pritisnili drugi, ki morda nimajo take potrebe kot jaz, kajti jaz-, dragi gospod — sem oče štirih otrok!«
Zdelo se mi je, kakor da mu je za-smrkal nos.
To je zadostovalo, da so se mi zableščale oči:
»Tovariš fotograf, vaš sem. Pritiskajte me po mili volji!«
Komaj smo se slekli v kabini In polegli v blagodejno žgoči pesek, nas 'je obiskal drugi fotograf.
»Klanjam se, zdravo, dobro jutro, se bomo?«
Ne boš pihal kaše, ljubček:
»Klanjam se, zdravo, dobro jutro, se ne bomo!«
Fotograf užaljeno začuden:
»Zakaj pa ne?«
»Ker smo se že!«
»To nič ne de. Lahko se drugič. To pot seveda kvalitetno!«
»Predrznost na kvadrat. Proč, če ne vas ustrelim!«
»Gospod, (fotograf je presunljivo zavekal) vi ste me užalili pri izvrše- ■ vanju poklica! Imejte usmiljenje do očeta petih otrok!«
Bil sem ganjen. Srce mi Je drhtelo:
»Slikajte me zaradi spoštovanja do vašega očetovstva!«
Ko smo hoteli stopiti v morje, kajti otroku je bilo že strašno vroče, nas je prestregel tretji fotograf. (Koliko fotografov pride na enega kopalca?)
»Moje najvdanejše občudovanje, spoštovani gospod!«
»Čemu?«
»Severnjak ste, to se vam pozna, vendar je vaša koža v primeri z ostalimi belokožci mnogo bolj utrjena! Vas sonce ne bo opeklo!«
»Hvala za kompliment! Odhajam v vodo!«
»Sijajno! Naredili bomo lep posnetek pri plavanju!«
»Oprostite, gospod fotograf, lndt-skretno vprašanje: koliko otrok imate? Kajti, če jih imate manj kot šest, ne bo nič s posnetkom!«
»Nimam lastnih otrok. Vzdržujem le enega posiintfvljenca!«
»Tako? To pa je lepo od vas. Tuje dete ste vzeli za svoje. Taka plemenitost mora ganiti največjega zakrknjenca! No, pa se slikajmo tretjič!«
Ko smo se vračali s plaže, nas je ustavil četrti fotograf, ki je vodil s seboj osla.
»Gospod, ne zamudite prilike! Slika . na oslu — najlepše doživetje na morju!«
Čeprav mi je žena šepetala na uho: »Ne bodi osel in ne slikaj se r«a oslu!« sem postal kljub temu žrtev simpatične oslovske prilike.
Vse kaže, da ni prostorčka na zemlji,-kjer bi bil človek varen pred fotografi. Vidite, spoštovani bralci, medtem ko kramljamo o morskih kontra-
stih ln se naše pisanje bliža koncu, mi gospod natakar, čez čigar obraz je razlit fantastičen mir, še vedno ni Izvolil postreči s turško vako. Kakih desetkrat je že jadral mimo mene in kakih dvajsetkrat sem mu že mimično in akustično izrazil svojo skromno željo, on pa me vedno iznajdljivo in vljudno prezre. Morda je privrženec gibanja abstinentov ali navdušen pristaš štednje? Naj bodo njegovi nameni taki ali drugačni, vsekakor je to človek, ki je izrazito dosleden in že zaradi tega vreden, da mu posvetimo v tem kramljanju dostojno mesto, ■Zdaj me pa v resnici mika, da bi dognal, katerim bi priznal prednost: fotografom ali natakarjem? Najbolje bi bilo križati in pomešati njihove vrline. Natakarjem bi morali vcepiti fotografsko uslužnost, fotografom pa natakarsko slepoto, pa bi bil volk sit in koza cela.	Kljun
na pihala Železarne Jesenice in Idrije, ki sta. se tudi udeležili izleta to so tako v kulturnem delu programa sodelovale združene godbe na. pihala Idrije in Jesenic.'Odigrale so nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Mladinski pevski zbor DPD Svobode—ceniter Trbovlje pa je zapel 2 partizanski in mladinski pesmi.
Ta izlet so organizirali, ker je nameravani letni izlet Celjanov in. Trboveljčanov 26. maja ob rojstnem dnevu tov. Tita (kot sta to sklenila odbora Prijateljev prirode Trbovelj in Celja), odpadel.
Izletniki so obujali spomine ca tradicionalne izlete in pokazali voljo, da nadaljujejo s predvojnimi delavskimi izleti, da bi še nadlalje utrjevali vezi med delavci.
Na Mrzlici je bilo sindikalno športno tekmovanje. Dosegli sv naslednje rezultate:
V	streljanju s zračno puško je na I. mestu Celje s 628 krogov. Drugo mesto so zavzeli Tr-boveljjčam s 608 krogi, na zadnjem mestu pa je Žalec s 405 točkami.
V	šahu so bili doseženi naslednji rezultati: na prvem mestu je Trbovlje s 5,5 točk, na drugem pa Celje—Žalec s 5,3 točk.
Podobnih srečanj sil delavci še želijo in kot kaže so se taki izleti pri Trboveljčanih in Celja, n&h že udomačili.
Kukoviča
®
9
e
e
®
e
e
®
©
©
©
te
s
s
©
©
9
©
©
©
9
@
©
-e
©
@
©
a
©
©
@
e
e
9
e
e
©
e
©
e
e
e
e
•
s
©
©
I
•
s
e
•
e
e
«
e
e
®
©
e
©
•
e
e
e
e
©
©
9
e
e
e
e
©
©
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
0
9
9
9
©
9
V ponedeljek odpotujem
Ze nekaj let sem odlašal. Nasveti zdravnika, prigovarjanje prijateljev in moje tihe želje, vse se je ustavilo pri denarju. Zagoreli obrazi znancev pa so mi neprestano vsiljevali vprašanje: Kaj nisi bil nikjer, ali še nisi nastopil letnega dopusta? Kako lepo je bilo, občutki prave prostosti in komaj so čakali, da pride leto zopet naokoli. Ob njihovem pripovedovanju se nisem znašel. Odmerjene dni dopusta sem preživel doma. šel včasih na Sav0 ali Soro, čutil pa sem, da sam s seboj nisem zadovoljen. Pri vsem tem sem pa ugotavljal, da končno vsi ti znanci ravno toliko zaslužijo kot jaz in da se tudi doma zastonj ne živi.
Kaj bi šele dejale žene, ki so ob takih prilikah še na slabšem. Gospodinjstvo In vsa domača dela jih toliko obremenjujejo, da večkrat niti za razmišljanje ni časa. »Dopust« jim mine, da še same ne vedo kdaj. Ne morda zaradi sproščenosti, ampak vsled skrbi in dela.
Ta ugotavljanja in razmišljanja so v meni porodila sklep, da bom za letošnji dopust pričel varčevati. Priznam, da ni bilo lahko. Že septembra sem odrinil nekaj denarja v ta namen. Moč navade mi je preprečila moj dober namen in ob koncu meseca sem zopet ostal praznih rok. Kdo bi mi zameril. Kupil sem si koristno stvar, le žal, da je bilo takih potrebnih stvari še več. Podvomil sem v svoj uspeh.
V tej skrbi, da se mi ne bi ponovile slabe izkušnje preteklih let, sem se spomnil Mestne hranilnice ljubljanske. Bežno sem vedel, da ljudje varčujejo, seveda po mojem samo taki, ki nekaj imajo. Začudilo pa me je, da sem pozneje prav tu srečaval znance, ki jim je hranilna knjižica omogočila prijetne počitnice.
Varčevanje ml danes ni več tuje. Z zanimanjem spremljam delo hranilnice, ki si je v kratkem času pridobila zaupanje tolikih vlagateljev. številke, ki jih objavljajo, so skoraj neverjetne. Gredo že v milijarde.
Bolj kot številke, so me kot vlagatelja zanimale oblike varčevanja. Precej jih je, za mladino in odrasle. Upam, da mi v hranilnici ne bodo zamerili, če tudi sam, iz svojih zapažanj nekaj pripomnim.
Vse sindikalne podružnice dobivajo že pred sezono prospekte ln vabila za razne kraje in hotele. Nekatere podružnice imajo celo svoje domove. Skromne prijave so hitro zbrane, malo podružnic Pa je, kjer bj imeli v ta namen organizirano varčevanje. Zadostovalo bi, če bi se enega člana zadolžilo, da bi od mesečnih prejemkov zbiral prispevke. Vedeti moramo, da so ljudje zaposleni in težko zapustijo svoja delovna mesta« S skrbjo enega, bo lahko mnogo zadovoljnih. Razmislite o tem, naloga je izvedljiva. Sebe sem učil, zakaj ne bi še drugim tega privoščil.
Ko sem bil zadnjič v hranilnici in izpraznil svojo hranilno knjižico, sem bil svojega uspeha bolj vesel, kot če bi mi denar kdo poklonil.
še nikoli nisem tako težko pričakoval dopusta kot sedaj. Vsem bo zadoščeno, mojemu zdravju, prijateljem, največ pa tihim željam.
. Uprava
Tovarne poljedelskih strojev Maribor
razpisuje za šolsko leto 1957-58 naslednje štipendije
3 mesta na srednji tehn. šoli — strojni oddelek,
2 mesti na'strojni fakulteti.
Pogoj za sprejem: dovršen prvi letnik z dobrim uspehom.
Prosilci naj vložijo eveje prošnje do vključno 30. 7. 1957 na upravo Tovarne poljedelskih strojev, Maribor, kjer prejmejo tudi vsa potrebna pojasnila.
Splošno gradbeno podjetje
»TEHN! K« ŠKOFJA LOKA
prodaja naslednja osnovna sredstva:
TRAKTORSKO PRIKOLICO »Bratstvo i jedinstvo« MOSTNO TEHTNICO - 2-tonsko DROBILEC ZA GRAMOZ
Informacije lahko dobite na tel. št. 945-375,
S. JULIJA 1957 0 ST. 28
KULTURNI ZAPISKI
.ULI.AVdKA LiNUl NOSl •
Naš filmski repertoar
O programih v (naših kinematografih je bila napisana že marsikatera beseda, marsikatero so v svojo obrambo povedali tudi tisti, ki oblikujejo filmski repertoar. Toda kljub temu — vsakdanja praksa naše reproduktivne kinematografije dokazuje — ng bo nič škodilo, če se ob tem zopet ustavimo, kajti še in še bomo morali govoriti in pisati, te bomo hoteli, da se stvari vendarle premaknejo z mrtve točke. Ni dvoma, da je film postal tudi našemu človeku najbližje razvedrilo in da ima nanj -izreden vpliv. Saj bi lahko našteli le malo krajev, kamor kin-o £e ni prodrl. Toda težko je govoriti o filmčkom repertoarju, če ne poznamo celotne strukture oblikovanja repertoarja v sedanjih razmerah. Torej si oglejmo najprej to.
KDO
IN KAKO OBLIKUJE PRI FILMSKI REPERTOAR?
NAS
distribucijskih podjetij najboljši. Vsa ta distribucijska podjetja nabavljajo filme in jih izposojajo na področju Jugoslavije. Nakup filmov na svetovnem tržišču opravljajo preko svoje agencije »Jugoslavija-film«, da tako nastopa država na svetovnem tržišču enotno in da se iz iste države ne'pojavlja na filmskem tržišču več interesentov (pred kratkim časom je prišlo celo do anomalije, da je na svetovnem tržišču kot direkten uvoznik nastopalo nekaj naših podjetij), kar bi naglo izrabili filmski trgovci in začeli višati Cene filmom.
DRUŽBENA KONTROLA
Vsaka izmed distribucij ima svoj svet za izbor filmov, ki po ogledu posameznih filmov priporoči, dopusti ali odkloni nabavo posameznega filma. Ti sveti bi morali biti nekakšna družbena kontrola v oblikovanju filmskega repertoarja. Toda ponekod opravljajo sveti svoje delo zelo površno in mehanično, kar pozneje lahko registriramo v številu slabih filmov, ki prihajajo na naša platna. Končna beseda o dovoljenju za nakup filma je v rokah zvezne komisije za pregled filmov, ki film odobri ali odkloni za predvajanje v naših kinematografih, poleg tega pa ocenjuje odobrene filme po njihovih umetniških, etičnih in -idejnih vrednotah. Ko je film odobren od tega organa, mu je pot v naše kinematografe odprta. Tudi na račun poslovanja zvezne komisije za pregled filmov bi lahko zapisali marsikatero pripombo, kajti dogajalo se je in se še dogaja, da ta organ dovoljuje filme, o katerih lahko trdimo samo to, da so v našem repertoarju nepotrebni, prepoveduje pa kvalitetna umetniška dela. Zvezni komisiji za pregled filmov
_	OB DRUGI MEDNARODNI RAZSTAVI GRAFIKE V LJUBLJANI ~Tr’
! Nekaj misli
Ljubljana ima -bogato grafično tradicijo. Spo-mnimo se del v omo-beli tehniki izpred vojne Božidar j« Jakca. Miha Mal-eša itd. Se bolj se je razvila grafika v času vojne na osvobojenem ozemlju, kjer Je s svojo preprosto, obenem pa borbeno in ostro besedo bodrila in dajala moči borcem in ljudem v zaledju. V povojnih -letih se je v jugoslovanskem merilu -slovenska grafika ustvarjalno m-o-čno -razmahnila, zraslo je It-u-di zanimanje občinstva zanjo; neposredno iz razvoja likovnega ži-vljenja je zrasla tudi -misel o organiziranju mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani. S tem smo vzpostavili tesen kontakt z .grafično ustvarjalnostjo V »vetu in m-ožniost izmenjave misli in občutij -naših umetnikov s tujimi. Obenem pa je it,o tudi najboljša možnost nuditi našim gledalcem vpogled v sodobno grafično ustvarjanje ter doseči ra-zumev-anje in zbli-
žanje z vsem svetom. Ta prerez skozi sodobno grafično umetnost, ki nam ga nudi drugi biennale pa je prav -gotovo najboljša šola z-a naš-o -ml-adio umetniško generacijo, ki sii šele ulti-ra plot v izoblikovanju sv-ojega lastnega umetniškega izraza.
Prva grafična razstava, ki je bila pred dvema -letoma, je približala našo grafično dejavnost umetniškim središčem širom sveta, diruga, letošnja, pa je vzbudila želj,o umetnikov iz vseh držav, da bi sodelovali n-a tej, v mednarodnem merilu največji grafični manifestaciji. Na to smo lahko ponosni, saj sm-o postali talko središče ene najpomembnejših in najbolj sodobnih umetniških zvrsti.
K-o gledaš li-ste znanih In neznanih -mojstrov lesa, lin-oreza,
ti svobodo izražanja j,e bil eden gl-a-vni-h 'vodil Pti organiziranju razstave, ki n-aij pokaže prerez, značilna dela novejšega svetovnega grafičnega ustvarjanja, brez ozira -na stil m smer ter tehnično izvedbo umetnine; to pa izključno iz področja črno-bele in barvne -reproduktivne grafike. Edi,ni kriterij naj hi bila umetniška kvaliteta.
Bist-v-o grafike je fiksiran,je risbe v trd material. Risba je njen bitni element. Njena lastnost je intimnost in osebna izpoved. Ko si ogledujemo- našo razstavo pia se resno vprašamo, kje je pravzaprav ta grafika, ta »čista grafika«? Kolt kaže, gre današnja po povsem drugi poti, kot je šla včeraj. Nasprotno, danes je vse bolj barvita, vse bolj podobna slikarskemu unikatu. Če je šl-o nekdanjemu
suhe igle, akvattote jedkanic,- guka.rju-grafiku za to, da
I ltrvcfirinf up ruTimih mpijfln-ih
Jugoslavija kupuje filme na svetovnem tržišču in repertoar zadnjih let kaže, da je bila . izbira zelo pestra kljub temu, da prevladuje v naših kinematografih še vedno Ameriški film. Če takoj to pojasnimo, moramo povedati, da uživa naša država pri nabavi ameriških filmov ugodnost tehnične Ameriške pomoči, kar 'omogoča nabavo ameriških filmov po sorazmerno ugodnih cenah. Preda-Ieč bi nas vodilo, če bi -razčlenili ozadje teh »ugodnosti«, ker bi se morali potem dotakniti ekspanzivne politike ameriškega filma v svetu sploh in bi lahko navedli zani- ‘ mive primere, ki pričajo o stremljenjih po monopolnem položaju ameriškega filma. Oblike te filmske ekspanzije so v različnih Predelih sveta zelo raznolike, izvirajo-pa iz resnice, da je -materialno težišče filma po Prvi svetovni vojni prešlo na Ameriko in ostalo tam tudi, po drugi svetovni vojni. Vse dežele, tii so organizirale filmsko proizvodno po kapitalističnih nazorih o filmu — Po nazorih, da je film industrijski proizvod i-n trgovsko blago — bijej-o do današnjih dni boj .z veliko ameriško materialno premočjo.
MONOPOL AMERIŠKEGA FILMA
Po drugi svetovni vojni so v tem boju podlegle celo Italija, Zahodna Nemčija, Francija in Anglija, v katerih je prav ta Podreditev monopolom ameriškega filma zapustila zanimive sledove in sprožila ogor-f^ne naP°re za odstranitev nacionalnemu i mu škodljivih vplivov, ki izvirajo iz mo-Popolnega položaja ameriškega filma. Oblike boja za svetovni filmski trg so popolnoma slične oblikam spopadov za prodajo kakršnegakoli drugega bla-g-a. Monopoli in v hj-ihovem imenu državna vodstva določajo kvote o izvozu i-n uveljavljajo ponekod celo za kapitalistično trgovino nenavadna načela kupovanja filmov na slepo (bli-ndbooki.ng) ali skupinskega kupovanja (blockboo-king). Vendar smo si priborili položaj, ki ga ni mogoče vključiti ne v prvi in* ne v drugi najbolj običajni sistem. Pri nas imamo možnost izbirati po ogledu iz sorazmerno številčno bogatih list razpoložljivih filmov. To načelo Poprejšnjega ogleda filmov je uveljavljeno ‘Udi za vse druge nacionalne proizvodnje.
i-	riviViinniVTmiiti-■
litografije, raz-niih mešanih tehnik. se ti ali, da je vsak prinesel s seboj košček svoj-e dežele, nekaj svojega, a vseeno nekaj skupnega. Vsiaik je zrasel iz svoje zemlje; vsak živi svoje življenje, vsak živi naše skupno življenje. Ljudje imajo kljub različnim narodnostim, različnim navadam, -različnim življenjem, kljub različnim načinom izražanja vedno ‘sto govorico, govorico o človeku.
Na stenah dvoran Moderne g-olerije vise grafike najrazličnejših smeri: od realistične figurativne do -abstraktne. Pusti.
vsi njegovi odtisi enaki, da bodo nosili na sebi tiste, značilnosti. kli jih da na papir edinole trda plošča, gre današnjim — to nam govori pričujoča raz. stava — za izvirnost, efekte, slučajnost, za barvo, ne pa več za risbo, ki naj da itretj-o dimenzijo. S tem pa je grafika v svoji gta-ri čisti tradiciji močno ogrožena. Zašla je na stranpot. daleč proč od svojega prvobitnega izraza. Zato. ko zapuščamo Moderno galerijo, se nia-m zdi, da gremo s slikarske razstav, ne pa z razstave čr-no-bele umetnosti. M. J.
Nove knjige
Prizor Iz dvoličnega Dasinovega fiIma»On, ki mora umreti« s Pierrom Va-neckom in znano grško igralko Melino Mercouri, ki eta igrala glavni vlogi.
' Lu Hsin: Resnična zgodba o
A K ju ju. Ljubljana, SZS, 1957, atr. 127, Pisatelj Lu Hsin, oče moderne kitajske književnosti pomeni za Kitajsko isto kot za Ruse Maksim Gorki ali za nas Ivan Cankar. Glavni junak te novele, ki se dogaja 1911 je vaški dninar A Kju z lastnostmi, ki so bile vsaj do včeraj lastne vsem Kitajcem.
Marjanovič Slavko: Proučevanje rada. Beograd, Tehnika 1957. str. 133,- Knjiga ima namen dati metodo za povečanje produktivnosti dela. Razdeljena je v pet poglavij, ki obravnavajo metodiko proučevanja dela, delovnih procesov in trajanje delovnega časa ter dajejo navodila za doseganje optimalnih rezultatov pri delu.
Pierce Leona (ZDA): Piramida. (Z II. mednarodne grafične razstave v Ljubljani)
ni v nobenem primeru in pod nobenimi pogoji treba odobriti filma, če meni, da ni primeren za -naš filmski repertoar. Ce bi 'torej hoteli odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili, potem moramo. zapisati, da je eden izmed organov, ki oblikujejo naš fi-lmski repertoar, poleg svetov za izbor filmov, zvezna komisija za pregled filmov. Ta pa seveda pregleda in -pove svojo besedo le o filmih, ki jiih ji predložijo posamezne distribucije. Torej je eden izmed prvih in najvažnejših oblikovalcev našega filmskega repertoarja filmska distribucija. Repertoar v naših kinematografih popolnoma upravičeno postavlja vprašanje, ali so vse filmske distribucije v naši državi s svojimi filmi dokazale sposobnost formirati filmski repertoar v socialistični državi. Na podlagi številnih slabih fil-mov bi lahko dokazali nekaterim našim distribucijam, da tega -zaupanja ne zaslužijo.	(Konec prihodnjič.)
Iz osnov znanstvenega socializma
•Na smrt obsojeni je pobegnil« je zanimivo in mojstrsko oblikovano francosko delo na temo odpora. Režiral ga je znani francoski režiser Robert Bressan.
veda lahko producenti po svoje vplivajo v 1 hti takšnem sistemu nabave, saj lahko ^A.s®-i0 v tiste razpoložljivih filmov le tiste, na 3 ,sami izberejo. Zaradi takšnega odnosa tiimfrimer ™kakor ne moremo priti do žaga ^ve®a filmskega prenosa Hemingwayeve-<a -"»na »Komu zvoni«. Toda če primer-0 položaj nekaterih drugih dežel z našim, *amo pošteno priznati, da se trenutno še , edno nahajamo
kajti
Založba »Rad« Je pred nekaj dnev-i izdala I. snopič (deset knjižic) -svoje poljudne izdaje »Delavska univerza« s področja znanstvenega socializma. S tem diaj-e delovnim ljudem, zlasti tistim, ki niso miocgl-i iz različnih vzrokov obiskovati srednje šoje, pa tudi s-luišiate-lijeim raznih tečajev, strojen pregled nastanka -in razvoja diru-žbe, od -njenih začetkov do socialistične ureditve. Snov je pisana izredno poljudno.
Poiskusimo v najkrajših črtah povedati, o čemu govori vsaka od teh zanimivih knjižic.
Marksistični nauk o razvoju družbe, pisec Ivan Lača nam najprej obrazloži najiprimitjv-nejše razumevanje razvoja druž. ti-e-teoliogijo, pa za tem preide n-a XVIII. vek, na d-o-bo francoskega prosvetiteljstva, da hi po zgodovinsko-idealističnem razumevanju, pomešanim z nekaterimi prvinami materialističnih tolmačenj zgodovine v tej dobi, osredotočil vso pozornost n-a zgodovinski materializem M-ar-xa -in Engelsa,
Marksistični nauk o državi. V
tej knjižici se Žarko Bulajiič kratko zadrži na obdobju prvobitne skupnosti in preii-de na razredno-sužnje-po-sestničko ureditev, v ka-tori je nastala država. Pisec zelo j-asno objasni pojem in bistvo države, nakar ob-raizlaga razne teorije o nastanku države: patriarhalna, organska teorija, teorija sile, družbenega dogovora, psihološke teorije itd. S tem, da razčleni osno-vno vlogo drža-ve v družbi, zaključi pisec svoje delo z obrazložitvijo funkcije socialistične države, ki s samim razvojem družbe v smeri komunizma vse bolj postaja Siama sebi protislovna in odmira.
O revolucijah in razredih, je
naslednje knjižica. Napisal jo je Vladimir Baškovič. V njej obrazloži poj-em revolucije, ki postane v razredni družbi naj-izrazitejši n-a-čin borbe, pod katero se v ožjem smislu razume, borba proti vladajočemu izko-riščevailnemiu razredu, za prevzem oblasti s strani ' naprednejšega razreda -kot voditelja množic' v revoluciji. Pri tern pojasnjuje kriterij za odreditev zma-čajia revolucije in pri tem razloži zn-a-no Marxovo in Leninovo mis-eil, da za-visii značaj revolucije od tega, kakšni razredi in katere družbene sile sodelujejo v organizaciji, vodenju in revoluciji sami. Pisec dalje pojasni, kakšne tipe revolucij poznamo. Posebno se zadrži pri buržoazni in proletarski revoluciji.
Nastanek družbe In osnovne značilnosti prvobitne skupnosti,
je četrta knjiiži-ca te zbirke. Tihom-ir Vl-aišk-a-lič izredno zanimivo i-n le-p-o opisuje življenje v tem Obdobju, a še posebej vsako od dveh velikih stopenj: divjaštvo in barbarstvo.
Osnovne značilnosti sužnje— posestniškega in fevdalnega sistema je pravzaprav nadaljevanje Vliaiškaliiče-ve razprave. Napisal jo je Sveta Popovič. V prvem delu pisec v kratkem pojasni nastanek patriarhalnega suženjstva; vso pozornost osredotoči suženjstvu kasnejšega obdobja v Grčiji, Rimskem imperiju, Srednjem in Bližnjem vzhodu, ko proizvajalna sredstva in sam proizvajalec postaneta povsem privatna lastnina. Potem, ko pi-sec presoja odnose, ki so vladali v tej ureditvi, slikovito pokaže na ves zamotan proces, ki je privedel do razpada s-užnje-posestmšk-e uredit, ve. Drugi del knjižice pa je posvečen značilnostim naslednje družbene ureditve, to je
v sorazmerno ugodnem po-. - drugih deželah se dogaja, družbe vežejo nabave enega dobrega fil -r. ,. z večjim številom
da hi° V zvezi
01 se nam pozneje ne bilo treba ustav-°b tem vprašanju.
slabših filmov itd. z nabavo ameriških filmov,
7 DISTRIBUCIJSKIH PODJETIJ
Z^ano
ki se ukvarjajo
dlet T“u i6- da imamo v naši državi sedem nabav0UCijskih podjeti5’
sliši, da ima
na primer črna gora kar bi
distribucijski podjetji, razpravljati udi mogoče, če je sistem tako številnih
Glasbena šola, važna kulturna ustanova na Jesenicah
Tekom letošnjega leta je jeseniška glasbena šola priredila z velikim uspehom 14 samostojnih nastopov. S svojimi zbranimi programi so obiskali tudi druge krije jeseniške občine. Med kovinarsko mladino je opaziti posebno zanimanje za godalne inštrumente in pevske zbo-re. Kader mlad-ih godbenikov je izredno dober. Odličnima violinistoma Mehe-liču in Peternelu sledita najboljši pianistki Terseglavova i-n Š-orlijeva, za njim-a pa je še " i-lga vrsta veliko obetajočih.
Med letom je bilo izvajanih preko 260 skladb. Na zaključnem javnem nastopu je navdušila številne poslušalce mala M ruša Kleč.
Meljski pionirji — gostj6
mariborskega gledališča
V zadnjem času nastopajo zelo pogosto v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču amaterske gledališke družine. To je dokaz prisrčnih c-dnosciv meči poklicnim gledališčem in amaterskimi skupinami. Nedavno so na odru mariborskega gledališča nastopili meljski pionirji - člani pionirskega odreda »Ivo Lola —
Ribar.« Pod režijskim vodstvom Franj a Blaža so uprizorili Blaževo enodejanko s petjem in plesom »Kresno noč.« Spored prireditve, ki je proslavil odredciv praznik, je obsegal še zborno recitacijo Zupančičeve »Kanglice« in »Sneguljčice« ter tri plesne točke; »Kitajski ples,« »Ples klovnov« In »Narodni ples.« Mali recita tonii, plesalc-i in igralci 90 bili ze-lo prisrčni i-n jih je polen avditorij toplo pozdravil. Gledališče meljskih pionirjev, ki je že Večkra-t presenetilo mariborsko javnost, bi utegnilo biti pripravna osnova za pionirsko gledališče. _j). m.
§t
p
p
p
p
m
|1
m
ft
p
Si
m
ste
m
fevdalizmu, M je nasital na raz-vallimh Rimskega imperija.
Nastanek in razvoj kapitalizma in delavskega razreda. V
tej knjižici Pero Damjanovič pojasnjuje neznanstvene in znanstvene teorije nastanka kapitalizma, zadnjega družbeno— ekonomskega sistema, zasnova, nega na izkoriščanju. Pisec nas opozori n-a velika geografska odkritja, ki so vplivala na razvoj kapitalizma in opisuje propadanje majhnih privatnih proizvajalcev in prodiranje kapitala na fevdalno vas, proce-s prvobitne akumulacije, manufakturo e proizvodnje -in strojne industrije. Posebn-o lepo je pisec opisal boj proletariata za Evoje pravice od prvih gibanj do spajanja revolucionarnih gi. banj delavskega razreda z znanstveni-m socializmom.
Obdobje kapitalističnih monopolov je naslov knjižice, ki sta jo napisala Z-ivojin in Slobodan Brankovič. V njej pokažeta proces koncentracije v industriji i-n zatem pojasnjujeta osnovne značilnosti monopoll-i-stičneg-a obdobja kapitalizma s tem, da .pokažeta posebnosti različnih oblik monopolistične organizacije, kot so: sindikati, karteli, trusti in n-ajvišje o-blike monopola, koncerni. Avtorja v svojem zaključku opozorita na težnje monopolizma in im-peria. liana v obdobju kapitalističnih kriz toi še posebej po drugi svetovni vojni, ko imamo težnjo omejevanja monopolizma, kar je rezultat akcije naprednih sil, in podrejanja ključnih vej gospodarstva kontroli države.
Državni kapitalizem obsega tisto zanimivo obdobje po prvi svetovni vojni, ko opažamo preobra-tni-c-o v razvoju kapitalizma in to zlasti po krizi 1929— 1932,. ko prihajajo do polnega izraza državno - kapitalistične težnje. Razpravo je napisal Ra-doš S-tam-enkovič.
Osnovne značilnosti socializma In gibanje sodobne druž. be k socializmu, je predzadnja knjižica, kii jo je napisal Ivan Maksimovič. V njej pisec kritično ocenjuje različne teorije o socializmu, ki so predhodnice znanstvenemu socializmu. Ko avtor izčrpno pojasni nekatere sodobne pojave, končuje svoje delo z pojasnitvijo bitnih značilnosti socializma z ozirom na ekonomski sistem proizvodnje.
Posebnost graditve socializma v Jugoslaviji je zadnja, to je deseta knjižica te pomembne izdaje. Mirko Perovič, pisec tega dela, razloži bralcu osnovna načela ureditve socialistične in komunistične družbe. Takoj nato pa opiše -fazi razvoja: administrativni socializem im graditev družbenega upravljanja na
osnovi socialističnega komunaL nega sistema.
To je kratek oris knjižic, ki jih je izdala založba »Rad« v svoji ediciji »Delavska univer-za«. Teh del s-e bodo lahko po-služili tudi naši delovni ljudje. Vsekakor bi bilo prav, d-a bi bile dosegljive tudii v slovenskem jeziku.	M.T.
Igralska šola v Mariboru
Pod okriljem sveta Svobod in prosvetnih društev deluja v Mariboru že vrsto let igralska šola, katere predhodnik je bila Sindikalna dramska šola. Njeni pobudniki in ustanovitelji so bili Fran Žižek, oba Verd-onik-a in drugi.
Gojenci sedanje igralske šole, ki prihajajo iz šol, podjetij, ustanov" in tovarn, se sezna-* nj-ajo z nekaterimi teoretičnimi predmeti, glavni poudarek pa je na gledališki praksi. Recitacija in dramska igra sta jedro pouka. Namen šole je vzgojiti tovariše, ki naj tji pomagali dvigati raven amaterskih gledališč.
Na letošnji produkciji je bilo opaziti nekaj resnično nadarjenih posameznikov, ki so dokazali, da ljubijo oder in bcdoi lahko uspešno pomnožili vrste gledaliških amaterjev v igralskih družinah Svobod in prosvetnih društev.
D. M.
*
Dela M. J. Kremser Schmidta v Narodni galeriji
V Sloveniji je mnogo del avstrijskega baročnega slikarja Martina Johanna Kire-mseir-Schmidta. Ze več let je Narodna galerija v Ljubljani želela zhr-ati ta dela na posebni razstavi, kar pa ni bila lahka naloga. Po dolgotrajnem in napornem delu ji je končno to uspelo in tako sii te dni lahko ogledamo prvič v zgodovini zbrana celotna dela M. J. Krem. ser-Schmidta, kolikor s-e jih je pač do današnjih dni ohranilo na naših tleh. Ta razstava nam potrjuje, da je popolnoma upravičen velik sloves, ki ga ima ta baročni slikar pri nas in v svretu. Iz njegovih del veje že 200 let žlahtna lepota in skladna mogočnost.
Kje boš našel napotilo ® za svoje družbeno • udejstvovanje?
BERI DELAVSKO ENOTNOST
0
DELAVSKA ENOTNOST«
-L
I Z D E 2 E L A, O KATERIH GOVORIMO
5. JULIJA 1957 @ ST. 2$ 1
IZJAVE NEKATERIH TUJIH GOSTOV ZA JUGOSLOVANSKI SINDIKALNI TISK
LOGA SOWlNYSKI, PREDSEDNIK ZVEZE SINDIKATOV POLJSKE
im i ilaliii!
Kaittovvitzah,
ljudske republike Jugoslavije. Presenetila me je resna pripravljenost delegatov na razpravo, v kateri se je izražal realizem in 'konkretnost v razumevanju obravnavanih problemov. Zdi se mi, da predstavlja pozitivno stran razprave velika farmacevtska domačnost, občutek odgovomo-
podjetja v Tarhomdnu itd.
Kakšni so vaši splošni vtisi o kongresu delavskih svetov Jugoslavije?
Dobil sem vtis polne enotnosti kongresa, ki se je izkazala imele velik vpliv na nadaljnji v manifestaciji solidarnosti z razvoj delavskega upravljanja Zvezo komunistov Jugoslavije, in nadaljnjo graditev socializma
je povečanje samostojnosti pod- ližem. Najprogresiivnejiši kolek, jetij. To je prvi korak v tej tivi v maši državi so bili . tudi smeri, samostojnost podjetij pa najaktivnejši v razvijanju ini-želimo še nadalje povečati. Ste- cdaitive od spodaj in po njihovi vilni delavski sveti imajo že za volji so nastali delavski sveti v seboj dobo, ko so se ukvarjali času Oktobra 1956. Na čelu so z začetnimi organizacijskimi kolektivi Tovarne avtomobilov vprašanji in so se že lotili prak- »Zenajn« v Varšavi, metalurški-tičnega dela, uresničevanja svo- ga kombinata »Lenin« pri Krajih nalog v podjetju.	kovem, podjetja »Cegjelskij« v
Med najvažnejše posle deiav- Poznanju, premogovnika ,Vujek s sindikati in vlado Federativne v vaši deželi sklih svetov danes spada:
1.	Prizadevanje za novo proizvodnjo, tako osnovno kakor tudi vzporedno, zato, da bi v čimvečji meri izkoristili rezerve, delovno silo in proizvodne zmogljivosti, dia bi torej po tej poti povečali količino blaga za boljšo preskrbo trga.
2.	Boj za znižanje proizvodnih stroškov in ustvarjanje čimveč. jegia dobička, kajti od tega je
sti za razvoj gospodarstva države in bodočnosti Jugoslavije. Opazil sem veliko zainteresiranost delegatov za kongres, ki predstavlja zbir dosedanjih pridobitev, pridobitev, hi bodo
VIKTOR GRIŠIN, PREDSEDNIK 'CS SOVJETSKIH SINDIKATOV
lili mi h smiiii! i iii piiii
Vprašanje:	Ali predvidevate k razvoju iizpodbude delavcev in Ruslan Wijayasastre, član Izvrš-
Loga Sowinyski, predsednik Zveze sindikatov Poljske
Katere stvari so posebno pomembne za dosedanje delo delavskih svetov?
nega komiteja indonezijskih sindikatov predaja darilo tovarišu Salaju
spremembe v metodi dela sindi-	ustvaril možnost za še hitrejši
katov in njihovi strukturi v	razvoj	gospodarstva naše dežele,
odvisno izplačevanje" trinajste zvezi z reorganizacijo upravlja- Vzporedno s spremembami v plače	in	zbiranje finančnih sred-	»3« gospodarstva, ki je prav	načinu	upravljanja gospodarst-
štev za socialne	namene	in	sta-	zdaj v teku v Sovjetski, zvezi’	va je	nujno potrebno izvršiti ^ v	_
TttZZm*,-	rElrHHiE
skega upravljanja v Poljski mo- upravljanja industrije in grad-	"	* w ~'ear~,,,"8lhn**' lhenw,~* “
čen sprejem v srečanjih z dele.
Delavsko upravljanje je v Poljski čele v začetni organizacijski obliki. Toda že sedaj so v svet, ki funkcionira kot druž-70 do 80% podjetij osnovani de- beni organ pri vladi Poljske lavski sveti. Volitve za delavske svete so zajele največji del
ramo reorganizirati naš sistem beništva. Ta reorganizacija se plač in cen. V tej smeri je že sestoji te prehoda upravljanja storil korake naš Ekonomski gospodarstva z ministrstvi na
upravljanje po teritorialnem principu preko Svetov za ma-ljudsfce republike.	rodno gospodarstvo, ki so orga.
4. Ob koncu želim poudariti, mzirani v administrativno- @o-podjetij težke industrije. Deiav- da vprašanje snovanja in razvo- spodarskih področjih Sovjetske E'ke svete so volili v 83% pod- ja delavske samouprave šteje- zveze, toda ob ohranitvi centna-jetjfli te panoge. Osnovna dejav. mo pri nas kot enega temeljnih liiziranega planiranja. To je ponest delavskih svetov v Poljski elementov poljske poti v socia- membem ukrep, ki bo prispeval
LIU ČAN ŠEN, PODPREDSEDNIK VSEKITAJSKE FEDERACIJE SINDIKATOV
Iiibh ielaiiiT io uliičmei
oblika delavskega upravljtmja v kitajskih podjetjih
Znano nam je, da si v nekaterih kitajskih podjetjih prizadevajo najti nove oblike za sodelovanje delavcev v upravljanju. O tem ste tudi govorili na nedavnem plenumu kitajskih sindikatov. Ali nam lahko podrobneje poveste, kakšne korake ste storili v tej smeri?
Na Kitajskem sedaj uresničujemo sodelovanje delavcev v upravljanju pred kongresom delavcev in uslužbencev. V tako imenovanih eksperimentalnih podjetjih so delavci predlagali raznovrstne predloge in izrekli sugestije v zvezi s to novo obliko upravljanja.
Postavilo se je vprašanje, kakšno vlogo naj imajo sindikati v sistemu upravljanja. Lahko rečemo, da obstoji dvoje mišljenj. Po prvem bi morali sindikati skrbeti za pripravljanje skupščin, za njihovo vsebino dela in nadzorovati uresničevanje sklepov, ki jih sprejme kongres. Po mišljenju drugih pa bi morati osnovati poseben
koncu leta, to vprašanje tudi dokončno rešeno. Toda prav tako želim poudariti, da ne mislimo dotočiti nekih togih -okvirov, temveč prepuščamo razpravi vodenja na demokratičen način ih praksi, naj opozorita na vrednost vsega sistema.
Kakšni so vaši splošni vtisi o delu kongresa delavskih svetov?
kot posameznikom, Itemveč eo izraiz prijateljstva med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi. Ta čustva bratskega prijateljstva sovjetskih in jugoslovanskih narodov bomo sporočili sovjetskim delavcem.
BOB EDWARDS, PREDSEDNIK SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV VELIKE BRITANIJE
Tretja limliniji
Ali v britanskih sindikatih še nja tn dela nacionaliziranih in-razpravljate o nadaljnji nacio- dtistrijskih panog. Razen tega nalizaciji in industrijski demo- pa bi morali za vse nacionali-O neposrednem delu kongresa kraciji?	zi-rane industrijske panoge osno-
!f«*»	>T	gibanju „ v	SV »
svobodno podajali svoja orosijo-	vazprn-e o nov. Politiki .. .... LSnl .alI ra dobre’ sbr.obav-
nj-a in predloge.'Imel sem mož-	s poudarkom	na demokratizaciji	njakc	Na ta nia&j.n bi dobih iz
nost spremljati delo komisij in	samega delavskega razreda novo
ugotovajl, da eo s konjkretnimi	industrijskih	panogaJh. Te raz-	s	^ strokovniakov
predlogi delegati izražali težnjo pmrve teko že dvanajst mesecev	,	., .	’ ,	.
za hitrejši dviig proizvodnje in in lahko rečemo, da obstoji Sicer sem pa te ideje p-odrob-zbofljišanje življenjske ravni., Vse, možnost, da se uresniči demo- Jtoie razčlenil v posebnem dokaz smo videti, potrjuje, da ju- kraltizacij-a upravljanja v do kum-entu z naslovom »Naciona-goslovanski narodi žele izgra- sedaj medonaliznirainih panogan hzacija ali industrijska demio-diti socializem — in ta naloga kakor tudi v tisltd-h industrijskih kracija«, ki sem jo izročil Laja skupna nam in vem. Imamo panogah, ki bodo nacionalizt- burističm stranki, različne metode pri izgradnji	rane tedaj, ko ho laburistična Ob zaključku hočem reči, da
socializma, še posebno glede	partija znova prevzela oblast,
pritegovanja delavcev -v uprav-	Toda v tem pogledu ni enotnih
Ijanje gospodarstva, vendar je Stališč.
cilj teti: izgradnja socializma in Stališče, ki ga . zastopam jaz, komunizma. Oblika, kako bomo	in -ki je sedaj y manj šini, vztra-
doseglč. ta cilj, j-e notranja zade-	ja na ta-ko imenovani »tretji
va vsake dežele.	demokraciji«. Zato ker država
nega sveta sovjetskih sindikatov	fa”cu je iunM °riŠin Povečuje nadzor nad Sospodar-
(VCSPS). Bistvo teh sprememb d ' .	.	x t	.w m?ral oba3aJati tudi-
Je v tem, da se težišče operativ- ,^roslm> športe plamteče delavski nadzor nad javnimi nega vodstva	sindikalnih po-	Pojave sovjetskih delavcev	investicijami. Po mojem ntiš-
družnic podjetij	in	gradbišč	narodom Jugoslavije, do katerih	ljenju bi morah osnovati nn-
prenese navzdol	na	teren...	delavci naše dežele gojijo brat-	dustrijske parlamente« za vse
.	“"	ska čustva. Mi želimo jugoslo-	nacionalizirane industrijske pa-
prasanje. Kakšni	so vaši	vanskim delavcem velike uspe-	noge, ki bi jih sestavljali pred.
splesni. vtisi o kongresu deiav- be v	novega sociali- stavniki delavcev in sltrokov-
stičnega življenja, Ud'ga gradijo	n jakov. V teh industrijskih par-	znova	obiskati podjetja, ki jih
Odgovor: Najmočnejši vtis je pod vodstvom Zveze komunistov	lamentih naj	bi izrekali pobude	je že	obiskal ob svojem zad-
in nove ideje glede upravlja- njem obisku v Jugoslaviji,
Viktor Grišln, predsednik Centralnega sveta sovjetskih sindikatov
Lin čan Sen, podpredsednik Vsekitajske federacije sindikatov
Kot je videti na prvi pogled, grč za tehnično vprašanje, za zmanjšanje števila sestankov, ki bi jih bito prav gotovo precej več, če bi obstojala dva organa. Sicer pa so delavci prven-organ, ki bi skrbel za uresniče- stveno zainteresirani za uresnd-
Iz poročil in razprave v komisijah smo se prepričati, dia je
delavski razred Jugoslavije	svetov" Jugoslavije?
razvil široko pobudo za zgraditev socializma. Delavci, ki so ________	.	, .	.	,	,
zadnja leta neposredno sedelo- napravoa m nas topel 133 prasr* -^goslavlje.« vali v upravljanju, sto si pridobili določene izkušnje. Ponudila se nam je priložnost tedaj, ko smo spremljati delo komisij, da smo slišali govore delegatov, ki so prišli neposredno iz podjetij.
Razlagali so svoja mišljenja in izrekati zelo konkretne pobude.
Istočasno pa smo ugotovili zelo pozitiven pojav, namreč, da delegati niso zadovoljni z doseženimi uspehi, temveč šeHe še boljše, in zaradi tega so
sem v času ponovnega bivanja v Jugoslaviji opazil precejšnje spremembe. Lahko rečem, Ida je moč opaziti veliko novih poti in tovarn, da je več potrošnih dobrin, da ljudje bolje živijo. Mislim, da je vaše gospodarstvo sedaj na čvrstih nogah K* da je vaša bodočnost bolj zagotovljena kot preje«
Temu mišljenju se je pridružil tudi William John Carron, član Izvršnega odbora in predsednik Združenih britanskih sindikatov kovinarjev, in dodal, da mu je žal, ker ne bo mogel
VANA ENR THONDAMAN, ČLAN VODSTVA CETLONSKEGA KONGRESA DELA
Sirnimi se im'iii stitoio z vladno pili
Kakšno stališče zavzemajo sindikati do vlade premiera Bandanaraike?
Lahko rečem, da so za vladno ekonomsko politiko v giavne-m
do prej nacionalizirali trans- Tik pred parlamentarnimi vo-port kot plantaže, siaj bo nacio- litvami preteklega »eta so vse nalizacija plantaž predstavljala stranke v predvolilnih progla-
emo izmed zadnjih takih ukrepov, potrebna so namreč velika
vanje sklepov, sprejetih na kongresu. Tramvajsko podjetje v Pekingu, kjer si prizadevajo poiskati nove oblike upravljanja in o čemer je bilo govora v kitajskem in tujem tisku, se je opredelilo za to drugo rešitev.
Splošne tendence pa medtem kažejo, naj bi se odtočili za prvo rešitev. Razlogi, ki govore za to, so tile: v takšnem sistemu odigrajo sindikati pomembno vlogo, sindikalni odborniki se
čevamje sklepov in potemtakem ni bistvena oblika, temveč je bistveno to, da se sklepi uresničujejo.
Ves ta sistem upravljanja je pri nas šele v začetni fazi razvoja in se sedaj uresničuje samo v državnih podjetjih. Prav
predložiti vrsto predlogov v tem vse sindikalne organizacije Ta finančna sredstva, da bi plačali na
smislu. Prav tako sem ugotovil, da so sindikat; veliko storili na področju delavskega upravljanja.
Mi smo komaj dva dni na kongresu in mogoče naše mišljenje oj povsem pravilno, to-
sedaj pa tudi proučujemo, kako da želim poudariti, da smo pri-
politika obsega planiranje, industrializacijo. elektrifikacijo in spremembe v kmetijstvu. Vlada je zares .relativno maiio časa na-oblasti in mi mogla izvesti večjih ukrepov na ekonomskem polju.
Prj nas precej razpravljajo o
odškodnino tujim lastnikom plantaž.
Toda v notranji politiki se sindikati zmeraj ne strinjajo z vuadno politiko, posebno kritizirajo stališče vlade do. jezikovnega problema in do indijske nacionalne manjšine. Na kratko
stih poudarjale, da oba jezika, ki jih govori prebivalstvo Ceyio-— singaveski in tamilski — ni treba priznati kot uradna jezika. Toda sedanja vlada je priznala za uradni jezik poleg angleškega samo singaleskeiga, tega govori večina prebivalstva, medtem ko je za taminski jezik poudarjala, da se bo »'koristno uporabljal«. Sindikati zahtevajo.
čarna, 'tokaj pa je tudi slučajev, ko po dve al-i tri sindikalne centralfe vodijo skupne akcije.
Trenutno je na Ceylonu precej stavk, toda v glavnem nastopa vsaka sindikalna centrala samostojno večkrat iz sebičnih razlogov, da bi okrepila svoj vpliv in pokazala svojo meč.
Prepričan sem, da bo v bodoče prišlo do sodelovanja, toda ne. moremo pričakovati izrazitega zbližanja sindikalnih orga-
bi lahko ta sistem uresničiti tudi v mešanih in zasebnih podjetjih.
Čeprav ne moremo trditi, vendar sem prepričan, da bo do
šli s silno željo, spoznati in pro- nacionalizaciji tistega dela go- bom skušal pojasniti te proble- da obljube, ki so jih dali pred nizati j, zaradi tega. ker
lah-k-o zelo angažirajo, istočasno kongresa Vsekitajske federaci-
pa se krepi ugled sindikatov, je sindikatov, ki bo letos proti življenje.
učiti vaše izkušnje. Prosim vas, izročite pozdrave kitajskih delavcev jugoslovanskemu delavskemu razredu. Želim vam veliko uspeha v delu in srečno
spodarstva, ki je v rokah tuje- me. ga kapitala. Pri tem se prven- Kakor vam je znano, je naša stveno misti na velike plantaže dežela leta 1949 dobila status in na transport, saj je industri- položaja dominiona. Od tedaj ja v naši državi zeil-o slabo -raz- pa do pred kratkim je bil am-•vtita. Po dosedanjih izgledijh bo- gleški jezik edini uradni jezik.
parlamentarnimi volitvami, tudi uresničijo.
Položaj indijske nacionalne manjšine, ki ima milijon ljudi, je težak, saj- Indijci ne uživajo polhih državljanskih pravic. Sedanja viada ni zato v polni me-
pretežni meni vezane na Politične stranke, ki imajo v nizu vprašanj različna stališča.
Kot zanimiv pojav omenjam, da imajo trockisti večji vpliv na širok kro-g ljudi kot komunisti in da resno računajo, d*
ri odgovorna, ker je to dedi- bodo na prihodnjih parlamsn'
Kratek oris zgodovine
delavskega gibanja na Slovenskem od 1869 do 1914
(Nadaljevanje in konec)
v sindikatih in komzumih, stremečih ne omejenosti birokracije v sindika-k mirnemu, reformnemu razvoju v tih in konzumih. Ta proces je šel okviru obstoječe družbe, so prišli v stopnjema, neopaženo za večino ljud-nasprotje z interesi delavskega raz- stva in večino udeležencev, v proti-reda, stremečega k temeljitemu iz- slavjih, y pogojih, ko je socialna debel jšanju svojega položaja in k re- mokracija po svojih tradicijah in po volucionami razrešitvi družbenih na- svojih potencialnih možnostih bila V Cobal, je	tedaj že izrazil svoje na-	sprotij. In ker	je z razvojem impe-	očeh	oblastnikov	nevaren nasprotnik
Zanimivo je pri tem vedeti da je	sprotje k	tivolski resoluciji. Nekoliko	rializma hitro	naraščala vojna	ne-	in	zato	preganjana,
stališče, ki ga vsebuje tivolska reso- pozneje je Cankar v predavanju varnost je reformistična politika so- Med re(jkimi mki javnimi luči m. bilo zavrnjeno n-a zboru av-	»Očiščenje .m pomlajenje« v Trstu	cialne demokracije	pred to nevar-	delavci , Ivan Cankar videl ne-
Strijske socialne demokracije L 1899.	dne 20. aprila 1918 dejal o njej, da	nost.jo razoroževala	delavstvo m de-	varnost ^ sociahio-demokracijo in je
Takrat ga je predlagal Etbin Kri- se za to »zaspano« tako imenovano lovno ljudstvo sploh m to baŠ v zgo- ^ $da bo jugosiovanska socialno stan, pa ni dobil niti enega glasu,	tivolsko resolucijo »prav nihče m m-	devinsko kritičnem	trenutku, ko je	demokratična stranka mrtva veja na
Sele čez 10 let je Etbin Kristan uve™	koli ni zmenil, najmanj pa o-rgamzi-	kapitalizem ustvaril	možnost svojega	drevesu naroda če se zarjje enkrat
[javil svoie poglede v okviru Jugo-	rano delavstvo«, dasi bi bilo priča-	padca,
slovanske socialno demokratične	kovati, »da bi prav stranka novih Zat
stranke. Lenin je zapazil stališče Kri-	ciljev in	mJa-dih idej, prav socialno	ne 1. 1914 razodel polom socialne
,______ . za vselej samo v svoje krajevne
f isnf ra^odS potom'socialne dt strokovne organizacije«. Ker se je
stana Tn Te TastopiiT7oti"njemu (glej demokratična stranka prva stopila na mokracije, kar so predvidevali in pro- pa r^°a	potiedica"strokov!
XVII zvezek tretje izdaje Zbranih fronto, da bi ona bila poklicana vo- ti čemur so se borili maloštevilni te- .	-	•	•
del Lenina, str. 144—149‘v ruščini), diteljioa in glasnica v boju za na,ro-Zgodovina je zavrgla tivolsko re- dovo odrešenje in vstajenje«, solucijo. ki je ostala le kos papirja, Tudi v mezdnem gibanju delav-
in pa dokaz da socialna demokracija, stva je socialna demokracija jenjala mokracija. Ona ni.bila v stanju, da ne samo slovenska, nego tudi avstrij- igrati revolucionarno vodilno vlogo najde pravilno politiko napram zgo-ska, ni bila sposobna marksistično Dogajali so se primeri ko je socialna dovinsko nastali situaciji in da to presoditi nove pogoje družbenega demokracija nasprotovala stavkam in pravilno politiko izvaja na konkret-razvoja, med njimi novega gibanja jih izjalovila, dasi tega niso terjali nih domačih tleh. ustrezno posebno-narodov k svoji samostojni državno- objektivni pogoji. Tako je bilo s sti in nacionalni svobodi. S to reso- štra.jkom rudarjev v Trbovljah in
lucijo je slovenska socialna demo- Hrastniku januarja leta 1906. tako je važevan.ja marksistične teorije,jiku-kracija v enem izmed najvažnejših bilo z mezdnim, gibanjem rudarjev v političnih vnrašan.i podlegla refor- Labinju, Istra. Kakor je pisal pnzne-mizmu v njegovi avstro-marksistični je Albin Prepeluh, sam eden kriv-zvrsti.	cev. je socialna demokracija'zavirala
Ivan Cankar, boljši marksist kot mezdna gibanja in revolucionaren Etbin in Anton Kristan, Kopač in polet delavstva. Interesi uradr.ištva
Sjj-*** jjgj-gggj ^ B.
tudi slovenska°swialna de-
bila ogromni večini naroda, naPoda kmetov in malomeščanov, naroda proletarcev«.
Tako se je slovenski narod in zla-stirn v Sloveniji, med slovenskim na- sti slovensko delavstvo znašlo v voj-rodom. To je bila posledica omalo- ni klavnici na fronti in mnogoterem važevanja marksistične teorije, oku- izkoriščanju v zaledju. Iz krize so ženja njenih-xd*st z avstro-marksiz- se porajale perspektive ogromnih mom, to je reformizmom in. deloma družbenih izprememb, ko s-e bodo tudi z idejami Masarvkovega etičnega rušile države in režimi in bo nasta-socializma: to je bila posledica sek- jalo novo. Delavski razred za to ni
.	■!	- -___ ___-~'	__ Urtiovni t-.il
taštva napram množicam, bojazni bil pripravljen, pred revolucionarno situacijo, politič-
France Klopčič
ščina preteklosti. Sam premier Bandaramaike se osebno trudi, d>a se to vprašanje pozitivno reši (vodijo razgovore tudi z indijskim' premder-o-m Nehrujem), toda pri tem naleti ma močno opozicijo v lastni stranki.
Kakšni so odnosi med štirimi sindikalnimi centralami,
ki delujejo na Ceylonu?
Na Ceylonu so — vidim, da vam je znano — štiri sindikalne centrale. Ena od njih je pod prevladujočim vplivom Komunistične partije, drugo nadzorujejo trockisti, tretjo predstavlja Splošni kongres dela, v katerem sp včlanjeni delavci ne glede na politično opredelitev, medtem ko je četrta sindikalna cenrala izšla' iz Splošnega kongresa dela, potem ko je izstopil del sindikalnih voditeljev zaradi različnih mnenj, ki so temeljila na osebnih čmiteljih.
Kadiar gre za pomembna vprašanja, ki so posebno važna za vse delavce, štiri sindikalne centrale med seboj sodelujejo in nastopajo v skupnih akcijah Povedal bom samo en primer Ko so se pristaniški' delavci v Kolumbu borili za povečanje mezd in izboljšanje življenjskih pogojev, so vse sindikalne organizacije nastopile skupno in tako je bita akcija uspešno kon-
tarnih volitvah dobili večino-Zaradi tega ne podpirajo vlade, temveč iščejo slabih točk v njenem delu, hkrati pa poudarjajo, da -bi te slabosti odpravili« če bi orni prišli na oblast. Komunistična partij« v glavnem zavzema oprezno stališče, njeni predstavniki bi bili celo P^” pravijeni. d.a pridejo v vlado, to-da ne odobrav-aio nj-ene poli* tike glede jezikovnega vprašanja im ne želijo biti soodgovorni za takšno vladne stališče.
Visna Enr Thondaman. član vod'
stva ceyionskega Kongresa
del®
Rokopisov ne vračamo. - Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 1-20,din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din