LIR 25 PoStnlna plačana — Spod. abbon. post. - II ®„. T GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA OBRT ♦ KMETIJSTVO JTITO X ŠT. 208 SREDA, 7. SEPTEMBRA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 lajšt v Palermu Nhor v Trstu , tržaško javnost je jznenadila vest, da 5 bila v Palermu ustanovljena plovna ružba »Cosulich«. Povsem upravičeno 6 bila tržaška javnost iznenadena, ker e Predsednik nove družbe kap. Anto-'° Cosulich> sedanji predsednik Trža-fe trgovinske zbornice, ki v tem svoj-‘VP zavzema eno najbolj odgovornih est v tržaškem gospodarstvu. Dejav-°st družine Cosulich je tako poveza-,a ž razvojem tržaškega pomorstva in a'Uedelstva — bratje Cosulich so bili 0budniki plovne družbe »Austro-Ame-l'Ca|iat( pod Avstrijo in pozneje »Cosu-.j,cb Lineu pod Italijo ter ladjedelnic v rziču — da si Tržačani ne morejo mi-'b, da bodo bratje Cosulich posvetili ,Voie ustvarjalne energije drugim lu-atn in to prav v času, ko preživlja tr- Nko gospodarstvo eno najhujših kriz bilo toliko bolj potrebno novih 'b bi ^bbud. Hkrati vidijo Tržačani v Gosu-cbevem koraku tudi slabo znamenje slede razvoja tržaškega gospodarstva v Ročnosti, češ Cosulich! že imajo do- nos in brez razloga ne silijo iz Trsta, . 0 vsej zadevi priobčujemo članek na-8a sodelavca, ki je zbral zanimive po-robnosti. Med najvažnejšimi njegovi-.1 informacijami je gotovo ia, da na-erava nova družba uvesti potniško r°go Palermo - New York. Jasno je, a b; ta pr0ga bila najbolj nevaren tek-t ec proge Trst - New York, na kateri .°sta kmalu zapluli »Vulkanija« in »Sa-Urnija«. Opozorili bi radi še na nenavaden bradoks (protislovje): Tržaška trgovska zbornica, ki jo vodi g. Cosulich, ^ odločen nasprotnik tržaške proste co-® 'n tržaške gospodarske avtonomije h, z druge strani pa je g. Cosulich za ustanovitev svoje nove ?ru?be v Palermu ugodnosti, ki jih da- '^oristii Ut Plovnim družbam gospodarska avfo-“Vija Sicilije. ! ui lcor so objavili časniki, je g. Anto-I ! v.° Cosulich, predsednik Tržaške trgo-| j jJVlre zbornice, ustanovil novo delni-jj družbo »Cosulich S.p.A. di Naviga-^ s.°nei( s sedežem v Palermu. Oglejmo v nekaj besedah dokaj zanimivo po-| Vo delavnost bratov Cosulich! ' v Mussolinijeva vlada je kratkomalo ^ ladje bivše Cosulicheve družbe — to " uivac untjircvc uruzuc — j J’P njimi »Vulkani jo« in »Saturnijo« — P ; P*1 vključila v novo ustanovljeno dr-|| 50Vn° družbo »IlaliaK s sedežem v Ge-v| V zameno je dala bratom Cosu-častna upravna mesta. »V !)0 drugi svetovni vojni, ko sta uikanija« in »Saturnija« pluli pod neriško zastavo in bili v upravi »A-|.er,can Export Lines«, so bratje Oosu-II b stali s praznimi rokami na pomo-b Genove in otožno zrli na živahen ^0rhet v luki; vendar sta jih slava nji-■' Sv'*83 imena’ Pridobljenega po vsem ■ kalU *udi po zasIuSt tržaških rmrnor-SrT in nJ>b°va podjetnost kmalu ‘ lj.rav>|i iz zadrege. Grški brodarski ve-. Jeas Evghenides jim je zaupal glavno 8“ficijo plovne družbe »Home Lines« Se (talii° Genovi). Stari ladji »Ar-Ptina« in »Brasil«, s katerimi so tedai ^Polagali bratje Cosulich, sta začeli ž^važati izseljence in tovor v Južno !o i?ri,f0- Takoj po vojni, ko še ni bi-je kontrole nad prevoznimi cenami, ko ^ na tisoče ljudi iz vse Evrope hotelo Sof na-'b*tpeje zbežati pred bedo in ne-rj °vostjoi je vladala dobra konjunktu-je Za Prevoznike v obe Ameriki. Ljud-^ tedaj stali v vrsti in plačevali vsa-i-, teno za kotiček na ladji. Posadka na n. ladjah je bila tržaška. Dvema majh--Jba ladjama se je nekoliko kasneje Hll'.žila še velika 22.000-tonska ladja • alia«, bivša švedska »Kungsholm«, ki !? Jo i, postavili na progo Genova - J\ew u rič Tudi za prostore na tej ladji je lj.° tedaj prerivanje, ker sta med Ita-jjU 'n Severno Ameriko pluli »Vulka-1 ' kah" in "Saturnija«, na katerih so bile lit« ne zasedene za teto dni naprej. V i »j ki sezoni, ko je promet na tej pro-la na^manjši, je »Italia« križarila naje-ftorj3 miIij°ne dolarjev po Karibskem (jI^0 je italijanska državna družba »I-1^" Povečala svoje brodovje in so za kan- pod Panamsko zastavo začeli v seiii težk' Tasi, je g. Evghenides pre-•ak sv°Je delovanje v nemške luke in VjK° je Cosulicheva agencija v Geno-ustala skoraj brez dela. 5 Cosulich so se do tega časa fi-b bPHo okrepili. Kmalu so se vrnili v ta usrski svet ter marca letošnjega le-50 Pstanovili v Palermu delniško plov- j-.^užbo »Cosulich«, predsednik nove s^biške družbe je g. A. Cosulich, pred-df Ijk Trgovinske zbornice v Trstu. Ta H sijj zua namerava z dvema 22.000- ton-3|.: ladjama novejše gradnje uvesti ;t,l' l.j.b^ko progo Palermo - New York. ^ { it naj bi imeli samo okoli 10 kabin tjsJa?reda, vse druge pa naj bi bile tu-^ r,e,>i razred z najmodernejšo opremo v J' Cosulich je ustanovil novo družbo L atermu, ker je dala sicilijanska de-sL”® vlada novim plovnim družbam s V^tem „,3 Siciliji velike prednosti; tek r pa 50 te Prednosti združene z bf, aterimi obveznostmi. Kapital druž-i ki hoče uživati prednosti sicilijan-i. ktn8a deželnega zakona — med temi 5-bj,.0 oprostitev vsakih davkov — mora R rj V celoti italijanski. Osebje ladje mo v -razen v najnujnejših primerih, a Vil ®loti najeto na Siciliji. Vsa popra- 0 Ufa ,adi^ se morate izvršiti na Siciliji; t)0.v teko morajo biti na Siciliji tudi ^ tlo0nčn« luke prog, ki jih uvedejo s1 v,>e družbe na podlagi sicilijanskih b vihUor^liar j avni zavod I.M.I. (Istituto Mobi-, go« ■ ’ ki pa Je dovolj angažiran že dru-, ' tin„ ln se ne da tako lahko pridobiti za 0 . ^.investicije. ttonA',aški pomorščaki, ki so bili nekdaj 0sni na ladje z belordečim dimni- Petrolej nad Peronovo, glavo Prišlo je že v navado, da svetovna javnost išče ozadje za prevrate v Južni Ameriki v Združenih ameriških državah. Tudi za poskus protirevolucije v Argentini, ki ga je napravila 16. junija vojna mornarica, naj bi bile krive Združene ameriške države. C e gremo po tej poti dosledno naprej, bi morali ameriško diplomacijo obtožiti tudi za splošni nemir v argentinskem notranjem življenju, ki je nastal po zlomu protirevolucije in ki je dosegel vrhunec z veliko manifestacijo Peronovih sindikalistov na glavnem trgu v Buenos Airesu in za Peronovo grožnjo, da bodo njegovi -pristaši z dvojno silo udarili proti vsakemu nasprotniku. In vendar ni zadeva tako preprosta. »Gospodarstvo« je že pred meseci navedlo mnenje neke ameriške novinarke (v »New York Herald Tribune«), da je radikalna stranka, ki sestavlja jedro opozicije proti Peronu, morda hujši nasprotnik Amerike kakor Peron sam. Ta novinarka je že tedaj dodala, da je Peron popustil v boju proti ameriškemu kapitalu in da je ameriškim podjetjem dal važne koncesije za izkoriščanje argentinskih naravnih bogastev. Vse podrobnosti o tem Peronovem sporazumu še niso znane, vendar prihajajo čedalje bolj na dan. Tako poroča dopisnik nekega velikega pariškega tednika, da si je Peronova vlada prizadevala, da bi najela ameriške kredite, ki so- ji potrebni za izvršitev petletnega načrta. Nekateri argentinski listi, ki simpatizirajo z levičarji, so celo priobčili podrobnosti o sporazumu, ki ga je Peronova vlada sklenila z a-meriško družbo iz Kalifornije — Standard Oil glede izkoriščanja argentinskih petrolejskih ležišč, nafte. Ta sporazum še ni bil izvršen, pač pa je obtičal v argentinskem parlamentu. Besedilo pogodbe z omenjeno ameriško družbo' naj bi sestavil Silenzi de Stagni, profesor rudarskega in kmetijskega prava na pravni fakulteti v Buenos Airesu. Ameriška družba bf u-stanoviia v Argentini s svojim kapitalom posebno družbo, ki bi izkoriščala argentinsko petrolejsko bogastvo. Družba bi plačevala svoje uradndštvo v dolarjih in bi imela pravico voditi svoje knjige in korespondenco v angleščini. Opozicija je ta Peronov nameravani kompromis z ameriškim kapitalom spretno izkoristila in pričela širiti glasove, da je protj argentinskemu ponosu i da daje ameriški družbi prevelike ugodnosti. To razpoloženje v javnosti so izkoristili tudi Peronovi nasprotniki v vojaških krogih. Vse kaže, da se Peron iz vseh teh razlogov ni hotel prenagliti glede izvršitve pogodbe, sklenjene z omenjeno ameriško družbo. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZSSR Pospešitev trgovinske izmenjave - Denar za gradnjo novili tovarn Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, ki se je pod vodstvom člana zvezne vlade Svetozara Vutomanoviča dober teden pogajalo v Moskvi, se je le pogodilo s predstavniki Sovjetske zveze glede nekaterih važnih podrobnostih o izmenjavi blaga, zlasli pa o kreditih Sovjetske zveze za izgradnjo nekaterih tovarn v Jugoslaviji. S proizvodi teh tovarn si bo Jugoslavija prizadevala, da izvede načrt za obnovo kmetijstva. Kakor je poudaril sam vodja delegacije Vukmanovič, omogoča ta sporazum, da Jugoslavija lahko bolje in v ugodnejših pogojih razvija svobodne gospodarske zveze z vsemi ostalimi državami. Očitno je Svetozar .Vukmanovič hotel naglasili, da bo Jugoslavija poslej lahko tudi nasproti drugim velikim državam v svojih gospodarskih odnosih bolj prosta, se pravi, da ne bo prisiljena sprejemati pogojev, ki bi morda predstavljali težko breme za njeno gospodarstvo. Doslej je bila navezana predvsem na kredite in finančno pomoč Združenih ameriških držav, Vel. Britanije in Francije. Glede blagovne izmenjave so v Moskvi proučili zlasti možnost sklepanja dolgoročnih pogodb o pošiljanju izdelkov, potrebnih obema državama, in, kakor rečeno, finančna kreditna vprašanja. Svetozar Vukmanovič je izjavil, da sta bili obe delegaciji prežeti z željo, da se medsebojni gospodarski odnosi normalizirajo ter da se razširi in poglobi gospodarsko sodelovanje; pogajanja so se vodila v duhu popolnega medsebojnega razumevanja. Dodal je, da s sovjetske strani niso bile postavljene zahteve, ki bi bile neugodne za jugoslovansko gospodarstvo, pa tudi tre takšne, ki bi v najmanjši meri ovirale svobodo Jugoslavije v gospodarskih odnosih s tujino in ki bi neugodno vplivale na jugoslovanske gospodarske sitike z ostalimi državami. Plačilne bilance ne bo mogoče še tako kmalu izravnati, je dodal Vukmanovič ;vsekakor je gotovo, da pomenijo dosežki v Moskvi veliko olajšanje v sedanjem gospodarskem položaju Jugoslavije, ker ji omogočajo, da se lahko z večjimi sredstvi loti bistvenih vprašanj svojega gospodarstva v prvi vreti kmetijskega. Minister je naglasil, da so bili doseženi ugodni pogoji glede podelitve kreditov za devizne rezerve in za financiranje investicij (graditve tovarn). S krediti za nakup surovin i'n krediti v zlatu, oziroma v zamenljivih devizah bo Jugoslavija odstranila težave v zvezi z zelo dragimi kratkoročnimi krediti, ki jih je morala doslej najemati. Te devizne kredite bo Jugoslavija uporabljala izključno za kratkoročna in hitra posredovanja; tako ji bo hkrati mogoče sprostiti nekatera zamrznjena oziroma založena sredstva, ki jih v tem trenutku ne more izkoristiti. Sovjetska posojila bo Jugoslavija porabila za zgraditev tovarn dušikovih gnojil, superfosfatov in žveplene kisline, to je za proizvode, ki so potrebni za povzdigo jugoslovanskega kmetijstva. Vukmanovič je dodal, da Jugoslavija ni mogla sprejeti sovjetskega predloga o kompenzaciji in investicijskih dogovorih in da se bodo o tem pred’ogu raz-govarja-li kasneje. Govorili so tudi o iz- koriščanju atomske energije v miroljubne namene. Sovjetska zveza je ponudila Jugoslaviji dobavo reaktorjev, ciklo-trona, opreme im drugega potrebnega jedrnega materiala, in sicer proti plačilu v dveh letih. V načelu je Jugoslavija sprejela ta predlog; podrobnejše se bodo o tem pogajali pozneje. PODROBNOSTI O SPORAZUMU Po moskovskem sporazumu bo izmenjava med Jugoslavijo in ZS9R. v prihodnjih treh letih dosegla vrednost 70 milijonov dolarjev (1 dolar je okoli 630 lir) na leto y obeh smereh. Januarja prihodnjega leta bodo določili izmenjavo za leto 1956, in sicer v okviru trgovinskega sporazuma, ki je bil letos podpisan v Moskvi. Sporazumeli so se tudi o dolgoročnih pošiljkah premoga za koksanje, nafte in bombaža Jugoslaviji, z druge strani pa tudi glede jugoslovanskih dobav boksita, svinca, tobaka in konoplje Sovjetski zvezi. V bližnji prihodnosti bosta državi podpisali sporazum o tehnični izmenjavi izkušenj, ki bo vključeval tudi vprašanje licenc in tehnične dokumentacije. Ustanovljen bo posebni sklad, za katerega bosta vladi prispevali v določenem razmerju in ki bo imel namen pospe ševati takšno sodelovanje. Januarja prihodnjega leta bosta vladi sklenili kreditni dogovor, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza dovolila Jugoslaviji posojilo <54 milijonov dolarjev za nakup surovin v Sovjetski zvezi; kredit bo uporabljen v treh letih. ZSSR bo Jugoslaviji odobrila tudi kredit za plačilo projektanskih del, opreme jn drugega materiala za tovarne dušikovih gnojil z zmogljivostjo 220.000 ton na leto z ustrezno termično elektrarno, za tovarno superfosfata z let- no zmogljivostjo 250.000 ton, za tovarno žveplene kisline i,n preobrazbo treh manjših rudnikov. Razpravljali so tudi o posojilu Jugoslaviji v znesku 30 milijonov dolarjev v devizah ali zlatu. Narodna banka FLRJ bo imela pravico izkoristiti to posojilo y dveh do treh letih. Omenjeni kreditni sporazumi bodo veljali 10 let, medtem ko bo obrestna mera znašala 2%. ŽIVAHNEJŠA IZMENJAVA MED AMERIKO IN SOVJETSKO ZVEZO Po najnovejših podatkih so Združene države v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozile v Sovjetsko zvezo in zavezniške države za 1 milijon 615.000 dolarjev, lansko leto v istem razdobju pa samo za 330 milijonov dolarjev. Ta izmenjava ne zajema a-meriške pomoči Češkoslovaški, Madžarski in Vzhodni Nemčiji zaradi povodenj, ki je znašala 3 milijone 131 tisoč dolarjev. V ameriškem uradnem poročilu je rečeno, da kažejo vzhodne države zanimanje tudi za nestrateško blago. ZDA izvažajo predvsem volnene odpadke, usnje in kože ter loj. Ameriški izvoz bi bil mnogo višji, ako bi ne bil Kongres zavrnili ruskega naročila masla v vrednosti 18 milijonov 6000 dolarjev, krme za 7 milijonov 5000 dolarjev. Združene ameriške države so uvozile iz vzhodnih držav za 1 milijon 32.000 dolarjev raznih izdelkov iz ZSSR, za 839.000 dolarjev umetnih gnojil in kemikalij iz Vzhodne Nemčije, nadalje fotografičnega materiala, bencola, platine in paladija iz raznih vzhodnih držav za 1,034.000 dolarjev. Židje iz Severne Afrike v Izrael 4$ milijonov dolarjev za preselitev Na judovskem primeru prav nazorno vidimo, kako hude posledice utegnejo imeti sedanji nemiri v Severni Afriki za priseljence iz Evrope. Ze ko so se začeli upori v Maroku, so se Židje v Izraelu pričdli zanimati za usodo svojih bratov y Maroku ter pričeli pripravljati vse potrebno za njihovo- naselitev v Izraelu. Vodja ameriških Zidov rabin Herbet. A. Friedman je proučil položaj Zidov v Severni Afriki in se je po svojem povratku v Združene ameriške države sporazumno z Izraelci lotil dela za preselitev Zidov iz Matoka v Izrael. Zdaj so Židje naslovili na ameriško javnost poziv, da bi prispevala v sklad za preselitev Zidov okoli 10 milijonov dolarjev. Preseljevanje naj bi se začelo v letu 1956. Friedman je omenil, da gibanje v Severni Afriki pi naperjeno izrecno proti Judom, čeprav je bilo na zadnjih izgredih v Qued Zemu in Maz-zaganu ubitih tudi nekaj Judov. Zidovska agencija (Jewish Agenry) namerava organizirati preselitev 45.000 Judov iz Severne Afrike v Izrael, po večini iz Maroka. Ako se Severna Afrika pomiri, bo zadostovala preselitev 20.000 ljudi; ako pa se nemiri povečajo, bo treba preseliti celo 100.000 Judov. Samo prevoz enega Zida iz Severne Afrike v Izrael bi stal 1.000 dolarjev, se pravi, da bi bilo treba zbrati samo za prevoz 45.000 Zidov 45 milijonov dolarjev. Drugih 20 milijonov dolarjev bi bilo treba za uvrstitev teh Zidov v gospodarsko življenje v Izraelu. V Severni Afriki je okoli 500.000 Zidov, in sicer 230.000 v francoskem Maroku, 145.000 v Tuniziji, 100.000 v Alži-ru in 27.000 v španskem Maroku, od tega 12.000 y Tangerju. NOVE CARINE ZA PRESELITEV Izraelsko ministrstvo za fipance naznanja. da bodo povišane uvozne carine, da bi se lahko financiralo preseljevanje Zidov iz Severne Afrike. Država hoče pridobiti s tem povišanjem 8 milijonov izraelskih funtov (5 milijonov dolarjev). To bi bilo komaj ena desetina izdatkov, ki so potrebni za preselitev. Carine bodo povišane takole: na beli cement za 150 funtov (94 dolarjev) pri toni, na navadni cement za 21,5 (13 dolarjev), na železo in žico za 40 (25 dol.) pri toni, na opeko za tlakovanje 2,2 stotinke dol. pri komadu. Letos bodo zgradili v Izraelu za afriške Jude 2.000 stanovanj. Napredek domače industrije - Izredno zanimanje tujega sveta (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 5. septembra Pred zagrebško postajo je letos nenavadno pestro. Ze same zastave raznih držav, ki so razoibešene na trgu, pričajo, da prihajajo pa sejem potniki iz naj raaljčnejših predelov sveta. Med letošnjo mednarodno prireditvijo se namreč vrstijo razni mednarodni kongresi in sestanki. Pa tudi nad paviljoni plapolajo zastave premnogih držav, ki so se udeležile jesenskega mednarodnega velesejma, ki dajejo vsej prireditvi tudi zunanje mednarodno lice. ■ V zapahnem delu sejmišča razstavljajo jugoslovanska podjetja, ki so zasedla kar 17.702 kv. metra prostornine. V paviljonu »R« razstavlja kovinska industrija, rudarstvo, proizvodnja precizne mehanike in telekomunikacije ter lesna industrija. Razstavljeni so vzorci jugoslovanskih rudnin, polproizvodi topilnic, valjarn ter vse polno raznih kovinskih izdelkov- Takoj opaziš, da je izbira večja; v resnici je razstavljenih leto,s 554 proizvodov te gospodarske veje, to je 147 več kakor lansko leto. Razstavljeni predmeti so za domačo uporabo pa tudi za izvoz, tako številni štedilniki, gorivo vseh vrst, stroji za pranje, sušenje in likanje perila in razna druga kuhinjska oprema, ki olajšuje delo gospodinji. Pozornost zbujajo tudi izdelki precizne in medicinske mehanike, katerih je lelos 154 več kakor lani. Med izdelki elektro in radio industrije preseneča veliko število raznih modelov jugoslovanskih radijskih sprejemnikov, ki so po zunanjosti okusni in ki si jih potrošniki lahko nabavijo tudi na obroke. Med izdelki precizne mehanike so razni merilni aparati, medicinsko orodje itd. Učinkovita je razstava lesne industrije, ki je v glavnem razvrščena okoli dveh izvoznih podjetij: '»Expartdryo«, ki predstavlja lesno industrijo Hrvat-ske in »Rudnik«, ki prikazuje lesno bogastvo .Srbije. Globok vtis napravi na obiskovalce jelovo deblo s premerom 1,37 metra, ki da okoli 6 kub. metrov lesa. Usekli so ga na ozemlju Gomir-ju: 'izračunali so, da je raslo 300 let in doseglo višino 50 metrov. Obiskovalce privlačuje tudi okusno izdelano pohištvo — kuhinje, spalnice in delovne sobe kakor tudi oprema za urade, šole in otroške sobe. Tudi letos govori o napredku jugoslovanske industrije veliki montažni paviljon »V«, ki so ga postavili lansko leto. Premično dvigalo, izdelek mariborske »Metalne«, lahko dvigne 5 ton v višino 42 metrov. Okoli njega je vse polno raznih strojev za obdelavo terena, ki se uporabljajo v kmetijstvu pa tudi pri gradnji cest. Obiskoval?! se u-stavljajo pri buldezerju, ki ga je izdelalo podjetje »14. oktobar« po licenci Vendar. Podjetje »Stanko Paunovič« je razstavilo zelo prikladen priklopnik za gradnjo cest, v katerem je tudi prostora za 6 delavcev. Sestdesettonska stružnica, izdelek tovarne »Ivo Lola Ribar«, govori o zmogljivosti te velike tovarne orodnih strojev. Pri urejevanju sejma PREDOR SKOZI KARAVANKE BODO DOGRADILI Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je bil dokončan ljubeljski predor, ki pod Karavankami veže Slovenijo in Koroško. Med vojno so pri vhodih na obeh straneh zgradili barikade. Ker se med tem časom zanj ni noben brigal, se je tako pokvaril, da bo treba zdaj za obnovo potrošiti okoli 16 milijonov šilingov (1 šiling okoli 23 lir). Jugoslovanske oblasti so avstrijskim predlagale, naj bi skupno izvedli obnovo predora; Avstrija naj bi prevzela 2 tretjini stroškov, Jugoslavija pa eno tretjino, ker tečeta dve tretjini predora po avstrijskem, a e-na tretjina po jugoslovanskem ozemlju. Promet skozi ta predor bi zelo o~ lajšal prometne zveze med Koroško in Slovenijo. Cesta čez Ljubelj ima namreč na avstrijska strani 23% vzpona, na jugoslovanski pa 50%. S Koroškega poročajo, da ima Jugoslavija interes, da čimbolj olajša turistom, ki prihajajo s severne Koroške, hiter prehod čez Karavanke v letovišča Slo. venije in Dalmacije. Avstrijcem pa gre predvsem za to, da se olajša cestni promet iz Avstrije proti Trstu in Reki. so' polagali veliko pozornost izkoriščanju prostora, a hkrati so pazili, da bi čimbolj olajšali obiskovalcu orientacijo. Vsi novi izdelki so označeni z oznako 1945-1955. Ljubljanski »Litostroj« je z aranžiranjem planinskih slapov poleg svojih strojev prinesel na sejem kos slikovite Gorenjske. Naj še omenimo, da se je število razstavljenih kemičnih izdelkov Jetos povečalo za 343, število prehranjevalnih izdelkov za 56, število izdelkov gradbene industrije za 26. Prvič razstavljajo na zagrebškem velesejmu »Tvornica o-rodnih strojev« iz Trebinja, »Submarin-kolor« iz Umaga, »Teleoptik« iz Zemuna, »Tomos« (Tovarna motornih koles) iz Kopra, valjarna bakra iz Sevojna, ladjedelnica »Greben« in še drugi. TUJI RAZSTAVLJALCI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Tudi na sejmišču, kjer so razstavljeni proizvodi tujih podjetij, je vse živo in pestro. .Zagrebški velesejem je predvsem tehniški velesejem. To velja tudi za inozemski predel. Pri vsem tem razstavljajo tudi tuja podjetja tkanine, proizvode iz kože in gume ter kemijske in prehranjevalne proizvode. Doslej so podobne artikle razstavljali v glavnem jugoslovanski razstavljale!, letos so prišli z njimi na trg tudi tuji. Tako razstavlja Grčija več prehranjevalnih artiklov, še več pa države vzhodne Evrope. Med velikimi tujimi stroji naj omenimo italijanske bagerje in dvigala, o-gromen sovjetski tovornik, angleške stroje za gradnjo cest, švicarske stroje za gradnjo železnic, nemške Dieslo-ve lokomotive itd. Med raznimi kovinskimi izdelki naj omenimo avstrijske kuhinjske strojčke, kuhalnike na plin in špirit, čehoslovaške kositrne kuhinjske potrebščine in romunske svetilke. Avstrijci razstavljajo okoli 5.000 proizvodov od drobne galanterije do preciznih strojev, od orodja do telekomunikacijskih aparatov, orožja in porcelana. Belgijci razstavljajo samo izdelke elektrotehnike in precizne mehanike. Medlem ko so Angleži vnovič prišli z veliko izbiro strojev, vozil, stavbinske opreme, gumijastih proizvodov itd. Holandci razstavljajo radijske aparate, semenski krompir, margarino. Japonci pa pnevmatike. Švedska trguje s kompresorji, pnevmatskim orodjem, stroji za pisarne, Francozi z vinogradniškimi stroji, opremo za gradbeništvo in umetnim astrahanom; Poljaki z raznimi stroji, porcelanom, orodnimi stroji. Iz Zahodne Nemčije je prispelo 244 artiklov kakor izdelkov za telekomunikacijsko opremo, pisarniških strojev, orodja, kemikalij itd. Švicarji ne zaostajajo mnogo za Nemčijo in razstavljajo 218 izdelkov precizne mehanike, strojegradnje, elektrotehnike in kemije. Med vzhodnimi državami se je postavila Madžarska s 756 izdelki, Romunija 433. Ceho-slova.ška 212, ZSSR je svojih 174 proizvodov razstavila deloma v paviljonu deloma na prostem. To so proizvodi težke industrije, kmetijstva, lova, krznarstva itd. Na letošnji prireditvi se je pokazalo, da daje Zagrebški velesejem, široke možnosti trgovanja med Vzhodom in Zahodom jn da bo v bodočnosti ustvaril še pomebnejše zveze mednarodnega gospodarskega značaja. KAJ RAZSTAVLJA ITALIJA Ze na prejšnjih 'sejmih je bila Italija med prvimi razstavi jaki po obsegu zasedenega prostora pa tudi po zaključenih poslih. Letos so itaUjaniska podjetja zasedla 2.000 kv. m prostora, na katerem razstavija 122 razstavljalcev. Po številu razstavljalcev je Italija med tujimi državami prva. Italijanska kolektivna izložba je nameščena v novem paviljonu; organiziral jo je Isiituto Nazionale del Com-mercio Es'ero. Približno polovico italijanskih razstavljalcev razstavlja v tem paviljonu, ki je zelo reprezentativen. Tu so razstavljeni razni orodni stroji, stroji za obde avo lesa in predelavo petroleja, kmetijski in tekstilni stroji, precizna mehanika, elektrotehnični proizvodi kakor transformatorji, števci in stroji za predelavo plastičnih mas, kemikalij, optika, glasbila, klobuki in likerji. Ostali italijanski razstavljalci razstavljajo individualno ali po svojih jugoslovanskih predstavnikih. Tako razstav III. AFRIKA — EVROPSKA BRAZILIJA Zasedba indonezijskih otokov leta 1942 po Japoncih je bila zelo poučljiva za ZDA. Na mah so usahnili v čisto nepričakovani obliki glavni viri prepotrebnih surovin, kot kavčuka, kini-na, kositra itd. Ameriikanci so spoznali, da imajo v Latinski Ameriki edino ekvatorialno področje, iz katerega jih nobena sila ne bi mogal zlepa spodriniti. Sledile so ogromne investicije ameriškega kapitala v Braziliji, v Venezueli, v Kolumbiji itd. Latinska Amerika je seveda preobrat z navdušenjem pozdravila. Druga za drugo so napovedale vojno naci-jaši-stičnemu osišču. Brazilija je še celo odposlala, — edina iz Južne Amerike — čete na jronto. V Braziliji je bil zasnovan tedaj prvi državni gospodarski načrt, takoimenovani plan S. A. L. T. E. (Kratica iz: Salud, Alimen-tos, Transportes, Electricidad — zdrav je, prehrana, promet, elektrika), ki ga ivashingtonski State Departament širokogrudno podpira in ki bi moral z nekaj desetletjih spremeniti amazon- ffhedvijjiMj tflfiifoiMj * imi bom — znamenje pomorske podjetnosti — z zanimanjem sledijo dejavnosti g. Oosulicha in nove družbe ter obžalujejo, da g. Cosulich ni svojih dragocenih izkušenj v pomorstvu izkoristil rajši za napredek domačega pomorstva, kakor za ustanovitev plovne družbe v tuji luki, ki bo morala za svoje ladje najeti sicilijanske mornarje. M. Fr. sko kotlino v največje svetovno področje za tropične pridelke (kavo, ka-kao, kavčuk, bombaž, rastlinska olja, različna vlakna itd.). Poleg Brazilije doživljajo od tedaj svojo visoko konjunkturo tudi Venezuela (eno milijardo lir prvin na dan), Kuba, Mehika, Kolumbija. Na splošno je zajel Latinsko Ameriko v zadnjem desetletju silovit val vsestranskega napredka in so vse njene dežele v čudovitem razmahu. Med obema celinama se je vzpostavilo slednjič tisto na povsem naravnih osnovah temeljujoče razmerje, katerega posledica je — ne glede na nekatera krivična zadržanja — upravičen občutek blaginje in vzajemne koristi. Prenesimo naša opazovanja na to, kar se godi med Evropo in Afriko: dasi je njih položaj po naravni legi vzporeden s tistim, ki obstaja med Severno in Južno Ameriko, so dejansko odnosi silno zaostali, enostranski in na splošno zelo primanjkljivi. Ni v namenih spisa dognati, od kod to nepravo stanje, še manj pa določati morebitne krivde. Eno je gotovo: Vzroke ne smemo iskati v Afriki. Po mnenju strokovnjakov namreč dežela prav nič ne zaostaja za Južno Ameriko, ne glede potencialnega bogastva ne glede geo-fizičnih in tudi ne glede klimatskih pogojev, marveč jo znatno piskača. (Schantz je mnenja, da premore Afrika vzdrževati 29% svetovnega prebivalstva, Južna Amerika pa 24%.) Afriško ljudstvo, dasi zaostalo in primitivno, se je izkazalo dovzetno za napredek, delavno ih miroljubno. Afrika je morda največja žrtev evropskih nesoglasij in razprtij. Veliko odgovornost nosijo vsekakor kolonialne velesile, ki si že dolgo stoletje lastijo v Afriki vse pravice v svojo izključno korist, v ponižanje ostalih narodov v Evropi in največkrat v škodo svojim podanikom v Afriki. Njihovo u-pravo — zlasti glede \ekvatorialne Afrike — bomo primerjali z vedenjem prenasičenih otrok, ki si izbirajo iz lepe potice le najokusnejše rozine, potice same se ne lotijo, kajpak je tudi drugim ne privoščijo. V dobi, ko se je svet zdel silno velik in se gospodarski bloki še niso strogo zaokrožili, je bilo za investicijo kapitalov ozemelj na izbiro. Nič čudnega, da so se dogajala prava protislovja tako je n. pr. Anglija zgradila več železnic v Južni Ameriki kot v svojih lastnih posestvih v Afriki. Hkrati pa je gospodarska tlaka strahovito pritiskala na delovno ljudstvo Srednje Evrope, da je bilo primorano v trumah zapuščati svoje domove (Nemci, Italijani, Slovani) in se izseljevati — o ironija — v isto Ameriko, kamor so Angleži, Francozi, Holandci itd. izvažali svoje kapitale. Tako sta se evropski kapital in evropsko delo vendarle združila na ozemlju, ležečem povsem izven evropskih inte're-sov, ter polagala za tujce temelje ne-alutenga bogasteva. Mar* bi se bila združila pri uvrednotenju sosedne znatno bogatejše Afrike! Pri tem ne smemo prav nič prikrivati krivde drugih držav: Nemčija, Italija, Avstro-ogrska monarhija so sicer izjavljale potrebo po vzajemni, složni vseevropski akciji v Afriki, toda dovolj jasno so dokazale svojo lastno nezrelost za tako akcijo, že ko so proti svojim lastnim narodnim manjšinam nastopale z reakcionarno, kolonialno miselnostjo, svetovno javnost pa so venomer vznemirjale z imperialističnimi podvigi. Dandanes je položaj popolnoma spremenjen: V Srednji Evropi so zmagala socialna ljudska gibanja afriške množice pa so na predvečeru svoje osvoboditve. Hkratnost dogodkov je dokaj značilna, čudovito so dozoreli pogoji, da se delavna Ijud- ijajo stroje za prehranjevalno1 industrijo' (mlekarstvo, vinogradništvo kletarstvo, tovarne testenin itd), ladijske in industrijske stroje, dvigala, buldožerje, anglodozerje, pribor za motorna vozila, orodne stroje, tkanine vseh vrst itd. Italija razstavlja 338 vzorcev. Po številu vzorcev ne zavzema sicer prvega mesta. Vendar so njena podjetja pokazala izredno izbiro proizvodov, ki prihajajo v poštev V izmenjavi z Jugoslavijo. Novo sodobno sejmišče Ze v svojem govoru ofo otvoritvi je predsednik zagrebškega ljudskega odbore V. Holjevac omenil, da je morala letos uprava Zagrebškega velesejma odbiti mnogo domačih in tujih razstav-ijalcev zaradi pomanjkanja prostore. Dodal je, da je gradnja novega sejmišča v polnem razmahu. Na velesejmu so v slojnici »Unije mednarodnih sejmov« (UFI) razstavljeni načrti za novo sejmišče, ki ga bodo zgradili na zemljišču 260.000 kv. metrov na južni obali Save. Cez sejmišče bosta peljali dve vzporedni aveniji, ob katerih bodo stali raz-stavljalni paviljoni domačih in tujih podjetij. Na koncu avenij se bo dvigala velika »Palača narodov«, medtem ko bo vse sejmišče obvladal 80 imetrov visok stolp. V sklopu sejmišča bodo zgradili veliko restavracijo s terasami, od koder bo pogled na umetno jezero. Do sejmišča bodo vodile posebne ceste in železnica na stebrih. Med sejmiščem in Savo bo dirkališče (hipodrom), ki ga bodo izkoristili za kmetijske razstave, a poleg tega razni športni tereni. Južno od projektiranega sejmišča je bil že zgrajen »Brodarski institut« z bazeni. Vse sejmišče bo urejeno tako, da bo mogoče prirejati hkrati vzorčne tehnične sejme, kmetijske razstave in posebne pomorske razstave. Važna dela se že izvršujejo. Tako je bil zgrajen že velik nasip ob Savi, gradita se novi most in cesta od mosta do sejmišča, medtem ko so z jugozapadme strani že prebili nove podvoze ter deloma že zgradili novo-cesto. Tujim državam bo dana možnost, da zgradijo lastne posamezne ali kolektivne paviljone. Nekatere države bodo že letos pričele z gradnjo paviljonov. Delo bo verjetno končano v dveh letih. M. V. nn nase 11 stva Evrope in Afrike, ki so skupno, dasi v neenakih kulturnih razmerah, prenašala težek jarem tujčevega izkoriščanja, slednjič podajo roko ter iskreno sodelujejo na osnovi popolne enakopravnosti, nedotakljive neodvisnosti in skupne koristi. Toda veliki dogodki zahtevajo temeljito in načrtno pripravljenost. V tem — kot je bilo utemeljeno — gre Ju goslovanom važno, da ne rečem odločilno mesto. Jugoslavija je postavljena glede na obširni južni kontinent, kakor vitel nad središčem globokega vodnjaka. Le vrvi z vedrom še nismo spustili vanj. Zadeva se ne tiče samo oblastnikov ali določenih lerogov v vladi: zajeti mora globoko v miselnost ljudskih množic, ustvariti je treba zadevno javno mnenje. LJUBO ZAMORSKI (se nadaljuje) AFRIKA TRG BODOČNOSTI župan mesta Nairobi (v Keniji) je izjavil, da bo postala v nekaj letih Afrika najboljši trg za izvoz evropskih proizvodov. »Imamo 20 milijonov domačinov,« je rekel župan A. I. Somen, »kateri bodo v nekaj letih postali kupovalci dobrin široke potrošnje. Predstavljajte si 20 milijonov ljudi, ki redno kupujejo srajce, obleke, čevlje ter razne gospodinjske predmete, pa si boste na jasnem, kaj se lahko pričakuje.« Domačini v A-friki so šele pred dobrim letom začeli redno kupovati vsakdanje dobrine. du-tamoBU namoMo hotela Prizor pri Obelisku na Opčinah, od koder je edinstven pogled na Trst in njegovo pristanišče, ob 7.15 zjutraj. Na kamenitih klopeh družina petih ali šestih turistov poleg avtomobila z oznako D (Deutschland). Gospodinja naliva kavo iz steklenice termos v a-lumimijaste kozatčke, mož reže ržen kruh. Turistom je očitno teknilo. Takoj čez cesto je »Hotel pri Obelisku«, še bliže gostilna, pred hotelom prostoren prostor za parkiranje. Ne hotel ne gostilna ne prostor za parkiranje niso privabili sodobnih turistov. Ni jim bilo do bele kave z maslom na belo pregrnjeni mizi v hotelu niti ne do domače postrežbe v gostilni, ki jo vodijo podjetni ljudje z našega Krasa. Upam, da so vsaj v kakšnem tržaškem -prenočišču pustili nekaj denarja in da niso prenočili v I bližnjem taborišču na prostem (cam-I pingu). To je sodobni turizem. Slučaj je ho-! tel, da sem bil lansko leto za tolma-* ča v neki tržaški potovalni agenciji. Francoski turist je hotel vedeti predvsem, kje se dajo najlaže loviti ribe na jugoslovanski obali, brezplačno seveda. Pred agencijo je pustil svoj avtomobil, v katerem je čakala žena s tremi otroki. Pravijo, da so nemški turisti na Crvenem otoku pri Ro-vinj/iu ustanovili pnavo pravcato/’ republiko. Prekrasen gozd so izpreme-niili v camping, ob obali se kopajo in — lovijo ribe. življenje je pedantno organizirano po načelu delitve dela. Celo v Portorožu, ki je na glasu izgrajenega in dobro opremljenega letovišča, kjer ni več »divjega« prostora, naletiš na turiste, ki polegajo o-krog svojih vozil, se hranijo sami in tudi prenočujejo na proštom. Takse za bivanje verjetno ne plačajo. Menda niso Nemci še nikdar in nikjer ta--ko poceni živeli kakor v sezoni na jugoslovanski obali. Pred odhodom navadno prodajo velik del svje turistične opreme; kromirane kozice, kuhinjski pribor, steklenice termos, gumijaste blazine itd. To je eksport brez carine. Moram reči, da kupci priznavajo, da izvozniki ne zahtevajo visokih cen. To je razvoj, ki ga prinaša moderna tehnika, zlasti prometna, in kateremu se ne bo mogoče upreti. Nekatere države — med njimi tudi Jugoslavija — so že uvedle posebne pristojbine za ribarjenje. Toda kako preprečiti turistu, da se ne bi na potovanju po tujini oklenil svojega avtomobila (ali motornega kolesa s kovčkom) ter okrog njega organiziral lastnega ognjišča, ko lahko z njim pripelje s seboj pot svojega doma s posteljo vred? »My house is my cast-le.« (Moja hiša je moj gradič, v katerem sam gospodarim — pravijo Angleži.) In kdo ne bi rad sam gospodaril tudi na potovanju v tujino? če ima avtomobi, mu ni treba čakati vlaka,, ne iskatti prenočišča) >ne čakati natakarja. Prav je imel tisti publicist, ki je te dni zapisal: »My car is my castle« — Avtomobil je mo) gradič. Konec koncev: hotelske krize ne bo več. Takrat seveda, ko si bo vsakdo lahko nabavil avtomobil. Kdaj bo nastopil tisti čas, ve najbolje vsak sam. (Ib) \ \ V// ' To je Kai'l Georg Pfleiderer ki te dnj nastopi v Beogradui kot predstavnik (.poslanik) Zahodne Nemčije. Pfleiderer je diplomat in politik. V diplomatski službi je bil y Milanu, Pekingui Moskvi, Leningradu in Stockholmu. Po vojni se je lotil tudi politike in je bil doslej poslanec. V zunanji politiki je pogosto nastopil proti kanclerju Adenauerju češ da igra vso karto na Zahod, medtem ko bi nemške koristi zahtevale sodelovanje tudi s Sovjetsko zvezo. Nedavno je obiskal Beograd kot član nemškega parlamentarnega odposlanstva. Ob povratku y domovino je imel po radiu govor, v katerem je zlasti naglasil, da je predsednik Tito zmagal v odnosih do Rusije; poudaril je tudi, da zahtevajo koristi Zahodne Nemčije, .da pride do sporazuma z Jugoslavijo glede vojne odškodnine. Vse kaže’, da bo zanj prav to vprašanje prvi trd oreh. K. Pfleidererja, ki mu je 56 let, prikazujejo nemški listi kot spretnega politika in diplomata. PERON SE NE VDA. Vstajo vojne mornarice dne 16. junija je Peronov pristaš general Lucero zadušil. Peron se tedaj ni odločil za politiko železne pesti, temveč je napovedal, da se bo umaknil iz neposrednega političnega življenja, opustil vodstvo peroni-stične stranke in pri bodočih volitvah postavil kandidaturo za predsednika reublike. Napovedal je tudi več svobode za opozicijo. Pred nekoliko dnevi je ves svet iznenadila vest, da, je Peron politličnemu in sindikalnemu vodstvu ponudil ostavko. Nato je delavstvo, ki je organizirano v Peronovih sindikatih, priredilo velike demonstracije na glavnem trgu v Buenos A/iresu in zahtevalo,, da Peron ostane. Peron je nato umaknil svojo ostavko in v ostrem govoru pred zborovalci napovedal neizprosen boj o-poziciji. Dejal je, da bodo njegovi pristaši na vsak napad odgovorili s hujšim udarcem in da bo za vsakega pristaša njegove stranke padlo 5 nasprotnikov. Dejal je tudi, da ima vsak Argentinec pravico ubiti tistega, ki bi se dvignil proti njegovi vladavini. V Buenos Airesu je bilo proglašeno obsedno stanje, že prej so Peronovi pristaši napadli sedeže opozicijskih strank. Težko je reči, kakšno je razpoloženje v vojski. Nekateri generali so poskušali vreči Perona ali ga vsaj prisiliti, da bi se podredil njihovi politiki. KARDELJ POVABLJEN V LONDON. Angleško zunanje ministrstvo je naznanilo, da je Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade, sprejel vabilo na obisk v London, kjer bo ostal od 14. do 18. novembra. Londonski listi omenjajo, da sicer niso na dnevnem redu posebni dogodki in da obe vladi razpravljata o tem obisku že delj časa. Gre za o-sebne stike, ki so se zaečli že, ko je Eden leta 1952 obiskal Beograd in ki so se nadaljevali med obiskom maršala Tita v Londonu leta 1953. Ključ temu, naglasa »Times«, so anglo-ju-goslovanski odnosi posebno važni v trenutku, ko se jugoslovanski odnosi s sovjetskim blokom v zadnjem času boljšajo in ko toliko razpravljajo o evropski varnosti. List dodaja, da so o odnosih treh zahodnih sil (Anglije, ZDA in Francije) do Jugoslavije skrbno razpravljali na konferenci s poslaniki omenjenih treh zahodnih držav v Beogradu meseca junija. »Times« omenja, da je Kardelju 45 let in da je eden izmed dveh ali treh najbolj vplivnih oseb v Jugoslaviji. NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIK V RIMU dr. Darko Cernej odpotuje na svoje mesto 7. tega meseca. Pred odhodom je poudaril, da želi ju-goslovanska vlada iskrene prijateljske odnose z Italijo. Odnosi med obema državama morajo ustrezati prijateljstvu med sosedi. PREMIRJE MED IZRAELOM IN EGIPTOM. Spopadi med izraelsko in egiptovsko vojsko ob meji pri Gazi so se spremenili skoraj v pravo vojno. E-gitovska vojska je vdrla pri nekem napadu okoli 25 km čez mejo. Nato se je zopet umaknila, žrtve so bile na obeh straneh. Predstavnik Organizacije Združenih narodov v Jeruzalemu gen. Burns je pozval obe državi, naj prekineta z obstreljevanjem. Vladi sta poziv sprejeli. POGAJANJA ZARADI CIPRA. Že več dni se mudita v Londonu zunanja ministra Turčije in Grčije, ki se z Angleži pogajata za ureditev razmer na Cipru. Grki zahtevajo, naj se Ciper priključi h Grčiji, medtem ko se temu upirajo Turki m Angleži. V London so prispeli tudi predstavniki političnih strank na Cipru. Težko bo prišlo do sporazuma, čeprav so v A-tenah zadnje dni prenehali z javno propagando za priključitev otoka. Na Cipru je prišlo zopet do incidentov. Pri angleški letalski ,postaji blizu Fa-maguste je nastala v tovornem avtomobilu eksplozija. Ranjena sta bila neki angleški častnik in grški uradnik. Angleška policija je preiskala tudi avtomobil nadškofa Makariosa. MIR TUDI V SEVERNI AFRIKI Po pokolih v prejšnjih tednih v Maroku in Alžiru je zopet zavladal mir. Vsaj ta uspeh so imeli razgovori med predstavniki Francije in afriških domačih strank v južni Franciji. Poskusi, da bi prišlo do končne pomiritve, še trajajo. Gre za to, da bi odstopil sedanji sultan in da bi se vrnil prejšnji, ki so ga Francozi lansko leto pregnali na otok Madagaskar. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Zaradi visokih cen, katere so postavili avstrijski proizvajalci svojemu blagu, levantski in sredozemski trgovci ne kupujejo blaga, čeprav je potreba po lesu v Levantu zelo narastla. Visoke cene lesa se držijo, ker je Avstriji prepovedana svobodna prodaja lesa in ker je podeljevanje licenc omejeno. Češkoslovaškega blaga ni na levant-skih trgih, ker ta država dobavlja les le Egiptu, s katerim jo vežejo stare obveznosti. CSR 'ne razpolaga z zadostnimi količinami blaga ter se njena trgovina z lesom omejuje le pa stare pogodbe. Po zadnjih vesteh se je tudi Romunija začasno umaknila iz istega razloga s sredozemskega lesnega trga. Zaradi tega so romunski tradicionalni odjemalci — Sirija, Libanon i® Ciper --stopili v stik s tržaškimi posredovalci za primer, da bi romunskega blaga še nadalje primanjkovalo. Ta moment bi ugodno vplival na tržaško lesno trgovino in s tem tudi avstrijsko, če ne bi bil avstrijski les tako drag in bi ne bili romunski odjemalci navajeni na cene romunskega lesa, ki so za 2 ali celo 2,5 dolarja nižje od avstrijskih. O možnosti, da b; Sovjetska zveza dobavila les Levantu se mnogo govori, čeprav ni bilo do sedaj storjeno pič konkretnega. V Trstu je .lesni trg neustaljen, povpraševanje omejeno. Cene blaga so naslednje: Tombante Levant povprečno pa 46,50-47 dolarjev, Fob Trst; centimetrsko blago izbira Izrael, po katerem je tudi največje povpraševanje na osnovi 45 dolarjev Fob; tramovje po tržaškem običaju izbira Levant okoli 32-33 dolarjev za kub. metep Fob Trst. Italijanski odjemalci povprašujejo posebno po vrsti III-IV, katere cena je 26.000 kub. m, franco postaja Tržič, neocarinjeno, za tombante pa pod Istimi pogoji 27.000 lir za kubični meter. SOVJETSKI LES Sovjetski podtajnik za gozdove, ki trenutno biva na Švedskem, je izjavil, da ne obstoji nobena nevarnost sovjetske konkurence na svetovnem lesnem trgu. Sovjeiska zveza potrebuje največ predelanega in surovega lesa sama. JUGOSLOVANSKO BLAGO NA TUJIH TRGIH Navajamo cene nekaterih vrst jugoslovanskega blaga, ki jih je to doseglo v prodaji na tuje trge; Serum proti svinjski kugi za Anglijo 2/10/- funtov šterlingov franco jugoslovanska meja, brez tuje provizije; surov naftalin za Italijo 68.750 lir za tono franco jugoslovanska meja, brez tuje provizije, prodaja 14. julija; sulfitna nebeljena celuloza za Italijo 75.000 lir za tono franco jugoslovanska meja, vključno 2% provizije, prodano 25. julija; živa goveja živina II. vrsta od 1-4 let po 250 lir, H. vrsta nad 5 let starosti po 240, III. (brez bikov in junic) po 225 za kg žive teže z 8% kala. franco jugoslovanska meja, prodano 8. avgusta; dne 20. avgusta je bil napravljen zaključek za vole in krave nad 6 let starosti za Trst po 245, bikov od 3 do 4 let po 265 lir za kg, franco meja brez kala; konji za klanje to delo za Italijo 8. avgusta I. vrsta konj za klanje po 160 lir za kg, H. po 150, HI. po 130 franco jugoslovanska meja; zaključeno 20. avgusta I. vrsta 160,75 lir, H. 145-149 lir, III. 130-144 za kg franco jugoslovanska meja; žrebeta za klanje 20. avgusta po 210 za kg. IZVOZ JUGOSLOVANSKIH ČEVLJEV NA POLJSKO IN ZSSR. Tovarna čevljev »Prva petoljetka« (Subotica) je prodala 35.000 parov čevljev Poljski in Sovjetski zvezi. Lansko leto in prve mesece letošnjega leta je tovarna prodala za 200 milijonov dinarjev čevljev Angliji, Norveški in Etiopiji (Abesiniji). Tovarna se zdaj pogaja za izvoz čevljev v Belgijo, na Holandsko in v francoske kolonije. ČEŠKA TVORNICA ČEVLJEV V E-GIPTU. CSR bo dobavila opremo E-giptu za tovarno čevljev. Tvornica bo zgrajena na pol poti med Aleksandrijo in Kairom ter bo začela s proizvodnjo v začetku prihodnjega leta. Češki inžeriirji bodo vodili delo ter vpeljali egipčansko osebje. Za zgraditev tovarne so konkurirale vse velike industrijske države sveta. POVIŠANJE CARINE ZA UVOZ KOLES V ZDRUŽENE DRŽAVE Predsednik Eisenhower je podpisal zakon, s katerim se poviša uvozna carina na kolesa za 50%. Uredba je bila izdana po nasvetu posebne komisije, ki je proučila pritožbe severnoameriških tvornic koles, ki jim škoduje uvoz koles iz tujine. TRGOVINSKI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN ČILOM. Čile in Jugoslavija sta sklenili sporazum, ki predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 3 milijonov dolarjev. Čile bo izvažala v Jugoslavijo baker in nitrate, Jugoslavija pa industrijske proizvode. PRED POVIŠANJEM CARIN NA UVOZ SIRA. Parlamentarna komisija za carinske tarife je na svoji zadnji seji proučila predlog ministra Andreottija za povišanje carin na uvoz sira v Italijo. Na predlog ministra bi nova tarifa za mehki sir znašala 20%, za vse ostale vrste pa 25%. Povišanje tarife zahtevajo italijanski proizvajalci, da bi zaščitili domače blago. IZVOZ RIŽA IZ ITALIJE. V sezoni, ki se je zaključila 15. julija, je I-talija izvozila 130.806 ton riža, in sicer 35.351 na Japonsko, 23.023 v Zahodno Nemčijo, 15.999 v V. Britanijo, 15.732 v Avstrijo, 12.175 v Švico in 7.618 ton v Holandijo. SEVERNA AMERIKA BO UVAŽALA KAVO IZ AFRIKE Posebna trgovinska delegacija je prispela iz Tanganike v tVashingion, kjer bo prikazala prednosti, katere bi imela Amerika, ako bi uvažala kavo iz Afrike. Poročajo, da se ameriški trgovci zelo zanimajo za možnosti uvoza jz Afrike ter so v ta namen povabili delegacijo v razina mesta Združenih držav. SKODA NA TOBAČNIH IN BOMBAŽNIH NASADIH V BOLGARIJI Iz Bolgarije poročajo, da je mrčes, ki se je pojavil zaradi deževja, poškodoval tobačne in bombažne nasade. Zaradi nastale škode bo Bolgarija letos znižala količino tobaka za izvoz. KAKO VISOKO SO SKOČILE CENE BAKRU Ako bo cena bakru še nadalje rasla bodo angleški kovanci po en penny, 1/2 pennija in 1/4 pennija vredni kot kovina več kakor pa njih denarna vrednost. Na londonskem trgu kovin je baker dosegel ceno 400 funtov za tono, to je lOD odstotno več, kot je veljal leta 1953, ko je bila ukinjena državna kontrola na tem sektorju. KAJ VSE SE LAHKO IZVAŽA Danska je začela izvažati stare in rabljene čevlje. Kupovalci so prebivalci najmanj razvitih predelov Afrike. Danski izvozniki pojasnjujejo zadevo s tem, da v državah, kjer živinoreja ni razvita, primanjkuje usnja- To je treba nadomestiti z uvozom. Čevlji se najprej izvozijo v Belgijo, kjer dobijo pove gumijaste podplate, se očistijo in razkužijo in nato prepeljejo naravnost na afriško tržišče. KOLIKO KAVE ZA IZVOZ BO LETOS NA RAZPOLAGO Ministrstvo za poljedelstvo ZDA predvideva, da bo letos ma razpolago za izvoz 36,970.000 vreč kave. Posebno dobra letina za kavo bo letos na Kubi, Haitiju in Dominikam. AMERIŠKI TRAKTORJI ZA RUSIJO. Vodja sovjetskega kmetijskega odposlanstva v New Yonku je izjavil, da bo Sovjetska zveza v kratkem kupila v Ameriki kmetijske stroje, posebno traktorje. KAM GRE NAJVEČ ŠVICARSKIH UR. Človek bi menil, da prodajo največ švicarskih ur v Evropi ali Ameriki. Največ teh ur gre v resnici na Daljni vzhod. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo uvoženih v Hong Kong za 30 milijonov dolarjev švicarskih ur. V Hong Kongu je trenutno 300 trgovcev z urami, kateri zaposlujejo 4000 ljudi, medtem ko drugih 10.000 več ali manj živi od te trgovine. Dve tretjini švicarske proizvodnje ur prodajo čez Hong-Kong na Daljni vzhod. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120 X 70 cm 800-830 g 280-290 lir kg, vreče istega formata 700-730 g 280-290 lir kg; 450-480 g 280-290; vreče za krompir 300-330 g 300-310; rabljene vreče 100-120 lir kg; rabljene vreče za otrobe 90-100 lir komad; vreče za gnojila 115x 65 cm 480-490 g 280-290 lir kg ali 140-145 lir komad; papirnate vreče za gnojila 52-55 lir komad; papirnate vreče večjega formata 65-70 lir komad ; sterilizirane barvane krpe 220-250 lir kg. ELEKTROMOTORJI PRODANI V ČILE. Tovarna elektromotorjev »Sever« iz Subotice bo izvozila v Čile 800 elektromotorjev z 1,1 do 24,5 konjske sile. Dve mednarodni razstavi v Ljubljani V soboto dne 5. septembra so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli mednarodno vinsko razstavo. Sodelujejo tudi mednarodni vinski komite iz Pariza, nadalje predstavniki Anglije, Avstrije, Nemčije, Belgije, Italije, Francije Sovjetske zveze in Švice. V svojem otvoritvenem govoru je ravnatelj Krese naglasil, da je namen razstave po količini in kakovosti dvigniti vinsko proizvodnjo in povečati mednarodno trgovino z vinom. Hkrati je bila na Gospodarskem razstavišču odprta tudi prva republiška živinska razstava. Vinska razstava zavzema 3000 kv. metrov pokrite ga razstavnega prostora. Na njej razstavlja na komercialnem delu 50 raz stavljalcev iz omenjenih držav svoja vina in razne vinogradniške in kletarske stroje, druge naprave, kemikalije za zaščito vinske trte in laboratorijsko opremo. Na oficielnem delu razstavlja 76 razstavljalcev vzorce svojih vin, ki jih ocenjuje mednarodna degustacijska komisija. V njej so poleg predstavnikov Jugoslavije predstavniki Nemčije, Avstrije, Francije, V. Britanije, Sovjetske zveze in Belgije. Obe razstavi bosta trajali do 11. septembra. Na živinski razstavi je 185 plemenskih krav in bikov, 49 plemenskih kobil in žrebcev, 53 plemenskih svinj in merjascev, 50 plemenskih ovac in ovnov ter 312 kosov perutnine. Razstavljene so tudi čebele. GRŠKI KRALJEVSKI PAR NA OBISKU V JUGOSLAVIJI. Grški kralj in kraljica sta prispela 5. septembra y Jugoslavijo na osemdnevni uradni obisk, da bi tako vrnila obisk predsednika Tita. Ogledala si bosta Srbijo, Hrvaško, Makedonijo ip Slovenijo. 'ŠVICARSKO NAROČILO JUGOSLOVANSKIM LADJEDELNICAM IZVRŠENO. Na Reki so te dni splovili ladjo »Silvretta« s tonažo 10.500 ton, ki je prva izmed dveh enot, katere je naročila švicarska družba »Suisse Atlantique So-ciete de Navigation Maritime«. Ladja doseže hitrost 13,25 milj in je bila zgrajena pod nadzorstvom »Lloyd’s Registra«. Druga enaka ladja bo dokončana v kratkem. NEMŠKA TVRDKA PREVZELA GRŠKE PREMOGOVNIKE Nemška tvrdka Krupp iz Essana je podpisala z skupino grških industrialcev pogodbo za izkoriščanje rudnikov rjavega premoga v okolici Tolomeide Tvrdka Krupp se je obvezala, da bo zgradila tvornico za brikete iz premogovih odpadkov ter termično elektro-centralo. Kombinat bo stal okoli 80-85 milijonov mark pd katerih odpade 60 milijonov na plačilo nemških strojev za centralo ter tvornico briketov. NOVA REČNA PROGA PO DONAVI. Jugoslovansko plovno podjetje »Dunav« Lloyd (Sisak) je odprlo novo mednarodno progo po Donavi, ki bo vezala Jugoslavijo z Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Češkoslovaško. PRVO ŠPORTNO LETALO. V ljubljanski tovarni letal »Letov« bodo zgradili prvo športno letalo na reaktivni pogon. JUGOSLAVIJA SE UDELEŽI VELESEJMA V PALERMU Predsednistvo palermskega velesejma je objavilo, da je jugoslovanski veleposlanik v Rimu zagotovil jugoslovansko udeležbo na prihodnjem velesejmu v Palermu. Trgovski krogi v Palermu pripisujejo temu dogodku največji pomen, ker upajo, da bo jugoslovanska udeležba pritegnila na velesejem tudi druge države iz Vzhodne Evrope. KOLIKO STANEJO GUME V RAZLIČNIH EVROPSKIH DRŽAVAH. Zanimiva je razpredelnica, ki nam kaže, koliko stanejo avtomobilske gume v posameznih evropskih državah. Proizvodni stroški avtomobilske gume znašajo v Franciji 4.287 francoskih frankov, na Angleškem 4.776 fr. frankov, v Belgiji 5.015 fr. frankov, na Holandskem 5.132, v Nemčiji 5.137 in v Italiji 5.860 francoskih frankov. Takse na eno gumo znašajo y francoskih frankih: 1008 y Franciji in v Angliji, 235 v Belgiji, 50 na Holandskem, 487 v Nemčiji in 244 v Italiji. Potrošnik plača za avtomobilsko gumo v francoskih frankih: v Franciji 6.336, na Angleškem 5.970, v Belgiji 6.440, na Holandskem 6.638, v Nemčiji 7.030 in v Italiji 7.929. a fcciolru. BAKER DRAŽJI TUDI V KANADI. International Nickel Company of Ca-nada je zvišala ceno bakra svoje proizvodnje na 39,375 stotinke kanadskega dolarja; dosedanja cena je bila 35,375. Prodajna družba Connecott naznanja, da je njena posestrima Braden Copper Company v Čilu zvišala ceno bakra na 40 stotink za funt. IZ INDUSTRIJE NOVA JEKLARNA NA NORVEŠKEM. Na Norveškem je pričela delovati jeklarna, katera bo proizvedla letno 870.000 ton pločevine in 180.000 ton litega železa. S to proizvedeno količina si bo Norveška prihranila 5 milijonov funtov šterlingov na leto, ker so do zdaj uvažali trj četrtine norveške potrošnje jekla. NOVA JEKLARNA V TURČIJI Iz Ankare; poročajo, da bo nemška tvrdka Krupp zgradila za turško težko industrijo novo jeklarno. Nov kombinat bo proizvajal letno 400.000 top jekla, to je 250.000 ton več kot kombinat v Kar-buku katerega je zgradila isto podjetje. KOLIKO LADIJ GRADIJO PO SVETU Po severnoameriških statistikah je bilo na vsem svetu 1. julija v gradnji 1.437 ladij s skupno tonažo 12,596.530 lom, medtem ko je lansko leto ob istem času bilo v gradnji 1.305 ladij s skupno tonažo 11,875.317 ton. Na prvem mestu je Anglija, katera gradi 418 ladij s skupno tonažo 3,857.362 ton. Vendar je angleška proizvodnja zaradi hude nemške konkurence padla nasproti lanskemu letu za 30%. ZMANJŠANJE DAVKA NA IZVOZ BOMBAŽA V INDIJI Indijska vlada je zmanjšala davek na bombaž od 150 na 130 rupij za balo. I-stočasino je določila kontingent 150.000 bal bombaža za izvoz v tujino. NOVA SINTETIČNA VLAKNA V SEVERNI AMERIKI Družbi Texture Yarn Compamv se je posrečilo izdelati in preizkusiti novo vrsto sintetičnega vlakna, kateremu so dali ime »tycora«. Novo vlakno ima vse prednosti nylona, dakrona im onlona, poleg tega pa je tudi mehko in zračno kakor volna ter hladno kakor bombaž in čisto platno. Meseca septembra bodo začeli izdelovati iz novega vlakna oblačila za široko potrošnjo. Medtem so se pojavili na trgu za široko potrošnjo predmeti iz vlakna »ar-nela«, ki med vročino hladi, a v mrazu greje. Cena teh proizvodov ni višja od nylona . STUDIJSKO POSVETOVANJE V ATENAH Od 10. do 20. septembra bo v Atenah sestanek strokovnjakov Jugoslavije, Grčije, Irana, Izraela in Turčije, da skupno proučijo razvojne programe in načrte delovnih skupnosti svojih držav. Izvedenci se bodo zbrali na vabilo in pod pokroviteljstvom Oddelka za tehnično pomoč Združenih narodov. NOVA VRSTA PAPIRJA Iz New Yorka javljajo, da je Riegel Paper Corporation začela proizvajati novo vrsto papirja, narejenega iz nylo-novih vlaken. Nova vrsta papirja se ne da strgati ter ima vse lastnosti nyloma. Največ novega papirja uporabljajo za zelo težke vreče ter druge proizvode, ki ne smejo priti v dotik z vlago. Cerna novega papirja je še nekoliko višja od navadnega; pričakujejo pa, da bo pri povečani proizvodnji padla. Primanjkljaj v državnem proračunu Osrednje državno knjigovodstvo je izvedlo nekatere popravke y državnem obračunu za preteklo finančno leto (od 1. julija 1954 do 30. junija 1955). Tako so izdatki parastlii za 26 milijard 735,7 milijona lir. Ti bodo kriti v višini 20 milijard 735,7 milijona z dohodki ,ki ne predstavljajo davčne obremenitve, v višini 6 milijard lir pa s povečanjem pro. izvodnega davka na mineralna olja. Skupni izdatki bodo dosegli 2.576 milijard 909,3 milijona lir; s postavko »gibanje kapitala« pa 2.693 milijard 110,5 milijona lir, medtem ko bi po prvotnem proračunu morale znašati samo 2.432.490.5 milijona lir; dohodki bodo znašali 2.205 milijard 678 milijonov, s postavko »gibanje kapitalov« pa 2.507 milijard 820 milijonov lir, medtem ko bi po proračunu morali znašati samo 2.070 milijard 737,1 milijona. Po proračunu bj primanjkljaj znašal 296 milijard 251,5 milijona lir, v resnici pa znaša 371 milijard 331,3 milijona lir, in to brez postavke »gibanje kapitalov« (posojil). V zvezi z razpravo v poslanski zbornici o državnem proračunu priobčuje Ettore Cambi v rimskem »H Globo« članek o naraslem primanjkljaju v državnem obračunu za finančno leto 1954-55, ki se je zaključilo 30. junija. Pisec pravi, da je treba pogumno pogledati resničnosti v obraz. Primanjkljaj v obračunu je bil za 128 milijard večji, kakor ga je -predvidel proračun. Med novimi izdatki navaja poročilo ministra 20 milijard, ki jih je izdala država za Trst. Ta denar je bil pokrit z razpisom posojila. Glede ostalega povečanja primanjkljaja v obračunu se pisec ne zadovoljuje s pojasnili v ministrskem poročilu. ITALIJANSKI DRŽAVNI OBRAČUN ZA PRETEKLO LETO Primanjkljaj za razdobje od 1. julija 1954 do 30. aprila 1955 v državnem obračunu znEŠa 312,5 milijard lir; po predvidevanju bo naraste! ob koncu finančnega leta na okoli 390 milijard. POTREBOVALI BI NAD 6 MILIJARD DOLARJEV Ameriški podtajnik za finance R. Burgess se je te dni mudil v Rimu, kjer se je ustavil na poti v Turčijo. V Carigradu bo imel razne sestanke sporazumno z upravami Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Rimu so v prisotnosti ministra za Južno Italijo in za zunanjo trgovino ter guvernerja Banca dTta-lia razpravljali o izvedbi Vanonijeve-ga desetletnega načrta. Ako bi izvedli ta načrt, bi našlo zaposlitev v Italiji okoli 4 milijone delavcev. Toda za to potrebuje Italija 6 milijard 400 milijonov dolarjev. VREDNOST DENARJA PAD/P STAVKE TUDI V NEMČIJI. Nemška industrija se je po vojni naglo obnovila in razvila. Medtem ko so drugod po svetu hudi spori med delavci in delodajalci povzročali velike stavke v indu- strijskih podjetij, so nemški delavci pridno delali. Danes nemška industrija že izpodriva s svojimi izdelki industrije velikih zahodnih držav, kakor Anglije in Amerike na svetovnih trgih. Toda v zadnjem času so delavske stavke izbruhnile tudi v Nemčiji. V hamburških ladjedelnicah je pričelo stavkati kar 11.000 delavcev, tudi tovarne Henschel v Kasslu in več rudnikov v Porurju je zajelo stavkovno gibanje. Industrialci odbijajo delavske zahteve po zvišanju plač. V Hamburgu so delavce celo začasno odpustili. Svoje početje opirajo na podatke nekaterih nemških gospodarstvenikov, da so realne plače (v primeri z življenjskimi stroški) danes v Zahodni Nemčiji višje kakor predvojne. Že leta 1951 so dosegle realne plače v nemški industriji predvojno raven. Konec lanskega leta so bile že višje. Indeks realnih plač: leto 1936 — 100, .konec leta 1951 — 100, 1952 ‘ okoli 107.5, leta 1953 — 115 ip leta 1954 120. Neki gospodarska izvedenec je zbral podatke o nihanju vrednosti denarja, v nekaterih evropskih državah in Združenih ameriških državah. Vprašanje nihanja vrednosti denarja je zelo važno za tiste, ki živijo od plač, se pravi, ki prejemajo plačilo za svoje delo v denarju. Ce se vrednost denarja izpreme-ni, se tudi kupna moč njihovih plač iz-premeni. Ugotovili so, da ima denar čudno nagnenje, da -namreč njegova vrednost, se pravi njegova kupna moč stalno pojema. To ne velja samo za nekatere valute, ta pojav ugotavljajo pri vseh valutah. Vrednost denarja primerjajo z gibanjem cen na debelo in z gibanjem življenjskih stroškov. Ugotovili so, da je vrednost denarja, se pravi nekaterih valut, od leta 1950 do leta 1954 v najvažnejših industrijskih državah povprečno padla od 14 do 16%. Spodnji pregled naj pokaže to izpremembo vrednosti denarja v posameznih državah. V preglednici je postavljena vrednost denarja v posameznih državah v letu 1950 na 100. Iz nje se vidi, da je vrednost denarja nazadovala v vseh navedenih državah, a-ko jo merimo po življenjskih stroških 2a ITALIJANKE KADIJO VEDNO BOLJ Italijanski državni monopol je objavil podatke o potrošnji tobaka v lanskem letu. Kadilci so kupili za 380 milijard lir tobaka ali povprečno za eno milijardo pa dan v 49.000 trafikah. Največ ,in sicer 38% celotne vsote, je bilo potrošenih za cigarete, 11% za to-bak za pipe, 4% za cigare in ostalo za cigaretni tobak. Po neuradnih statistikah kadi vsako leto v Italiji 10% več žensk kot prejšnje leto. GOVORICE O RAZVREDNOTENJU DINARJA IZMIŠLJENE. Podpredsednik zvezne jugoslovanske vlade je izjavil, da so govorice, da bo dinar v krat kem času zamenjan oziroma razvred-poten, popolnoma izmišljene. Na podlagi odloka zveznega izvršnega sveta bo Narodna banka potegnila iz prometa sedanji papirnati denar po 1, 5, 10, 20 in 50 dinarjev in ga nadomestila s kovanci. Pozneje bo vzela iz prometa še sedanje bankovce po 100, 500 in 1000 dinarjev in namesto njih izdala nove. Pri tem ne -gre za zamenjavo, ki bi imela za posledico izpremembo vrednosti dinarja, temveč za zamenjavo iz popolnoma tehničnih, higienskih ip estetskih razlogov. uredbo, po kateri bodo lahko neiflj banke sklepale terminske kupčije V *' lijanskih lirah za najdaljšo dobo mesecev z naslednjimi itallijansk''' bankami: Banca dltalia, Banca merciale Italiana, Ba-nca Nazionale j Lavoro, Banco di Napoli, Banco di' b( cilia, Banco di Roma in Credito K9*' no. in cenah na debelo. V Švici n. pr-Vrednost 100 frapkov iz leta 1950, ? leta nato predstavljala samo vred111 94 frankov v primeri z življenjsfc’ stroški in 95 frankov, v primeri s nami blaga na debelo. Vrednost val' ^ v letu 1950 je postavljena na 100. P( jfl številka predstavlja spremembo vP nosti denarja, zaračunano po življ®’ skih stroških, druga po cenah na d®1 lo: Švica 94 95 Zah. Nemčija 93 86 Belgija 89 94 ZDA 88 94 Danska 86 86 Holandija 85 87 Italija 88 92 V. Britanija 80 80 Švedska 79 76 Francija 78 79 Norveška 74 74 Povprečje 84 86 ,, Za državljane je v tej zvezi v^; vprašanje, ali so bile plače poviš* v razmerju, kakor se je vrednost J -narja znižala. Povprečno velja pravl J) da se plače vedno bolj dvignejo K9* cene, ako računamo pa daljšo dot9 So ranim Po podatkih Narodne banke FLRJ je od decembra 1953 do decembra 1954 na-rastla gotovina v obtoku (bankovci in kovanci) od 68.051 pa 88.211 milijonov dinarjev, se pravi za 20.160 milijonov dinarjev, to je za 29,6%. V letu 1953 je obtok gotovine narastel od 49.957 na 68.051 milijonov dinarjev, torej za 18.094 mil. dinarjev ali za 36.2%. Relativni prirastek obtoka v letu 1954 je bil manjši kakor v letu 1953, se pravi 29,6 odstotkov proti 36,2%. Razvoj obveznosti pa pokaz Narodne banke, med katerimi so na prvem -mestu tekoči računi gospodarstva, izkazuje v letu 1953 zmanjšanje od 91.699 pa 75.730 milijonov dinarjev. V letu 1954 so se obveznosti Narodne banke na pokaz povečale na 161.579 milijonov. Ce upoštevamo skupno količino gotovine y obtoku ip obveznosti Narodne banke na pokaz, ki so tudi funkcionalno denar, se pokaže, da- se je skupna denarna masa v letu 1953 povečala od 141.656 na 163.781 milijonov dinarjev, torej za 1,5%. V letu 1954 je zaradi povečane količine gotovine in žiralne-ga denarja — med tem štejemo obveznosti Narodne banke na pokaz — skupna masa denarja narast-lu na 249.790 milijonov dinarjev, torej za 106.009 milijonov dinarjev ali za 42,44%. Povečanje denarnega obtoka v Jugoslaviji ni samo tipičen jugoslovanski pojav, temveč se pojavlja tudi v drugih evropskih državah. Kakor drugod, je tudi v Jugoslaviji povečanje denarnega obtoka eden izmed prvih vzrokov naraščanje cen, ker je težko doseči ideal v narodnem gospodarstvu, da bi denarnemu obtoku v istem razmerju sledilo povečanje proizvodnje blaga. 38.000 avtomobilov kroži danes 14; Portugalskem. Vsi so inozemskega v k rekla: 20.977 angleškega, 8623 a®e‘ ix škega, 4116 nemškega, 3564 francov. Sa ga, 574 švedskega, 175 italijansk« j6 70 holandskega in 49 češkoslovašt® n-izvora. ! i2 600.000 ton surove nafte bo leto®1 Or vozila švedska iz Sovjetske zveze. Od 95.000 sredi l. 1953 na 52.000' koncu leta 1954 je zdrknilo števil0 seb, ki so pri ameriški družbi GenfJ Motors zaposlene z oborožitve!'1' naročili. 62 polj za pridobivanje nafte je , 1. 1954 v obratu v Zahodni Nemili' J1 NAJDALJŠA AVTOBUSNA Z‘ GA V EVROPI. Iz Norveške por0 4- He jo, da bo pričela prihodnjo pon'1> ? obratovati avtobusna proga OS/ 0 MADRID. To bo najdaljša avtobU-' ^ proga v Evropi. lo lo 41 T< Sa !]( lil a; ATOMSKA ENERGIJA Cehoslovaška bo v desetih letih la atomske električne centrale, ki ^ proizvajale 2.000 milijonov kilowal ur električne energije. CSR bo v ^ tih letih potrebovala okoli 45.000 ^ jonov kilowatov električne energij® . no. Večji del te energije bodo Ijale termo- in hidrocantrale, ostal0 atomske centrale. Za leto 1970 raču9' češki strokovnjaki, da bodo ato111’, centrale proizvajale 20.000 milijono''; lovvatov energije in s tem začele goma nadomestovati dosedanje kal° ne hidrocentrale. Najnovejši izumi POVEČANJE DENARNEGA OBTOKA V ITALIJI. Konec julija se je denarni obtok -povečal za 79,8 milijarde lir, in sicer od 1.427,7 v mesecu juniju na 1.507,5 milijarde lir. Od junija do julija v leta 1952 se je povečal za 49,6 od junija do julija 1953 za 39,3, od junija do julija 1954 za 51,0, od junija do julija 1955 za 79,8 milijarde lir. Italijanski gospodarstveniki ugotavljajo, da je -.letošnje povečanje večje, kakor je bilo običajno sezonsko -povečanje. ANGLEŽI SO NADOMESTILI . TO. Pred kratkim so angleški ^ strijci postavili na trg novo blag0-, delano iz sintetičnega vlakna »k** ki popolnoma nadomešča juto. N blago je trpežno, sveže, se lahko ve in zelo poceni. Pripravno je z® delavo kovčkov, preprog, dežnih / ščev, kopalnih oblek i. dr. ŽELEZNIŠKI PRAGOVI IZ BE# Uprava norveških železnic je sk'1 AVSTRIJSKI ŠILING NE BO RAZVREDNOTEN. Avstrijsko finančno ministrstvo je zamikalo vest, da bo v kratkem avstrijski šiling razvrednoten. Novica, ki se je pred kratkim razširila po Avstriji, je povzročila precejšnjo zmedo v avstrijskih finančnih krogih. OPERACIJE NA TERMIN Z NEMČIJO. Bank Deu-tscher -Laender je izdala la z nekim domačim .podjetjem P0’1 bo, po kateri ji bodo dobavljali z9' bo deset let po 25.000 železniških f gov iz cementa na lem. Prago'% tvrdka izdelovala po patentu kupi/1 v Zapadni Nemčiji. Leseni prago''1, trajali 25 let medtem ko bodo Pr): vi iz cementa trajali najman; 40 Norveške železnice porabijo 350.00011 gov na leto. Cicli COTTUR UVOZ - IZVOZ T It S I pAeditauM&tuo. ivetovM- z-uian-Lh ZM-ai/nic: VIA CRISPI 8-» TE LE F. 93-982 BI AN CHI, BOTTECCHIA, WIUER, LVGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za ju-slovanske kupce. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni trapecaste oblike. SPECIALIZIRANI- PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVIN A Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32 Iz kovačnice tovarn^ RIZZIRAIMONOO mm,m morellm ■ tel. 22 42 IMP0RT = EXPURT vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelen j avc Želimoobilo usp«hovvs»m odjemalcem In trgov, priiateljem v 1.1955 I I. E. L M. A. I. IMPORT-EXPORT Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Teleof. lELMAT-Trieste Kupuje: odpadke me'ala, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete AVTOPREVOZN IŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne S. I. L. L. A. COSSI ALFONZ U1/0Z LESA I GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 si Cm a IMPORT EXP0RT TRST - TRIESTE (JI. Ginnastica 1 Telefoni Uradi št. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SICMAMARE Tudi v Novi Gradiški na Hr-vatskem se razvija industrija. V tem mestu obratujejo danes tovarni pohištva »Stjepan Sekulič« in »Papuk«, moderna tovarna tehničnega orodja »Tamg«, Industrijske opekarne in tovarna za predelavo sadja in povrtnine »Nektar«. Tovarna pohištva »Stjepan- Sekulič« je 1. 1945 zaposlovala 355 delavcev, njena proizvodna zmogljivost je znašala okoli 4.475 garnitur na leto. Tovarna je tedaj dellala samo za domače tržišče. Med vojno so jo požgali. Danes zaposluje o-koli 1000 delavcev; lani je izdelala 31.000 garnitur pohištva. Svoje izdelke izvaža v Anglijo, Ameriko, Nemčijo in na Bližnji vzhod. Vrednost izdelkov, ki jih je izvozila lansko leto, je dosegla 73 milijonov din. Tovarna orodja se je razvila iz star1 vačnice, v kateri je delalo 10 kovačev. Danes je v i°v*' zaposlenih nekaj stotin k''9' ciranih delavcev in stroko'1, kov, ki izdelujejo 367 vrstE’ nega orodja. Letna proizV% orodja doseže 268 ton-izvaža v Turčijo, Brazilijo., im razne -d, a ge države. prodala za 58 milijonov ™ jev orodja. Proizvodnjo letos povečali. ZRAČNA POTNIŠKA BELGIJA - SOVJETSKA ■d Belgijska družba za z' promet SAB-ENA proučuje19 nost prve direktne zveze % da z Moskvo. Sabena se / čela pogajati s sovjetsko 11 vinsko delegacijo, katera se haja trenutno v Belgiji, v Ijevala pa jih bo v Moskvl' ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnlii-kirarg Ustne in zobne bolezni, zobno proteze Sprejema od 9. do 12. in od IS. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Dl. Carducci) tel, 37-118 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN GORICA - Ulica Croce št. 4 ^ ■■ sr t™97 BAKER DRAŽJI TUDI V KANADI International Nickel C09’: ny of Canada je zvišala 1 bakra svoje proizvodni® 39,375 stotinke kanadskeg9 larja; dosedanja cena j® 35,375. Prodajna družba C0' cott naznanja, da je njep9, sestrima Braden Copper ”, pany v Čilu zvišala ceno ^ na 40 stotink za funt. IZVOZ KMETIJSKIH STROJEV V ČILE Jugoslovanske tovarne $ _„V ISTA" TRST. UL CARDUCC115 - TEE. 29-656" Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala tijskih -s-t-rojev «Zmaj», ^ da», «Proleter» in »OsječK9 vara i tvornica strojev®* sklenile pogodbe za izdelaj izvoz kmetijskih strojev / v skupni vrednosti 200.(X)<, larjev. tla, skt ,Ce. če čla ha tre do Pr; s® Pri Pr( 1 las saj Vse v < lat Vai skr ka vis Me ter he* he le; Pri Pja če ®ia 2 ?a tise čel 400 tor 2da t Pil: iz skr kih i burji in suši z drevesnimi zaščitnimi pasovi v koprskem okraju K ; Primorsko burjo povzročajo konti-e^talni toki hladnega zraka. Burja j( {^uje zimsko temperaturo in povzro. 1 veliko škodo na ranih povrtninah f, drugih kulturah. Ta škodljiv vpliv e; se da vsaj deloma odvrniti z j ^Pprabo takoimenovanih drevesnih bitnih pasov proti vetru. , ^ okraju Koper uspeva drevo, ki ^ čudovita svojstva za uporabo v Ritnih pasovih proti vetru in poze-(*• To je Cupressus sempervivens L. ^°rizontalis in pyramidalis). Uvedli haj bi v ta namen tudi Cupressus ?acrocarpa Hartw. in Eucalyptus. a < ra < 2 KAVVKINS — LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PP.I-STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN ČASU. S M ra w ra ra NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. ra o N O ra MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE — BODITE BREZ SKRBI! — E-LEKTRICNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POIREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA DO] Nijc 'kega 'Rh : l0Sov Jušče Uete Trg S. Giovanni lNt< tel. 35-019 s’ 'omili Rej, TRST. ': •>.*>;; *. >■ rsv;**&$&&&■ • •?** ^ •• w.--v DV Dm flari-jOjze sts ‘a o-2n 'etin ‘tu Ec asl »Or 'Eoi 2T ?ru, D R Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lakog A N kretanja, kočenja i dugotrajnosti. Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogudnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca. S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav teren. R 50 Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu- C D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svuda odstraniti Vaš« probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. Distributori u Jugoslaviji: AUTOSRBIJA Beograd, AUTOGUM4 PROMET Zagreb, EKPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana, ISTRA IMPORT EXPORT Rijeke, JADRAN DRVO Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D. Koper PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. T M A. M S TRIESTE) Mvi k iv >ie iOj, mr !rža UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. T M A M S VIA 13 O IVO TA 3/1, - tel. 3S-827 - 31-906 l SBBBBBfflBBBBBfflMBHB »tit, troj bedesc Cbedescho PROIZVOM OE5TERAI. nOTOUS Predstavništvo : CI. IiH. ItA. Soc. a r. 1. X K I E S T E Ul. Coroneo št. 3 Telefon št. 37-014 Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — I z p a rlvalci za industrij o in trgovino C. O. K. C0MMERCI0 GENERALE RAPPRESENTANZE Trst »Trieste, Via Geppa 9/II. * Tel. 37940, 28352 Teleg. ..CIGIERRE” Caseila poslale n. 185 PADOVA-Viale Arcella 6 - Tel. 23-512 = 28-428 POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE Radio^u S.p. A. IZVOZNO PODUZEČE Trst-Trieste, Via Fabio Filzi 5. Tel. 37-760 IZVOZI: Elekromaterijal, pribor za telinički uredjaj, automatske Strojeve, Strojeve za izradu šrafova i. t. d. Elektromaterijal za brodogradnju i rudnike. IMPORT SANCIN EXPORT Trst-Trieste, Via Fabio Filzi 5 - Tel. 35-519 MACCHINE UTENSILI APPARECCHIATURE INDUSTRIALI STROJEVI ZA OBRADU INSTALACIJE ZA INDUSTRIJE Beg. št. 46041 Trgovske zbornice — Trst INTERCOM lastnik Suklan Stanislav I m p o r t - b x p a l* t, komisije, reprezentance in kompenzacije Telef. 31-961, 31=962 Teleg. iniTESCOMIS Trsi, ul. XXX Ottnbre 6/II Od Il0( Tr: »h Sol S e6t ho Tr . ..V. ' Stroj za izdelavo opeke „BGW 51” Vo ho ob za proizvodnjo na veliko s hitrostnimi prestavam i ho V in Odvajanje plinov po uravnavi IKOE2. TRST Ul. 1CA p A B I O P I L Z ! ST. t»/I. . TELEPON ST. 7«.»« ANJO k; PBO' ^ i^KjvTiOSPODARSKRGA ZmUZENIA! iCIj0 Višje draginjske doklade > 26:a industrijsko obrtni sektor t' i faradi zvišanja življenjskih stroškov Preteklih dveh mesecih je bila dramska doklada za meseca avgust in Merraber povišana za 1 točko. .Zadnjič v!0 objavili novo tarifo za trgovinski ■ktor. Danes navajamo še poviške dra-l.^jske doklade za industrijsko-obrtni-1 sektor. URADNIKI Mesečni povišek . kat. moški ženske 2i let 1872 !• kat. ! “od 21 let 1417 20-21 1222 , ‘8-20 f kat. A 1222 21 let 1053 20-21 1014 ‘0-20 975 « ‘8-19 897 ?' ‘7-18 767 pl J 8-17 715 w j ‘2Pod 16 let r kat. B 585 i '‘ad 21 let , 20-21 897 858 ‘8-20 832 ‘8-19 780 ‘7-18 663 16-17 624 1 ‘2Pod 16 let 494 1872 1222 1053 1053 910 858 767 715 650 611 546 767 741 689 611 559 533 468 VAJENCI Dnevni povišek nad 20 let 30 — 25.50 18-20 28.50 21.50 16-18 22.50 19 — izpod 16 let 15.50 15.50 DELAVCI Dnevni povišek Spec. del. moški ženske nad 20 let 38.-- 18-20 37 — —.— 16-18 32.50 —.— Kvalif. del. nad 20 let 34- 28.50 18-20 33.— 24 — 16-18 29.— 22.50 izpod 16 let 24 — 20 — Spec. težaki nad 20 let 32 — 27.— 18-20 30.— 22.50 16-18 29.— 20.— izpod 16 let 19 — 17.50 Navadni -težaki nad 20 let 30 — 25.50 18-20 28.50 21.50 16-18 22.50 19.— izpod 16 let 15.50 15.50 VAJENCI Draginjska doklada za vajence usluž-bene pri podjetjih, ki štejejo 10-80 delavcev, je 10% nižja od draginjske doklade navadnih težakov. Za vajence pri podjetjih z manj kot 10 delavci ostane draginjska doklada neizpremenjena. ItDOBRO ZNAMENJE. Zbližanje med :aHjo in Jugoslavijo po rešitvi trža-( ,Sa vprašanja je obrodilo že več do-sadov. Tako je bil te dni izvršen l ?pvor med obema vladama, da bo izučenih 16 jetnikov na obeh straneh. . | j^ekli četrtek so v Trstu spustili 4 u * < ,ntke slovenske narodnosti. To so: Ota vard, Cah Stanislav, Petaros Spiri-.0n in Kenda Ivan. Poleg teh so bili .Tiiloščeni Gruden Albert, Pertot Da-Jel> Vrabec Franc in Rupel Ivan. Iz .Soslovanskih zaporov so bili izpušče-ludi jetniki italijanske narodnosti. £>VE SMRTI V TRGOVSKIH HIŠAH. %e 28. avgusta je umrla na Opčinah ariia Kalin, rojena Hrovatin, soproga ^Iteta Kalina, trgovca z zelenjavo. — starosti 90 let je 1. septembra umrla . Opčinah Ivana vdova Podobnik, ma-žnanih trgovcev na Opčinah. Priza-tm družinam izrekamo naše sožalje. Egiptovska proga iz trsta ; OALJNI VZHOD. Družba Misr de >aVl,gation bo okrepila svojo progo iz (sta proti Bližnjem vzhodu do Paki-ana. Dne 9. oktobra bo odplula ladja lar of Alexandria« (3.800 ton). ,Za to je določena tudi ladja »Ismailia«, 1^ Voz; zdaj na progi Trst - Aleksan-Ra - Bejrut - Latakija, Pozneje podijo na to progo še ladjo »El Nil« ■800 ton). »Star of Alexandria« in »El 1 " vozila s hitrostjo 14 milj. Dne 15. j^tembra odpluje iz Trsta »Star of Us-ana«, jast kanadske pomorske plovne Uzbe »Canada Levant iLine«. Samo od dobre volje je od- tSNo. »Gospodarstvo« je k videmske-11 sporazumu o obmejnem prometu pripomnilo, da je od dobre volje italijanskih in jugoslovanskih oblastev odvisno, v kakšni meri bo sporazum koristil obmejnemu gospodarstvu. Tega mnenja je tudi milanski časopis »Rela-zioni Internazionali«, ki pravi, da je v sporazumu mnogo določb, ki dopuščajo izigravanje. Zato odvisi vse od tega, kako se bodo takšne določbe uporabljale. Delovanje mešane it»lijan.sko-jugo-slovanske komisije bo pravi toplomer ozračja, v katerem se bo sporazum izvajal. 70-LETNICO je te dni obhajal v krogu svojih najožjih prijateljev dr. Karel Ferluga, odvetnik v Trstu. Pri tej priložnosti so nabrali 17.000 lir za Dijaško matico. V AVSTRALIJO ODIDE V SREDO 570 TRŽAČANOV na ladji »Toscanel-la«. S to ladjo odpotuje tudi 197 Avstrijcev in okoli 20 beguncev. Med tržaškimi delavci je okoli 250 poročenih, ki jih spremlja okoli 200 žen. SMRT »KRALJA ČEBEL« V starosti 55 let je umrl v Južni Afriki A. M. Michelson, poznan kot »kralj čebel«. Michelson, ki je bi! svoj čas trgovec v Capetownu, je zapustil trgovino in se popolnoma po-svtebil fiebelairstviu v notranjosti države. Njegovi čebelnjaki so danes vredni 40.000 funtov ter sestoje iz 2000 panjev, v katerih živi približno 100 milijonov čebel. Michelson je pridelal več kot 150 ton medu na leto. Svoj čas je »kralj čebel« uvažal iz Jugoslavije panje kranjskih čebel, katere so se zaradi svoje odpornosti in donosnosti kaj dobro vždvele tudi v Južni Afriki. £ačel se je obmejni promet ^Obmejni promet na podlagi vider I eSa sporazuma se že razvija. To vel ;oasti za promet med Trstom in biv: tin° B. Potniki se lahko vozijo tudi j j?riu. že prej so uporabljali lad °3ta Racin«, Jast Jadrolinije, ki vo rrsta na Reko in pristaja tudi v K U, Piranu in Umagu (Vozni red o: Ramo posebej). V petek je začel v ‘z Trsta ludi parnik »Monfalcone t^istaja V Kopru Izoli, Piranu, Umi 'in Novigradu. (Parnik odhaja z ji lQi 01:1 7. uri). Italijanom' je bilo zlas j. tesa, da se olajša prehod čez Ski l0 ,v bivšo copo B. Do preteklega petli ■jugoslovanske oblasti v Kopru že pi rj.® H9 prepustnic, ki jih je izdal aska policija. Ta je poslala v odi Rev jugoslovanskim oblastem že 72 f°Pustnic. Med koprom in trstom m v , a‘ni smeri že posluje avtobusna prt . b Podjetja »Slavnik« iz Kopra. Avt< odhaja iz Kopra ob 7. in 15. uri i 0 ‘spe v Trst ob 8.30 in 16.30; iz Trst .aaja ob 13. in 18. urj ter prispe °k 'h l9-39, in sicer vsak pc peljek, sredo in soboto. , ristojna tehnična komisija je izd? .Začasno dovoljenje naslednjim trže jat podjetjem za prevoz čez mejo: j1- Trst - Škofije - Koper: 2 para vc ni V torek, četrtek ip petek ter 1 pa ^ nedeljah (podjetji Astar in Torta! Z. Trst - Škofije - Koper - Buje: 1 pa Zenj v ponedeljek, sredo in sobot 5°djetji Astar in Torta). w .^rst " Sežana: 2 para voženj v tc in soboto ter četrtek in nedeljo iz ^uunaa SARA in SAT. Prepovedan i° ‘ni promet na progi Trst - Fernetič 1 °bratno. Trst - Pesek Kozina-Herpelje: lra voženj v sredo in soboto (Aui Carsiche). j, ' Trst - Gorica - Nova Gorica (ske Zič; 3 pare voženj tedensko in < Vm VsaIco drugo nedeljo (SAT). Prep -dan lokalni promet na progi Trst yarica - Trst. Avtobusi podjetja »Slavnik« vozijo t Orik9 pro§i Sežana - Trst in obratu [|dn°d iz Sežane ob 7. in 15. uri, pi T°d v Trst ob 8.30 in 16.30. Odhod J^ia ob 9. in 16. uri, prihod v Sežai Soh i9-39> sicer vsak torek noto v prvem in tretjem tednu mes , v četrtek in nedeljo v drugem ' dem tednu. Prav tako vozi avtobi c Progi Herpelje-Kozina - Trst, in. : , z odhod iz Herpelj ob 7. in 15., pi J°d V Trst ob 8.20 in 16.20. Odhod ,.rs‘a ob 9. in 18. uri prihod v Herp 16 ob 10.10 in 19.10. ,'^dja »Kosta Racin« (Jadrolinij; i M iz Trsta ob nedeljah^ in torkihi: o nd jz Trsta ojj 7_ pri, prigod v Kopi i ,'■‘15. odhod iz Kopra ob 8.45, pi .°d v Piran ob 9.30, v Umag ob 10.2 j nasprotni .smeri vozi ob ponedeljk natrtkih, in sicer odhod iz Umaga c J 6.45, prihod v Piran ob 17.35, v Koper ^ b 18.15, odhod iz Kopra ob 19.15 in pri-M od v Trst ob 20. uri. PZa tržaško prosto cono V ponedeljek, dne 5. septembra je bi-M lo v Trstu zborovanje za proglasitev tr-: | žaške svobodne cone, ki ga je sklical Mestni komite za svobodno cono. Predsednik komiteja Bino Barbi je obširno poročal o delu, ki ga je razvil komite ter o ovirah na katere je ta zamisel zadela v raznih komisijah, ki proučujejo vprašanje proste cone. Govornik je tudi omenil, da tukajšnja trgovinska zbornica ni hotela zavzeti jasnega stališča za prosto oor.o. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli njegovo poročilo. Oglasili so se tudi predstavniki raznih stanovskih organizacij, kakor predsednik Združenja trgovcev na drobno, predstavnik Združenja majhnih in srednjih industrijcev, mestni svetnik Tolloy, itd. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vlado, naj upošteva želje tržaškega prebivalstva, tržaškega občinskega sveta in vseh občin na Tržaškem ter proglasi svobodno cono. Zborovanje je bilo sklicano, ker je bil komite obveščen, da namerava vladna komisija v kratkem o tej zadevi izreči svoje mnenje. 113,5 milijarde dinarjev za povečanje reške luke V zadnjem času je uprava reške luke sestavila načrt za moderniziranje luke, ki bo stalo 3,5 milijarde dinarjev. Denar v ta namen se bo stokal deloma iz dohodkov same uprave. Ti se bodo povečali, ker je bila luka o-proščena plačevanja zveznega davka. Deloma bodo krili stroške z dolgoročnimi krediti. Zgradili bodo moderen silos za žito z zmogljivostjo 30.000 ton, nadalje okoli 1 km operativne obale ter nekaj modernih skladišč. Nabavili bodo tudi razna dvigala. Zmogljivost reške luke se bo s tem znatno povečala. Na nekaterih sektorjih se je delo že pričelo. Delo na elektrifikaciji proge Reka-Zagreb traja že tretje leto. Doslej so elektrificirali 56 km proge, in sicer do postaje Lokve v Gorskem Kotaru. V kratkem bodo pričeli izkoriščati ta elektrificirani del. Do konca leta 1957 bi morala biti končana elektrifikacija najtežjega dela proge do Srbskih Moravdc. PREMOG Z OTOKOV OKOLI SEVERNEGA TEČAJA V norveških premogovnikih na Spitzberških otokih bodo izkopali letos 300.000 ton premoga. Največ ga bodo uporabili v matični državi, 20.000 ton pa ga bodo izvozili v Nemčijo in 10.000 ton na Švedsko. Norveška zaposluje na Spitzberškšh otokih okoli 1000 delavcev. VIŠJI PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Italijanski parlament — poslanska zbornica in senat — je odobril zakon o povišanje prispevkov za socialno zavarovanje proti boleznim, onemoglosti in starosti. Po novem zakonu se prispevki za INPS (pokojninsko zavarovanje) zvišajo za 0,20%, in sicer 0,15 v breme podjetja in 0,5 v breme nameščenca, za bolniško zavarovanje INAM pa za 0,40%, in sicer 0,25 v breme podjetja in 0,15 v breme nameščenca. Prepolno lujcev v PoMu Portorož, 30. avgusta Dotok tujih gostov v kopališke kraje bivše cone B je letos dosegel svoj višek. Čeprav je vreme nekaj časa precej nagajalo, so vsi hoteli v koprskem okraju popolnoma zasedeni. Kopalcev je vsak dan na tisoče v kopališčih in izven njih. Avtobusne zveze z zaledjem v Sloveniji so pogoste in ugodne. Portorož ima dvakrat na teden neposredno avtobusno zvezo s Celovcem in Gradcem in razen tega prihajajo stalno tudi tuji avtobusi s turističnimi skupinami z Dunaja in iz drugih krajev Avstrije, Nemčije pa tudi iz Holandije. S privatnimi vozili so prispeli številni tujci iz Avstrije, Nemčije, Švice, švedske in od drugod. Glavno privlačno točko predstavlja seveda Portorož s svojim dobro urejenim velikim kopališčem in prostrano peščeno plažo. Dobro so tudi obiskovana kopališča v Piranu, Kopru to Ankaranu, a kopalci izkoriščajo tudi obalo pred lepimi novimi nasadi ob obalni cesti v Portorožu, obalo med Piranom in Fieso ter obalo med Koprom in Izolo. Po otvoritvi obmejnega prehoda v škofijah za obmejni promet po določbah videmskega sporazuma se pričakuje močan dotok gostov za konec tedna tudi iz Trsta. Zlasti restavracija »Vesna« je bila Tržačanom žela priljubljena še pred dvema letoma, ko je za prehod čez demarkacijsko črto med obema področjema Tržaškega ozemlja zadoščala osebna izkaznica stalnih prebivalcev. Dotok gostov je letos tako močan, da je gostinsko osebje navzlic znatno povečanemu številu v izredni meri zaposleno in je kljub temu ob času največje frekvence tu pa tam treba u-gotovitl kako nevšečno »ozko grlo«. Od drugih nedostatkov bodi omenjeno samo to, da so zvočniki zabavišč cesto preglasni, kar vzbuja Kritične o-pazke gostov, ki si žele prijetne.]še glasbe in mirnejše zabave. Tudi bi bilo priporočljivo, da bi se v hotelih in restavracijah v večji meri upoštevale želje gostov, ki bi v času bivanja ob morju hoteli uživati bolj pogostonia tudi hrano, ki jo daje morje. Ribe so žal le malokdaj na jedilnem listu. Francoska riviera slovi ne samo zaradi krasote krajev in obale, marveč tudi zaradi znane južnofrancoske kuhinje. Med jedili te kuhinje je zlasti znana »bouillabaisse«, ribja juha, ki predstavlja pošebno specialiteto. Ali ne bi bilo mogoče uvesti slična jedila tudi na slovenski rivieri? ■ Dr. O. AMERIŠKI TURISTI PO SVETU. Lansko leto je odšlo 1,472.000 ameriških turistov na potovanje v tujino. Računajo, da se bo letos število ameriških turistov povečalo za ckoli 15%. Zdaj je okoli pol milijona ameriških turistov na potovanju po Evropi. Od maja do januarja lanskega leta je Benetke obiskalo 60.000 Američanov, letos okoli 68.000. Američani radi zahajajo tudi na Dunaj, katerega je v o-menjenem času obiskalo 42.236 ameriških turistov, se pravi 1694 več kakor lansko leto. V Pariz je v prvem polletju 1955 prišlo 118.000 ameriških turistov. Italijanski gostilničarji računajo, da bo v letošnjem letu obiskalo Rim 280.000 Američanov. TURISTIČNA SEZONA V AVSTRIJI. V prvih treh mesecih letošnjo sezone (v maju, juniju in juliju) je obiskalo Avstrijo 948.000 tujih turistov. število nočnin je doseglo 4 milijone 200 tisoč. V istem razdobju je lanskega leta prišlo v Avstrijo 719.534 turistov, medtem ko je število nočnin doseglo 3,271.829. OBMEJNI PROMET PRI TRBIŽU MOČNEJŠI OD PROMETA NA BRENNERJU Za praznike na Mali šmaren, ki so v Italiji znani kot »Ferragosto«, je znašal promet čeiz italijansko-avstrij-sko mejo pri Trbižu kakih 45.000 ljudi, ki so potovali na 11.500 motornih vozilih, od tega je odpadlo na promet v smeri sever-jug 76% prometa; po železnici pa je v istem času potovalo skoro 17.000 ljudi, torej je dosegel ob praznikih promet na tej meji nad 60.000 turistov. Policijsko ravnateljstvo v Innsbrucku je označilo številke o prometu čez Brenner med omenjenimi piazniki, kot jih je razširila neka italijanska tiskovna agencija, za močno pretirane (20.000 vozil v 24 urah!). Po podatkih tega ravnateljstva ni število vozil, ki so prekoračila ob tej priložnosti itali-jansko-avstrijsko mejo na Brennerju, nikoli doseglo 6000 v 24 urah. Po podatkih iz istega vira je za Mali šmaren potovalo čez Brenner po cesti in železnici okoli 50.000 ljudi, torej dobrih 10.000 manj kot čez avstrijsko-italijansko mejo pri Trbižu. Število 20.000 se nanaša na neuradno štetje vozil na Drusovem mostu v Bocnu. Logično je, da vsa ta vozila niso vozila tudi čez Brenner. OGROMEN PORAST PROMETA CEZ PODKORENSKO SEDLO Po uradnih avstrijskih statistikah se je v prvih 6 mesecih letošnjega leta proti istemu razdobju lanskega leta promet čez Podkorensko sedlo, kjer teče avstrijsko-jugoslovanska me- | ja, povečal za 93%. V prvem polletju leta 1955 je prekoračilo ta prelaz 32.535 ljudi na 6051 vozilih (891 avtobusih, 4366 avtomobilih, 18 tovornikih, 663 motociklih in 113 kolesih) proti 15.990 turistom na 3131 vozilih v istem razdobju lanskega leta. Najbolj se je povečal promet junija in julija, računajo pa, da bo promet v avgustu prekoračil vse dosedanje rekorde. Posebno važen je porast prometa tudi zato, ker je za potovanje v Jugoslavijo še vedno potreben vizum; nadalje znaša vzpon na tej gorski cesti kar 26% in se zato posebno turisti iz severnih dežel, kd obiskujejo v zadnjem času Jugoslavijo v skupinah z avtobusi, navadno rajši odločijo za druge manj strme gorske prelaze na mejah z Jugoslavijo. Kljub velikemu porastu prometa so se v prvem polletju letošnjega leta pripetile na tej gorski cesti le tri težje prometne nesreče. Za letošnji Mali šmaren je potovalo čez Podkorensko sedlo iz Avstrije v Jugoslavijo 1500 turistov na 333 motornih vozilih, v obratni smeri pa 1000 turistov na 205 motornih vozilih. Avstrijci ne morejo pozabiti Južnega Tirola Avstrijska javnost se ne more pomiriti z usodo Južnih Tirolcev v Italiji. Polemika v avstrijskih časnikih se nadaljuje. Dunajski katoliški tednik »Der Volksbote« kritizira izjavo predsednika italijanske vlade Segnija a^-genciji United Press, češ da je priseljevanje Italijanov na JužnO‘ Tirolsko pičlo in da je še vedno za domačine dovolj dela. G. Segni je tudi dejal, da nikdo ne more Italijanom izpodbijati pravice, da se naselijo kjerkoli se jim ljubi v okviru meja Italije. Odgovor omenjenega dunajskega lista je zanimiv, ker vsebuje podatke o naseljevanju Italijanov. Leta 1918 je bilo na Južnem Tirolskem (brez Tren-tinskega) 242.000 Nemcev in 7122 Italijanov. Po prihodu Italije se je leta 1918 in 1919 izselilo okoli 20.000 Nemcev. Mnogo Nemcev se je izselilo tudi zaradi sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem; 70.000 teh se ni moglo vrniti niti po drugi svetovni vojni. Po naravnih zakonih bi se 7112 Italijanov lahko pomnožilo na 14.000; število Nemcev pa bi moralo narasti za 100.000. Italijanska »zelena knjiga« navaja, da je na Južnem Tirolskem danes 345.000 prebivalcev, in sicer samo 214.000 Nemcev (30.000 manj kakor leta 1918). Naravni prirastek — razlika med številom rojstev in smrti — je pri obeh narodih enak. Kljub temu se je italijansko prebivalstvo pomnožilo 20-krat, nemško pa skrčilo za 1 še-stino. število Italijanov se je torej tako močno dvignilo vsled priseljevanja iz drugih pokrajin. Okoli ena šestina javnih uslužbencev je domača, ostalih pet šestin uradništva se je preselilo iz južnih krajev Italije. Naseljevanje je sistematično. V ta namen se gradijo in vzdržujejo nove tovarne z državnim denarjem; v njih se zaposlujejo priseljenci. NOVA PETROLEJSKA* DRUŽBA V AVSTRIJI. Na Dunaju je bila u-stanovljena družba Rohoel Gewi-nung AG. Družba je last Sacony Va-cuum Oii in Shell, ki imata vsaka polovico delnic. Družba, preiskuje teren v Reedu, Braunau, Bad Hallu in na štajerskem. Predvidevajo se važ na odkritja v Zgornji Avstriji, venda v veliki globočini. Na štajerskem sr vrtanja dala dobre uspehe, vendar j' nafta slabše kakovosti. SVETOVNO PRVENSTVO / STROJEPISU V Moptecarlu je bila te dni tekma za svetovno prvenstvo v strojepisu. Prvo nagrado je prejela Lore Alt iz Stuttgarta, katera je dosegla brzino 544 udarcev na minulo. Na vsakih sto udarcev je bli dovoljen samo en pogrešek, za vsak pogrešek več je bilo odbitih deset udarcev. Prvenstvo v pisanju »brez pogreškov« je osvojila Anna Friess iz Stuttgarta, katera je na 1863 udarcev napravila samo en pogrešek. „ PREPLAH Znani italijanski publicist Alberto Berti je poslal ravnatelju političnega to gospodarskega tednika »II Mercu-rio« (Milan) pismo, ki je bilo objavljeno pod naslovom »Panico nella Zona B«. Pisec je med premnogimi i-t ali jamskimi neobjektivnimi poročevalci povedal Italijanom vsaj nekaj resnice o razmerah v koprskem okraju. K temu pismu bi bilo treba kaj pripomniti — tako n. pr. glede »katastrofalnega gospodarskega položaja na Koprskem«, vendar ga objavljamo brez komentarja, saj pot v bivšo cono B je odprta tisočem in tisočem turistov vseh narodnosti, ki te katastrofe doslej še niso opazili. »Dragi ravnatelj, šest dni sem tu v coni B in zagotavljam ti, da vzbuja položaj res globok vtis. Prebivalstvo odhaja z noro brzino, ki se veča iz dneva v dan, čimbolj se približuje usodni dan 5. oktobra, po katerem Istrani ne bodo mogli več dokončno izbirati. V zadnjih razdobjih ni preganjanj ne nadlegovanj ne groženj v nikakršni obliki, tudi ne drugih reči, ki bi silile naše istrske družine, da se izselijo. Ne nizke plače, ne morebiti drugo pomanjkanje; nasprotno, tisti, ki odhajajo, dobro vedo, da jih čaka navadno begunsko taborišče, brezposelnost in žalostno življenje tudi v primeru, ako najdejo zaposlitev. Gospodarski položaj cone B je porazen: hiše in polja so zapuščeni, zapuščene hiše razpadajo. Zunanjost mestec se razlikuje po tem, ali so hiše zapuščene ali obljudene. Meso, sadje, najemnine, jajca in zabava so poceni; drugi predmeti (olje in vino) ter obleka so nekoliko dražji. Toda z druge strani ni nezaposlenosti in vsak prebivalec se da uporabiti za vsakršen poklic. Ti mi porečeš: Če jim gre torej dobro, kaj hočejo? Zakaj se ne poprimejo tega poklica? Nato tli bodo odgovorili: Ker se ne moremo ganiti, odkar je bil 8. oktobra 1953 za nas zaprt blok. V resnici je tako: Pred tem datu- mom je bilo mogoče prosto gibanje ljudi. Prihajali so v Trst na obisk sorodnikov; sorodniki in Tržačani so odhajali na izlete v Istro in položaj se je tudi s političnega vidika polagoma normaliziral. Sprijateljili so se z novimi ljudmi in delali resno. Morda slabo, toda resno: sčasom ne bi skelele več najnovejše rane: V res-niilci se je po objavi dvostranske (an-gloameriške) note (o izročitvi uprave cone A Italiji) začel polom: izseljevanje. V začetku so ga jugoslovanska oblastna podpirala, zdaj ga ne želijo. Gospodarski položaj v Istri je zaradi stalnega izseljevanja dospel do roba katastrofe. Gojenje oljk in trt ter industrijska proizvodnja in ribolov se improvizirajo. Kjer so se Italijani pokazali razumne, aktivne ter so sprejeli nov položaj v ostali Istri, so na čelu skupnosti in jo vodijo. Po podatkih, ki ti jih dajo na razpolago jugoslovanski uradniki, ki sledijo razvoju, bo v coni B ostalo 2800-3000 Italijanov, to je 7% nekdanjega italijanskega prebivalstva. Toda tisto, kar na človeka napravi vtis, kakor sem ti dejal, je to, s kakšno nepremišljenostjo ti ljudje odhajajo. Ne moreš jim zameriti, kajti tudi tu je bila napravljena napaka iz Pulja (z italijanske strani namreč), to je, da je bilo izseljevanje podpirano in celo pospeševano in da so mnogi uživali, da so lahko navajati visoko število ljudi, ki so zapuščali vsak mesec svoje domove. (Rimski uradni mesečnik »Documenti della vita ita-lianae priobčuje imena vseh izseljencev, listi na Tržaškem in v Furlaniji pa mesečne podatke o izseljencih Prip. ur.) Ljudje zdaj odhajajo samo iz enega razloga: čutijo se osamljene, zapuščene, zaprte v cono, od koder jim [pao/Mtr 'V pristanišču Alapoi/edane ladje Proga Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija »Citta di Catania« prihod 9., odhod 10. sept., »Gailatea« prihod 12. sept,, »Celio« prihod 13., odhod 15., »Pula« odhod 19./ »Costante« prihod 22|., »Marechliaro« prihod 23., odhod 24.! »Primo« prihod 25., odhod 30., »Citta di Siracusa« 27., odhod 30. sept. Proga Grčija, Turčija, ’ Sirija, Libanon, Izrael, Egipt »Lastovo« odhod 7. sept., »Zagreb« prihod 7., odhod 7. sept,, »Titograd« prihod 7., odhod 9., »Esperia« odhod 9. sept., »Sandra Maria« prihod 8., odhod 15., »Christina« prihod 8., odhod 12., »Chioggia« prihod 9., odhod H. sept., »Messapia« prihod 11., odhod 14., »Odemis« prihod 11., odhod 14., »Civitavecchia« prihod 13.’, odhod 15., »Campidoglio« prihod 13., odhod 16. »Istra« prihod 13., odhod 14. »En-ri« prihod 14., odhod 15., »Vicenza« prihod 14., odhod 15., »Plotarkis Bles-sas« prihod 15., odhod 18. »Skopje« prihod 15., odhod 18., »Fredianna« prihod 18., odhod 23. »Barletta« prihod 20., odhod 22. »Lastovo« prihod 20., odhod 21. »Loredan« prihod 21., odhod 29. »Aristodimos« prihod 22., odhod 26. »Irma« prihod 24., odhod 26. »Messapia« prihod 24., odhod 28. »Messapia: prihod 25. »Adriatico« prihod 26. sept. »Civitavecchia« prihod 27., odhod 29. »Kozani« prihod 27., odhod 30. sept. »SanFAntonio« prihod 27., odhod 29. »Istra« prihod 27., odhod 28. »Vicenza« prihod 28. »Ismailia« prihod 28. »Patrizia« prihod 28 sept. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika »Europa« prihod 6., odhod 12. sept. »S. Caboto« odhod 8. »Risano« prihod 14. »Galatea« odhod 16. »Teresa Co-sulich« prihod 20., odhod 23. »Astor« prihod 20., odhod 26. »Costante« od- hod 25. »Adriatico« odhod 28. Prihodi konec meseca: »Spuma«, »U. Vivaldi« in »Africa«. Proga Perzijski zaliv, Indija;, Pakistan, Daljni vzhod »Onda« odhod 8. sept. »Pula« odhod 15. »Sistiana« prihod 22., odhod 24. »Triglav« prihod 30., odhod 30-. sept. »Ambra« prihod 30. sept. Proga Avstralija »Toscanelli« odhod 7. sept. Proga Zahodna in Severna Evropa »Avala« prihod 7. sept. »Cagliari« 10., odhod 15. »Strabo« prihod It!.-, odhod 16. »Cavallo« prihod 18., odhod 18. sept. »Palastinian Prince« prihod 18., odhod 18. Proga Severna Amerika »Expeditor« prihod 7., odh. 7. sept. »Esccheater« patihod 13., odhod 13. »Star of Assuan« prihod 14., odhod 15. »Ex-ilona« prihod 23., odhod 23 i;Exbrook« prihod 27., odhod 27. sept. Proga Srednja Amerika, Severni Pacifik »Tritone« prihod 14., odhod 21 »Norman Lykes« prihod 18., odhod 20. »Nerefde« prihod 20. »Charles Lykes« prihod 24., odhod 24. »Mon-ginevro« prihod 30., odhod 30. Proga Južna Afrika »Rio Belen« prihod 8., odhod 9 sept. »Rio Bermejo« prihod 24., odhod 27. »Perla« prihod 25., odhod 25 IZRAEL BO POVEČAL SVOJO MORNARICO. Največja plovna družba Izraela »ZIM« bo kupila na podlagi reparacij od Zapadne Nemčije 13 ladij za skupno vsoto 95 milijonov dolarjev. »ZIM« bo kupila tri tovorne ladje po 7000 ton, eno ladjo za 4000 ton, dve obrežni ladji po 1000 ton, eno ladjo za prevoz nafte za 18.500 ton ter dve potniški ladji po 9000 ton. Plovna družba ZIM je lastnica 75% izraelskega brodovja. V CONI B” ni izhoda. Vsi so čakali tesnobno sloviti sporazum o obmejnem prometu. Ko stopiš iz avtomobila, te pozdravijo deželam in prijatelji ter te obstopijo in vprašujejo, ali bo ta sporazum potrjen (ratificiran). O njem niso nu ti dobro poučeni. Menijo, da bo dovoljen samo enkrat na mesec prehod čez mejo in ne štirikrat. Ne brigajo se niti, kaj bo z njihovim državljanstvom po 5. oktobru, ali bo italijansko, jugoslovansko ali... STO. Radi bi se prosto gibali, da ne bi imeli prisiljenega bivališča. Zato želijo, da vlada potrdi sporazum in pošlje k vragu tržaške interese, ki pritiskajo na njihova ramena; o krajevnih žlahtah ne vedo ničesar in tudi nočejo vedeti.«. (Zaključek pisma ni povsem jasen; verjetno ima pisec v mislih tiste, ki so proti sodelovanju z Jugoslavijo. Prip. ur.) Tuje investicije v Italiji V zvezi z namenom vlade, da bi še olajšala sedanje predpise o naložbah tujega kapitala v Italiji, so zanimive številke, ki kažejo, koliko in v katere panoge so tujci investirali v času od leta 1948, ko je bil režim investicij prvič sproščen, do konca leta 1954. V celoti je bilo investiranih nad 64 milijard lir, od tega cela tretjina, namreč dobrih 24 milijard v petrolejsko industrijo, 5,3 milijarde v tekstilno, 4,6 milijarde v kemično industrijo, 4,2 milijarde v trgovinska, 3,7 milijarde v finančna podjetja in 2,35 milijarde v električno in elektrotehnično industrijo. V sektor mestnih gradenj, v nepremičnine, v živilsko in malo mehanično industrijo so tujci investirali po e-no in pol milijarde, v rudarska in metalurška podjetja 778 milijonov, v turistična in prevozna podjetja 490 milijonov, v avtomobilsko industrijo 107 milijonov, v zavarovalnice 98 milijonov, v poljedelska podjetja 82 milijonov, v javne fonde pa 58 milijonov lir. Posebno značilna je postavka investicij v javne fonde, ki je v primer-javi s predvojno orientacijo tujega kapitala izredno nizka; saj je vrednost italijanskih vrednostnih papirjev s stalno rento, izdanih in v inozemstvu plasiranih v letih 1925 do 1933, znašala nad 8 milijard, kar bi v današnji valuti ustrezalo 450 milijardam lir. Od omenjenih 64 milijard investicij odpade okrog 11 milijard na posojila, ostanek pa pretežno na posest delnic in družbenih deležev. POTROŠNJA RIB V ITALIJI. Na sestanku za povečanje potrošnje rib, ki le bil ob priložnoti mednarodnega sej. ma ribolova v Anconi, so ugotovili, da so lansko leto potrošili v Italiji 1,849.260 stotov rib, 1. 1951 pa 1,670.000 stotov. Uživanje rib je v Italiji splošno pičlo v primeri z drugimi država- mi. Na Norveškem poje vsak državljan povprečno 40 kg rib na leto, v I-taliji pa 15 kg. ITALIJANSKI IZVOZ ČEVLJEV NARAŠČA. V prvih petih mesecih tega leta je bil italijanski izvoz čevljev zadovoljiv. V tem času se je izvoz podvojil v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Izvozili so namreč 814.745 parov čevljev v vrednosti 3981 milijonov lir (proti 464.678 v vred nosti 1171 v letu 1954 in 332.370 parov v vrednosti 791 milijonov lir v i-stem razdobju leta 1953). Glavni tuji odjemalci italijanske obutve so v prvih mesecih tega leta znatno povečali svoji nakupe v primeri z letom 1954: Amerika je uvozila v tem razdobju 228.674 parov (71.176 parov v prvih petih mesecih leta 1954), Nemčija 74.155 (27.463), Švedska 56.510 (13.400), Holandija 20.134 (6589) parov. Za Združenimi državami je največ nakupila italijanskih čevljev Švica, in sicer 140.902 para, nato pa V. Britanija 82.974 parov. Sat ia zelepa aa Iržaškem liga Na trg prihaja v glavnem še vedno grozdje samo iz Italije, iz Istre so prispele samo manjše pošiljke. Italijansko grozdje gre pa debelo po 100-160 lir, na drobno 150-180. Istrsko, ki še nj dovolj sladko, 60-70 (100-120 pa drobno). Breskev je že nianj. Prihajajo iz Furlanije, z Goriškega, iz Verone ip Co-negljana. Prodajajo se pa debelo po 30 do 60 (50-160 na drobno). Hrušk je precej, ip sicer maslenk in vrste Williajn]S. Srednje vrste gredo po 40-70 (60-100), boljše 80-100 (120-140). Goriška jabolka še piso tako okusna; gredo po 40-60 (70 do 100), vrsta Palmadoro s Tirolskega stane okoli 60 (120 na drobno), glive so domače ip z Goriškega; gredo po 40 do 60 (80-100). Domači radič ima različne cene; prvi rez na drobno stane 400, drugi 280> tretji 180, slabše vrste 120; solata »goštanka« na debelo 80-100 (140-160 na drobno). Blede 30-50 (60-80). Bučk je zelo malo in stanejo 60-100 pa debelo (90-140 na drobno). Goriška cikorija stane 25-30 (50-60). Goriški krompir je zelo poceni in stane 22-24 na debelo (32-36) pa drobno. Ta prihaja iz goriških Brd. Italijanski stane 25-36 (36-50). Domači paradižniki so po 50-60 na debelo, 80-100 na drobno. „GOSPODARST V 0“ izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 9/8 23. 8. 2.9. Pšenica (stot. dol. za bušel) ... 194 192.3 /4 I82V4 127 7» Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 131 Vs 127 — NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 40,- 40.- 43 - Cin (stot. dol. za funt) . . . 97- 00.17 95.26 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 14.80 14.60 15. Cink (stot. dol. za funt) . . . 12.5(1 12.50 12.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 24.40 24.40 24.40 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . G4.50 64.50 04.50 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 34 45 34.30 34.35 Živo srebro dol. za steklenico . . . 258.- 255,- 267,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . . . 57.50 36.50 59 50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 362- 380 - 5. 9. 397. - Cin (f. šter. za d. tono) . . . 756,- 753 — 745 — Cink (f. šter. za d. tono) . . . 90 y2 893/4 91,- Svinec (f. šter. za d. tono) . . . I06y4 107 - 107'/., SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 464,- 462.90 463 40 ZASLUŽK)! NOR-VEŠKE TRGOVINSKE MORNARICE. Trgovinska mornarica je najvažnejši vir dohodkov Norveške. V -prvih šestih mesecih tekočega leta je norveška trgovinska mornarica zaslužila čistih 53 milijonov 850 tisoč funtov. V isti dobi lanskega leta je bil zaslužek 43 milijonov 450 tisoč dolarjev. HOLANDIJA KUPUJE GRŠKE LADJEDELNICE. Predvideva se, da bo v približno dveh tednih podpisana pogodba med holandskim), ladjedelnicami Dok en Sheepsbouvv iz Amsterdama in grško vlado za nakup, popravilo in vodstvo ladjedelnic v Scaramanci blizu Aten. ANGLIJA ŠE VEDNO PRVA V GRADNJI LADIJ. Kakor kaše, ne bo Anglija tako kmalu izgubila svetovnega prvenstva v gradnji ladij. Konec julija je bilo v gradnji v angleških ladjedelnicah 418 ladij s skupno tonažo 3,857.362 ton. Vendar je zaradi konkurence zapadne Nemčije proizvodnja manjša od lanskega leta. JAPONSKA ZGRADILA LADJO ZA SOVJETSKO ZVEZO. V ladjedelnicah Shippbuilding Com-pany v Nagoji na Japonskem je bil splovljen 165-tonski vlačilec. 'Vlačilec, ki je stal 165.000 funtov, je prva ladja, zgrajena po vojni na Japonskem za Sovjetsko zvezo. ZAPADNONEMŠKA TRGOVSKA MORNARICA. Dne 31. julija je sestajala trgovinska mornarica Zapadne Nemčije iz 3405 lad/ij s skupno tonažo 2.81 milijona ton. Od teh je bilo 2023 tovornih ladij s skupno tonažo 2.26 milijona ton in 88 ladij za prevoz nafte s skupno tonažo 302.If'1 ton. ZNIŽANJE LETALSKIH TARIF ZA CEZATLANTSKE PREVOZE IZ VELIKE BRITANIJE. Mednarodno prevozno združenje je sklenilo znižati 15. avgusta tarife za blagovni prevoz iz Velike Britanije čez Atlantski ocean. To znižanje bodo uvedli, ker so tarife za prevoz blaga z evropske celine v mnogih primerih znat. no nižje kot so sedanje iz V. Britanije GOSTILNA F U H JL A W I&EPEIVTAKOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezeruBcija, kličita telefonsko cnlico Rapontaborl Luči za ev. tablice Signalne luči UVOZ IZVOZ Zalogo električnega oribora m aodomestnih delo« ?o avtomobile TRST — Ul. COKONBO, i»tt Tel. !M-d5Cl PRILIKOM VAŠEG D O L ASKA U TRST POSJETITE II VAŠEM INTERESU « MAGAZIN EAIGkESKIH ŠTIIRH /I ♦ TRST - CLO SAM MIC0L0’ BR0J 22 - TELEFUM 31-138 - TRST PRORAJA MA VELIRO l MALI) ORIGIMALMIH EMGLESR1H ŠTIHOVA ZA MllŠRA I ŽEMSRA ODI JELA E Z MAJMSŽE CIJEME. TRŽNI PREGLED TrseasRI trgr KAVA TRST. Na trgu s kavo je precejšnje povpraševanje, ker so trgovci v glavnem izčrpali svoje zaloge in si zdaj prizadevajo, da bi jih obnovili; bliža se namreč sezona večje potrošnje. Na tržašikem tranzitnem trgu so cene franco skladišče prosta luka za 50 kg naslednje: Minas 2 53-54 dolarjev, Rio 5 50-51; Victoria 7 35 dol.; Viotoria 5 40 dol.; Kostarika 550-560 šilingov; Guatemala 540-550 šil.; Bu-gishu A 510-535 šil.; Kenya A 560-580; Uganda w. & ol. okrog 275 šilingov. Cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b. Rio N. Y. 5 49,35; Rio N. Y. 3 52,85; Santos Superior 71; Santos extra 42; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Haiti naravna XXX 56; Salvador naravna 67; Kostarika 70; arabska kava, v šilingih za 50 kg cji.f.: Moka Hodei-dah 1 440, afriška kava, v šilingih za cwt c.i.f.: Uanda oprana in prečiščena 270; indonezijska kava, v ho landskih florintih za 100 kg c.i.f.: Bali Robusta 10-12% nečistoče 265. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg netto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1210; Rio N. Y. 3 1230; Santos Superior i.430; Santos extra prime good to large bean 1450; Victoria 5 good to large bean 1160; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1430; San Salvador 1520; Kostarika 1600; arabska: Gimma 122D; Moka Hodeidah 1 1385; afriška: Uganda o-prana in prečiščena 1085; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1085. KAKAO TRST. Cene kakava na viru proizvodnje so naslednje: Accra good fermented main crop 255 šilingov za 50 kg eu.f. Trst proti takojšnjemu vkrcanju, 252/6 šilingov proti vkrcanju v novembru-januarju in decem-bru-feibruarju. SLADKOR TRST. Angleški kristalni sladkor je nekoliko popustil na ceni in stane 43/3 funta šterlinga za tono c.i.f. Trst. Povpraševanje po sladkorju je majhno. POPER TRST. Na trgu s poprom je mrtvilo. Kvotacije na viru proizvodnje so naslednje: Sarawak special črni 275 šiilingov za cwt neto c.i.f. Trst proti vkrcanju v avgustu-septembru in Tel-licherry 327/6 šil. proti vkrcanju v avgustmseptembru in 325 proti vkrcanju v oktobru. Beli poper kvotira: Sarawak 365 šil. f.a.q. proti vkrcanju od avgusta do oktobra; Muntok 367/6 šil. proti vkrcanju od avgusta do oktobra. Italijanski trg Cene mehke pšenice na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se u-stalile; za trdo pšenico je povpraševanje večje od ponudbe; mlini pod državno upravo namreč kupujejo velike količine, s tem zmanjšujejo razpoložljivost blaga na trgu. Cene trde pšenice težijo navzgor. Nenavadno krepke so cene koruze. V nekaterih pokrajinah je prispel na trg že nov pridelek. Neustaljene so razmere na trgu z rižem. Predvidevajo, da ne bo letošnja proizvodnja mnogo manjša kakor lani. Zaradi tega so prekupčevalci previdni pri sklepanju kupčij. Normalno se razvija trg s klavno živino; cene so skoraj neizremenjene. Zanimivo je, da je bil uvoz živine iz inozemstva v prvih šestih mesecih tega leta mnogo večji od lanskega v i-stem razdobju. Trg s prašiči je ustaljen. Na trgu z olivnim oljem so se cene še dvignile; cenijo, da so se kvotacije v zadnjih treh mesecih zvišale za 20%. Vzrok temu je majhna zaloga lanskega pridelka in predvidena slaba telošnja letina v raznih pokrajinah Italije. Po dolgem mrtvilu je trg z vinom zopet oživel; cene so se nekoliko dvignile. Sir ne gre od rok. Rekordno ceno so dosegli mandeljni, ki oluščeni I. vrste stanejo 80.000 lir stot. Precej živahno je na trgu s paradižnikovo mezgo. ŽITARICE VIDEM: Mehka pšenica krajevne proizvodnje dobra 6800-7000 lir stot, navadna 6600-6700; rumena koruza 5950-6200; bela koruza 5700-5900; oves krajevne proizvodnje 5750-6100; rž 5500-5650; ječmen 5550-5900; moka iz mehke pšenice tipa »00« 9800-10.000, tipa »0« 9300-9550; tipa »1« 9000-9200, tipa »2« 8600-8750; koruzna moka 6550-6800; pšenični otrobi 4600-4900; koruzni otrobi 4400-4800. VEROELLI. Neoluščeni riž: Mara-telli 11.000-11.400; Rizzotto 11.400-11.900; Razza 77 11.400-11.900; R. B. 11.300-11.800; Arborio 16.200-17.200. LUGO. Prašički za rejo »Large whi-te« 325-365 lir kg, 15-20 kg 330-360, 20-25 kg 330(-350; suhi prašiči 30-50 kg 320-340 ; 50-80 kg 315-340; debeli prašiči 100-150 kg 305-320, 150-200 kg 320-330, 200-250 kg 330-350; mlade plemenske svinje 30 kg 370-400. ŽIVINA ROVIGO. Klavna živina: voli I. 260-300 lir kg sveže teže, II. 180-210; krave I. 260-280, II. 170-180; biki I. 250-270, II. 170-180; junci I. 280-290, n. 200-220; junčki I. 280-290, II. 200-220; teleta 80-130 kg 440-490, 50-80 kg 350-400; vprežna živina in živina za rejo: voli 240-270; junci 270-300; krave 240-260. PERUTNINA MILAN. Žive race 400-420 lir kg, zaklane 450-550; živi zajci 320-360, zaklani s kožo 420-460; zaklani brez kože 420^500; žive kokoši 550-600; žive inozemske kokoši 460-520; zaMane kokoši 700-750; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; gosi za rejo 800-1200 lir komad; zaklani golobi 750-800 lir kg; živi piščanci I. 700-750, H. 600-650; i-nozemski 550-600; zaklani piščanci I. 875-925, II. 725-775; inozemski zmrznjeni piščanci 700-750; inozemske zaklane pure 400-500; sveža jajca I. 32-33, navadna 30, 50-51 lir komad; inozemska sveža jajca 25-30. KRMA VICENZA. Seno majske košnje z namakanega travnika 1700-1900; seno iz detelje I. košnje 1600-1800. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 760 lir kg, maslo iz drugih krajev Lombardije 710; čajno maslo 830; sir grana proizv. 1953 730-780, proizy. 1954 500-560; star 1-30 dni 320-340, 30-60 dni star 350-370; sbrinz svež 400-410, postan 530-560; emmenthal svež 450-480, postan 530-550; provolone svež 400-430, postan 470-500; gorgonzola svež 230-250, postan 380-390; italico svež 360-370, postan 400-420; taleggio in quartirolo svež 290-310, postan 370-390. OLJE BARI. Olivno olje extra do največ 0.80 stop. kisline 54.500-56.000 lir stot, do največ 1,20 stop. kisi. 53-55.000; do največ 2,5% kisi. 52-54.000; do največ (Izvirno poročilo »Gospodarstva«) Svetovni trg s kemikalijami je bil zadnja dva tedna precej živahen. Povpraševanje po raznih proizvodih je bilo stalno živo in cene kemikalij so poskočile skoraj na vseh sektorjih. Alkohola je bilo na svetovnem trgu dovolj, vendar so ameriški proizvajalci komaj zadostili velikemu povpraševanju farmacevtske in lahke kemične industrije. Za zdaj so ostale cene še nespremenjene, vendar kaže, da se bo cena alkoholu znatno povišala, ako bo povpraševanje naraslo. Severna Amerika bo morala bržkone prihodnje leto alkohol uvažati. Zaradi velikega povpraševanja in znižane proizvodnje cena smol v A-meriki še vedno narašča. Tudi iz i-nozemstva je veliko povpraševanje po smolah; to se bo v prihodnjih mesecih bržkone še povečalo posebno po kolofoniji, kj je bila prodana izvoznikom v Ameriki po 860 do 900 stotink za 100 funtov. Povpraševanje po terpentinu je bilo zadovoljivo ter je izvozna cena v New Yorku dosegla 67.8 do 74.50 stotink za galon. Cena smrekovi smoli je poskočila od 28.15 na 28.70 dolarja za sod in bo prav gotovo dosegla 28.90/29 dolarjev v prihodnjih tednih. Povpraševanje po smrekovi smoli je vedno večje tudi v Angliji in v obeh državah kmalu ne bo mogoče več zadovoljiti zahtev. Položaj na trgu umetnih gnojil, posebno fosfatov, se je uravnovesil, ker so se stavke v šestih tvornicah v Floridi in drugih predelih Z družnih držav končale. Opazilo se je pomanjkanje fosfatov boljše kakovosti, za katere je bilo veliko povpraševanje. Tudi na tem sektorju se predvideva skok cene, ker je bila za jesen rezervirana ogromna količina vseh vrst umetnih gnojil. Iz Washingtona javljajo, da bo tvrdka Coppers Corporation zgradila v Grčiji tvornico nitratov, ki bo proizvajala zadostno količino umetnega gnojila za grško notranjo potrošnjo. Grčija je zaprosila za zgraditev te tvornice posojilo pri Mednarodni banki z motivacijo, da je njena bilanca zaradi uvoza umetnih gnojil in kemikalij na splošno močno obremenjena. Zaradi poviška cen bakru so vsi kemični derivati tega metala močno poskočili. Sulfat je zabeležil 13 dolarjev za 100 funtov, to je en dolar več kot pred dobrim mesecem. Vsi drugi bakreni derivati so poskočili za 30 do 45 stotink ali še več. Zaloge vseh bakrenih derivatov so zelo nizke; ker pričakujejo nove poviške cene, je ponudba zelo šibka. Zdravilna zelišča so razgibala v zadnjih desetih dnevih; ta sektor svetovnega trga je bil nekaj mesecev dokaj miren. Zaradi velikega povpraševanja in nezadostne količine blaga na zalogi so cene poskočile povprečno za 10 do 25 stotink za funt. Se posebno visoko je bilo povpraševanje po menti. Tudi cene ekstraktov so v splošnem primemo poskočile za 10 do 20 3 stop. kisi. 50.500-52.000; dvakrat rafinirano »A« 54.700-56.000, tipa »B«l 48-50.000. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 230 lir kg, v škatlah 500 g 190, v škatlah 1 kg 180, v škatlah 5 kg 165, v šat-lah 10 kg 160. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 135 lir kg, v škatlah 200 g 245, v škatlah 500 g 205, v škatlah 1 kg 195, v škatlah 5 kg 180, v škatlah 10 kg 175. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Opeka tipa »UNI« 26 X 13 X 6 om 11.000.11.125 lir 1000 komadov; dvoprekatni votlaki 9835-10.000; šestprekatni votlaki 26 X 13 X 8 cm 111575-11/500; dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26X26X13 cm 36.650-37.000; strešniki tipa »Marseille« 15 komadov na kvadratni meter težki 3 kg 24.000-24.500, id. 14 komadov na kvadratni meter 24.000-24500; naf. vadni strešniki 33 komadov na kvadratni meter 1,5 kg težki 30.000 lir. KOŽE MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 220-230 lir kg, nad 30 kg 215-225, voli z glavo in parklji 40-50 kg 210-215, nad 50 kg 200-210; biki nad 40 kg 150-160; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 820-870; 3-6 kg 220-250, 6-8 kg 600-620, 8-12 kg 450-480, 12-20 kg 350-390; konji 160-170, mezgi 100-110; osli 70-80; jagnjeta 50-60 kg za 100 kož 300-360 lir komad; ostriženi ovni do 1200 g koža 460-500 lir kg; koze 14-16 kg ducat 950-1050 lir komad; kozlički 30-31 kg 100 kož 430-460 lir koža. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 340-355 Ilir kg: Addis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 335-345, 8-12 funtov 310-320, nad 12 funtov 280-290. Suhe zajčje kože zimske za krzno 20-24 kg 100 kož 10% bele dlake 500-600 Ur kg. stotink pri funtu. Mentin ekstrakt pa celo za 20 do 25 stotink. Cena žveplu in derivatom je ostala nespremenjena, povpraševanje po vseh žveplenih proizvodih je normalno. S SiciUje je bilo izvoženega v Francijo, Tunizijo in na Poljsko 3000 ton žvepla. Angleški trg je bil, ako se upošteva komaj končana počitniška doba, dokaj živahen. Povpraševanje po kav-stični sodi je bilo nenavadno veliko, vendar je angleška industrija zadovoljila vse kupovalce brez težkoč. Nekoliko težje je bilo na sektorju klora, za katerega se predvideva povišanje cen. Cene kazeinu za industrijo še vedno zmerno naraščajo. Amerika in Anglija bosta morali letos uvažati kazein iz Argentine, ker je ponudba evropskih držav nezadostna. Cena argentinskega kazeina je poskočila od 23 na 24.5 stotinke dolarja. Proizvodnja laka bo letos nižja kakor lansko leto; zaradi tega pričakujejo znatno zvišanje cen. Amerika in Anglija so v Siamu kupile velike količine laka, vendar je dotok blaga iz notranjosti dežele dokaj nezadovoljiv. Iz Avstrije poročajo, da je proizvodnja kemikalij v primeru z lanskim letom narasla za 19%. Primanjkuje kolofonije, katero bodo bržkone morali uvažati. Na sektorju barvil je Avstrija toliko napredovala, da bo previsoka proizvodnja verjetno dovedla do težkoč. Avstrija je letos izvozila precejšnjo količino rdečega in belega svinca ter lithophona. Povpraševanje po taninu se je zaradi političnih dogodkov in nestabilnosti vlade v Argentini povečalo. Zaradi tega pričakujejo, da bodo konec meseca na tem sektorju cene posko-čile. Na italijanskem trgu so zabeležili znatno večje povpraševanje po eteričnih oljih in po proizvodih težke kemične industrije. Tendenca cen je v glavnem na povišek. Ker se industrija plastičnih snovi vedno bolj razvija ter se na tem sektorju patentira na celem svetu povprečno po 35 novih plastičnih mas na mesec, dobava surovin pa ni zadostna, so izvedenci mnenja, da bodo cene kemikalij, ki se uporabljajo pri tej proizvodnji, naraščale vse dotlej, dokler ne bo dobava prekosila potrošnjo. Svetovno znani angleški izvedenec je pred kratkim v Londonu izjavil sledeče: »Kemija je veda bodočnosti. Razvoj vsake države sloni na kemični industriji. Brez razvite kemične industrije ni napredka. Država, ki hoče razviti svojo lahko in težko industrijo, mora najprej ustvariti kemične kombinate, ker le ti omogočajo razvoj vseh drugih. Narod, ki bi ravnal drugače, bi bil kakor stavbenik, ki začne zidati hišo pri strehi. Cene kemičnih proizvodov bodo še vedno naraščale prav zaradi tega, ker je potrošnja večja kot proizvodnja, in to vse dotlej, dokler se ne bodo tudi srednje in male države vsaj v najvažnejših kemikalijah osvobodile tujega trga.« Marjan F. Sočar CENE KEMIKALIJ RASTEJO VALUTE V MILANU 23 8. 55 2. 9.55 Min. Maks. Dinar (100) 85 87 85 87 Funt šterling 5.925 5.975 5.925 5.975 Napoleon 4 975 4.100 4.075 4.100 Dolar 627 628 627 629 Franc, frank (100) 168.— 168 —.— _ — Švicarski frank 146.25 146.25 146,25 146.50 Funt št. papir 1.650 1.679 1.650 1,670 Avstrijski šiling 24 20 23.2U 23,20 24.20 Zlato 712 714 712 716 BANKOVCI V CURIHU 2. 9. 1995 Belgija (100 fr.) 8.59-Holand. (100 fi.) 1]].— Švedska (100 kr.) 76.25 Izrael (1 f.št.) 1 70 Španija (100 pez.) 10.08 Argent (100 pez.) 13 10 Egipt (1 f.št.) 10 40 ZDA (1 dol.) 4 281/* Anglija (1 f.št.) 11.28 Francija (100 £r.) 1.14 7* Italija (100 lir) 0.68 Avstrija (100 š.) 16,— Cehoslov. 13.— Nemč. (100 DM) 101.15 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 23. 8. 55 3. 9. 55 Min. Maks. Južna železnica 1.790 1,753 1.753 1 805 Splošne zavarov. 21 500 21.800 21.300 22.000 Assicuratrice 5.800 5,700 5 700 5.800 Riun. Adr. Ste. 8.100 8,100 , — Jerolimič 5.250 5.750 5.250 5.750 »Istra-Trst« 525 525 — — »Lošinj« 8,250 8.250 — Martinolič 4,820 4.920 4.820 4.920 Premuda 13.800 17.000 13,800 17.000 Tripkovtč 14.200 15.750 14.200 15.750 Openski tramvaj 2.40'J 2.400 — — Terni 373.50 348 348 373,50 ILVA 655 628 584 655 Zdr. jadr. ladjedel. 459 510 459 515 Ampelea 1,400 1.400 — — Arrigoni 1.000 1.000 — &tm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 L - TELEFON ŠT, 54^8 Razna obolenja vimena Vime je žleza, ki izloča mleko ip sestoji iz mlečnega in vezivnega tkiva. Mlečno tkivo ustvarja mleko, vezivno pa o-grodje za mlečno žlezo. Mleko prehaja iz mlečnega tkiva v zbirne votline, od koder gre v mlekovodne cevčice seska. To moramo vedeti, da laže spoznamo in razumemo razna obolenja vimena. Pri vimenu opazimo tri vrste vnetja: povrhno vnetje, katar vimena in globoko vnetje. Povrhno vnetje: V tem primeru je prizadeta samo koža in povrhno vezivno tkivo, ki ovija mlečno žlezo. Mlečno tkivo ni vneto. Oteklina na vimenu se pojavi nenadoma. Kadar pritisnemo s prstom na tako vneto Vime, se pozna odtisk prsta. Vime je v teh primerih nekoliko toplejše, malo zardelo in včasih nekoliko boleče. Mleko ni nikoli spremenjeno, le krava manj molze. Povrhno vnetje, je na splošno pohlevno vnetje. Zgine v nekaj dneh in ne pušča škodljivih posledic. Ce ne opazimo na vimenu kake rane ali praske in vime ni vroče, je najboljše zdravilo, da se krava nekoliko sprehodi in da ji damo manj jesti. V primeru, da je vime vroče, pustimo kravo pri miru. Katar vimena povzročajo kužne kali. V tem primeru pomeni vnetje mlečnih vodov. To je najpogostejši način obolenja vimena. Običajno oboli ena sama četrt, težko polovica ali pa celo vime. Na zunaj ne opazimo nobenih znakov obolenja, le včasih je vime toplejše in malenkost oteklo. Znak obolenja je pa spremenjeno mleko, ki je bolj vodeno in ima nekoliko slan okus. Po mleku plavajo tudi sirasti kosmiči. V začetku namolzemo enako količino mleka, pozneje ga je treba vedno manj. Poznejše mleko je tudi pomešano z gnojem in smrdi. V primeru, da bolezen traja del j časa, nastanejo v mlečnih vodih zrastljpe in zožitve. .Zaradi tega sesek presahne. Tako obolela krava ozdravi običajno v e-nem tednu. Ce se pa vnetje razširi na samo žlezo, tedaj traja bolezen dolgo, včasih žival sploh ne ozdravi več. Pa čeprav vime ozdravi, daje običajne manj mleka zaradi zožitve mlečnega kanala. Glogoko vnetje vimena: To vnetje povzročajo kužne kali, ki dospejo v vime skozi odprtino v sesku. Vzrok temu so v naj- več primerih nesnažen hlev, gnila stelja in pa umazano vime. Kali bolezni lahko dospejo tudi s krvjo, če boleha žival za kakim gnojnim vnetjem; z razli ko od ostalih obolenj vimena nastanejo pri tem vnetju takojšnje spremembe v mleku in na vimenu, ker oboli zlasti tkivo, ki izloča mleko. Obolenje se razširi tudi na vezivno tkivo in na ostale dele vimena. Bolezen se pojavi nenadoma in sicer običajno na eni izmed zadnjih četrti vimena. Se preden vidimo spremembe na vimenu, bomo opazili, da krava šepa in sicer na tisti strani, kjer je o-bolela četrt. Kadar sta pa vneti obe zadnji četrti, tedaj krava stopa razkoračeno. Krava postane otožna, se ne pusti molsti in če ji zmerimo temperaturo, bomo opazili, da je nekoliko zvišana. Obolela četrt je nekoliko otekla, na pritisk boleča, pozneje postane grudasta in tudi koža odebeli. Mleko je spremenjeno in ga je vedno manj. V začetku in V lažjih primerih je bolj rumenkasto in vodeno. Pozneje postane rdečkasto in sirasto. Nazadnje se spremeni v en sam gnoj- V lažjih primerih krava tudi lahko ozdravi, v težjih pa zelo težko. Običajno se obolela četrt zmanjša, uvene in postane zgrbanče-na. Namreč v vimenu nastanejo večje aili manjše grudaste otr-ditve, ali pa celo otrdi cela četrt vsled česar mleko presahne. V redkih primerih se ovenela četrt popravi in po naslednji otelitvi zopet izloča mleko. V vseh teh primerih zdravimo s sulfamidnimi praški, ki jih pomešamo med otrobe in pa penicilinom, ki ga vbrizgnemo v oboleli sesek. Žival s tem načinom zdravljenja kaj hitro o- 5. Višja komisija bo ocenila teh 30 razstavljenih vzorcev ter določila vrstni red in zadevne nagrade, ki so sledeče: 1 prva nagrada 2 drugi nagradi 3 tretje nagrade 5 četrtih nagrad 5 petih nagrad 7 šestih nagrad Višja komisija bo lahko spremenila število in višino nagrad. L. 30.000 L. 25.000 L. 20.000 L. 15.000 L. 10.000 L. 5.000 5krat; nemški hmeljarji škropijo celo 15 — 20-krat. TOBAK TUDI V SLOVENIJI S prvimi poskusi saditve to-bakove rastline so začeli leta 1951 v Žirovnici na Gorenjskem. Ta poskus je uspel. Danes imajo v Sloveniji že v nad 100 krajih poskusne tofoakove nasade na površini 6 hektarov, in sicer na 18 mestih v Prekn1 ju. na čez 60 v mariborski c lici, precej v Beli Krajini dveh mestih na GorenjsK' Primorska daje sicer kvaiitc dober tobak, ki se lahko “ rablja samo za cigarete. 1* nega tobaka ima ljublja®-tobačna tovarna dovc/lj na ^ J polago, ker prihaja iz Makr nije. Večje povpraševanje i|l' if zahodnih državah po cigaj^ Na Ptujskem polju je tobak bro uspeval že po prvi sve:Lj' ni vojni. kisi VISOK HEKTARSKI PRIDELEK V EMILIJI V EmiHji so po dosedanjih cenitvah pridelali 15 milijonov stotov pšenice, se pravi povprečno nad' 32 stotov na hektar. Rekordni pridelek iz leta 1952 je znašal 13 milijonov 300 tisoč stotov, in sicer 28 stotov na hektar. VELIKA VINSKA KLET V HERCEGOVINI V Ljubuških v Hercegovini gradijo klet, ki bo lahko sprejela .120 vagonov vina. Klet bo pod zemljo, posamezne cisterne iz cementa bodo lahko sprejele po 10 vagonov vina. TROJČKI V HLEVU Na kmetijskem gospodarstvu podjetja «Svinjegojstvo» v Stari Pazovi, je krava otelila trojčke. Vsi trije telički zo zdravi in se lepo razvijajo. Zanimivo je, da ni doslej podjetje krave posebno cenilo in da jo je hotelo prodati. VEC BOMBAŽA V MAKEDONIJI Makedonski kmetje so letos posadili nad 10.000 hektarov zemlje z bombažem. Letos je bil pridelek zelo dober. Računajo da bodo pospravili okoli 10 milijonov kg surovega bombaža. Tako bo dovolj surovine za veliko predilnico v Stipu. Razen bombaža bodo pridelali 1500 top zdravi, če nastopimo takoj v za- najboljšega semena za novo se- četku obolenja. Zdravljenje1 s penicilinom je celo cenejše kakor s sulfamidi. V primeru, da smo tako obolenje opazili ,le pri eni kravi v hlevu, bi bilo zelo dobro pregledati vse ostale in ugotoviti njihovo zdravstveno stanje. Najboljše bi bilo vzeti v eno malo skodelico malo količino svežega mleka ter v njo pomočiti tibromol v obliki papirja. Ta postane tempo moder v primeru obolenja. Poskusiti moramo nad vsako živalijo in nad mlekom vsake četrti posebej, kajti običajno oboli le ena sama četrt. D. R- tev; 1500 top semena bodo porabil; za živinsko krmo. Okoli 3 milijone kg semena pa bodo predelali v jedilno olje. Krnel In vrtnar v septembra SLOVENSKI HMELJARJI SO S PRIDELKOM ZADOVOLJNI aKmečki glas« poroča iz Žalca, da so hmeljarji v Savinjski do-lipi zadovoljni z letošnjem pridelkom. Zaradi slabega vremena so se morali vztrajno boriti proti peronospori. Včasih jih je peronospora nadvladala, ker so premalo škropili. Število škropilnic še ni dovolj veliko; sedaj imajo skupno 60 motornih in prevoznih ter 15 ročnih škropilnic. Škropiti je bilo treba 3- Na njivi in na polju: Ne odlašaj več z izkopavanjem krompirja tudi pozne sorte, ker te pozneje pri tem delu lahko močno ovira deževje in krompir začne potem gniti že na njivi. Tudi koruzo moraš pobrati pravočasno, če ni najkasnejše sorte, ki se pa pri nas itak ne izplača sejati. Kar imaš proste zemlje, preorji jo nemudoma in zasej jo z ustrezno mešanico zelene krme ali pa z žitomj v kolikor se še to izplača sejati v naših krajih. Jesenske kulture — zelje, o-hrovt, repa, korenje itd. moraš še enkrat dobro okopati. Tem rastlinam potrosi tudi čilskega ali apnenega solitra 50 kg na hektar še pred okopavanjem, da se bodo močno razrastle in da'e obilen pridelek. Soliter moraš trositi ob suhem vremenu, ker sicer to gnojilo ob rosnem vremenu lahko ožge rastlinske liste. Na vrtu: Sej čimveč motovilca in špinače, ki dajeta v božičnem času navadilo dober iz- V hlevu: Goni živino na pašo čim delj mogoče in če le vreme dopušča. Hlev naj bo vedno čist in zračen. Kadar mora živina ostati v hlevu, moramo ji pokladati čimveč zelene krme, ker je treba s senom štediti za zimske mesece. Razkuži od časa do časa temeljito hlev, proti raznim boleznim ih mrčesu. Dobra razkužila so vodna raztopina modre galice (2 do 3 odst.) ali pa navadne sode (5 odst.). Tej raztopini primešaš še približno 1 odst. raztop-Ijivega DDT pripravka, s to mešano raztopino poškropi ves hlev s pomočjo navadne trtne škropilnice. Odrasle prašiče krmi močno z odpadki krompirja, s peso, z deteljo in drugo zelenjavo; tej krmi moraš primešati nekoliko koruzne moke ali pa oljnatih tropin- Tako prašičem, kakor drugi živini ne pozabi primešati k krmi tudi klajnega apna im drugi živini ne pozabi primeša'i drugih rudninskih soli. Kadar kupuješ močno krmo: otrobe, BAZZANELLA UMBERTO TRST UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zastopnik za Trsi, Vidom, Gorico io FLRJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERM0REL - Škropilnice -naprave za žvepljanje • raz-pršilniki. CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Rmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI -Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAM BELLI na nafto in sanitarni predmeti. moko, odpadke testenin, suh kupiček- V bolj zavetrne lege pa jjruh itd. pazi da niso te tvari- sej radič in solato rezivko ter presajaj solato endivijo. Za presajanje brokelj in zimske glavnate solate je tudi skrajni čas. Polže moraš pridno zatirati s pripravkom «LIMANEX» ali pa s prahom živega apna. Gomo-Ijasto zeleno zajij z razredčeno gnojnico ali vsaj z apnenim solitrom, da bo hitreje rastla in se debelila. V kleti: Pripravi vse potrebno za bližnjo trgatev- Preden začneš s trgatvijo, razkuži vso potrebno posodo z žveplenim plinom, da bo preteklo tudi kipenje mošta v lepšem redu- A-ko je ob trgatvi precej gnilega •grozdja ali gnilih jagod, tedaj primešaj grozdju še pred kipenjem kalijevega ali natrijevega metabilsiulfita (10 do 40 gramov na 100 kg grozdja). Belega mošta ne puščajmo dolgo kvasiti na tropinah in ga pretočimo v sode, dokler je še sladek in topel. Tak mošt bo v sodih polagoma dokipel v o-kusno vipo, svetlo rumene barve. Mošt iz črnega grozdja pa pustimo v kipelni kadi po več dni (3 do 4) na tropinah zrob-kanih jagod. Črno grozdje mo-ramo zrobkati z robkalnikorn a-li pa na pocinkani mreži, da ne dobi vino preveč trpkega okusa po pecljih. Zrobkane jagode — tropine moramo večkrat potlačiti v čmi mošt, da se nam preveč ne ogrejejo in da dobi vino lepšo rdečo barvo. Ce tropin ne potlačimo dovolj pogo-stoma v mošt, se nam iste lahko preveč ogrejejo in skisajo, kar nam pokvari potem tudi vino v posodi. V shrambi: Shranjeni pridelki in prostor, v katerem te hranimo, morajo biti večkrat zračeni, posebno v hladnih nočeh. Ako so se razpasli v shrambi mrčez in miši, moraš prve nemudoma zatirati z ustreznimi pripravki (ogljikov žveplec in tetraklorid, ceregama itd.), druge pa s pridno mačko ali pa z dobro pastjo. ne pokvarjene, ker živini lahko več škodujejo kot koristijo. PRVI NATEČAJ NA TRŽAŠKEM PODROČJU PRIDELANIH VIN S sredstvi, ki jih je stavila na razpolago Tržaška hranilnica (Cassa di risparmio di Trie-ste), s sodelovanjem Kmetijskega konzorcija in Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, razpisuje področno Kmetijsko nadzorništvo »Prvi natečaj in razstavo na tržaškem področju pridelanih vin«, pod naslednjimi pogoji: 1.. Natečaja se bodo lahko u-deležili vsi tukajšnji kmetovalci, pridelovalci vin. Vsak pridelovale:: se bo lahko udeležil natečaja tudi z več vrstami vin. Kdor se želi udeležiti natečaja moro predložiti redno prošnjo v roku do 30. .septembra 1955, naslovljeno na Kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega št. 6, Trst. 2. Pristojna komisija bo obiskala kleti natečajnikov in bc od vseh vin izbrala 30 vzorcev, ki bodo razstavljeni na krajevni razstavi vin. Razstava bo prirejena v primernem paviljonu na tržaškem velesejmu- 3. Prj odbiri 30 vzorcev vin bo komisija poleg kakovosti razstavljenega vina upoštevala tudi racionaliteto kleti, dobre vdrževanije kleti in vinske posode, povečano proizvodnjo ter količino pridelka. 4. Lastniki 3o razstavljenih odbranih vrst vin, bodo morali staviti na razpolago komisiji gotovo količino teh vin, ki bo prodana ob pokuševanju na razstavi. Za vstekleničenje in način etiketiranja vina, bodo dana naknadna navodila. Vsekakor se bodo stroški krili s sredstvi, ki bodo dani na razpolago s strani Kmetijskega Konzorcija ter Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. SREOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI SERVGLA TEL. 96-847 SCAL0 LEGNAMI- PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 43 - TEL. 59 Poštni preual 184 Telegr.: SPAR3PEDIT S. p. A. lOB. F. II & C. AVT0PREV0Z Italija-Jugoslavija in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl. Sedež: Gorica, ni. Duca d’do8ta 14 - Tel. 2332 • 2333 ČASA dell’AUT0 - Nadomestni deti, električni material, pritikline in gume. Gorica - Corso Italia 20 Tel. 3346 AUTOMOTOR IMPORT - EXPORT \ PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TROfE-TRST, VIA UfllfiE 15 TEL. 3U-197/30-198 d. d. IMPORT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv iu strojev za lesno industrijo TRST - Sedež: ul. Cleerone 8/II - Telefon: ul. Cieerouc 30214 - Seal o Leg n a mi 90710 Pi »la skli, Vas lelji Pto, V< Prr h 0, bža MELILLO ALFREDI ■fin #tQ: kak >r>ti trn Trieste-Trst V. Antonio €accia S. Tel.9«-OiJ EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Z\ MOTOCIKLE^ /'ARILLA" In „BIANCHT'. Zastopnik in zalogV5^ biciklov znamke „MELILLO“ - „BENOTTO" iob „BIANCHI“. Zaloga specialnih biciklov za dirkač^ in zaloga nadomest rh delov za motocikle in bicikl£ka Motocikel PAR1LLA (Milan) Mehanična delavnica za popravila, redzijo in obnovo avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna kolesa in motoskuterje. Actogaraža: „S. Giusto" V. Antonio Caccia 10 - Tel. 90-15^ TbUllui uvoz JOŽEF izvot Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-0«!' ' SMD/IR0- - z najboljšim domačim in istrskim vinoifl in domačim pršutom kil ""'L IMPEXPOR3 TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEAPORT - TRIES# UVAŽA: IZVAŽA vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blaS kurjavo, gradbeni material in raznovrstne strol !0 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ, OKXFRALAO ZASTOPSTVO ADAMIČ JOSIP 18/1 Trst ■ Trieste, Via Valtllrlvo Tel. 28-449, »1-99« ZASTOPA: „DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser' viranih rib. „FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje. (A izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krm« za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. ..RIBIC", Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. SPLOŠNA TRGOVSKA11 uvoz-izvoz, Hopeh ,D. D. b| o: