NljTedji slovenski dnevnik v Združenih državah M H Z Vdj« za, vse leto $€.00 n i Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto - $7.00 I GLAS NARODA n The largest Slovenian Daily in the United States. ;n in is Za inozemstvo celo leto $7.00 List sIovensklhidelavcer y AmerikL B Issued every day except Sundays q | and legal Holidays. w 75,000 Readers. TELETOH: CORTLAWDT 2876. NO 234. — ŠTEV 234. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March S, 1870. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1922 — PETEK, 6. OKTOBRA. 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. URAVNAVA STRAJKDV POTOM POSTAV Govertter države Kansasa je branil napravo industrijalnega sodišča kot koristno za obe prizadeti stranki. — Konferenca bankirjev, ki se vrši v New Yorku, se bavi v prvi vrsti z delavskim položajem. — Industri jaino sodišče je nekaj idealnega — za kapitaliste, seveda. NAJNOVEJŠA SLIKA PREJŠNJEGA PREDSEDNIKA. PROHIBICIJSKI BOS JE SIT PROHIBICIJE - Zahvalil se je za svojo službo, čeprav je od priče tka rekel, da bo na vsak način osušil Newi York. New York, 5. oktobra. — Kot1 že včeraj poroeano jo resigniral newvorski prohibicijski ravnatelj Ralph A. Day po službovanju. ki je trajalo manj kot eno leto. Ko je nastopil pred približno enim letom svoj urad, je oznanjal na širokousten način, kaj vse bo storil. Butlegarjem je hotel posvetiti ter obljubil, da bo New York v enem letu suh. tako suh kot poper. To leto je minulo in kakšen je danes New York ? Suh? Vsakdo sp smeje, ki pozna dejanski položaj. Prejšnji prohibicijski bosi niso mogli osušiti New Yorka in tudi Mr. Day ni mogel. Ima pa vsaj eno tolažbo, namreč to, da tudi njegov naslednik ne bo do-->ti opravil. Gledp resignacije ter njenih povodov poročajo iz Washington;! : — Newyorski prohibicijski u-rad. kateremu ne manjka škandalov. je otvoril danes novo poglavje. Prol|ibieijski komisar Haynes je objavil resignacijo uewyorskega prohibici jskega rav natrija. Ralph A. Day-a. To st» jf zgodilo po celi seriji konferenc. ki so se vršile med prohibicijski ni komisarjem Havnesom. komisarjem za notranji davek Blair-jem, zastopnikom justične-ira departmenta ter ravnateljem Dav-oni iz New Yorka. ki se je vdeležil konferenc v družbi svojega pravnega izvedenca. Komisar llavnes je objavil resignaei-jo Daya obenem z izjavo, da je prohibicijski urad posloval na zelo zadovoljiv način pod upravo I)ay-a in da je odstop ravnatelja pripisovati zgolj privatnim pomislekom. Komisar Haynes je nadalje objavil, da je že določil naslednika Dav-a. vendar pa ni hotel navesti njegovega imena. Ravnatelj Day sam ni hotel ničesar izjaviti. ko se je vrnil iz Washingtona v New York.' Izvrstno izpričevalo, katero je dal komisar Haynes svojemu ravnatelju. pa se ne ujema s pogovorom, katerega je imel fdanes ravnatelj Day s komisarjem Blair-om. Predno je dal Blair svoje dovoljenje, da Day odsto-po. je zahteval pojasnila glede velikih dnearnih zneskov, katere so izdali v New Yorku gotovi interesi, da korunjpirajo prohi-bicijske agente. i Rekli so mu, da je dobil večje posojilo za svoje privatno trgovsko podjetje od moža, katerega imenujejo v isti sapi z nedovoljeno prodajo žganja. Ko je nastopil svoj urad, je bil zelo zadolžen ter dolguje še danes nekako $150,000. Day je sicer izjavil. da je plačal izposojeno svo-to nazaj in da jamči za značaj moža, od katerega si je izposodil denar. V newyorstyem prohibicijskem uradu smrdi ter pravijo, da bo Eletelo šest agentov. Ti lahko mirno zrejo v bodočnost, kajti tekom svojega " uradov anja" so napravili že toliko, da jim ne bo treba stradati. Kar pa se tiče New Yorka, je gotovo, da bo o-stal v veljavi še nadalje en paragraf, namreč enajsti paragraf, ki pravi: — Weiter saufen. — Piti naprej. uničene in v nevarnosti je tudi obdelani les, ki je last družbe. Večji oddelek mož vprizarja naravnost herojske napore, da bi ustavil požar, & vse tozadevne' poskuse ovira močan veter, ki niha v nemrodno tmer ZELJE ANGLIJEJE_ NISO IZPOLNILE Vsa znamenja kažejo, da so zmagali Turki na diplomatičnem po-— Položaj je še vedno resen. — Turška nacionalistična kavalerija se je pojavila v nevtralnem ozemlju. _ Na veliki kalifatsk i konferenci bo do zastopane vse mohamedan-ske dežele. Carigrad, Turčija. 5. oktobra. Soglasno z brzojavkami i/, turških virov iz Mudanije vsebuje dogovor. ki je sklenjen med turškimi in zavezniškimi zastopniki glede nevtralnega ozemlja pri Dardanelah. tudi določbo, da se ne sme zgraditi na nobeni strani Dardanel utrdb in da morajo takoj prenehati vse vojaške operacije Angležev v Turčiji. V dosedanjih poročilih, katera je priobčil pariški list- "Figaro", se je glasilo, da se morajo umakniti Angleži z južnega brefra Dardanel do Galipolisa, nakar bodo Turki sami umaknili svoje črte, katere so ustvarili pri rekah Gra-nieus in Skamander. Carigrad, Turčija, 5. oktobra. Angleški glavni stan poroča, da se je pojavila turška nacionalistična kavalerija v Kandri. v nevtralnem ozemlju v bližini Carr-grada. Kandra leži približno 65 milj iztočno od Carigrada, v bližini obali Ornega morja na Ismid polotoku. Mudanija, Mala Azija. 5. okt. Tukaj je bilo objavljeno, ofieijel-no ugotovilo, v katerem se glasi, «la so sprejeli Turki v principu poslanico zaveznikov. Kot znano se je vršila tukaj konferenca med zastopniki zaveznikov t'-r turških naeijonalistov. Kemalisti so objavili, da so dali vsem svojim <"*ctam povelje, naj se izognejo v ;ik -mu spopadu z Angleži. Konferenca se i"> d^ues nadaljevala. London, Ang!:j.< f>. oktobra. V nekem poročilu r:-> l>;uly News i/. Allahabada v i n I; ji sp jrlasi. da s»» vrse priprav^ /,w veliko ka-lifatsko konfercneo. katere se bodo vdelezili z;:rs,i v -:hj(o-branu, ker je skušal Peters iz-vleči i/, njega d »r Ward j ■ na prostih nogah proti jam^-'ini petdeset tiso«"* tlolarjev. Prejšnji višji sodnik'Mills \v. Mount Ver-nona. glavni zagovornik Warda, trdi, da je vprašal okrajnega pravdnika Weeksa. <"•«> se bo vršil proces Še ta mesec, a dobil je uljuden odgovor, da se bo vršila razprava novembra meseca. Mills je nato izjavil, da bo predlagal potlačen je slučaja, če ne bo spravil okrajni pravdnik cele zadeve pred porotnike še tekom tekočega meseca. VOLITVE ZA PREDSEDNIKA NEMŠKE REPUBLIKE. Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — Ko se je vlada posvetovala z voditelji raznih nemških strank, je sklenila naprositi rajh tag. da bi razpisal za dan 3. decembra splošne volitve za predsednika nemške republike. VISEČI STOLP V PIZI SE BO PODRL. Piza, Italija, 5. oktobra. — Viseči stolp v Pizi, ki je že vsaj po slikah znan vsakemu civiliziranemu človeku, se jr še bolj nagnil ter preti nevarnost, da se poruši. UČENEC SEDEL NA PERO. Enajstletni Anthony Fienello je v neki brooklynski šoli sedel na pero. Učiteljica je poklicala zdravnika, ki mu je pero izdrl in fanta poslal domov. Pero mu je postavil njegov so-■učenec. NOV POLJSKI POSLANIK. Varšava, Poljska, 3. oktobra. BivSi poljski poslanik v Londonu, Ladislav Neobleski, je prestavljen v Washington. Svojo službo kot poljski poslanik bo nastopil meseca novembra. New York, ."». oktobra. — Ameriški bankirji, ki so zbrani tukaj na veliki konvenciji, so čuli da-nex govore številnih odličnih javnih uradnikov. Med temi sta tudi governor Henry Allen iz Kansas« t»*r trgovinski tajnik Hoovt. I)elav>ki položaj, ki je eden glavnih problemov, s katerimi se pe. a konvencija bankirjev, je predstavljal temelj govora gover-nerja Allena. Kot duševni oče sodišča /a in-dustrijalne »»»Inošaje v Kansasu, ki je (»ostalo sre*fiš«*e neštetih k p<< rov rned zastopniki kapitalistov in d»*laveev po celi d»-/eli, j«> »"vnnl o tej postavi kot naprednem koraku, da se reši in- j dustrijalne spore dežele. fioverner Allen je branil indu-sfrijalno sodišče v teoriji ter na ve«b»l štatistike, da o prav i«"* j 7 njimi svoje stališče. Navedel je j pr:ni'-r«\ ki kažejo, da j*' izreklo [ hodiš-'-e odločitve, ki s<» ugajale obe m stranem in to se je baje . zgoddo v tri in" štiridesetih iz-med pet in štiridesetih slučajev, ki «» bili predloženi temu sodi-' lioverner je rek«d nadalje, da | je rawio radi tega industrijal- | nega s. diši'a lahko država Kan- j sas vzdržala celih petdeset od- 1 «»ds'iitkov normalne produkcije j premoga tekom stavke meseca avgusta. k<» je bila stavka na svojem višku. j Tudi eeno premoga je bilo m o go«V \/držati za celih petdeset f odstetkov cenejše ali nižje kot bi bila, če bi ne bilo tega razso- j di.š«'*a. Njegova glavna obramba te naprave pa je obstajala v uiro-: to\ ilu. da j«1 do|žn<»st vlade deli- i t pravieo v industrijalnih sjv>-rili. kii. ti tako pravico je rno«ro-ii' izreči z manjšimi stroški kot pa s»> jo doseže z neuspšeno indu strijalno vojno, ki kaznuje splošno občinstvo ter ne nudi delavcu ni kake pomoči. MARKA PRIČELA ZOPET PADATI. < - Berlin, N*>m'"-ija. 51 oktobra. — Kot javljajo poročila > tukajšnje l borze, je pri-'-ela nemška marka zopet padati. NOBENEGA POROčila OD AME RIŠKE BOJNE LADJE, NA KATERO SO BAJE STRELJALI. Washington, I). ('.. 5. okt. — Poročilo, da so Turki bombardirali stolp- ameriškega torped-nega rušilea medtem ko je jemal na krov begunce v A i vali. ne navaja nikakih podrobnost i. Niti mornariški. niti državni department nista dobila dane> nikakega poroeila o domneva-{ nem napadu na ameriško bojno ! lailjo v vodovju Smirne. , --- FRANCOZI RAZPRAVLJAJO O NASLEDNIKU JUSSERANDA. t Pariz. Francija, r>. oktobra. — FVoocoski kabinet bo na svojem i današnjem sestanku razpravljal:' (o velikih izpremembah v diplo-! > matičnem zboru, med katerimi l»o tudi nadomešeenje dosedanjega francoskega poslanika v Zdr. državah, -lusseranda. Med možnimi nasledniki .lusseranda imenujejo Ibvnri Franklin-Bouillona, kateremu sc je baje posrečilo preprečiti izbruh sovražnosti na bližnjem iztoku t.er». ! Marcela Delanney. sedanjega franeoskega jKislanika na Japon- ! skem. BIVŠEMU KAJZERJU BODO VCEPILI ŽLEZE. Ameriškemu iniljonarju Mc-< "ormieku. ki si je dal malo ]>red svojo poroko 7. igralko Valsko | vcepiti mladostne žleze, bo sle-; »lil tudi bivši nemški kajzer. Kot poročajo iz Dorna, bo kmalo dospel tja neki nemški špecijalist. ki je strokovnjak za vcepljenje I Žlez. --— ŠTEVILO NEMŠKIH MARK SE i MNOŽI. | - i Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — T'*kom zadnjega tedna v sep | ti-mbru so natiskali tukaj za ^•-'00.000.000 mark bankovcev. To je najnovejša lika bivšega predsednika Woodrow Wilsona. Fotografirali so ga. ko ^e je peljal na svoj običajni popoldanski izprehod. ŽENA LEBAUDY-JA SE JE POROČILA Žena in hči Lcbaudy-ja, znanega francoskega miljonarja, stil sc poročili z očetom in sinom ter besta najbrž preživeli medene tedne v Ameriki. Pariz, Francija. ."V oktobra, j Prejšnja Mrs. Jacques Lebaudy, ulova takozvanega "kralja Sahare'', kateri naslov si je nadeT fantastii-ni mdjonar sam, katef rega je ustrelila v svojem domu na Long Islandu v N--\v Yorku leta PUH in njena h«"i »!ac«pi«*line. bosta najbrž prišli v \"e\v Vort a svojem jHiročnem potovanju, kajti poročili sta se včeraj s lleti-I ry Sudreau-jem. dobro znanim i francoskim detektivom, oziroma z njegovim sinom. Dvojna poroka matere in hčere / očetom in sinom se j.- završila včeraj v ka|H*li cerkve St. ITono re d'Evlau. Ob gotovem su. pred par meseci, je objavila madama Lebandv senzacijonalne obtožbe, proti Sudreau-ju, katerega je dolzila. da se skuša polastiti Lebaudy-jevega premože-(nja. Tekoni obravnave radi umora proti njegovi sedanji ž^ni je nastopil Sudreau v svoji lastnosti kot detektiv. ,Za mlajšo madamo Sudreau ni bila ta cerimonija prva. ki se je vršila. V preteklem letu se je poročila Jacjuefina, stara takrat seaemnajst let ter dedič polovice velikanskega premoženja, ka-t» ro je zapustil njen oee, z Ro-1 ger Sudreau-jem. Ob onem "'asu je izjavila njena mati, da se j« vršila poroka v namenu, da se n-■ ravna gotove težkoi-e, Mikajoče t se družinskega premoženja. Nato pa so se pojavile komplikacije in uvedeno je bilo celo postopanje za ločitev zakona. Včerajšnja nova poroka pa je razveljavila vse tozadevno postopanje. PRSTNI ODTISI ZA VSE LJUDI Eksekutivni svet newvorskih trgovskih zbornic je izdelal poročilo, v katerem bo zahteval, naj se podvrže vse ljudi v ^Združenih državah, državljane in ino-zemce, postopanju glede odtisov prstov, tako da bodo imele oblasti prstne odtise vsakega odraslega človeka. Na ta način bo baje mogoče preje razkriti zločine ter tudi preprečiti sleparije pri volitvah. {TRIDESET MRTVIH ; V GOZDNEM POŽARU Trideset ljudi se je že dosedaj zadušilo v gozdnem požaru, ki Je izbruhnil v Ontario. North Bay, Ontario, 5. okt. — j V zadnjih poročilih, ki so prišla i danes iz prizadetega ozemlja, se' glasi, da j«- najbrž izgubilo najmanj trideset ljudi življenje te-j kom velikanskega požara, ki jej izbruhnil v severnem t »ntariju. r Kmalu po polnoči je izdal George W. Lee, nar-Hnik Tetnis- \ kaming in Nori hern Ontario /.o- j Iczniee. ugotovilo glede požara, ki divja sedaj v severnem delu : dežele: — Več kot pet tiso.'- ljudi je iz-j gubilo domove. Tudi število ljudi. ki sa izgubili življenje, raste neprestano. Mesta Haileybury, ki je štelo ,1500 prebivalcev; North < 'obalt s 1000 prebivalci; rharleton s 1500 in Heaslip 250 | so popolnoma uničena in mesto j Tanglehart je bilo deloma uničeno. Popolnoma je bil tudi uničen on del New Liskeart. ki leži za-padno od trajnic Temiskaming in Northern Ontario železnice. — Položaj v Cobaltu se je iz- i j a - nil. Majhen požar divja eno miljo proč od kraja in mil seve-rozapadni veter piha. Trije vlaki s štiri in dvajseti-j mi karami beguncev, ki štejejo i IKK) ljudi, so odšli iz Colbata i proti North Bay. Nadaljne vlake pa so pripravili s tako veliko naglico kot le mogoče. — Skoda-, na lastnini bo znašala brez vsakega dvoma več mi- | ljonov dolarjev. Požar divja še i vedno naprej, ker ga podpihuje 1 precej močan veter. — Nobenega upanja ni na dež1 in požar bo moral vsled tega sam dogoreti. To je najhujši udarec, katerega je doživel dosedaj severni del Ontarija. Jack man, Me., 5. oktobra. — Gozdni požar, ki je izbruhnil iz-to< no od Mooseliead Lake, iih i kratko razdaljo severno od tukaj. jc netil veter, ki je vel z 1 naglico pet in tridesetih milj na uro. Plameni so se na uspešen način ustavljali vsem poskusom gasilcem in če ne bo veter ponehal," bo uničenega dosti 'dragom cenega lesa. Medvedje, jeleni, srne in druge divje živali beže pred bližajočo se nevarnostjo. Ogrožena so življenja dvesto gozdarjev, ki- so bili zaposleni v bližini izbruha požar«. Tračnice Jackman Lumber Company - to DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naie banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ninlrih eenah. VferaJ m bile nafte cene slede««: Jugoslavija: Razpošilja oa zadnje puftte ln izplačuje "Kr. pofitnl Čekovni urad in "Jadranska hank«" r IJabljant. Zagrebu. Beogradu. Kranja. Celju. Mariboru, Imhmrniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer Je paC za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron .... $ 1.30 1,000 kron .... $ 3.90 400 kron ---- % 1.70 5,000 kron .... $19 00 500 kron ---- $ 2 10 10,000 kron ____ $37.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na sadnje poŠte in Izplačuje "Jadranska banka" v Trstu Opatiji in Zadrti. 60 lir----$ 2.70 500 lir____$23 25 100 lir----$ 4.90 1000 lir____$45.00 300 lir .... $13.95 Za paAiljaive. Id presegaj« znesek dvajMitlsoi krm ali pa dvatlaoi Ur dovoljujen* pa n»hortl te posebni popust. Vrednost kronam. dinarjem in liram sedaj ni menjc. se večkrat I ta nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati nst^n^ne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Oledb"izplačil t amerižldh dobu-jlfc glejte poaebea eglaa ▼ tem ihta Denar nam Je poslati najbolje ro Domestic Money Order aH pa New York Bank Draft * FBAKKSAKSER STATE BANK flB Oortlandt Street Hew York, N. Y. 11 GLAS NARODA" <1QVKNIAM PAIL.Y) • MAM M tAK«KH, PuMiahtng (A Corporation) Louia EN KOI K« ■>r»mh of Manhattan. Now York City. N. I L A • N A M O O A (Voleo of Utm P«o»»)_ laauotf Cvory Day Excopt Sunday« and HolMaya. Za 00« Ca U*rt Mti Za Now York za cole late M.oc aa pol lota 13.00 Za Idoaomatvo aa oolo Mi 11 .W ao vol lota •rja HM •TjM Iz Slovenije.. GLASNARODA, 6. OKT. 1922 •ubocHptlon Vaarly H-M Advortla mtt Ofi AfrHinint« "Ojm NarMa" Izhaja vsak I tan tzvxomil nodolj In praznikov. ao no prlobta]a)o. Donor aaj ao 7 Ordar. Prl cprtmenbl kraja naročnikov pratmO, MrallU« sunaa], do hltrajo najdaco Q L A I NARODA Soroush ef Manhattan, York. M. V. PO DELU JIH POZNATE Zadnji razvoji na Bližnjem iztoku in celi razvoj na evropskem kontinentu v zadnjih par l»^tih so i>okazali, kako omejeni in ozko-Mvin '-o bili ljudje, ki so v Parizu, v Versaillegu in pozneje v Can-n« s. Xiri in Genovi sklepali o bodoči usodi narodov sveta. Seveda >0 bili mnenja, da predstavljajo evet razumništva, najboljše, kar je proizvedel ta ali oni narod. Povsem jasno je, da so bih takega mnenja, kajti vzgojeni so bili v tem duhu od prvega pričet k a. Navadni rlovi-k s ee>te. ki je v neprestanem boju za svoj obstanek, pa je povsem drugačnega mnenja, Xjemu se zdi, — in po praviei, da je vse to igra, igrana v namenu, da se še nadalje za-tfleba in poneumi delavske mase sveta. (jospoda, ki je sklenila nebroj "mirovnih" pogodb v Parizu in okolici, j«* domnevala, da se bodo narodi sveta kar tako udali njenim diktatom. Grdo se je zmotila. En >am prismojen italjanski pesnik, D'Annunzio je obrnil na-p«edaj stoji takozvana "zapadna civilizacija'* pred novim problemom, katerrga j«* skusal rešiti še stari angleški državnik Gladstone. Kako spoditi na najbolj elegantni način Turka iz Evrope ter napraviti konec stoletja staremu sporu med krščanstvom in moha-medanstvom. - |0 oralov šum in tako on diktira cene irvara. Tudi je lastnik parnega umetnega mlina, tako da odločuje ci-ne moki. Xularco prodaja po 28 K kg. Čudimo se, da tukajšnje iiradništvo to odiranje tako potrpežljivo pren.iša. Pa saj se tukajšnji veietrnovci spoznajo, kje in kako i*1 treba mazati, od prevoza sadja visoko carino. Tako je 11. pr. vodja carinarne v Oršaku r>b Muri še do 7 sept. zalit eval e;.rino od svežih sliv in jn bol k ]>o 10 Din od 100 k«,'. p«. katerem tarifu 111 naredbi je neki računal carinik carino za sadje in v kalero kaso je shranil in k asi rane svote 7 To bi radi vedeli. S kozolca je padel. F^rdo Zupane iz Smart na pri Sevnici je tako nesrečno padel s kozolca, tla je dob'1 težke poškodbe na hrbtu in obeh nogah Pre peljali so ga v celjsko bolnico. Vola sta ukradla. Na Jesenicah sta bila aretirana Adam Struuar in Alojzij Tišar. ker sta na VojSei ukradla vola, vrednega nad l.i.000 K. Cirfl-Metodova podružnica. Od Sv. Jnr.ia .«>1» Sčavnici poročajo: Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena pri na.4* že pr<*4 vojno in ki I je tistirkrat že pridno delovala, je tekom minulega vojnega meteža svoje delovanje sk%raj prekinila. Sklical se je zato v nedeljo 10. sept. gibčni zbor in bil izvoljen no-I vi odbor pod predsedstvom Matije Domajnko, ki je bil že svojčas njen vnet član. Ktr ima Ddružba namen delati na narodnem polju m predvsem reševati našo slovensko deec v zasedenem ozemlju s tem. da podpira tamkajšnje slovenske šole, upa vodstvo podružnice. da se jo bo podpiralo in v oči-gled nesramnemu, a neumornemu i delovanju nemškega Schulvereina ina naših tleh krepko z Družbo so-|delovale.. Vsi moram« na delo! i' -----— Ako želite dobiti sorodnike ali znance i iz stare domovine, j pišite nam prej za pojasnila, ker i število priseljencev je omejeno. FBACTC 8AXSEB STATE BANK, 82 Cortland* St., New York, K. T. ilugflsimtanska Ustanovljena L 1898 Katm. Srimota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki, rredsedr.fk- RUDOLP FERDAX, 933 E. 185th St., Cleveland. O Podpredsednik. L.OV1S BALANT, Box 106 Pearl Ave.. LoraLa. O. Tajnik: JOSEPH P1SHI.KR. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih emrtnin: JOHN MOVERS. 412 — I2th At«. Eut, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. S43 E Ohio Street. N. J?.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Oran« Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MT.ADlC. 1334 %V. IS ■ Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 WashingtI P BTERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Waukegan. 11L Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda'«. Vae atvarl tikajofe se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatve naj se poftiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov In bolniAk* ■pirevala na] se po£i!ja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor *eli postati član te orpanizr.cije. naj se z ar I ari tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ne pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstane*! s g člani ali Članicami. Iz Jugoslavije. Važna odkritja glede Italije. Zakaj je šla Italija v svetovno vojno? — Rusija se je branila žrtvovati slovenske interese ob Jadranskem morjn. _ Sprva je zahtevala Italija za odškodnino ves Trentin, del severne Tirolske ter celo Dalmacijo. — Rnski zunanji minister Sazonov je bil odločno proti temu. — D'Annunzio je izdal tajno pogodbo med Italijo in zavezniki. Francoski ^^odovinar R^cou- ■ lix objavlja na podlagi diploma- f ti«-n»*sra arhiva francoskega zunanjima ministrstva v "Revue de France** zanimive doprineske k zgodovini vstopa Italije v svetovno vojno, ki osvetljuje tudi /a nas važno ulojro carske Rusije pri podajanjih za jadransko obal. Iz njih sc vidi, da se je Rusija dolfro odločno branila žrtvovati slovanske interese ob jadranskem morju Italiji. Kratek izvleček iz te velevaž-ne diplomatične objave bi bil tale; Avgusta 1914 je Italija v Londonu določila teren, kakšno od-šk<\ln$no bi dobila Italija, ako vstopi na strani antante v svetovno vojno. I)o 9. marca 1915 je potem ta stvar zaspala, oziroma nimamo za to še dokumentov. 9. marca 1913 je Pavel Cam-bon, francoski poslanik v Rimu, obvestil svojo vlado, da It a lija za slučaj svojega vstopa > vojno, zahteva" ve» Trentino in del severne Tirolske, celo Dalmacijo na jugu od Kotora pa nev-tralizacijo srbske in črnogorske obali in ustvaritev "svobodne" Albanije pod uplivom Italije. Francoska .vlada je imela zoper vse te zahteve resne pomisleke, najbolj pa se jim je z vso odločnostjo upiral ruski zunanji minister Sazonov. Kako trdovratno je Sazanov vstrajal na svojem stališča, se razvidi iz tega: Poincare, »takrat predsednik 1 republike, je brzojavil carju, na; Rusija odneha. Tudi Anglija j< začela v tem smislu delovati. Son-nino je izjavil ,da koncem aprila 1915 udari na Avstrijo, ako se sprejmejo italjanski predlogi. Del ca« se, minister za zunanje zadeve, ki je sicer bil zoper italjan->ke zahteve, je 25. marca zopet tele«rrafiral Paleologu, francoskemu poslaniku v Petrogradu. naj Kazanova pregovori. Saza-nov je odgovoril: **Položaj zaveznikov ni tak, da bi opravičeval kapitulacijo zaveznikov pred italjanskimi težnjami. (Bilo je ob času zmagovite ofenzive Brusilo va na Galicijo). Nato je Delcas-se 28. marca poslal zopet energično brzojavko v Petrograd, obenem pa sta Francija in Anglija pregovarjali Italijo, naj zniža svoje zahteve. 29. marca je Son-nino Sporočil svoje zadnje zahteve, ki so se zdele Grey-u, angleškemu zun. ministru, končno sprejemljive. Italija je zahtevala dalmatinske otoke in polotok Pelješac. Sazonov se je tudi temu upiral. Sazonov se je zaradi tega polotoka celi mesec boril. Sele 21. aprila se je udal in pooblastil svojega poslanca v Londonu. da pogodbo zaveznikov z Italijo podpiše, istega dne je car Poincareju brzojavil, da v pogodbo privoli. Zahteval pa je, da Italija takojudari. Italija je pogodbo podpisala v Londona 25. aprila. Pogodba pa je {optata tajna, Himen. Dne 2 septembra se je poročil v Laškem Slaniio Jurko, učitelj teWudbe na ljubljanski realki, z Reziko Grad iz Laškega. 1st« dan sc je poročil v Mariboru Ciril Hočevar, učitelj v Murski Soboti, z gdč. Marico Drakslerje-vo. uO'teljico Lv!otani. Železniki uradnik Anton Pše-{ nič^ik se je poročil z gospodično Levpoid'iio Lapuhovo. Imenovanje v državni službi. Dos»-d:inji Šef odreka za pomorsko brodarstvo v miitiafrstvu sa-obračaja. dr. Aleksander Primožič, jc s krni j. ukazom imenovan za šefa izšeljeniškega odseka v ministrstvu z-i s^eialn« politiko v činu iri:,pektorja I. razreda Nova želenjjca. Pokrajinski namee»tnik g. ^an Hribar si je ogledal dne 30. avgusta uzakoaijeno progo Kočevje— Stari trg—Reška proga. Prisotni so bili tudi okrajni glavar v Kočevju dr. F. Ogrin, predsednik odbora Anton Lušin ter inž. Alojzij IIrov at, kateri je podal med potjo tozadevne tehniške informacije. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je bil po vseh občinah naj-prisrčneje sprejet od tamkajšnjega prebivalstva, (poseibiio pa od Sta rot ržanov, kateri so mu priredili en al: svečan sprejem, kakor ministru Puelju 20. avg. Pokr. namestnik Ivan Hribar je tudi kon-statira! na lieu »nesta, da za najboljšo zve/o vse Slovenije z morjem pride v po-štev le Klodič-Hro-vat-Kaveičeva skupna jtroga (Ko čevje in Črnomelj Reška prmga), i bcnem pa na podlagi te kon->tatacjje izjavil, da bo -deloval v j bodoče v toliko več ji meri za ure^ jnicenje te uzakonjene proge, katera mt«ii zares splošno korist narodu, držnvi pa najboljšo varnost. Zveza slovenskih učiteljev na Štajerskem se je po sklepu delegaeijskega zborovanju v Mariboru razšla. V j ena i me v ina je prešla v last " Učiteljskega zdraviliškega doma" v Roga;ki Slatini. Nadzorovanje mesarjev in pekov glede cen. Iz Trbovelj poročajo: Trboveljska občina je st« rila vse hvale vre iden sklep, nadzorovati mesarje in peke glede cen njihovega blaga j 1'a,icV. v Hrastniku je bil zla%t;i I pri p^kih nepričakovan. Nasbnlnji j dan po prvem nadzorovanju se je zmanjšal kruh še za 2 dkg. tako da telita sedaj naš kruh za 8 kron i 1T do IX dkg. a!i kilogram okoli j45 krop. Neki Sevničsn toži, da i plačujejo tam kg srulia po 40 K. ! Ka j bi rekli Sevničarji. če bi jih j imela v rokah hrastniška peka. ) Sicer pa naj sc ta dva nikar ne vzmirjata. Naše obla-sii ne bodo niti s prstom ganile zaradi njihovih kruhov. Pobegnila je s tujim denarjem. Upravitelj restavracije ** Streljana'' v Zagrebu. Milan Siepeta-vee. je prijavil policiji, da je bila pri njem uslužbena leta 1000 v Kamuiku rojena Pavla Majd«č; ki mu je r^lnesla mesek 525 dinarjev. Policija je Majdičevo izsledila in jo izročila sodišču. Sreča v nesreči. Šofer mariborskega izvošeka Volkerja jc pel; ti šest oseb rz Gornje Kimate poroti Mariboru. Ob kriŽMrii okra.^ie in državne ee pa kljub temu da uganiti oziroma sklepati. Zadeva je. bodisi zvezana r, vladno dovoljenim graftom. ali je pa čisto navadno korita. katerem je za trideset dolarjev krni«1 na dan. • * * Upam. da je zadnje. Kajti Mr. Kristan ni trgovec. (a jako značilna. Takrat namreč pride komisar, ki Tina nalor"._.i l»eograd-Stalač pri postaji < ičevac potniški vlak trčil v 14 odkop-rimli vozov tovornega vlaka in je bil pri tem strojnik ležko ranjen, vee vagonov pa razbit ;h. * * i i Veliki Plani je tovorni vlak, ki j • vozil iz Beograda v Nis, zadel na oM>lmi vlak. k: je prihajal i/. Sme Ici.'va. TYt vagonov je bilo uničenih in zaznamovati je tudi precej žrtev. Na pro«ri Peč-ilitrovica j-' poštni avto, ki vozi v Mitrovieo, padel s strmine šest metrov globo\o. Motor je eksplo uiral in avtomobil popolnoma razdejal. Nclca potnica iz Peči je bi la ubita. š'»t\ r in njegov pomočnik. kakor tudi dva potnika r»a so bili t*/ko ranieni. Nestorji Jugoslavije, Naj^!aroj.-i rlovi k v Jugoslaviji je L'2r»b»tni llija Toševič iz Negro-va v bregalpi.skem okraju ob sr!>-K?:f.-bolgrirs!:i me.1 . Rojen je-bil lc!;i 17!'T.. s-nlcn: let pred prvo srbsko vstajo. Tošev:č je t-ir<-j ju-gi.s.lo^-au'iki Matuzalem Intere-saiitiio j", da je v bregalniškem «L?.-tj;; še *>a«* stoletnih starčkov. Zmernost v jedi in pijači in tam 1 a.i-n.ii planinski /rak mnogo pripomorejo k visoki starosti. Za Hi-jo Tom>vleeiji p';»lo ]>o starosti ti:1, vrsto M'li<; v Bou;:tino\ ič i/. Pavleti nea na Ovfj^m polju, ki ima 11" b*t. iinto ^jxisui^ Karakaše vie iti IVtar Petrovič, vsak lO"i i'-t. XmK • Sf icčevič 103 leta ill Arzo Zuiavkovič 100 l^t. Sfmp^tičen narodni pokret. \* Si "" 1 • • vie i v valjevvkem o-krr'.jn v Srbiji i«tvi»ri!i prvo ljudsko vseučilišče. Otvoritvi je prists.*viValo vel ko število prelo valee; i/ mesta in okolice ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Za nrvoga rektorja tega vseučilišča j" bil izvoljen g. Iloiidan (javrilovič, rektor bc grajskega vvi:* :liš'*-i Zastopnik ministrstva [»rosvete g. Žika Rado-sav'jevič jt- imel nagovor, v katerem je poročal o namenu in pomenu takih š<>! -/:i narod. Po otvoritvi se jc vrnila ljudska zabava, pri !c«.t»*ri pa se ni popilo uiti kap-Ijice :dk»holr.ih pijač. Pošte in telegrafi v Jug-oslaviji. t Srbi ja ima 140 ooštno-iclegraf-!' si; i h. :>(i telegrafskih in 140 telefonskih postaj; Hrvatska in Slavonija 441 p «š;no-telegrafskih, •JU) t« legra.fsl.ili in 17."» telefonskih ter 220 železniških telegrafskih postaj, ki so vezane z glavnimi; Slovenija poštno-telegraf->--.lovi-n>.ka država" ter več iincijonahiib društev. Pegavi legnr med vojaštvom. Iz lieograda s«- ooroča: .Ministrstvu za natodno zdravje je iz Pri-i ,.rrn;l dobilo uradno puročilc., da; je tamkaj pojavilo med voja-' >.št Vi »m« več slučajev pe^avega le-garja. Prr:*i razširjenju te nevarne nale/ljive bolezni se je vs" po-tivlmo i:!:resi!o. Nova e>splc.-.ij.; v Bitolj'.i. I/ lli'ojia v Macedonia rK»roča- r • " jo; Znana velika eksplozija v ?'»i- 11 »lju še ni dovolj izi.č-la ne vlade, ne )>«»>ameznih vr»jaških fVblasti, pa tudi m* naših tm-ščanov. Te dni .,*• D-ie.itrije Ilristič našel veliko irrana'o za poljske topove, jo po-' bral ter jo z i čel pregledavati. O ■ i- ..... r . i ko: I ll.iega ,ie bilo Še šest njegovih ' znancev. Ci»*aiiata je nenadoma i "ksplodirala in grozno razni.»sari-l la \ seli sedetn o^eb. (Na ameriških zeml jevidih je označen Bitolj ' imenom Monasth*.) Težke železniške nesreče. T>ol velike Železniške nesreče pri rianovi Jarv^i na Hrvatskem. I o kater- smo poročali. je zgo-! dilo tmli \ Sr!>iji več katastrof,j vsled česar vlada v prometnih j krr**»ih veliko razburjenje. Tako! Frarik Sakser State Bank* 82 Co rti an d t Street New York City ==================== --=71 Vladimir Lmtik: VIŠNJEVA REPATICA. OLAS NARODA,- 6 OKT. 1<)22 KONČNO PRIPUŠČENA. (Nadaljevanje.) Odgoneka hieroglifov. Slika nam pro d or nje slavno ameriško plesalko I/adoro Duncan ter njonenega mladega moža Serge j a Jesenina. priznanega ruskega pesnika. Ko so dosp'la v Ameriko so ju oblasti na Ellis Islandu zadržale, češ. da je Jesenin boljševik. Po par-dnevnem čakanju in zasliševanju sta dobila končno dovoljenje. da smeta v deželo. Pračiovek na lovu. SLO VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1923 JE IZŠEL. Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 strani, opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih razprav, pripovesti, poučnih člankov in slik vse dosedanje. Cena je s poštnino samo 40 centov 2a Jugoslavijo je ista cena. Izrcžite ta kupon, pridenite pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam. Naročilni list. SLOVENIC PUBLISHING COMP. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Priloženo pošiljam $......C......,za kar Vas prosim, da mi takoj pošljete ........ izt. "SLO- VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923. / Ime .......................................... Naslov ......................................... Praktični Računar Ker je lov bil življenjska pod-laga prazgodovinskega človeka in ,:e tvoril središče vse njegove kulture, je za spoznavanje onih pradavnih časov važno vedeti, kako je pra lovek lovil. Raziskovalci >o zbrali ž-; obiLic-o materijala, da nam morejo odgovorit", na tozadevna vprašanja. Č«sti preostanki nekaterih živalskih vrst, najdeni na krajih, ki smo jih spoznali kot [ kulturne plasti pra človeka, nami tolmačijo, kake živali so padale' predzgodovinskermu človeku v j plen. Vrste orožja se dajo dognati j i >: preučeval* j a orodja, ki se je 'našlo na krajih, kjer so prazgt»do-vinski IoT--t i pustili tudi pre-, ostanke svojega kosila. O značaju prazg. dovmskih lovskih pokrajin nas poučijo tedanje živalske in sili tiske vrste. "<» starejši kaineniti dobi se posebno \ sil ju ie doslej nerešena u-uaaik;i. je prmelovck mogel - svojim na jprimitivnejšim. orožjem uspešno trebiti tedanje velike divje zveri Zadnje čase pa so za-•>li prou -evati lovske načine še danes živečih prmulnih ljudstev, ki se. nahajajo še vedno na silno primitivni stopnji in tako so s primerom dognali, da si je pračiovek vednim lovom pridobil posebno spretnost, da je n. pr. lahko ubil medveda z enim samim ostrim u-daivem kamenite sekire' preko gobca. Najdene med vedske črepi-uje kažejo znake takih udarcev in zato ji verjetno, da se pračiovek r.i ]>al bor!m? z medvedi ter je s svojo kamenito sekirico imel uspeha posebno pri mlajši zverjadi. 1'noraba loka in sidice je bila i v najstarejši kaineniti dobi čisto i nepoznana. Iz mlajše kamenite dobe pa /.<• i li.; j< le m o sledove in pre-} Ioacv. l/jvcem iz te no-vej^e lobe moramO tudi že pripisovati poznavanje otrovanih pu-.šči'% kajti neinki mrliškega strupa so jim I lil i gotovo dobro ziuuii in po ("est:li izkustvih so se lahko I prepričali. d-i se živali, oslabljene j vsled otrovar..? puščice, dajo prav lahko premagati. Z lovom in strelo pa -e je pri Tel pračiovek počasi lotevati tudi velikih zveri tedanje dobe; pridobil si je v streljanju »tako spretnost. dn je s pšieo pre-'drl telo divjega prašiea^ ali pa celo divjem bi!:a. To lahko sklepa-'mo iz tega, ker še danes z lokom j premagajo eev Ionskega slona; za-■ o moramo enako spretnost v stre-' Ijanju z lokom priznavati t uda prazgodovinskemu lovcu, ki je premagoval n. pr. tedanjega mamuta. V borbi p takimi živalskimi velikani pa je seveda prazgodovinskemu lrveu bilo za malo, da bi ®ei loteval ptičev ali pa ribjega lova. Sele iz mnogo poznejše dobe imamo »sledove, da j9 pračiovek uvrstil v svoj lwski sport tudi te dre * vrsti. Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi aa izračun j en je obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York _______________t_:__._ ■ - Ko so bile zaslišane vse priče :n je odšel senat v posvetovalnico, la sestavi vprašanja porotnikov, ie vstala Alieeva. žrtev Gašper-: šičeva, in šla k porotnikom, ka-' fere je s po vzdihuj enimi rokami' prosila rekoč; "Prosim oprostite •jra!" Prvi državni pravdnik Do- 1 menico, ki je bil še v porotni dvorani, jo je za to ostro pograjal. (Pripomnimo, da je Gašperšiče-4 va nedavno porodila sinčka.) Porotni senat je stnv-iI porotni-i kom dve glavni vprašanji, in sicer glede na poskušeni zavratni umor in z ozirom na goljufijo. Po temperamentnih govorih prvega državnega pravdnika Dome-nica in zagovornika dr. Kreča je prvomestnik porotnikov naznanil, da so porotniki obe na nje stavljeni Vprašanji potrdili, sicer zavratni umor z !) da in s 3 ne. Goljufijo (rmgovaranjc, da naj Gašparšičcva krivo priča.1. p;i soglasno. Ob 11 uri 40 minut je predsednik dr. Papež razglasil sodbo, s katero je bil Alič obsojen na pet let težke ječe. Demotor. 12 sept. se je pred poroto zagovarjala 1. 1893. v Hobovčah rojena Frančiška Mezek, katera je obtožena, da je prerezala z britvijo vrat svojemu novorojenčku in ga v kleti zakopala 13 cm globoko v prst. Mezkova. ki je v preiskavi povedala, da je otroku prerezala vrat, ker da bi gotovo umrl. d as i je sodila, da je bil že mrtev, je pri razpravi rekla, da pravzaprav ne ve. zakaj da je o-troku prerezala vrat. Saniteni referent dr. Mavr je iz javil, da je bil novorojenček sposoben za življenje. Tudi sodni zdravnik dr. Travnar je izjavil, da je bil otrok sposoben za življenje in kate-ro je bila Mezkova obsojena: na tri let« težko ječe. Izpred ljubljanske porote. let. Kot priča zaslišana je očivid-no skušala Aliča razbremeniti in je marsikatero malenkost, katero je izpovedala v preiskavi, skušala olepšati, vsled česar jo je predsednik dr. Papež večkrat o-pozoril, naj govori popolno resnico. Povedala je, da je pričela ob čevati z Aličem lani meseca avgusta. kar je imelo svoje posledice: Tisti petek zvečer je prišel v So-stro po njo. Šla je z njim v Ka-Selj, rekel ji je. da gre po neke knjige tja. Ko sva šla drugič Čez most in ko sva prišla do srede mostu, me je Alič sunil s komolcem in padla sem v Ljubljanico. Padla sem z glavo naprej, vrtinec me je zasukal, prijela sem za tram in klicala na pomoč. Prišla sta dva fanta, ki sta me rešila. Dvakrat je prišel potem Alič k njej in ji obljubil, da jo bo poročil, če bi pri sodniji povedala, d; je sama padla v vodo. Pijan se ji Alič ni zdel, sam okorajžen. Priče Anton Selan, Jože Sirnik in Jože Šircelj so v tisti noči sli-išati. da 'je G-ašpetrsičeva vpila: "Pomagajte! Pomagajte!" Hitro Hitro!" je klicala, ko smo prišli. "Ne morem se več držati. Fantje so splezali po mostnicah doli ir jo rešili. Če bi ne bili pravočav no prišli, bi bilo dekle utonilo Ker jo je bilo strah, so jo nato L spremili domov. V vodo jo je pahnil. Tretje letošnje porotno zase-danj«' j«' otvoril predsednik ljubljanskega deželnega sodišča dr. Golja in okrajni sodnik Kralj, državno pravd ni št v o je zastopal prvi državni pravdnik Domenieo. Razprava je razpisana proti sam-nkvmu delavcu v kemični tovar- / ni Andreju Aliču. rojenemu 1. 1*97 v Sostrem. kateri je obtožen da je dne 18. majnika letos za-vratno sunil v Ljubljanico Marijo Gašperšič in da jo je 21. in 22. majnika nagovarjal, da naj izpove, ko bo zaslišana za prlfco, da je sama po nesreči padla v vodo. Aliča je zagovarjal dr. K reč. Predsednik dr. Papež Aliču: "Ali se čutite krivega?" — "Ne." — Predsednik; "Povejte. kako je bilo." Alič je povedal, ia je IS. majnika spil v Mostah pol litra vina, doma je spil kozarec žganja, nato pa v Sostrem pri Magistru pol litra vina. Pogovoril se je nato z Aličevo, da bosta šla zvečer na sprehod. Sel je nato domov, kjer je spil tri kozarce grenkega. "Bil sem popolnoma pijan in nič ne vem, kaj se je godilo potem." — Dr. Papež: "Kako je padla Gašperšičeva v vodo"? — "Ne vem." Marija Gašperiič je stara 21 tvojem mestu bi živel, vzlic vsemu," je dodal z lokavo prepriče-valnostjo. "In bežal ter vam odpustil pol kazni." "Kdo govori o meni?" se je zatajil odvetnik. "Črv trepeče za svoje življenje, in ti, mlad človek, se zanj ne bojiš?*' "Črv je srečnejši od mene. Kaj i pa je moje življenje? Kamen, ko- j maj dober, da ž njim razbijem okno v palači krivice." "Govoriva pametno. Mlad si, j našel boš kraj, kjer te ne pozna- 1 jo.... Karkoli si mi storil, tii odpustim. ako ti pozabiš.... Odpusti, sin, in dobro ti bo na zemlji! — Glej. založim te z denarjem; mnA-go sicer ne premorem, a storiti hočem po svojih močeh... Izgini!.._ beži!... Tako govoreč je bil zdrknil Smučiklas na kolena ter sklenil roke; njegov glas se je obrnil v jok, in solze so ga oblile kakor na povelje "Bodi pameten/' je povzel, "in spoznaj, da s tem ne popraviš ničesar... .Saj ti je vendar vseeno!" "Recimo," ga je zavrnil pustolovec. "da bi mi bilo vseeno. Ali. ^ če je človeku dvoje vseeno, mora izbrati ono, kar je pravičnej-I še! Ne ? In razentega mi je policija na sledi: tiralica me je dohitela. vsak hip morajo priti pome.... Prepozno je. Smučiklas!" "( as je, do zadnjega hipa. Beži, nesrečnež, usmili se! Vse sto- j rim. da ti pomorem uiti." j "Ostanem!" . . n Povej." je vzkliknil starec - brezupno, "zakaj me nisi rajši , ubil?" I "Mrtvim je dobro... .Taz pa sem hotel, da postanete živ mrlič in ~ trpite še dolgo, zaznamovani, za- r niče val ni... izobčeni! Slišali ste , mojo sodbo; zdaj idite, in kletev moje matere bodi nad vamf... Idite ! Tu je stanovanje poštenega ^ tatu in sleparja — tu ni prostora za vas!" Smučiklas je videl, da prosi za- " man. Vstal je, pobral klobuk in krenil k izhodu. Na pragu pa se v je obrnil nazaj : Pepe Veselko je 11 zagledal nov obraz, poln divjega. 1 trdovratnega zasmeha. 11 "Dobro," je kriknil oče sinu v s slovo, "naj se izkaže, kdo ima s širja pleča! Tvoje orožje, fant. je * prešibko, da bi podrlo Smueikla- 11 sa v prah Stori, kar hočeš, razbij s si jrlavn, kakor veš in znaš — jaz te ne izročim policiji, išči si n drugih poti!.... In kar imaš zoper K mene. jo golo obrekovanje; vse utajim, in takšnih, ki boi nam mamil hčere in babn»ee, kradel bližnjemu pamet in sejal , pohujšanje, kamorkoli si stopil? Zato si se učil slovensko " Hj ne." je vzdihnil Pepe "Ve-M-lko / globoko boljo. "Moje ur^ Križa jem so bile zgolj pesek v vaše oči; slovensko me je učila mati, Kadar sva najbolj gladova-la. me je stiskala k se_bi ter mi pripovedovala o svojem jeziku, o ! lepi deželi in dobrem ljudstvu, ki ( jima solnee ne sije od samih osre- : čevaleev." "Peklenski načrt!" je povzel odvetnik svojo misel. "Hudobne-j ie ni moči pehniti očeta v sra-j moto; očeta — sin! Ali je bil moj j greh dovolj velik, da sem zaslužil to stokrat večjo kazen?" "llaha !" se je vzpenil sin. "Po-vejte mi, kaj je vaša kazen proti vašemu prekletemu dejanju?" "Trohico usmiljenja bi pač le-liko čutil z menoj." "Kakor da ste ga vi poznali' Ne bodite sentimentalni, Smučiklas. in storite, kar je bil vaš namen." "Dobro", je rekel odvetnik: glava mu je težko visela na prsi. "Toda nase — nemisliš? Obsodijo te in zapro za delj nego štirinajst j dokler ni utonila v najgloblji sramoti. Mati npomišlja, Smučiklas, kadar treba rešiti otroka lakote; ona ni pomišljala — in ti si kriv tega! Spominjam se je. kako je oblačila zvečer svoje revnr zidane cunje, hodila na ulico ter »e vračala z moškimi, jaz pa sem molil doma — zakaj učila me ji moliti; — in prosil Boga, da 1 j imela srečo, ker sem vedel, da t< ! pomeni kruh---- Greh in raz vrat sta zalivala nežno stebelce mojega detinstva; gledal sem last- j no mater, kako se je prodajala, gledal pijane dedce, kako so tepli in suvali, poslušal jo, kakoi se je |*)gajala za plačilo svojega ' ponižanja, in kesneje, ko je osta- k rela od hiranja — kako je mole-' dovala okrog skopih gostov in za man ponujala svoje velo telo..... Glad se je oglašal zmerom pogosteje, dokler ni obsedel za najino mizo. Tiste čase sem nehal moliti, začel sem krasti, ker je bolj po-taagalo.... In neko noč se mati. Sli več vrnila domov; policija jo je bila zasačila na esti. Šele čez mnogo dni sern jo videl v bolni- 1 ei, katere ni vk zapustila. Hodil | »em k nji ter gledal ostudne ra ne na njenem obrazu, ki je bil; nekdaj tako lep, na čelu, prej ta ko nežnem in belem, na ustnicah. ' Jri me niso smele več poljubiti.. J Preden je umrla, mi je razodela ' »godbo svoje nesreče; povedala! mi je, kdo je moj oče, ter izdihni- ^ la, preklinjaje ga v svoji zadnji uri. Obljubil aem, da ponovim lopovu njeno kletev, ako ga naj- j dem kje na svetu, in mu izročim ; •pominek, ki mi gaje dala zate j Smučiklas. Komaj d%anajst let m j« bilo takrat. . Nesrečne že v glas je usihal in «0 mu tekle po lieih, ko j j obujal to strašno preteklost. Ol zadnjih besedah je segel v prsni «p ter se ozrl na očeta s pogle dom, v katerem sta se družila so ▼raitvo in neozdravljiva bol. Odvetnik je *tokal v pestri, toda ne od k»*sanja. marveč od strahu: kje naj mu ta človek prizanese ? "Kakšen je tUti... spomin?" se je zdrznil čez čas. "Tti ga imaš. in naj te pali na duši!" j** za rohnel Pepe Vesei-ko ter mu vrgel ogoljen zvezček z a so silo v obraz. "Tu je, obrtna knjižica njene sramote!" Smučiklas, ki j«> v resnici sam« premišljal, kako bi našel sprejemljiv izhod, si j»* privoščil minuto joka-, njegova vest je spala tudi zdaj. Nato j#* dejal z dozdevno ubitim glasom: 4 4 Poštena ženska si pomaga dru gače.,.. Sama je bila kriva." "Ne psu j moje matere! Tudi ona bi me bila zredila z drugačnim kruhom, da ni bil moj oec zver!" "In ti. čemu nisi začel poštenega življenja?" "Haha! Meni se ni godilo kakor otrokom, ki nosijo tvoje ime; drugače bi bil postal svetnik v primeri ž njimi. Tako pa? Glad n; spoštovalec zakonov; sinu bede in sramote je poštenost že po tem o-mržena, ker jo vidi v zAkupu svojim zaničevalcev. Kradel sem, goljufal, bratil se z izvržki, kakor jih imenujete vi. spoznal ječo. preganjanje in sleherno grozo svoje usodev In pri tem sem mislil nate, ki živil v obilju, in na mater ki si jo pogubil okrutne je nego kdaj krvnik svojo žrtev; koliko ae mte klel in sovražil — z morjem na nebo ne popiieil Večkrat Pariška Sorbonna in muzej Clu-nv sta nedavno s posebnimi slav-n ost mi proslavila jubilej odkritja hieroglifov, ki se je leta 1822. posrečilo francoskemu Učenjaku, Jeanti Francois Champollionu To je bilo gotovo eno največjih jezi-1 koslovnih odkritij, ki j«* razrešilo I temno zagonetko "svete pisave" Egipčanov in ž njo vred mnogo-I tisočletno mogočno kulturo, ki je dotlej molčala. Znanost egipto-i (logi je. na kater: imajo tudi nemški učenjaki od Richarda Lepsija lo Adolfa Ki mana znaten delež, je posfala omogočena šele s Cliam-pollionovim odkritjem. Zgodovina tega odkritja in av-! ror.Ia samega je vezana na čuden slučaj. ('hampollion. katerega je vzgojeval brrt. se je že v ranih le--tih razvil v čudovitega znanstve-1 nega otroka, ki si je že z 11. leti' izli»al svojo življensko ,nalogo: cdgonetko hieroglifov. "Zvesta pi Sava" starih Egipčanov, kakor so jo imenovali Grki, je bila skozi tisočletja občudovana s posebno, spoštljivostjo. Smatralo se je, da vsebujejo hioroglifni napisi posebne mistične na#pomenke*in simbole. s katerimi so egiptovski duhovniki prikrivali svoje čarovni-ške umetnije. To praznoverje se je roti vilo neoviranemu raziskova-hieroglifov. V dobi pa, ko se je| 'GhampolHou strastno oprijel pro- ( HČevauja hieroglifov, so nastali za ta problem ugodni pogoji. Napo- 1 leon je s svojim .smelim pohodom v Egipt odffmil pajčolan, ki je dotlej prikrival delo Faraonov. Njegov častnik Roussaird je leta. 1700. pri kopanju obrambnih jarkov ori Rosetti našel spomenik, ki .ie nudil ključ za razvozijanje hie- roglifov. Ta "rosettski kamen" se zdaj nahaja v brbskeru muzeju in je igral v zgodovini raztolmače-vanja hieroglifov odločilno ulogo. . Mladi Jean Franc us Chanipol-lion, l-.i je že kot šestnajstleten deček leta 1S07. bil izvoljen za člana akademije v Gre-oblu. je v nepretrganem petnajstletnem študiju proučil v so znanost o Egiptu in skušal najti razmerje med trojno 1 p:s.: vi) hieroglifov, hieratično in demotičiio. Njegovo odkritje je torej bilo plod dolgoletnega truda in ne .samo duhovit domislek, ka-l or se jt,- n. pr. Angležu Tomažu Youiigu slučajno pof**ečilo uganiti [pet hieroglifnih črk. Leta 1S13. je l'hump "'lion zlomil sta.ro nazira-nje. da so hieroglifi posebni simboli. Pet let nato je že poznal eno 1 črko in leta 1S21 se je že )>>vspel k znatnim uspehom. Študiral je z mrzlično vnemo. Ko je v septembru leta 1S22. prejel iz Egipta devet hierotrlifnih prepisov, se je uv*»ri!, da je rešil uganko. S poslednjimi močmi se je potrudil k svf.je?::u bratu in mu zaklical: Rešeno je!" Nato je omedlel in je pet dni ležal brez zavest'. Dne 27. septembra 1S22 ie medtem že do-znala pariška akademija znanosti, d so hieroglifi razvozlani še de-s^t let je bilo usojenih Jeanu 1'hampnllionu : v tem kratkem razdobju je s čudovito naglieo pospeševal odkrivanje in čitanje daljših tekstov. Ni pa ::nei čas:«, da bi -voja < dkritja tudi objavil in take so š<>le ir njegove zapuščine doznali. kako daleč je napredoval v proučevanju zgodovine Egipčanov. Najstarejša kulturna zgodovina človeštva je t? k o po njem postala odkrita svetu as= GIAS NARODA/6. OKT. 1922 KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. / i i Spisal Rafael Salatini. i Za "Glas Naroda" prevel o. P. 14 (Nadaljevanje.) (Dalj« prihodnjiS.) OUNARD in ANCHOR ČRTE Nov parnik na olje S O V T H I A 20.000 ton 25. novembra Naravnost v Dubrovnik in Trst. Potujte v Jugoslavijo na tem velikem, novem, čudovitem parrtiku. Kabino z 2 ln 4 posteljami, sijajno opremljene za potnik«.- 3 razred* Ptuebno pozornost posveča ženam in otrokom Izborna kuhinja ln vino brezplačno. TI DI PREKO CHERBOURGA VSAK TOREK NA TREH VELIKANIH BEEENGARIA AQUITANIA MAURETANIA LtASPEJo V JUGOSLAVIJO V !» PNE1I. Za Sifkarte in drupe informacije se oglasite pri Miliijrot patobii-dnein jk> iiIu ameriškimi ADVERTISE IN "GLAS NARODA". Ifceneh, Jlrte Hitra služba v Jugoslavijo.-, la touraine france ...... 1_A LORRAINE ROC H A M B E A U 11. okt 11. okt. 14. okt. 19. oktt Izborne udobnosti — kabine za dve. štiri In šest oseb. umivalnica in tekoča voda v vsakem prostoru — le-dilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino ln pivo brezpladro. godba. ples. Postrežnikl govore slovensko in srbsko. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnik«. Posebni parniškl vlak vzame potnike in prtljaao-do določeneaa kraja, preko Trsta ali Bazeta. kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Juqoslavilo Je kompanijskl tolmač, hi aovorl vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih st«areh. Za navodila se oalaslte pri lokalnem French Line aaentu ali v KOWPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York Ci*y Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Čuden napad v Trstu Natal Jerob, težak, stanujoč v ulici Pi>nziana 1, je odšel v nedeljo p red po! dne od doma, pusti v ai doma Hletno liC-erko Klizo. Kmalu zatem pa je prijel v hišo neki Slove!;, zvezal deklico za. stol, ji zamašil usta ter ji pokazal bodalo, rekoč; "Kavnokar sem v grozdu tvojega očeta t'c bo£ kričala, bom btoril s teboj isto." Premetal je nato vse predale in l.ote, da bi našel kaj denarja. Ker se mu to ni posrečilo, je pustil deklico zvezano in odSel. Proti 12. uri je prišla v hišo sestričina Elize ter jo opro-ttila vezi. Za stvar je zvedel policijski l.«»nii«arijat v ulici Amerigo Vespucci, ki je zatčel stvar takoj preiskovati. Jerob pa se je vrnil j v pondeljek zjutraj. V nedeijo m! celo noč je bil v družbi prijateljev. 'Tatu" ni našla policija. Napad v Gorici Šofer Jožef Poznar, doma iz Podeore, stanujoč v ul. Časa Ros-sa 24 v Gorici, je šel zvečer čez trg sv. lloka, ko sta ga v bližini gostil-«* Oulob srečala dva moška na kolegih, katerih eden je sproži! proti n.ieimi strel iz revolverja. Poznar je oba spoznal. Prvi je železničar Ivan Heb&t, drugi pa Um-berto Maurensig. Osta stanujeta v (ioriei. Vpila sta tudi psovke za i njim, nato pa sta zbežala. j i Zločin. Prebivalce vasi Škofije je vznemiril nad vse zločin, ki je bil od-' krit to dni. Xa cesti iz Škofij v Mi-j Ije an našli ubito Libero Cunja. Na trebuhu so našli tri grozne rane, "ki so bile povzročene z nekim irikuiiislim preilmetoai. Po telesu I so ugotovili zdravniki tudi znake, j ki pričajo, da se je žrtev branila. Aretiran je bil njeai zaročene« iivan Semee, ki pa trdi, da je nedolžen. Pridržali .so ga vseeno. Bombarji na delu. V ve/o železničarske hiši' v Sol kanu jc bila vržena bomba, ki je razpočila. Kdo jo je vrgel, ni znano. Nesreče ni bilo nobene. Nočni napad fašistov. V Lindar v Istri je prišlo kakih J rt pazinskih fašistov. Bilo je v nedeljo zvečer. Sli i*> v gostilno in , tam so čakali, dokler so mirni ljudje šii domov in k počitku. Naito pa so začeli izvajati svoja jifna-štva. Naiprej *sn obiskali družuio Fabris ter oklofutaJi «ospod.kijo. Xato ko «xlšli iz Ijindarja po cesti proti Žminju. Medpotjo sto pridno streljali z revolverji. Po kratkem iodsoWvu pa -so se zopet povrnili j v Lindar. Tu so nasilno vdrli vidita 4okKp<£a poslopja in so šli v stanovanje m-iteJja Stihotviča. So-jnrogu učitelja so oklofutali, njena dva sina pa so strosno pretepli s kopiti od revolverjev in z boksi. Pravili so, da sta onadva streljala za njimi, ko so odhajati iz Lin-.darja, kar ni res že radi tega, kar isla bila liciteljwa »ina tedaj že v postelji. Vse to se je agodilo okoti ; polnoči. Po tem junaškem dejanju so iskali nefcega drugega I vin dar-»•a, to*3a ga niso na&i Da. bo njihova snu:ga popolnejša in slavnejša. W vdrli v hišo, kjer stanuje bivši žminjski župnik Filipič. V luši niso našli nikogar, ker so bili stanovniki pobegnili. Kar pa »o našli v hi«. «o \rgli ven in so razbil?, kar se je dalo razbiti. Škoda je zelo velika. Ta svoj kulturni jpofr&ft oprav].": n jejo fašisti, češ, da so dan prej peli nekateri mladeniči r neki gostilni "Bandiera roa-sa O&lasftvo ve za to dejanje in ojefra jtfhake. toda dosedaj ni bil -še nihče aretiran. MLitivnu rassodba o dogodku na Krim. Gotovo ji? Se vsem na£m čitate-Ijem v živem spominu, kako v«i Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angieška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANViLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakerira priučiti se angleščine brez učitelja. • Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino Slovenk: Publishing Company 32 Cortlandt Street New York, N. Y - ViUltll. - JSCKOilKO SC je iittnui-uuiia, ci ujiuiu j iz f-^i«. da je to žalosten nasmeh. — Nikdt r se 'Jii ni zdelo, da je Barbados s zemeljsko ogledalo nebes, — je priinala. — Brez dvoma pa pozna- ■ te vi svet boljše kot pa jaz. — je dostavila ter se dotaknila svojega ! 1 konja z bičem, okovanim s .srebrom. — Čestitam vam, da je bila vaša nezgoda na tak način omiljena. Blood se je priklonil, in Arabela je odjahala. Oba črnca sta skočila kvišku ter odšla za njo. M«dt«-m pa je ostal Peter Blood na mestu, kjer ga je pustila ter zrl na vodovje Carlisle zaliva spodaj in na ladijski promet v tem obširnem pristanu, nad katerim so neprestano krožili galebi. Res lep prizor. — je mislil. — a vendar ječa. in ko je rekel Arabeli. da ima to ječo lajše kot pa Anglijo, se je poslužil one sko- i ro hvalevredne oblike bahanja. ki skuša omalovaževati našo ne- 1 Krr'«"n. / Obrnil j«* ter odšel naprej po svoji poti. ki ga je vodila proti majhni skupini koč, zgrajenih iz blata in slame. To je bila majhna vas, obdana od stokadc ter dom sužnjev na plantažah. V tej vasi je ] ^ j stanoval tudi on. j * .« ^ Spomnil je vrstic: J . Stone walls do not a prison make, 4 Nor iron bars a cage. Tem vrsticam pa je dal nov pomen, povsem nasproten onemu, katerega je im«-l fw-snik v mislih. Ječa, — je razmišljal. — je ječa. ] /•♦■prav nima morda niti zidov, niti okov in če je še t£ko prostorna.,, To j«> spoznal takoj prvo jutro ter pri«Vl spoznavati v vedno večji!, meri. ko j«* potrkal čas. Vsaki dan j«1 bolj razmišljal o svojih j\ristrl-1, ženih perutih, o svojem izključeju iz sveta ter vedno manj o soraz-1 merni prostosti, katero je užival. Tudi mu ni dajalo nasprotje med'] njegovo sorazmerno lahko usodo ter ono njegovih nesrečnih soob-sojencev takega zadovoljstva kot bi ga oJn'util drugače razpoloženi« duh. Prizor na njih bedo je dejanski večal trpkost, ki se je zbirala j ] v njegovi duši. » Od dva in štiridesetih mož katere so izkrcali z njim vred z Ja- j maiea Merchant, jih je kupil polkovnik Bishop nič manj kot i>et in j dvajset. Preostale so dobili manjši plantažniki. nekateri v Speights-; town in 'Irugi še nadalje proti severu. Blood ni vedel, kakšna je bi- ! la usoda teh. a med sužnji Bishopa se je Peter Blood prosto kretal, 1 spal v njih naselbini ter vsled tega d^»ro i>oznal usodo, ki jih je ' zadela. Delati so morali na sladkornih plantažah od jutranje zore 1 pa mraka, in če so pričeli oinagovati. -><» poslužili nadzorniki in njegovi ljudje biče v. ila jih pripravijo do večjih naporov. Oble-|. ceni so bili v cunje in nekateri med njimi m> bili skoro popolnoma j nagi. Živeli mi v smradu in umazanosti in zavživali so le slano meso I ter koruzne žgunee. Ta hrana je bila tako tnalo primerna za te ljudi, ila >ta dva zbolela ter umrla še predno jc Bishop spoznal, da ima življenje njegovih sužnjev gotovo vrednost ter se vdal zahtevi Blooda, da si- boljše >krl»i za obolele. Da irbijejo sužnjem iz jrlave \ vsak«i misel na upor. s(» ene^a izmed sužnjev, ki se je uprl Kentu. brutalnemu nadzorniku, pred oemi njegovih /tovarišev Kentovi črnci /bi ali do >mrti. Nekega drugega, ki je bil tako neumen, da je' /bežal v gozdove, kjer so g« ujeli ter privedli nazaj, so najprvo zhieali ter nato vžgali na čelo črki F. T. (fugitive traitor ), da |; bo zaznamovan k<»t |>obegcl izdajalec za celo svoje življenje. Milostna usod a pa je hotela, da je ubogi človek umrl na posledicah bičanja. Preostalih >e je lotila p<> teh dogodkih mrka. brezduševna resi-J gnacija. Najbolj uporni so se pomirili ter sprejeli svojo usodo s tra- ! gieno ravnodušnostjo obupa. * Peter Blood, ki je edini ušel tej neizmerni bedi, je ostal nazu-naj neizpremenjen. Edina ziprememba. ki se je zavrnila v njegovi notanjosti, f»a je bilo v>aki dan globlje sovraštvo do soljudi in z vsakim dnem globlje hrcjK-nenje. ila |H>lM*gne s tega mesta, kjer je človek na ta-kn uma/.an n jh.<1»1 naein onesnažil ljubko delo svojega Stvaritelja. To hrepriienj*« je bilo prt-ve«- nedoločeno, da bi se povspelo do kakega upanja. Vsako upanje tukaj je bilo nedopustno. Kljub temu pa s«* n i uda I obupu. Na s\ r>j obraz si je nataknil masko smeha ter hodil svojo pot. (ZHravil je bolne na korist polkovnika Bi&hopa ter vidno bolj omejeval delovanje ostalih dveh zdravnikov v Bridge- ( town. Ker ga niso dosegle j>onižujoee kazni t*"r pomanjkanje njego-^ >h mi obsojencev, je mog* I ohraniti rešp*'kt do samega sebe in brez r»><»ri>osfi je postopal r. njim celo brezdušni plantažnik. kateremu je bil prodan. V.h v>e to pa >e moral zahvaliti putiki in migrenam. Priibkbil si je spoštovanje governerja Steeda — in kar je se bolj važno, žene governerja Steeda, kateri si je nesramno in cinično prilizoval. Sem pat a m je vitlel tudi Mis*. Bishop in le redkokedaj sta se-1 stal*, ne «la bi ga ona ustavila ter ^a zapletla v pogovor za par trenutkov, s .'-emur je jntkazala. da se zanima zanj. On sam pa si ni že-' lel teh y'stankov. Rekel si je pogosto, da ga ne sme varati njena delikatna zunanjost. nj»*na presenetljiva gracija. njen mladeniški način obnašanja ter je lepi glas. V celem svojem življenju — in bilo je precej raznoliko. — ni še zadel na človeka, ki bi bil tako zverinski kot je bil njen stric in nje ni mogel ločiti od tega človeka. Bila je njegova nečakinja, njegove lastne krvi in nekatere napake« te krvi. nekaj brezobzirne okrutos^i tega bogatega plantažnika, si i je tni.slil, mera prebivati v njenem lepem telesu. O vsem tem je pr^v pogosto razmišljal, prav kot da odgovorja nekemu instinktu, ki je bil drugačnega mnenja. Kadnr je bori! na tak način, se je skrbno i/ogbal vsakemu srečanju ter je bil hladno uljuden, kadar se je vendar sestal z njo. Čeprav je bilo njegovo razmišljanje povsem upravieljivo ter lahko umevno, bi vendar boljše storil, če bi bil zaupal instinktu, s katerim >e je boril. Čeprav je tekla v njenih žilah ista kri kot v ži-Jah polkovnika Bishopa, je bila njena vendar prosta vseh napak. , ki so kazile kri strica, kajti te napake niso bile prirojene tej krvi, pač pa v njegovem slučaju pridobljene. Njen oče. Tom Bishop, brat ! polkovnika Bishopa. je bil prijazna, vitežka in nežna duša, zlomljenega srca v>led prezgodnje smrti žene. jZapustil je stari svet ter, skušal najti v novem svetišče za svojo srčno bol. Prišel je na Antile a svojo pet let staro hčerko ter pričel živeti kot plantažnik. Uspaval je od prvega početka kot pogosto uspevajo ljudje, ki se ne. brigajo*za prosperiteto. Ko je za bogatil, se je spomnil svojega mlajšega brat«, rojaka, ki je bil na glaau kot precejšen divjak. Nasve-toval mu je, naj pride na Barbados. Nasvet, katerega bi. bil William Bishop ob vsaki drugi priliki zaničljivo zavrnil, je priiel ravno v trenutku, ko je pričela njegova divjost roditi take sadefc, da - 11 ' * Jugoslavia irredenta; hrup so zagnali svoječasno Italja ; ni, češ, da so naši rojak i poskodo-11 vali spomenik, ki je bil postavljen i na Kinu v čast padlim alpincem. Posebna komisija je nato natanč- i no preiskala vzroke poškodbe ter '■ ugotovila, da je spomenik poško- J d o v u la strela, ne pa človeška roka. Kar je bilo pred kratkim le verjetnost. je danes nepobitno dejstvo, kar pod 1: re {> 1 j u j e j o tri stro-kovnj.iška poročila: poročilo du najskega inženjerja Fiirsta, inže-njeria Pcgana in končno poročilo posebne uradne komisije, ki jo je določil v ta namen generalni civilni podkemisnrijat v Gorici. Vse' tri komisije so ugotovile, da je popolnoma izključeno, da bi poškodbe napravila človeška roka. kajti vsi znaki kažejo in iz posameznih razpok je z vso natančnostjo ugotovljeno, da je v spomenik udarila strela. To so dokazi, a kdo bo dal I zadoščenje našim ljudem, ki so* dolge tedne sedeli v zaporih in bili f izpostavljeni najhujšim mukam?! ",F!dinil zelo slovesno. Oinljiv je bil trenutek, ko je župnik spregovoril in poudarjal, da prihaja kot duhovnik in sin preprostega slovenskega kmeta in delavca. Vsi smo bili ganjeni. Kako je v Gorici? Xe moremo trditi, da se v Oo rifi glasbeno precej dobro ne gib-j Ijemo. Saj imamo svoje glasbeno! in pevsko društvo, ki je že marsikaj ustvarilo. Dobili smo tudi j boni odsek, ki bo v kratkem oživljal naže prireditve S tem krožkom upamo dokazati in moramo dokazati, da tudi brez plesa lahko živč naše godbe in še mnogo bolje vrše svojo narodTio kulturno dolž-1 nost. 1 nianv) v Oonei tudi pogoste ! koncerte, o katerih je j>ovoljna sodba in ki jih vpoštevajo tudi naši someščani. Pri n;ts je treba še dobre glasbene šole, kar imamo, je treba razširiti in poglobiti, kar še j nimamo, pa moramo nanovo usta.-| novi* 1. Zadnjič smo enkrat poročali sa-| mu skupno število vseh. učiteljev, ki obiskujejo učiteljski kmetijski tečaj v Gorivi. Sedaj smo izvedeli, da pose I-a ta tečaj častno steblo ."»4 slovenskih in 28 italjanskih u-čiteljcv. To jc za naše učateljstvo častno števil,. Naj rodi ta tečaj mnogo koristi med našim kme>čkim prebivalstvom, kamor bodo jKine^i učitelji zaklade svojega ziuuija! Prejel perilo v pranje in ga prodal. Marij JurL^eviš, star 34 let, stanujoč v ul. C.iulia 92 v Trstu, se je predstavil na nekem angleškem parnik u kot lastnik pralniee in li-kalniee. Kot tak je sprejel od prvega kuharja in prvega in drugega strojevodje kup perila v skup ni vrednosti 2000 lir. Perilo bi moralo biti rtprano tekom treh dni. Ali minulo jih jc 15, a o Jurišiču ni bilo ne duha ne .sluha, vsled česar so ga naznanili k vest uri. Ril je aretiran. Perilo je prodal. Želim, da se og-lasita: FRANK KRA.TC. 'loma iz Grahovega pri Cerknici, ter IVAN CELIN po-dotnače Misičev iz vasi Kuteže-vo pri Ilirski Bistrici. Imam .jima važne reči za sporočiti. — Frank Mišič. Star Route Box 11 _Ivane, Pa. (5-6—10) / IŠČEM KUHARICO, Slovenko ali Hrvatico. Dobit mc-.-to in d--bra prilika Plača $40 na mesec. Katero veseli, naj piše na: U. II. Jones. Yazoo City, Miss. ___(6-7—10) Vaši sorodniki, prijatelji in I znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški i !denar v uradu Jadranske banke ' j v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ame-i riških dolarjih. j Ako kaj ne razumete, pišite , nam. da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y , NAZNANILO IN PRIPOROČILC Cenj. naročnikom Glasa Narodj • v Pennsvlvaniji poročamo tem • potom, da jih bo obiskal naš poto valili zastopnik I Mr. JOSEPH ČERNE, kateri jc pooblaščen nabirati na ročnino za naš list; zatorej pro si mo rojake, da mu bodo koliko: mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. - J II Brezplačno. Kdor uro« kako knjigo, priložimo no knjifieo "NOVA POSTAVA" ss pwiirefuw Mivm v Pecot- ■ylvaniji brezplačno, dokler iua cabga ne Mida i - SLOVENIC PUBLISHING CO. ? New Ink. N. T. i '■OM^^MMHWWIHIWMWOBinPOaaaBi I je postala izprememba podnebja zelo zaželjiva. William je prišel j in njegov velikodušni brat ga je sprejel v družabništvo na proevi-tajoči se plantaži. Nekako šest let pozneje, ko je bila stara Arabela šestnajst let, je njen oče nmrl ter jo pustil pod varuštvom svojega brata in njenega strica. To je bila mogoče njegova edina napaka. Dobrotnost njegove lasie narave je skalila njegove nazore glede i ostalih" ljudi. Ker je razventega sam vodil vzgojo svoje hčerke, se je mogoče preveč zanašal na neodvisnost njenega značaja. Kot je bil položaj sedaj, je obstajalo le malo ljubezni med stricem in ne-čkinjo. Bila pa mu je udana in tudi on je bil zelo oprezen y svojem 1 obnašanju pred njo. Vse svoje življenje, — kljub vsej svoji divjo-sti, — je gojil visoko spoštovanje do svojega brata, kojega vrednost je rade volje priznal. Nekaj tega spoštovanja je sedaj premestil na otroka svojega brata, ki je bil v gotovem smislu njegov družabnik, čeprav se ni Arabela aktivno vdeleževala poslov na plan-! taži. — ■ 1—————— ■ ■■ 1 — ............1 WB Kretanje parnikov - Shipping News £4. oktobra: Aquitanln. Cherbourg. -' 25. oktobra: Pres. Moarue, Cherbourg; Torek. Br«, men. e. oktobra: Tuscania, Genova: America, Genova. 28. oktobra: Lafayette. Havre:, Majestic. Cherbourg: Kroonalnd. Cherbourg; N'oorilanm. Boulogne; Conte Rosso. Genova. 1. novembra: Paris. Havre. 11. novembra: Argentina. Trs*. 2. novembra: I America, Genova, j 4. novembra: I Olymptr. I'hei boutg: I^rlanr. CherbourK; Oropesa. Hamburg. I'res '.'Fillmore. Bremen. 7. novembra: Mauritania. Cherbourg. 18. novembra: ^ * | France, Havre; Amerca. riremon. | 9. novembra* i • Chicago, Havre: Mongolia llaiuburg. 7. oktobra: America, Cherbourg In Hamburg; Majestic-. Cherbourg; Ryndam. Boulogne. 10. oktobra: Berengaria. Cherbourg. 1. cktobra: Pres. Polk. Cherbourg; France. Havre, -Jannover. Bremen. ! 12. oktobra: I Pres. Arthur. Bremen: Mount Caroll. ' Hamburg; Taormina. Genova. 4. oktobra: La Lorraine. Havre: Olympic. Cher* bcurg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in U'emen; Orbita. Cherbourg In Hamburg; Saxonia,Cherbourg in Hamburg; Finland, Cherbourg; Arabic. Genova; Belve« dere. Trst. . 17. oktobra: Resolute. Cherbourg in Hamburg. 18. oktobra: II Pres. Garfield. Cherbourg. 19. oktobra: P-ochambeau. Havre. 21. oktobra: Homeric. Cherbourg; La Savole, Havre - ZeeTand. Cherbourg; Pres. Harding. Ch«r-. bourg in Bremen: New Amstedam. Bou-' logne: Ordun#, Cherbourg ln Hamburg Pres. Wilson. Trst. — Glede izplačil | v ameriških dolarjih! _ Po novi odredbi finančnega mirns.er atva v Jugoelavili le bankam tam ieda I prepovedano Izplačevanje čekov ali drt flih nakazil v tuilh valutah. Ako ton jo&ljete deriar v amerikansui veijavi. 01 ( diši potom čeka alt nakazila. DanK. '. v Jugoalavili ne srne Izplačati v do. : larjin. temveč po dnevnem tečaiu v j domači valuti, to le v kronah oziroma dinarjih H sreči a« J» pri sestavi o ms- 1 njene odredbe VDOštevala cot"--ba iz seljencev v toliko, da zamoremo za st'^i: 1 . ke. ki Imajo potovati v A.nerit-.o. Ccrtlandt St. New York. N. V. -^------- MOJJJO, HJBpdAJTB n Ki "QUL» KAMODA", MAS- 9Ma mmšmK* pmmm s si* m*s*m> JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. ___JUGOSLAVIJA ■apii a«, MJ» Pubrovmfc. trtmsm, JelM. Kprtula. KM«r, KrmmU LJuMJmmu NaMn kMhsvrf. tarajm. «k>Ht. »mk. Žagrefc. ' ITALIJA MEM9CA AVSTRUA 11 1 lUJlvi ■• TyifU prt MnMM feMt te' vnk BjMdh p#« Ha . t immw^to h u M fittL trtShJ" mwj tAm fla'aS BiI'piaMM Ami takp. Frank S&kser State Bank