PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od-18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
0^ —! V* O
G' 2 V- -
o o c £
O £ 2
'Si?
58SS>
tj r c~ _ r.
So3"! 1
inije)
•n!
r„ r
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 28 (12.660)
Trst, torek, 3. februarja 191
Z > ?
Pozno predsinočnjim zaradi čelnega trčenja med tovornjakom in avtobusom
25 mrtvih pri Nišu
Danski kamion zavozil na levo stran ceste - V trčenju tudi 27 ranjenih Med žrtvami je veliko otrok - Danes dan žalovanja
04
O
—>»
O
o
KS
O
O
NIŠ Nekaj pred polnočjo v nedeljo se je zgodila pri Nišu ena doslej najhujših prometnih nesreč v Jugoslaviji: zahtevala je 25 življenj, nadaljnjih 27 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega 19 hudo. Zlasti presunljivo je to, da je nied žrtvami .veliko otrok, a le hitremu in učinkovitemu nastopu reševalcev gre zasluga, da niso razsežnosti tragedije še večje. Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo danes v Jugoslaviji dan žalovanja.
Kot je obrazložil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Nišu Miloje Mičič, je nesreča bila pri Doljevcu na Magistrali Niš-Skopje, to pa zato, ker je prikolični tovornjak zavozil na levo stran ceste in čelno trčil v avtobus s 54 potniki. Hladilni kamion danske registracije s 30-tonskim tovorom, ki ga je z brzino 70 kilometrov na uro upravljal 28-letni Kristensen Wogn Mari-nus, je zanesla menda poledica in v hipu je povzročil razdejanje: popolnoma je uničil levi bok avtobusa, tako da je bilo pri priči ubitih 20 potnikov, ki so sedeli na tej strani. Drugi štirje so umrli na rešilcu, peti pa v bolnišnici. Med mrtvimi je 10 moških, 9 žensk in 5 otrok, tako tudi šofer avtobusa Miodrag Miljič in njegov pomočnik Bora Dragijevič, a med 19 težko ranjenimi je tudi danski voznik tovornjaka,
ki je zastražen, saj se bo moral žago-. varjati pred sodiščem.
Avtobus, last podjetja Lasta iz Zaje-čara, je najela turistična agencija v Aleksincu, da bi z njim peljala domov iz zimskošportnega letovišča Kruševo v Makedoniji 54 letoviščarjev. Ob življenje je tudi njihov vodič Zvonimir Milkič.
Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič je naslovil predsedniku izvršnega sveta skupščine Srbije sožalno brzojavko, sicer pa je tragedija izzvala splošno obžalovanje in solidarnost. Skupščina občine Niš bo namenila družinam ponesrečenih po 100.000 dinarjev, a izvršni svet skupščine Srbije jim je namenil 3 milijone dinarjev ter se zavzel za čimprejšnje razčiščenje vzrokov nesreče.
Krajevne in republiške oblasti so izrecno pohvalile reševalce spričo naglice, s katero so nastopili: deset minut po strašnem trčenju je bila na prizorišču tragedije že milica, dvajset minut po njej pa so pridrvele ekipe specialistov iz bolnišnic v Nišu in Leskovcu. Obe zdravstveni službi sta pokazali izredno stopnjo organiziranosti in učinkovitosti pri pomoči ranjenim, kar je predsednik republiškega odbora za zdravstvo in socialo Filimonovič ozna-
čil kot zgled, kako je treba nastopati v izrednih okoliščinah. Tudi krvi za transfuzije je dovolj na razpolago, kot je javil direktor pristojnega zavoda v Nišu Trninič. Ranjeni ležijo v tukaj-
šnji vojaški bolnišnici oziroma v kliniki za otroško kirurgijo na medicinski fakulteti.
Na sliki (telefoto AP): avtobus po tragičnem trčenju.
irkxl£ldjl
LJUBLJANA »Brzdanje inflacije mora postati naša prednostna naloga v vsej Jugoslaviji. Vsako prilagajanje inflaciji nas bo privedlo v še bolj zapleten in težji položaj. V bitki z inflacijo in njenimi žarišči se moramo soočati in boriti z brezkompromisnimi in ostrimi ukrepi, ki niso niti najmanj priljubljeni, vendar so učinkoviti. V Jugoslaviji bi morali imeti pravo pro-tinflacijsko gibanje, ker moramo vedeti, da s tako visoko stopnjo inflacije izgubljamo tudi mednarodni ugled.«
S temi besedami je spregovoril predsednik republiške konference ZSDL Slovenije Jože Smole delegatom iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, ki so razpravljali o vprašanjih, o katerih bodo v kratkem govorili na seji zveznega zbora in svoji povezanosti z bazo.
»Moti nas tudi,« je dejal Smole, »da se v Jugoslaviji ustvarja napačna podoba o Sloveniji, da nenehno govorijo "o slovenskem sindromu" in da nastaja vtis, da Slovenci delamo nekaj posebnega. Najbolj svež primer, ki prispeva k takšni izkrivljeni podobi o Sloveniji v Jugoslaviji je ocena, da je čestitka predsednika RK SZDL Slovenije ob novoletnih in božičnih praznikih neustavna. To nas mora resno zaskrbeti,« je dejal Smole in se vprašal, od kod prihajajo takšne ocene. »Naša napaka v SZDL je v tem, da smo premalo učinkoviti pri predstavljanju naših pobud. Prihodnje moramo vsak predlog, preden bomo sprožili kakršnokoli pobudo, temeljito obdelati in dobro argumentirati,« je še dejal Jože Smole, (dd)
Se vedno neznana usoda posrednika canterburyjskega nadškofa
Terry Waite jetnik skrajnežev iz vrst Islamske svete vojne?
BEJRUT - Vodja šiitskega gibanja Amal Nabih Beri, ki je obenem libanonski pravosodni minister, je včeraj izjavil, da je Terry VVaite jetnik v dolini Bekaa. Beri je izrecno poudaril, da je odposlanec canterburyjskega nadškofa jetnik, in ne talec. Kaj to pomeni, ni še povsem jasno. Nesporno je le dejstvo, da je vodja libanonskih dru-zov Džumblat v precejšnji zagati, saj je prav on prepričal Waita, da se vrne v Libanon, in je jamčil za njegovo varnost.
Džumblat in Beri sta v Damasku, kjer sta pri sirskih oblasteh zahtevala, naj posredujejo v Teheranu, da bi izposlovali Waitovo osvoboditev. Območje, kjer naj bi bil Terry Waite priprt, je navsezadnje pod nadzorstvom sirske vojske. Damask bi lahko torej Pokazal nekoliko več odločnosti, da ne bi razne skupinice islamskih skrajnežev nemoteno vedrile na libanonskem prizorišču.
Canterburyjski nadškof Robert Run-cie pa je že pisal predsedniku iranskega parlamenta Rafsandžaniju in ga prosil, naj se pozanima za usodo Ter-ryja Waita. V diplomatskih krogih namreč vlada prepričanje, da je Waite jetnik skrajnežev iz vrst Islamske sve-
te vojne, ker je bil baje vpleten v škandal Irangate. Ob tem postaja bolj razumljiva Berijeva izjava. Proiranski verski skrajneži baje skušajo izvedeti kaj več o temnih ozadjih tega škandala, v katerega so bili posredno tudi sami vpleteni. Američani so s tajnimi
dobavami orožja Iranu namreč kupovali talce, ki jih je imela v svojih rokah prav Džihad eslami.
Seveda so vse to le domneve, ni namreč izključeno, da je Terry VVaite namenoma ostal s teroristi, da bi jim prostovoljno pojasnil svojo vlogo v celotni zadevi.
Ob ultimativnih izjavah islamskih skrajnežev
Ameriško brodovje vnaša novo napetost v Libanon
BEJRUT Položaj v Libanonu je iz ure v uro bolj eksploziven. Medtem ko se daleč na obzorju občasno zaznavajo obrisi ameriških vojnih ladij, ki s svojo grozečo prisotnostjo napovedujejo morebiten ameriški vojaški poseg v Libanonu, so islamski skrajneži v roku nekaj ur objavili dva ločena dokumenta. V prvem napoveduje manj znana Islamska sveta vojna za osvoboditev Palestine usmrtitev štirih ameriških talcev, če ne bodo Izraelci do nedelje osvobodili 400 priprtih libanonskih šiitov. Nekaj ur kasneje je zloglasna Džihad eslami (Islamska sveta vojna) napovedala, da bo ubila Ter-ryja Andersona in Thomasa Sutherlan-da, če bi ZDA napadle libanonske muslimane. V svojem komunikeju so islamski skrajneži obenem napo-vedali, da ne bodo osvobodili nobenega talca, dokler bodo v ameriških, izraelskih, evropskih in arabskih ječah zaprti »islamski rodoljubi«. Verodostojnost svojega komunikeja in groženj so podkrepili s fotografskim posnetkom ameriškega talca Terryja Andersona.
Izraelska vlada je že jasno sporočila, da ne bo pristala na take diktate, da odločno nasprotuje kakršnemu koli. pogajanju in mešetarjenju s teroristi. Resnici na ljubo, je v preteklosti Izrael osvobodil precej šiitov, a v zameno za svoje vojake, ki so bili jetniki v Libanonu. Premier Šamir je včeraj jasno izjavil, da Izrael ni mednarodna banka za teroriste, ki bi nudila svoje usluge tistim državam, ki bi hotele izposlovati osvoboditev svojih talcev.
Kljub takim načelnim izjavam je prišlo včeraj do prvih stikov med ameriškimi in izraelskimi predstavniki. Vsebina pogovorov ni znana, prav tako ni znano, ali so razpravljali o vojaški opciji.
Nesporno je le dejstvo, da so ZDA nagrmadile pred libanonskimi ozemeljskimi vodami kar 30 vojaških ladij. Prikaz vojaške sile seveda ne koristi pomiritvenim naporom v Libanonu. Spopadi med Palestinci in šiiti so torej ponovno vzplamteli, libanonska bratomorna vojna pa se nadaljuje. Nad vso to zmedo pa se čuti rdeči sij zalivskega požara, ki ustvarja nova zavezništva in podira stara.
V goriškem občinskem svetu počastili spomin L. Bratuža
MARKO VVALTRITSCH
GORICA — S prisrčno svečanostjo se je sinoči uradna Gorica spomnila 50. obletnice mučeniške smrti Lojzeta Bratuža. Uporabili smo izraz »uradna«, ker je počastitev, prva od več, ki jih pripravljajo razna društva, bila v dvorani občinskega sveta. V njej so bili občinski odborniki ter svetovalci. Med publiko pa je bilo precej Slovencev iz raznih krajev Goriške, še zlasti iz Podgore. V samem amfiteatru, kjer je prostor za občinske svetovalce, so na častnem mestu sedeli vdova Lojzeta Bratuža, učiteljica in pesnica Ljubka Šorli, s hčerko prof. Lojzko ter sinom prof. Andrejem, ki je tudi občinski odbornik.
Župan dr. Antonio Scarano se je v risrčnih besedah spomnil mučeni-a, ki so mu fašisti ob božiču 1936 dali piti mešanico strojnega olja. Za-
lotili so ga ko se je vračal iz podgorske cerkve, kjer je učil slovensko petje. Olje so pili tudi štirje podgorski pevci. Lojze Bratuž ni vzdržal. Umrl je 16. februarja 1937.
»Lojze Bratuž je bil ena tolikih žrtev fašističnega škvadrizma,« je dejal goriški župan. »Nasprotnike so ubijali v vsej državi. Bratuža pa so umorili, ker je bil Slovenec.«
»Gorica je v prvi polovici tega stoletja trpela zaradi etničnih spopadov,« je dejal župan, »od let pred prvo svetovno vojno do tistih fašističnega raznarodovanja in še do tistih med drugo vojno in njenih povojnih posledic. Bila so leta nerazumevanja.«
Goriški župan se je nato spomnil tudi težkih let, ki so jih preživeli Ljubka Šorli ter otroka. Nadaljevali so delo družinskega poglavarja. Svoj govor je župan zajtljucil z božično pesmijo Ljubke Šorli, ki vabi k temu, da bi se vsi ljudje ljubili.
Danes na naših športnih straneh
Zurbriggnu »končno« zlato
Švicar Pirmin Zurbriggen je »končno« prišel na svoj račun. Na svetovnem prvenstvu v smučanju v Crans Montani je švicarski as po srebrnih kolajnah v smuku in kombinaciji stopil na najvišjo stopničko. Zlato kolajno je osvojil v včerajšnjem superveleslalomu. Na drugo mesto se je uvrstil Luksemburžan Gi-rardelli, tretji pa je bil Wasmei_er. Najboljši Italijan je bil Erlacher s šestim mestom, najboljši Jugoslovan pa Čižman kot 14. V nedeljo je v kombinaciji slavil Girardelli pred Zurbriggnom in Avstrijcem Maderjem, v ženskem smuku pa je bila prva Walliserjeva pred Figinijevo (obe Švica), bron pa je osvojila Zahodna Nemka Mosenlechnerjeva.
Včeraj so se na Piancavallu s svečano otvoritvijo pričele zimske mladinske igre Alpe-Jadran.
Meblo in valovci v ospredju
Glede domačih dogajanj naj omenimo, da so odbojkarice Mebla po lepi zmagi proti Moglianu še vedno v boju za drugo mesto. Naše odbojkarice so trenutno pete na lestvici z 18 točkami, od Mogliana in Nervese pa jih ločijo le štiri točke. Kar odlični pa so bili valovci v moški C-l ligi, saj so premagali verjetno najboljše moštvo v tej ligi, Gioc iz Belluna. Medtem ko sta 01ympia Kmečka banka in Bor JIK banka v moški C-2 ligi ostala praznih rok, pa velja omeniti, da so v ženski D ligi spet na prvih štirih mestih štiri naša moštva.
V drugi amaterski ligi so naše ekipe zadovoljivo igrale. Proseško Primorje je zmagalo, po točko pa so osvojili Kras, Zarja in Vesna.
Andreotti pri Reaganu
WASHINGTON Italijanski zunanji minister G. Andreotti je pozitivno ocenil svoje srečanje z ameriškim predsednikom Reaganom in z ameriškim državnim taj-nikom Shultzem. Dokončno so razčistili vse nesporazume, ki so še obstajali med ZDA in Italijo. Andreotti je potrdil, da bo Reagan uradno obiskal Italijo pred beneškim vrhom sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda.
Z ameriškim predsednikom sta načela tudi vprašanja medblokov-ske politike v luči predlogov in odpiranja Mihaila Gorbačova. Ob vse večji napetosti na Bližnjem vzhodu je Andreotti jasno navedel, da nasprotuje kakršni koli vojaški rešitvi. Italijanski zunanji minister je ob tem imel občutek, da ZDA s svojim brodovjem le »razkazujejo mišice«, a da ne bo prišlo do napada.
Okoli 80 odstotkov državljanov se je izreklo za demokracijo in stabilnost
Izid referenduma na Filipinih velik uspeh predsednice Aquinove
MANILA — Filipinci so v ogromni večini glasovali za novo ustavo, ki jo predlaga predsednica Corazon Aguino. Na 86.200 volišč, odprtih na 7.000 otokih, je odšlo med 85 in 90 odstotkov Filipincev. Referendum je trajal od 7. do 15. ure, ob 22. uri pa so prešteli 1,3 milijona glasov, od katerih jih je bilo 79 odstotkov »za«. Med glasovanjem sta bila samo dva incidenta, v katerih je bilo ob življenje devet komunističnih gverilcev. Zgodila sta se v Maulongu in Santa Cruzu, oddaljenih tisoč km od Manile, kjer so vladne čete preprečile, da bi se gverilci polastili volilnih žar. V Manili pa so varnostne sile zaplenile kakšnih tisoč nabojev. Eksplodirali sta tudi dve bombi, vendar žrtev nista povzročili.
Poldrugo uro po zapori volišč se je Aguino-va zahvalila volivcem za njihovo »politično zrelost, izkazano med glasovanjem, in za njihovo zavzetost za demokracijo. Dodala je, da je bil referendum »čist, redoljuben in pošten« (očiten je namig na Marcosove volilne sleparije pred enim letom). »Ta občudovanja vredni dokaz demokracije ne sme trajati samo do objave rezultatov, ampak se mora spremeniti v tisto stabilnost, ki jo vsi pričakujemo,« je izjavila predsednica. Njen glasnik Teodor Benigno pa je na
tiskovni konferenci v palači Malacanang izjavil,- da so nemiri v zadnjih tednih utrdili v državljanih željo po stabilnosti. »Volivci so spoznali nevarnosti, ki so jim pretile z desne in leve, in so množično šli na volišča: s tem so pokazali svoje prepričano sodelovanje v demokratičnem razvoju.«
V 90 dni trajajoči kampanji so bili trije hudi incidenti: pred vladno palačo so ubili 18 kmetov, ki so zahtevali agrarno reformo; propadla so pogajanja med vlado in komunističnimi gverilci; prejšnji teden so Marcosu naklonjeni desničarji poskusili izvesti državni udar.
Bivši obrambni minister Juan Ponče Emile, glavni nasprotnik nove ustave, je predsednico obtožil, da je referendum spremenila v predsedniške volitve, v katerih ni imela konkurence. Izjavil je, da se bo ravnal po rezultatih referenduma, ne izključujejo pa, da bo nadaljeval svojo gonjo proti predsednici.
Ker je filipinsko otočje zelo obsežno in ker rezultatov ne beležijo z računalniki, -ampak jih še vedno s kredo pišejo na table, bo dokončno število glasov, oddanih »za« ali »proti« ustavi, znano šele v soboto ali ponedeljek.
Volilne žare so prenašali tudi s konjskimi vpregami
Neurje v Latinski Ameriki
LIMA — Latinsko Ameriko že nekaj dni pesti hudo neurje. Najbolj zaskrbljujoče vesti prihajajo iz Peruja in Argentine. Iz Lime poročajo, da je položaj v pokrajini Oxapampa, kjer je reka Yesu prestopila bregove, izredno resen in da so že zabeležili 400 človeških žrtev. Vesti so sicer še nepotrjene, vendar je stanje zelo hudo.
Velika je tudi gmotna škoda: na omenjenem območju je podivjana voda uničila 200 domov, močno pa je prizadela tudi edino gospodarsko panogo, se pravi gozdarstvo. Vse ceste, ki vodijo do pokrajine Oxapampa, so zaprte, tako da je dohod možen le z letali in helikopterji.
Vremenska ujma je zbrisala z zemljevida kar osem vasi, ki jih je blato zasulo. Kljub pomoči osrednje perujske vlade je stanje zelo hudo, vesti pa so kar se da pomanjkljive.
O podobnih težavah poročajo tudi iz Argentine, kjer je ujma prizadela predvsem pokrajino Formoso. Deset tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo in se je moralo izseliti. V Argentini je bilo najbolj prizadeto kmetijstvo, vendar je podivjana voda poškodovala naprave za črpanje petroleja v kraju El Protrillo.
Zaradi preiskave na TV postaji
Predsednik BBC bo tožil policijo
LONDON — Znana britanska televizijska mreža BBC in vlada predsednice Thatcherjeve sta v vojnem stanju: predsednik BBC Marmaduke Hussey je včeraj obvestil notranjega ministra Douglasa Hurda, da bo tožil policijo, ker je 28 ur preiskovala glasgowsko postajo BBC in iz nje odpeljala za dva kombija dokumentov in filmov.
Dogodek pa ni osamljen: prejšnji petek so »zapodili« iz službe generalnega ravnatelja Alasdaira Milneja. Zaradi teh dveh dogodkov se na BBC čutijo »oblegane«.
»Vlada skuša ustrahovati BBC,« je izjavil laburistični poslanec, »Milneja so zapodili, ker je bil preveč neodvisen od konservativcev. Policija je škotsko BBC preiskala, ker je pripravila oddajo, ki Thatcherjevi ni bila po godu.«
»Vojna« je izbruhnila po objavi novice, da se Velika Britanija pripravlja na izstrelitev vohunskega satelita nad Sovjetsko zvezo. Vlada zaradi »varnostnih razlogov« ni dovolila objave novice. Policija je preiskala tudi stanovanje časnikarja Duncana Campbella, pisca ankete, da bi odkrila tajnega informatorja, ki je vladno vest posredoval časnikarju.
Zadeva z vohunskim satelitom je povzročila hud političen spor. Prvo presenečenje je prejšnji petek pripravila vlada, ko je Hussey, ki ga je pred nekaj meseci namestila Thatcherjeva, pri priči odpustil ravnatelja Milneja, katerega je vlada obtožila, da je proti njej. V soboto je sledilo drugo presenečenje: osem agentov posebnega oddelka je s sodnikovim nalogom preiskalo sedež BBC v Glasgowu. Agenti so zgradbo preiskovali do nedelje zjutraj. Ko so naložili zaplenjeno gradivo, je odvetnik BBC na sodnikovem nalogu ugotovil napako, tako da so se policaji morali čez eno uro vrniti s popravljenim aktom. V hitrici pa je sodnik na popravljenem aktu napačno napisal naslov, tako da so se morali policaji vrniti tretjič. Odpeljali so gradivo za preostalih pet oddaj, »nevarnih za varnost države«.
Zaradi vdora policije v prostore BBC je predsednik Hussey zavzel ostro stališče proti vladi, ki se je izgovorila, da nima nič pri stvari. Neki liberalni poslanec pa je takole komentiral dogodek: »Doslej sem bil prepričan, da so se take stvari dogajale samo v Francovi Španiji.«
Zelo ugodna ocena razvoja odnosov med Ciprom in SFRJ
NIKOZIJA — Dvodnevni uradni obisk jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča na Cipru, ki se v tej neuvrščeni sredozemski državi mudi na povabilo ciprskega zunanjega ministra Georga Jakovuja, se je začel s sprejemom pri predsedniku parlamenta Vasosu Lisardisu. Pogovarjala sta se o vseh poglavitnih temah, ki jih bodo obravnavali med Dizdarevi-čevim obiskom: o odnosih med Ciprom in Jugoslavijo, dejavnosti neuvrščenega gibanja, delovanju obeh držav v skupini nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav ter o sodelovanju sredozemskih držav, še zlasti neuvrščenih. Poudarila sta, da so odnosi med SFRJ in Ciprom zelo dobri, tradicionalno prijateljski in da imata pri tem pomembno vlogo tudi parlamenta obeh držav. S posebnim zadovoljstvom sta poudarila, da je bila trgovinska menjava med državama lani nekajkrat večja kot prejšnja leta.
Predsednik ciprskega parlamenta Lisardis je poudaril, da Ciper visoko ceni načelna in dosledna stališča Jugoslavije o ciprskem problemu v ZN in gibanju neuvrščenih. Zunanji minister Dizdarevič je podčrtal, da je Jugoslavija od začetka dajala vso podporo neodvisnosti, suverenosti, celovitosti, enotnosti in neuvrščenosti Cipra, proti tujemu posredovanju in delitvi otoka ter poudaril nujnost iskanja rešitve v pogovorih med grško in turško skupnostjo na otoku, (dd)
Iran - Irak: vedno več civilnih žrtev
TEHERAN — Tukajšnji radio je sporočil, da so iraška letala med bombardiranjem iranskega mesta Mianeh zadela dekliški šolski center in ubila 68 ter ranila 150 dekletc. Zatem so bagdadski bombniki še enkrat napadli to mesto pa še Urmijeh in Širaz ter povzročili veliko civilnih žrtev. Glavni štab za vojno propagando obsoja ZDA in SZ kot »sokrive genocida«, češ da podpirajo Irak. Homeinijev režim poziva Irance, naj gredo na fronto maščevat nedolžne žrtve. Domače letalstvo naj bi včeraj prizadejalo veliko škodo iraškim »vojaškim in gospodarskim središčem«.
Iraški obrambni minister Kaira-lah je medtem izjavil, da je bilo od začetka iranske ofenzive proti Basri ubitih 80.000, ranjenih pa 70.000 napadalcev. Predsednik Husein: »Sovražniku smo polomili hrbet.«
Reaganove beležke in afera Irangate
VVASHINGTON — »V Reaganovih zasebnih beležkah je gotovo tudi kaj, kar zadeva afero Irangate, ne moremo pa jih predložiti preiskovalcem, ker bi to pomenilo grebsti po predsednikovi privacy.«
Tako pravi glasnik Bele hiše Dom Mathes, z njim pa ne soglaša demokratski senator Mitchell: »Kongres gre seznaniti z vsem gradivom o škandalu Irangate, a tako, da ne zabredemo v predsednikovo zasebno življenje.« Senator je dejal, da bi predsednikove beležke lahko prečesala »tretja stran«, ki naj bi tudi preverila njihovo težo v preiskavi.
Medtem se v zvezni administraciji utegnejo pomnožiti odstopi: za prejšnjim glasnikom Bele hiše Speaksom hočejo oditi še politični svetovalec Mitchell Daniels, ki je zaman zahteval odslovitev šefa kabineta Donal-da Regana, pa še odgovorni za stike z javnostjo Patrick Buchanan in direktor urada Management and Bud-get James Milles.
AIDS: M je
in kako se ga prepreči
Informacije in pravila v obnašanju za preprečitev
širjenja bolezni, kot jih je določila
Državna komisija za boj proti AIDS-u (22. 1. 1987)
1)	AIDS (sindrom pridobljene imunske neodpornosti) je nalezljiva infekcijska bolezen z veliko umrljivostjo. Povzroča jo virus H.I.V (Human Immunode-ficiensy Virus), ki največkrat prizadene celice imunskega sistema in s tem izpostavi bolnika najrazličnejšim okužbam in nekaterim vrstam raka; isti virus povzroči infekcijo, ki se lahko pojavi v različnih kliničnih oblikah (lahko se pojavijo pred AIDS-om) ali pa ne kaže nobenih simptomov (asimpto-matični prenašalec).
2)	Bolezni ne prenašajo le bolniki temveč tudi asimptomatični prenašalci.
3)	Ugotovljeno je bilo, da se virus lahko prenaša le na naslednje načine:
—	s spolnim odnosom z okuženimi osebami;
—	s transfuzijo krvi ali krvne plazme in z okuženimi faktorji za koagulacijo;
—	z injekcijami ali iglami, ki so okužene s krvjo bolnika;
—	z bolne matere na otroka med nosečnostjo, ob porodu ali med dojenjem.
4)	Pogosto menjavanje spolnih partnerjev, analni spolni odnosi, često izmenjavanje injekcijskih igel in številne transfuzije povečujejo nevarnost okužbe.
5)	Dokazano je bilo, da lahko en sam spolni odnos, enkratna uporaba injekcijske igle ali ena sama transfuzija krvi okužene osebe povzroči infekcijo.
6)	Druge oblike prenašanja bolezni niso bile dokazane; ob sedanjem poznavanju bolezni je bilo ugotovljeno, da okužba ni možna:
— ob vsakdanjih družbenih stikih (družinsko, delovno, šolsko okolje, javni lokali, sem spadajo bari in restavracije, prevozna sredstva, prehrana, voda, jedilni pribor, higienske naprave, bazeni itd.);
—	po zračni poti (kapljice sline, pljunek, kašelj);
—	s slučajnimi stiki (rokovanje itd.);
—	z biološkimi tekočinami (urin, slina, razni izločki);
z drugimi prenosniki (komarji, druge žuželke in živali).
7)	Do danes so v Italiji ugotovili 525 primerov AIDS-a, ocenjujejo pa, da je z boleznijo okuženih še 100.000 oseb (asimptoma-tičnih, kot tudi takih s klicnimi znaki).
8)	Velika večina teh primerov zadeva nekatere rizične kategorije: narkomane, bivše narkomane, moške homoseksualce, otroke narkomank in tiste, ki so doživeli večkratne transfuzije krvi.
Pred kratkim so zabeležili primere, ko je prišlo do okužbe pri spolnih odnosih s partnerji, ki pripadajo rizičnim kategorijam, kot tudi s heteroseksualnimi partnerji obeh spolov, ki so imeli številne spolne partnerje.
9)	Ker zdaj proti AIDS-u ni ne cepiva in ne zdravila, je edini način boja proti okužbi PREVENTIVA. Pri tem veljajo naslednja priporočila:
a)	Za prebivalstvo na splošno:
—	ne uživati mamil, ker mamila slabijo imunsko obrambno sposobnost;
—	izogibati se slučajnim spolnim odnosom ali odnosom s sumljivimi partnerji ali pri tem vsaj uporabljati preservativ;
—	uporabljati le injekcijske igle za enkratno uporabo, izogibati se večkratni uporabi ali izmenjavi igel;
—	pri transfuzijah uporabljati le kri, ki prihaja iz pooblaščenih centrov.
b)	Za osebe, ki pripadajo rizičnim kategorijam:
—	opravijo naj klinične in laboratorijske izvide, da se ugotovi zdravstveno stanje v odnosu do okužbe;
—	izogibajo naj se slučajnim spolnim odnosom;
—	zmanjšajo naj število spolnih partnerjev;
—	redno naj uporabljajo prezervative;
—	pari, ki si želijo otrok, naj opravijo predhodne analize.
c)	Za seropozitivne osebe (okužene):
—	izogibajo naj se spolnih odnosov ali vsaj uporabljajo prezervativ od vsega začetka spolnega odnosa;
—	o okuženosti morajo obvestiti svojega partnerja, tudi glede na možne kazenske posledice;
—	izogibati se morajo izmenjavanju osebnih higienskih predmetov, še posebej ostrih predmetov in rezil;
—	izogibati se morajo darovanju krvi, tkiva, organov ali sperme;
—	obvestiti morajo zdravstveno osebje (zdravnike, zobozdravnike, kirurge, ginekologe, analitike itd.), h kateremu se zatečejo po zdravstveno pomoč, da so okuženi;
—	okužene ženske v dobi rodnosti naj ne zanosijo;
—	noseče okužene ženske se morajo obrniti na deželne centre za boj proti AIDS-u, ker je dokazana velika možnost prenosa bolezni z matere na zarodek;
—	redno morajo opravljati klinično-diagnostične preglede.
d)	Z upoštevanjem prej navedenih navodil je možno skupno življenje z zdravimi prenašalci brez večje nevarnosti za prenos bolezni.
Ob tem se opozarja, da je nujno potrebno strogo upoštevanje pravil osebne higiene.
e)	Za ljudi, ki pri opravljanju svojega poklica uporabljajo igle in rezilne instrumente,
ki lahko povzročijo rane s krvavenjem (manikerji, kozmeti-čarji, pedikerji, brivci, tisti, ki se ukvarjajo s tetoviranjem in akupunkturo itd.) in čeprav doslej ni bila nikoli dokazana možnost prenosa bolezni s pomočjo teh delovnih orodij pa velja, da naj iz previdnosti upoštevajo naslednje higienske predpise (že predvidene za hepatitis B):
—	če je le mogoče uporabljati orodje za enkratno uporabo;
—	orodje razkužiti po vski uporabi z običajnimi razkužili (vključno z etilnim alkoholom in varekino);
—	oprati orodje z milom ali detergenti. V primeru krvavenja ali okužbe predmetov oz. prostorov s krvjo se priporoča raz-kužitev.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
UPRAVA ZA ZDRAVSTVO IN HIGIENO
Pripravil Urad za tisk in stike z javnostjo
Leta 1988 dokončana obvoznica pri Vidmu
VIDEM — Pred kakim mesecem so na zahodni strani Vidma pričeli graditi nekaj kilometrov dolgo avtocestno obvoznico. Avtomobilisti so doslej morali in še morajo, če hočejo iz raznih krajev Severne Italije v Avstrijo, izstopiti z avtoceste, ki jih pripelje iz Trsta ali Benetk do Vidma, ter vstopiti na drugo avtocesto nekaj kilometrov severno od Vidma. Isto seveda velja za potnike v obratno smer. Vse to povzroča, še zlasti v poletnih mesecih, velike zastoje: dva zaradi izstopa ter vstopa na avtocesto, enega zaradi semaforskega križišča na obvoznici.
Z novo obvoznico se hoče Družba Autovie Venete, ki upravlja avtoceste v naši deželi, izogniti dosedanjim težavam. Tako bi odpravili dve vmesni postaji. Turisti prihajajoč iz Avstrije ne bi imeli do Benetk (Mestre) ali Trsta (Moščenice) ali drugih vmesnih iz-topnih postaj nikakršnih ovir.
Gradnja obvoznice pa je precej zapletena, tudi zato ker so se dolgo časa ukvarjali s težavnimi razlastitvami. Podreti so morali nekaj stanovanjskih hiš. V začetku drugega leta bo obvoznica dokončana. Poleti 1988 se bodo motorizirani turisti lahko hitreje peljali po avtocesti Alpe-Adria. Skozi trbiš-ka vrata je že lani, potem ko so odprli avtocesto, prišlo veliko več turistov kot prej. Po tej avtocesti so se peljali tudi turisti, namenjeni v jugoslovansko Istro. Hitreje so prišli do istrskih plaž kot če bi vstopili v Jugoslavijo na Podkorenskem sedlu ali na Ljubelju in se potem počasi pomikali po vijugastih in ozkih cestah do Kranja, kjer se pričenja avtocesta, ter od Postojne dalje do morja. Marko VValtritsch
Po sobotni protestni manifestaciji v avstrijski prestolnici
Velik politični in moralni uspeh Korošcev v boju proti ukinjanju dvojezičnega šolstva
Zahteve Slovencev podprli tudi številni demokrati večinskega naroda
MARIJ ČUK
CELOVEC — Železniška proga Celovec- Dunaj je v soboto doživljala nekaj, česar ni še nikoli in najbrž nikoli več ne bo. Poseben vlak, ki so ga najeli Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev in nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Južnem Koroškem, je na vsakem metru tračnic, ki so rezale Avstrijo, opozarjal nase, na svoj »tovor«, na Slovence, ki cjredo na Dunaj terjat svoje pravice. Slo je za izredno strnjeno, čeprav raznoliko množico, ki ji je vseh obljub, slepomišenj, zavlačevanj in laganja dovolj. Na koži Slovencev je namreč prišlo do še pred kratkim nepojmljivih političnih zavezništev, tako da na primer socialdemokratski deželni glavar Wagner odlično shaja z desničarjem Haiderjem. Nastal je tristrankarski pakt, katerega se Heimatdienst nadvse veseli, in se zedinil v tem, da je treba slovenske in nemške šolarje ločiti, da ne smejo skupaj obiskovati istega pouka. Skratka, prave rasistične poteze, ki v nekakšnem prostoru nekakšne »srednjeevropske« kulture do golega razkrinkajo mit avstrijske socialdemokracije. Prav zanimivo bo slišati, kako bodo pred avstrijsko javnostjo jutri na tiskovni konferenci na Dunaju opravičevali svoje nezaslišano početje trije strankarski veljaki s Koroškega. Zvedeli smo, da bodo kot protiutež sobot-
ni demonstraciji skušali uveljaviti svoj model šolstva.
Dunajska protestna akcija koroških Slovencev v nobenem smislu ni bila patetična, ali še hujše — retorična in demagoška. To je bila izredno živa, kruta manifestacija ljudi, ki hočejo ohraniti svojo identiteto, ki se nočejo prepustiti asimilacijskemu vetru, ki hočejo pri odločanju o svoji usodi jasno in nedvoumno spregovoriti. Na celovškem kolodvoru se je v soboto v ostri koroški zimi zbralo kar 1.500 ljudi vseh starosti, slojev in prepričanj. Na nas so presunljivo delovali številni otroci, ki so se protestne vožnje udele-
Kaj namerava Dežela F-JK za razvoj goratih področij
TOLMEČ — Dežela Furlanija-Julijska krajina bo razvoju goratih področij namenila 40 milijard lir v obdobju treh let. Kakšni prijemi so potrebni za družbeno-gospodarsko napredovanje teh področij, s kakšnimi sredstvi namerava Dežela posegati, predvsem pa, kako gre opredeliti gorata področja, katere občine spadajo v ta okvir in katere ne. Ta bistvena vprašanja so bila predmet široke in občasno tudi polemične razprave v soboto v Tolmeču, na predstavitvi deželnega zakonskega osnutka, ki se naslanja na analizo videmskega centra za družbena in gospodarska vprašanja CRES.
Namen zakona, temeljni cilj, ki ga želimo doseči je zagotoviti prebivalcem gorskih predelov možnost ostati na lastni zemlji in se tu razvijati, je uvodoma dejal predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je vodil in zaključil razpravo. Nimamo pa v rokah nobene čarobne palice, je nadaljeval Biasutti in se zavedamo, da ne bomo s tem zakonom rešili enkrat za vselej vprašanja nerazvoja goratih področij.
Smernice in vsebiho zakona je na posvetu predstavil deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone. Gre za dokaj natančno oblikovan predlog, je dejal odbornik, ki pa ga razprava in kritične pripombe še lahko obogatijo in spremenijo. Izhodišče je analiza sprememb in procesov na gospodarskem področju, v okviru desetih Gorskih skupnosti Dežele Frulanije-Julijske krajine v primerjavi s splošnim deželnim razvojem. Obravnava obdobje 15 let, od 1971 do 1984, upoštevani pokazatelji pa so demografsko stanje, porast proizvajalnih dejavnosti in stopnja dohodka oziroma potrošnje. Občine so razdeljene v dve skupini. V prvi so gorske občine v ozkem pomenu besede, torej tiste, ki po opredelitvi zavoda ISTAT se nahajajo nad 600 metrov nadmorske višine, ostale, delno ali v celoti vključene v Gorske skupnosti spadajo v drugo skupino. Iz primerjave podatkov pa izhaja, je nadaljeval Carbone, da je najbolj kritično stanje v Karniji in v Gorski skupnosti Kanalske doline. Torej tu je najbolj potreben deželni poseg. V prednostni lestvici, kakor izhaja iz poročila odbornika so Gor-
ske skupnosti, kot na primer Terska ali Nadiška, šele na drugem mestu, saj se tu prepletajo pozitivni podatki o razvoju v nekaterih občinah in kritično stanje v drugih.
Razprava, kot rečeno, je bila zelo živahna, vanjo so posegli predstavniki industrijcev in obrtnikov, trgovinskega in kmetijskega sektorja, političnih sil, javnih ustanov in sindikatov. Od vseh diskutantov, ki so se prijavili k razpravi je uspelo govoriti le polovici. Poleg geografske opredelitve gorskega področja je bilo v središču pozornosti vprašanje vloge krajevnih ustanov pri izvajanju zakona, v prvi vrsti vloga Gorskih skupnosti, torej vprašanje decentralizacije. Dosti govora je bilo tudi o agenciji za pospešitev podjetnosti, ki naj bi po tem zakonu nastala in o vsedržavnem zakonu za obmejno sodelovanje.
Najbolj kritične pripombe so prišle iz vrst KPI in porde-nonskega socialističnega poslanca De Carlija, zaradi pomanjkanja vsebine v zakonu, ki v bistvu, je poudaril slednji, ne predlaga nič novega, predvsem pa je po njegovem mnenju manjkal s strani Dežele kritični pregled dosedanjih posegov in storjenih napak.
Izstopala pa je na sobotnem deželnem posvetu odločnost in velika enotnost vseh političnih in drugih komponent, ne glede na barvo, ravno tistega področja, ki kakor vse kaže, bo največ dosegel z novim zakonom. Vsa Karnija po drugi strani se je skrbno pripravila na to srečanje: prejšnji teden so se namreč sestali socialisti tega področja, prav tako tudi demokristjani, predsedniki Gorskih skupnosti Karnije, Kumina in Kanalske doline so se predhodno dogovorili tudi o tem kako nastopati in kakšne zahteve postaviti Deželi na posvetu. Pred dvema tednoma se je tudi Cerkev s tega področja odločno oglasila in je vsej deželni skupnosti predložila poseben dokument. Nadiške in Terske doline, če izvzamemo poseg predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiabudinija, ki pa se je v svojem posegu omejil na pomen ustvarjanja nove kulture, novega odnosa do goratih področij in vključevanja v ta proces šole, so bile še enkrat odsotne.
JOLE NAMOR
žili, saj prav za njihovim hrbtom in proti njim delujejo sile, ki hočejo neobremenjeno mladost potlačiti v geto in jo zasidrati v temnem pristanišču manjvrednosti. In mladi. Toliko mladine se je zbralo, da je na Koroškem na kupu še nikoli nismo videli v takem številu. Kljub razposajenosti in odločnosti pa se je dolga železna konstrukcija valila proti Dunaju izredno disciplinirano, vzorno dostojanstveno, brez kakršnihkoli nestrpnih izbruhov ali netolerance.
Že v nedeljskem poročilu smo zapisali, da je bil to brez dvoma zgodovinski dan v eksistenci koroških Slovencev. Kot tak bo tudi ostal zapisan v bodoče. Za vedno. A tudi za sam Dunaj je bila demonstracija kakih 6.000 ljudi (poleg Slovencev so se je udeležili še gradiščanski Hrvatje, nemško govoreči demokrati iz vseh avstrijskih dežel pa še druge skupine in organizacije) poseben dogodek, trkanje na vest prestolnici in avstrijskim voditeljem. To je bila ena največjih demonstracij v avstrijski prestolnici, po ok-
tobru 1983, ko so bili tam mirovni marši, gotovo največja. Zato ni nič čudnega, da je kancler Vranitzky sprejel delegacijo (sestavljali so jo Grijc, Wieser, Smolle in Gstettner) na polurni razgovor. O tako imenovanem »šolskem modelu« je kancler povedal naslednje: ne želi sicer deliti nasvetov koroški deželni vladi, vendar je tako občutljivo vprašanje, kot je šolstvo, na vsak način vseavstrijska zadeva in ne zgolj koroška. Nikakor ni pripravljen sprejemati prenagljenih političnih odločitev in potrudil se bo poiskati skupno rešitev s slovensko narodnostno skupnostjo.
To je brez dvoma velik politični uspeh slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki ji je uspelo zainteresirati tudi vrsto organizacij in posameznikov večinskega naroda. Upati je, da bo imel ta opomin (protestna vožnja na Dunaj) tudi konkretno nadaljevanje in da se bo borba za dvojezično šolstvo na Koroškem dejansko rešila v skladu z vsemi človeškimi in demokratičnimi pravili.
AVTONOMNA DEŽELA FORLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Z objavo spodaj navedenega odloka predsednika deželnega odbora v uradnem deželnem listu št. 8, z dne 27. januarja 1987, je deželna uprava razpisala naslednji natečaj:
ODPO št. 476/Os., z dne 10. novembra 1986
Javni natečaj z izpiti za 15 mest svetovalca na poskušnji s poklicnim profilom pravno-upravno zakonskega svetovalca v sklopu osebja Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Za sodelovanje na natečaju je zahtevana diploma iz:
—	prava;
—	političnih ved;
—	ekonomije in trgovinstva;
—	ali v skladu z veljavnimi predpisi enakovredne diplome.
Prošnje morajo biti napisane na predpisanih kolkovanih obrazcih, ki jih lahko kandidati dvignejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na naslednjih deželnih uradih, kjer je tudi razobešen natečaj:
Trst: Splošno tajništvo predsedstva odbora — Ulica Carducci 6 (pritličje, urad za informacije).
Videm: Deželna uprava za javne ustanove — Ulica Savorgnana 11. Gorica: Pokrajinski urad za javne ustanove — Ulica Montesanto 17. Pordenon: Pokrajinski urad za javne ustanove — Ulica Cavallotti 12. Tolmeč: Krajevno gozdno nadzorništvo — Ulica S. Giovanni Bosco.
Če kandidati ne morejo ali težko dvignejo predpisane obrazce v teh uradih, lahko prošnjo napišejo na kolkovani fotokopiji obrazca, ki je priložena razpisu in bo na vpogled v navedenih uradih pa tudi na vseh deželnih gozdnih postajah vsak dan vključno z nedeljo od 17. do 17.30.
Prošnje morajo biti vložene v Splošno tajništvo predsedstva deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, Ulica Carducci 6 Trst, najkasneje do 19. ure 26. februarja 1987.
Uradni deželni list lahko kupite:
V Trstu v knjigarni »I. Svevo« na Korzu Italija 9/1 (prehod Rossoni); v Vidmu v knjigarni »Benedetti« Ulica Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigarni »Minerva« na Trgu XX. septembra; v Gorici v papirnici in knjigarni »Antonini« Ulica Mazzini 16.
VID VREMEC
Finko Tomažič
m drugi
49 tržaški proces 1941
Janko Vatovec iz Zaverka je pripadal divaški komunistični skupini. Razpečeval je Delo. Udeležil se je raznih sestankov. Sodeloval je pri prenosu znanega orožja in eksploziva iz Žej na divaško območje. Tudi on je vzdrževal zvezo s tem območjem in Trstom prek Vida Vremca v letih 1938 in 1939.
Albin Škrlj iz Škofelj je pripadal divaški komunistični skupini. Izvajal je propagandno dejavnost z razpečevanjem Dela. Udeležil se je raznih sestankov, kakor tudi prenosa orožja in eksploziva.
Ivana Vadnala iz Žej so obtoževali kot nevarnega vodjo in organizatorja »teroristične« skupine. Razpolagal je z obmejno izkaznico, ker je bil gozdni lastnik na jugoslovanskem ozemlju. Že več let je vzdrževal stike z raznimi političnimi emigranti, od katerih je prejel orožje in eksploziv, ki ga je delno odstopil Tomažiču.
Jakob Semec iz Žej je pripadal skupini TIGR iz Žej. Bil je med tistimi, ki so prenesli orožje iz Jugoslavije na itali-
jansko ozemlje. Udeleževal se je sestankov z narodnimi političnimi emigranti. Prav tako je sodeloval pri prenosu orožja in eksploziva v decembru leta 1939 iz Žej v Divačo. Z razpečevanjem protifašističnega tiska je izvajal aktivno propagando proti fašizmu.
Franc Sluga iz Žej je tudi pripadal k skupini TIGR. Bil je povezan z narodnimi političnimi emigranti. Sodeloval je pri prenosu orožja najprej v Žeje, od tam pa na divaško območje. Razpečeval je protifašistični tisk in se udeleževal raznih sestankov.
Jakob Dolenc iz Postojne je bil organiziran in aktiven pripadnik ilegalne komunistične organizacije. Sodeloval je pri prenosu orožja. Prejemal in razpečeval je protifašistični tisk.
Izredno težke obtožbe glede prenosa orožja, kakor tudi njegove morebitne rabe v oboroženi vstaji, so ustvarjale močno vzdušje v sodni dvorani. Po zaslišanju teh obtožencev so nadaljevali še z drugimi iz te skupine.
Alojz Besednjak iz Cvetroža pri Braniku je pripadal goriški komunistični skupini. Povezal je goriško in tržaško skupino. Razpečeval je Delo. Udeležil se je raznih sestankov. V veliko pomoč je bil Tomažiču zaradi njegovega delovanja na Vipavskem.
Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice je bil označen za komunista in slovanskega narodnjaka, in da je bil lažen policijski konfident, ker je bil tesno povezan s slovenskimi člani
TIGR na tej in na .oni strani meje. Od njih je prejemal navodila, kako zavajati v zmoto policijske organe. Osumljen je bil celo, da je sodeloval pri atentatu v Klani. Bil je eden od eksponentov komunistične in narodnjaške skupine v Ilirski Bistrici. Organiziral je prenos protifašističnega tiska iz Jugoslavije v Italijo.
Ilegalno je odšel 15. avgusta 1939 v Ljubljano skupaj s Tomažičem. Slednjega je povezal z Zelenom. V decembru 1939 je Tomažiča predstavil Vadnalu zaradi prenosa orožja na divaško ozemlje.
Po Zelenovih navodilih je leta 1939 še z večjo vnemo zbiral vojaške podatke v vohunske namene/v predvidevanju vojnega spopada med Italijo in Jugoslavijo.
Ob aretaciji so mu zasegli zavoj, ki je vseboval podrobne in važne podatke vojaškega značaja, glede utrjevalnih del okrog Tobruka, namenjen pa je bil obveščevalnemu uradu.ljubljanske vojaške divizije.
Giovannija Postogno iz Milj je že leta 1933 Posebno sodišče obsodilo zaradi komunistične dejavnosti. Od leta 1934, ko so ga osvobodili zaradi amnestije, se je povezal s komunističnimi skupinami v Istri in narodnimi skupinami v Ilirski Bistrici. Prek Budina in Bobka je prejemal protifašistični tisk. V novembru decembru 1939 naj bi na srečanju z Bobkom v Miljah sprejel od slednjega naročilo, da bo sodeloval v vohunski dejavnosti. Vendar je na procesu zanikal slednjo obtožbo.
Protest delavcev med včerajšnjim zasedanjem
V nedeljo v Ricmanjih v organizaciji KD Slavec
Problem rafinerije pred deželnim svetom
Srečanje s Francescuttom — Obljuba za posredovanje
Nova, huda zaostritev položaja v ža-veljski rafineriji A^uila, ki jo je pretekli teden povzročilo sporočilo družbe Total, da ne bo izplačala januarskih predujmov na integracijsko blagajno, se je včeraj dopoldne izrazila v javnem protestu delavcev pred sedežem^ deželnega sveta. Njihova delegacija je zahtevala in dosegla srečanje z deželnim odbornikom za industrijo Gioacchinom Francescuttom in z zastopniki svetovalskih skupin, zbranih na zasedanju deželnega sveta.
Stališča in zahteve zaposlenih ter njihovih sindikalnih predstavnikov so zelo jasna in razumljivo ostra. Kljub neštetim obljubam, sprejetim obvezam in sporazumom, podpisanim lani v Rimu, je položaj v rafineriji vse prej kot razčiščen, kaj šele rešen. Nova družba, ki bi morala prevzeti žaveljski obrat, še ni bila ustanovljena, Total pa nima najmanjšega namena izplačati delavcem januarske predujme na dopolnilno blagajno, katere podaljšanja — med drugim — vladni odbor Cipi še ni odobril. Tovarniški svet je tako zadržanje francoske družbe označil za skrajno nekorektno in nesprejemljivo: »Nadaljuje se njeno zasledovanje nasprotujočih si ciljev, tako v odnosu do obrata kot do zaposlenih,« beremo v njegovem tiskovnem sporočilu. »Namesto da bi izplačala januarske dohodke, je Total delavce opozorila, da do odobritve nove dopolnilne blagajne ne namerava izplačati nobenih predujmov več.« Vsi poskusi, da bi sindikalni predstavniki vzpostavili stik s pooblaščenim upraviteljem italijanskega Totala La Portejem, so bili doslej zaman, gospoda direktorja pre-
prosto ni! V takem položaju jim m preostalo drugega, kot da so se obrnili na tržaškega prefekta in ga zaprosili, naj skliče sestanek vseh zainteresiranih strani.
Delavce poleg dohodkov, ki so za njihove družine preprosto vprašanje preživetja, seveda predvsem zanima, zakaj družba Nova Aguila še ni bila ustanovljena. Vprašanje je toliko bolj umestno ob dejstvu, da je deželna finančna družba Friulia že formalno izrazila svojo pripravljenost za pristop h glavnici nove družbe.
Francescutto je delegaciji delavcev rafinerije Aguila včeraj govoril o »zakasnelih proceduralnih težavah pri ustanavljanju nove družbe«. Obvezal se je, da bo posredoval pri rimski vladi za čimprejšnjo preveritev nastalega položaja, in pri vodstvu družbe Total za rešitev problema delavskih dohodkov v tem občutljivem trenutku zastoja. Deželni odbornik za industrijo je delegacijo tudi obvestil, da je za četrtek sklical srečanje s predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta.
Kakorkoli se bo naposled le morala izteči vsa zadeva, danes vsekakor ni jasno, od kod in zakaj izvirajo glavne ovire na poti za dokončno prodajo in proizvodno oživitev rafinerije Aguila. Dejstvo je, da so — kot v vseh podobnih primerih — žrtve razmer delavci oziroma zaposleni in njihove družine, medtem ko vpletene družbe slepomišijo v upanju, da bodo v kalnem iztržile več, ne glede na to, kdo bo moral prevzeti tako ustvarjeno breme na svbja pleča, (vb)
Prijeten večer z okteti Primorske
Nabito polna dvorana Babne hiše v Ricmanjih je v nedeljo popoldne sprejela in prisrčno pozdravila slovenske oktete z obeh strani meje, ki so se udeležili tokrat že četrtega srečanja oktetov Primorske v organizaciji domačega KD Slavec.
Oktetov, ki so se na to srečanje prijavili, je bilo deset, zaradi bolezni in drugih ovir pa se trije ansambli prireditve niso mogli udeležiti. Tako smo v prvem delu programa poslušali oktet iz Škofij, oktet F. Bevk iz Otaleža, vokalni oktet Bori iz Postojne, oktet S. Gregorčič iz Kobarida, v drugem delu pa oktet Javor iz Pivke, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in za konec še Tržaški oktet. Vsi nastopajoči so se na prireditvi predstavili s štirimi, namesto s tremi pesmimi, kot je bilo to najprej določeno.
Sama prireditev bi zaslužila podrobnejše poročilo, saj je šlo, kot sta
napovedovalca Eda Pregarc-Pertot in Aleksij Pertot med drugim poudarila, za »srečanje med brati, ki nas druži skupni jezik, življenje pa nam daje naša slovenska pesem. V tem je tudi zagotovilo, da se ta kulturna vez ne bo pretrgala, saj si tako pevci kot poslušalci takšnih prireditev močno že-
limo«.
Naj najprej poudarimo, da so okteti, ki so tokrat nastopili, zvesti gostje srečanj v Ricmanjih, z izjemo okteta Bori iz Postojne, ki je nastopal na srečanju prvič, a prav gotovo ne zadnjič.
Srečanje oktetov ni imelo tekmovalnega značaja, temveč je njegov namen le združevati pevce takšnih zborovskih formacij, jim nuditi možnost, da se med seboj spoznajo, da primerjajo razne načine petja in podajanja pesmi, predvsem pa, da utrdijo medsebojne prijateljske in to-
variške vezi med pevci, ki so se že stkale, z zadnjim nedeljskim nastopom pa prav gotovo še utrdile.
Kljub temu lahko rečemo in ugotovimo, da smo slišali lepo petje, dobro podajanje skladb, predvsem pa je bilo videti veliko predanost in navdušenje nastopajočih, ki se kljub svojim poklicem in delovni obremenjenosti redno udeležujejo vaj in skušajo svoje znanje in pevsko podajanje še izpopolniti in izboljšati.
Občinstvo ni štedilo s priznanji in navdušenim ploskanjem, ki ga je bil seveda še posebno deležen Tržaški oktet, ki je moral svojemu programu dodati še eno pesem.
Vsi zbori so prejeli šop cvetja in plaketo, ki jih bo spominjala na nastop in jih že sedaj vabi na prihodnje, peto jubilejno srečanje, ki bo ponovno v Ricmanjih.
Pred srečanjem oktetov so v Galeriji Babne hiše odprli še razstavo slikarjev Franca Železnika, ki živi in dela v Piranu in ki je za svoja dela prejel že številna priznanja in nagrade, ter Pavla Zamarja-Zape, ki je bil rojen v kočniku pri Gorici, ki pa prav-tako živi in dela v Piranu.
Oba umetnika je občinstvu, ki se je otvoritve udeležilo, predstavil, v imenu domačega društva, Aleksij Pregare, ki se je na kratko zaustavil pri tematiki slik obeh gostov, ki govorijo, je dejal, o njuni ljubezni do kraja in ■ zemlje, kjer živita.
Ob koncu so se organizatorji te lepe prireditve zahvalili vsem, ki so pripomogli, da je do uresničitve srečanja in razstave prišlo: Hranilnici in posojilnici na Opčinah, slikarju Demetriju Geju za odrsko sceno, župniku Angelu Kosmaču, ki je dal na razpolago prostore v Baragovem domu in kmetijski zadrugi - cvetličarni Štoko-vac, ki je dala na razpolago cvetje za okrasitev dvorane. (N. L.)
Sindikat CGIL o problemih prizadete mladine
Skrb krajevnih uprav je premajhna in jo birokracija preveč pogojuje
Zanimivo in aktualno srečanje pri Domju
Mamila in naša mladina
Udeleženci srečanja pri Domju
Včeraj je bila v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca CGIL o oskrbi, ki jo pokrajinska uprava nudi mladoletnim iz problematičnih družin in prizadeti mladini. Uvodni poseg je prebral sindikalist Gianni Spanghero, ki je med drugim dejal, da se zadnje čase posveča velika pozornost zlasti problemu ostarelega prebivalstva, da pa se na tak način enostavno pomikajo ob stran drugi pereči problemi, katerih rešitev niti ni tako nedosegljiva. Vendar je treba priznati, da zaenkrat sploh ne obstajajo pristojni organizmi, ki bi načrtno in dosledno branili pravice prizadetih in mladoletnikov in jim omogočili čim normalnejše življenje in vključitev v družbo, osamosvojitev in možnost zaposlitve.
Pokrajina, ki je pristojna za oskrbo mladoletnih in prizadetih, je vklenjena v birokratsko kolesje skupaj z občinsko upravo in Krajevno zdravstveno enoto. Jasno je, da ob takem "odstopanju" odgovornosti prihaja do fragmentarnega upravljanja ustanov in pristojnosti. CGIL predlaga zato, da čim prej pride do ustanovitve enotnega telesa, ki bi smotrno in dosledno skrbelo za mladoletne, ki živijo v posebnih pogojih, in handikapirane. Nadalje je Pokrajina vedno bolj naklonjena najbolj drastični rešitvi tega problema: mladoletnike in prizadete
usmerja v posebne zavode in zanje troši velik denar, medtem ko vse manj optira za možnosti njihovega sprejemanja v družinsko rejo. Prebivalstvo samo je o tej možnosti premalo ozaveščeno, največkrat pa sploh ne ve, da obstaja taka oblika oskrbe. Bivanje v posebnih varstvenih ustanovah terja od pokrajine 700 milijonov letno za 140 "gojencev". Sprejetje v družinsko^ rejo pa bi stalo približno 110 milijonov. Se večji problem predstavlja starostna meja gojencev teh zavodov: tu lahko ostanejo do tretjega leta starosti, predlog CGIL pa je, da bi otroci lahko uživali oskrbo vsaj do šestega leta, se pravi, do vstopa v osnovno šolo.
Nič boljše ni v primeru prizadetih mladoletnikov. Pokrajina ne razpolaga z nobenimi jasnimi smernicami in vsako odločitev prepušča času. Sodelovanje z občinsko upravo in KZE vsak postopek prej zapleta kot ne. Najočit-nejši primer te neusklajenosti je udaril na dan pred kakim tednom, ko so otroke z možganskimi okvarami, ki so doslej bivali v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, zaradi neke birokratske zamude preselili na oddelek za dolgotrajno zdravljenje v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Do kdaj bodo ostali tam, ni znano. Na
dlani pa je, da so morali ti občutljivi in labilni bolniki zapustiti okolje, ki so ga bili vajeni, kar lahko kvarno vpliva na njihovo zdravstveno stanje.
Prav tako je vprašljiva sposobnost pokrajinske uprave glede nameščanja spremljevalcev za prizadete mladoletnike. 111 šoloobveznih otrok, ki imajo pravico do spremljevalca, si "izposoja" 70 usposobljenih oseb, katerih delovni teden traja 35 ur. Očitno je, da teh 70 spremljevalcev lahko nadzoruje otroke le med šolskimi dejavnostmi, medtem ko jih preostali del dneva imajo v varstvu starši ali sorodniki. Tudi v tem primeru CGIL predlaga podaljšanje delovnega urnika spremljevalcev in povišanje njihovega honorarja, ki danes ne preseže 6.000 lir na uro.
Nerešene probleme bi lahko še in še naštevali, prav tako bi lahko naštevali razne možnosti rešitve. Kot vselej pa je tudi v tem primeru potrebna zlasti politična volja, toliko bolj, ker gre za tisti del prebivalstva, ki so ga razne okoliščine in neizprosna igra narave zaznamovale in pahnile v emarginaci-jo. CGIL namerava zato v kratkem prirediti izreden vrh, na katerem bo pokrajinski in drugim krajevnim upravam predočila svoje predloge in skušala skupaj poiskati vse najugodnejše rešitve v zvezi s problematično mladino in prizadetimi mladoletniki.
Prejšnji petek je bilo v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju predavanje o problemu mamil med današnjo mladino, ki sta ga priredila sekcija K?! in novoustanovljeni krožek mladih komunistov občine Dolina. Gostje večera so bili zdravnik Renzo Bonn, psiholog Danilo Sedmak in socialna delavka Majda Mahnič, ki so prisotnim, v glavnem mladim, skušali orisati to družbeno zlo iz treh zornih kotov: zdravstvenega, psihološkega in pa socialnega. Okroglo mizo je začel in vodil Andrej Šik, ki je v svojem začetnem pozdravu povedal nekaj besed tudi o nastanku KMK in o delovanju, ki si ga ta mladinska organizacija zastavlja za naprej. Glavni namen večera pa je bil nedvomno ta, da bi mladi ljudje, tisti, ki so potencialno najpo-
gostejši porabniki mamil, spoznali ta problem, bili o njem čim točneje informirani in tako tudi bolje usposobljeni, da se mu izognejo.
Predavanje je začel zdravnik Renzo Bonn, ki je o mamilih govoril kot o posebni vrsti zdravil, ki postanejo bolj ali manj škodljiva, ko jih posameznik uživa v prekomernih dozah. Mišljena pa so bila predvsem tista zdravila, ki učinkujejo na živčni sistem. Med temi so gotovo najbolj razširjena pomirjevalna sredstva, verjetno tudi zato, ker si jih vsakdo lahko priskrbi na najenostavnejši način. V tej lestvici pa sodi med najnevarnejše tudi alkohol, ki je poleg pomirjevalnih tablet in an-fetaminov eno najbolj razširjenih in zakoreninjenih mamil v naši deželi.
Spregovoril je nato psiholog Danilo Sedmak, ki je skušal primerjati odnos do mamila in njegove uporabe v preteklosti in danes. Podčrtal je predvsem to razliko: ko so naši najstarejši predniki uživali mamila, so to počenjali le ob točno določenih obredih, danes pa je postal ta pojav množičen. Važna pa je tudi količina uživanja: doza, ki jo danes zaužije le posameznik, je v starih časih zadostovala celemu plemenu. Prav tako zaskrbljujoča pa je tudi razlika v kakovosti, saj je po rezultatih analiz danes jasno, da vsebuje ena doza mamila le dva odstotka čiste snovi, vse ostalo pa so le razne primesi. Sedmak je tudi poudaril, kako napačno je misliti, da je slovenska mladina pred tem pojavom imuna, češ da je tako zlo ne more doleteli.
Socialna delavka Majda Mahnič je nato -podala še tretjo sliko problema: vprašanje zasvojenosti z mamili je neposredno povezala s stanjem v družinskem krogu, nenazadnje pa z vplivom zunanjega sveta, to je z družbenimi okoliščinami, ki jim mlad človek brez prave družinske podpore prevečkrat sam ne more kljubovati.
Sledila je diskusija, med katero so predavatelji izčrpno in zadovoljivo odgovarjali na vprašanja prisotnih in s tem še poglobili nekatere že prej nakazane problem, (dam)
Kraški Rambo: saj ni, da razmišljaš, kdo si, od kod prihajaš in kam ploveš
Popotovanje od eksa do biksa
Kot smo zapisali v prvem delu tega »popotovanja«, imajo prireditelji mladinskih plesov precej preglavic zaradi fizičnega in psihološkega nasilja obiskovalcev. Uničevanje opreme, izsiljevanje, ustrahovanje, objestnost in žalitve so vedno povezani s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač in verjetno tudi česa drugega, ob tem pa ne gre prezreti, da so izzivi največkrat rutinski in ne le sad trenutnega izbruha. Toda kdo so ti prenapeteži? Gre za posameznike ali za skupine?
Prireditelji so si edini, da gre za omejene vaške skupine in nekatere posameznike. Pred leti je slovela "bazovska klapa", katere člani pa so se kaže unesli. O njih sedaj pravijo, da so "prišli v leta" in da so si pač našli dekle, ki jih je "spravilo k pameti". Njihovo "dediščino" sta prevzeli dve skupini: v prvi so razboriteži iz Boljunca in_ Doline, v drugi pa 18-20 let stari vročekrvneži iz Šempolaja, Praprota, Mav-hinj in bližnjih vasi. Oni iz Brega so mlajši, imajo okrog 15-16 let, vendar neustrašni. »V glavnem so mladi, ki so zaposleni ali v pričakovanju zaposlitve in ki po delu nimajo nikakršnega zanimanja. Svojo zavrto slo po uveljavljanju izražajo kot znajo...«, ugotavlja član Mladinskega krožka iz Trsta Pavel Volk.
Andrej Šik od Krožka komunistične mladine iz dolinske občine je mnenja, da gre za mlade, ki nimajo življenjskih uspehov, pa tudi večjih motivacij ne. Sobotno razgrajanje je način, da sprostijo notranje napetosti, ki jih pogojujejo karakterne značilnosti in zunanji, družbeni dejavniki. Po vaseh so še živi miti o nekaterih posameznikih, ki so "sloveli" po moči svoje pesti in pivski sposobnosti. Nič čudnega, da skuša petnajstletnik do onemoglosti (beri bruhanja) posnemati starejšega prijatelja, rekorderja, ki v nekaj sekundah zvrne liter piva. Neuspeh ga ne razoroži; ko bom starejši, obljublja, bom gotovo postavil nov rekord.
Neki "skesani" razgrajač takole pripoveduje: »V šoli sem se počutil kot v kletki. Biti priden in ponižen dijak, ki išče dobrohotnost profesorjev, mi je vedno vzbujalo blazen odpor. Hotel sem se razlikovati od svojih sošolcev, od njihove normalnosti, od vsega, kar je dišalo po sprenevedanju, po uglajenem, po lažnem. Hotel sem akcijo, nevarno življenje, kot bi rekel Vasco Rossi. Edini način, da bi to uresničil, tako se mi je vsaj zdelo, je bilo v provokaciji. Pridružil sem se skupini starejših in z njimi popival do
onemoglosti: vse osmice so bile naše. Naš šport je bilo tekmovanje v pitju. Ko smo bili še posebno "pod gasom", je bil čas, da naredimo "en cukin" z avti in motorji. Sploh smo iskali provokacije in brez razloga uničevali stvari. Ko si natreskan, je že dovolj, da te nekdo pri šanku nerodno porine, pa te zasrbijo prsti. Morda je pomembno še to: ko tako samouničevalno živiš, sam sebe zaničuješ in ko se strezneš, si želiš le, da bi čimprej spet bil v klapi. Alkohol, tablete, hašiš (kombinacije so po želji) in pivski brati ti vrnejo samozavest, prezir preneseš na druge, sebe pa odmisliš. Počutiš se močnega, zanimivega, duhovitega, 'drugačneži' in njihovo tarnanje o kulturi, zaščiti, nacionalnosti ipd. so smešno majhni, ti pa poosebljeni Rambo. Do kdaj? Ma, dokler traja, traja; saj ni, da razmišljaš, kdo si, odkod prihajaš in kam ploveš. Mene je spravilo k normalnosti, če sem sploh normalen (toda kaj je norma?) več stvari. V prvi vrsti prometne nesreče, v katerih sem izgubil nekaj svojih prijateljev. In strah pred trdimi mamili, ljubezen do inštrumenta in dekleta (sedaj bivšega). Konec koncev tudi enoličnost tega življenja, ki se je začelo in končalo v megli.«
NADJA FILIPČIČ
V vzdušju, ki se je še zaostrilo z lokacijo sinhrotvona
Odnos večine do slovenskih občanov v ospredju na preverjanju koalicije
Po nekaj zaporednih odložitvah se bodo naposled drevi sestala tajništva strank, ki sestavljajo večinsko koalicijo za upravljanje tržaške Občine in Pokrajine, da izvedejo že nekaj tednov napovedano preverjanje. Sestanek se bo začel ob 18.30 na sedežu Liste za Trst, na njem pa bodo sodelovali še voditelji krščanske demokracije, socialistične stranke, republikancev, socialdemokratov, liberalcev in Slovenske skupnosti, ki bodo morali opraviti poglobljen pregled programskih obvez, na osnovi katerih je koalicija nastala konec septembra lani, obenem pa tudi medsebojnih odnosov, ki so vse prej kot idilični, kot dokazuje že samo dejstvo, da je preverjanje potrebno po tako kratkem času.
Kot vse kaže bodo na dnevnem redu v prvi vrsti vprašanja odnosov med italijanskim in slovenskim delom prebivalstva, ali točneje odnosov večinske koalicije do občanov slovenskega materinega jezika. Tako razjasnitev je zahtevala Slovenska skupnost po županovem žaljivem novoletnem govoru v gledališču Rossetti (ko je dejal, da se sme v Trstu govoriti samo italijansko) in Staffierijevem nesprejemljivem odgovoru med razpravo, ki je sledila v občinski skupščini. Zdi pa se, da bodo tudi demokristjani in listarji prišli na preverjanje s svojimi očitki Slovenski skupnosti, da ne spoštuje enotnosti koalicije, češ da je odbornik Lokar na koncu zadnje seje občinskega sveta (ki je odločala o sinhrotronu) predložil resolucijo o Slovencih, ki je bila nato odobrena z glasovi KPI, Tržaškega gibanja in (za sklepni del) tudi PSI. ■
Že pri teh vprašanjih se bo po vsem videzu razprava med komponentami
koalicije kar precej vnela, ker je pač zelo vprašljivo, kako naj bi prišlo do soglasja med očitno nasprotujočimi si stališči po eni strani LpT in KD, po drugi pa SSk. Pa tudi vprašanje lokacije sinhrotrona pri Bazovici ni še povsem spravljeno z dnevnega reda, navzlic odločitvi večine občinskega sveta, saj je SSk napovedala, da se bo še nadalje upirala tej zgrešeni izbiri. Pa tudi pisanje krajevnega italijanskega dnevnika v zvezi z Lokarjevo resolucijo je očitno namerno izzvalo zaostritev polemike s tem v zvezi.
Kot je znano je SSk postavila na dnevni red preverjanja med tajništvi strank koalicije tudi zadostitev obvezi, da se na Občini ustanovi upravna struktura (nekako odborništvo ali pododborništvo) za kmetijstvo, za katero naj bi prevzel pristojnost odbornik Lokar. Načelno bi ta problem ne smel biti nerešljiv, saj se o potrebi take strukture govori že nekaj desetletij, vprašljiva je le njegova konkretna izvedba.
Je pa še vrsta drugih vprašanj, pri katerih ni v koaliciji prave sloge, in
bodo zato terjala globlje proučitve in nelahka pogajanja. Gre za imenovanja zastopnikov Občine (in Pokrajine) v vrsto zunanjih ustanov, kar predstavlja vedno eno najbolj kočljivih vprašanj, ki ga ponavadi zato zavlačujejo v nedogled. Gre za očitke PLI o neučinkovitosti koalicije, oziroma občinskega odbora kot takega, na področju urbanistične politike in javnih del. In gre nenazadnje za izredno delikaten problem odnosov med Trstom in Furlanijo, ki se je zaostril ob polemikah glede brezcarinskih kontingentov, pri čemer se stališča Liste za Trst močno razlikujejo (že od nekdaj) od gledišč drugih strank koalicije, ki se brezpogojno zavzemajo za ohranitev deželne enotnosti.
Argumentov na dnevnem redu je torej mnogo, rešitve so vse prej kot na dlani, zaradi česar je pričakovati, da se preverjanje ne bo zaključilo že danes, a bo treba težko rešljivim vprašanjem posvetiti vsaj še nekoliko sestankov med tajniki sicer krhke večinske koalicije.
Zaskrbljenost ob stavki na carini
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je v imenu tržaških gospodarstvenikov poslal podtajniku pri ministrstvu za finance Susiju telegram, v katerem izraža zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami večdnevne stavke carinskih delavcev. Te bi utegnile najbolj prizadeti redno dejavnost tovorne postaje pri Fernetičih, zato se Tombesi zavzema za takojšnjo ureditev problemov osebja, zaposlenega na carini ob državni meji v tržaški pokrajini. Gre predvsem za izpopolnitev organika in za vpeljavo kriterijev sprejemanja novih delovnih moči s pomočjo deželnih natečajev, kar bi pripomoglo k odpravi večnega pomanjkanja stanovanj, saj je večina zaposlenih sedaj iz drugih italijanskih dežel.
CGIL preverja rezultate pobud za pravičnejšo davčno politiko
Glavni odbor sindikata CGIL, ki se je sestal prejšnji teden, je uvrstil na dnevni red tudi preverjanje rezultatov, do katerih so privedle številne pobude sindikalnih organizacij za pravičnejšo davčno politiko. Kljub temu da obstajajo še številna razhajanja med posameznimi sindikati, je med drugim rečeno v tiskovnem sporočilu, je vseeno prišlo do pozitivnih premikov.
Kljub nekaterim spremembam vsebine finančnega zakona pa je še vedno odprto vprašanje reorganizacije ustanove INPS, določevanja pokojnin in ureditev davčne lestvice. Razlike med raznimi sloji so namreč še zelo občutne, kot vselej pa so najbolj prizadeti odvisni delavci, medtem ko ostajajo premožnejši sloji tudi na tem področju privilegirani. Samo pravično porazdeljevanje davkov lahko zmanjša naraščajoči pojav davčne utaje. Kar zadeva pokojnine pa sindikat CGIL še vedno beleži razne oblike diskriminiranja in vse večjo zapletenost celotnega pokojninskega sistema. V tem pogledu je potrebna kontinuiteta raznih pobud, da bi čim prej prišlo do jasnejših stališč in večjega sodelovanja prizadetih s sindikati. Prav zato namerava CGIL v mesecu februarju prirediti javno skupščino o problemih socialnega skrbstva in pokojninske politike.
■ Trgovinska zbornica je v pismu, naslovljenem na tržaška industrijska in trgovska podjetja, priložila tudi poseben vprašalnik, ki ga morajo prejemniki izpolniti do 12. februarja in ga odposlati na sedež Trgovinske zbornice, Borzni trg št. 14. Vprašanja zadevajo predvsem zanimanja tržaških podjetnikov, njihove pobude in želje za izboljšanje delovanja njihovih podjetij. Priporočljivo je, da se tej pobudi odzove čim večje število predstavnikov tržaškega trgovskega in industrijskega sektorja.
Pridržana prognoza za študenta ki je z vespo zdrsnil na ledu
Ker lektorjem za tuje jezike niso obnovili delovnih pogodb
Na filozofski fakulteti Tržaške univerze je zavrelo
Za univerzitetne študente je februar čas izpitov, toda na filozofski fakulteti, pravzaprav na inštitutih za tuje sodobne jezike, pa bodo študentje mogoče bojkotirali izpite. Od začetka akademskega leta, tj. od novembra, namreč ni bilo jezikovnega pouka. Lektorji za tuje jezike niso nastopili službe, ker jim niso obnovili delovnih pogodb. Ti problemi pa se zavlačujejo že šest let, odkar so vpeljali diplomski tečaj za tuje sodobne jezike. Ministrstvo za šolstvo namreč ne more podpisovati delovnih pogodb preden vlada ne odobri finančnega proračuna za tekoče leto. Zato se je doslej dogajalo, da so lektorji nastopali službo šele januarja, čeprav so jih posamezni inštituti poiskali sedem mesecev pred začetkom akademskega leta. Letos pa so se stvari še zapletle: ministrska okrožnica je nejasno določila pogoje za delovne pogodbe in lektorji so tako rekoč še vedno na cesti. Tak položaj je pravzaprav skupen vsem tujim lektorjem, ki poučujejo na italijanskih univerzah, nekatere fakultete pa vsako leto znova začasno rešujejo položaj (kot na primer na tržaški visoki šoli za prevajalce, kjer so lektorji nastopili službo na osebno zagotovilo ravnatelja). Na filozofski fakulteti pa je ravnateljica upoštevala navodila rektorja in celo prepovedala lektorjem, ki so bili pripravljeni opravljati svoje delo tudi brez plače, da nastopijo službo.
V pretekih dneh je državno pravniš-tvo končno pojasnilo določila ministrske okrožnice, o položaju tržaških lektorjev pa bo danes odločal upravni svet tržaške univerze. Kljub temu pa so se študentje včeraj zbrali, da bi pojasnili svoja stališča, predvsem pa, da bi se dogovorili za protestne akcije, če bi upravni svet ne sprejel predlogov lektorjev. Slednji so namreč sklenili, da bodo nastopili službo le če jim bo zagotovljena enaka pogodba kot prejšnja leta (slišati je bilo namreč, da bodo prejemali nižje plače). Študentje pa bi radi imeli zagotovila, da v bodoče ne bo več podobnih problemov. Zato so se včeraj domenili, da bodo upravnemu svetu predložili vrsto zahtev: upravni svet naj poseže pri ministrstvu za šolstvo in ustanovi denarni sklad, iz katerega bi v prihodnje izplačevali lektorje v primeru, da bi ministrstvo ne uredilo pravočasno njihovega položaja. Študentje pa zahtevajo tudi pojasnila o tem, da so lektorji na drugih fakultetah (politične vede, ekonomija) nastopili službo brez delovne pogodbe. Medtem ko bo zasedal upravni svet, bodo študentje pred rektoratom uprizorili sit-in in če ne bodo dobili odgovorov, bodo verjetno celo bojkotirali izpite. Na včerajšnjem zborovanju pa so skupno s predstavniki drugih inštitutov sklenili, da bodo vsekakor nadaljevali protestne akcije tudi zaradi drugih perečih problemov, ki ovirajo normalni študij: pomanjka-
nje prostorov, propadajoče stavbe, kjer so sedeži inštitutov, pomanjkanje menze, kaotično stanje knjižnic ipd.
B. G.
Čez dva tedna občni zbor Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole bo imel v ponedeljek, 16. februarja, v Kulturnem domu v Trstu, svoj redni občni zbor, ki bo tokrat že 30. po vrsti. Na skupščini se bodo spomnili jubileja s kratkim prikazom delovanja sindikata v tem obdobju, občnega zbora pa se bodo udeležili tudi številni gostje, da bi s svojo prisotnostjo podčrtali pomen obletnice stanovske organizacije naših šolnikov.
Na občnem zboru bodo obravnavali najbolj pereča vprašanja našega šolstva. V prvi vrsti bodo podrobno seznanjeni z novo delovno pogodbo šolnikov in z zahtevami, ki jih je v tej zvezi predočil ministrstvu SSŠ. Govor bo tudi o uvajanju novih učnih načrtov v slovenske osnovne šole.
V mestni okolici, zlasti na Krasu, je veliko stranskih cest, ki se jih še vedno trdno oklepajo večje ali manjše ledene skorje, posledica obilnega sneženja pred nekaj tedni. Ena od teh je bila včeraj usodna za mladega študenta z Opčin, ki sedaj leži v nezavestnem stanju na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo.
Nesreča se je pripetila včeraj, v prvih popoldanskih urah v Ulici Rineta na Opčinah (Čampo Romano). Komaj 18-letni Claudio Amezic iz UL dei Volpi 48 (to je v neposredni bližini Ul. Rineta) se je z vespo 125 (Ts 49411) vračal iz šole proti domu. S svojim lahkim vozilom pa je zavozil na ledeno ploščo. Kolesi sta nenadoma zaplesali. Študent je izgubil nadzorstvo nad vozilom, se prevrnil in z glavo močno udaril ob asfalt. Kljub čeladi je zado-bil, kot kaže, hude lobanjske poškodbe, saj je obležal v nezavesti. Na kraj so takoj poklicali reševalno osebje Rdečega križa, ki je Amezica odpeljalo v bolnišnico na Katinaro. Tu so ga, kot rečeno, sprejeli na oddelku za oživljanje zaradi kome druge stopnje ter si pridržali prognozo.
Včerajšnji krvavi dogodek na Opčinah bi moral služiti v razmislek tistim, ki so odgovorni za vzdrževanje in čiš-
čenje stranskih poti. Marsikje so namreč ceste še vedno v takšnem stanju, da predstavljajo nevarnost za pešce in voznike.
Požar na griču nad univerzo
S suhim in vetrovnim vremenom se rada pojavi nevarnost gozdnih požarov, kar pomeni, da je med sprehodi v naravo potrebna večja previdnost. Prav včeraj je bil takšen dan, da so morali gasilci po dolgem času spet poseči. Zagorelo je na griču nad univerzo. Plameni so zajeli in uničili kakšnih deset tisoč kvadratnih metrov površine, poraščene s suho travo in nizkim grmičevjem. Zaradi sicer rahlega vetra se je ogenj naglo širil. Gasilci, ki jim je pomagala tudi ekipa gozdnih čuvajev, so se trudili poldrugo uro, da so pogasili požar, ki ga je prav gotovo povzročila človeška malomarnost, če že ne namernost. Takšno je namreč mnenje gasilcev.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Alojzija Briščika
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala vodstvu pokrajinskega odbora in predstavnikom sekcij VZPI-ANPI, zdravnikoma Cvetu in Radu Ukmarju, domačemu pevskemu zboru V. Mirk, nosilcem krste in cerkvenemu pevskemu zboru.
SVOJCI
Prosek, Trst, S. Dona del Piave, 3. februarja 1987
Ob 1. obletnici smrti dragega
Luciana Tenzeja
se ga z ljubeznijo in bolečino spominja
DRUŽINA
Križ, 3. februarja 1987
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje uslužbenki Lidiji Potočnik direkcija in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika.
Prerana smrt Mirka Škabarja
Mirka Škabarja iz Praprota ni več med nami. Kruta vest, da je v nedeljo opoldne prenehalo biti njegovo plemenito srce, je bridko odjeknila v krogu številnih prijateljev in znancev, predvsem v vrstah planincev in športnih delavcev. S svojim prirojenim zanosom je vedno uspešno kljuboval vsem življenskim neprilikam, vse dokler ga ni pri komaj 45. letu starosti, v najboljših letih, neizprosna zahrbtna bolezen iztrgala družini in naši širši skupnosti.
Pokojni Mirko je bil družbeno vsestransko angažiran in se je nesebično razdajal kot le redki njegovi vrstniki. Bil je velik ljubitelj narave in strasten planinec, tako da je vedno našel čas za pešačenje po naših gorah in ni očaka v Julijcih, ki ga ni osvojil. Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav je bil med soorganizatorji pohoda zamejcev od Milj na Triglav. Kot zaveden Slovenec in marljiv organizator je zavzeto deloval pri naših društvih. V zadnjih desetih letih je bil prava gonilna sila smučarskega kluba Devin, pri katerem je opravljal vse funkcije in bil tudi predsednik. Trenutno je bil tudi član odbora atletskega kluba Bor, pri katerem tekmuje sin Aljoša, z ženo
Marčelo je prihajal spodbujat hčerko Alenko, ki igra namizni tenis pri Krasu, pred leti pa je bil odbornik SPDT. Nepogrešljiv je bil kot organizator in spremljevalec na slehernem tekmovanju alpskih smučarjev in tekačev v nordijskih disciplinah, ni bilo planin-sko-orientacijskega pohoda in prireditvi vaške skupnosti iz Praprota brez njegove prisotnosti in dragocenega doprinosa. Strokovno se je uveljavil kot izučen elektrikar in je bil član obrtniške sekcije SDGZ. S svojo družabnostjo, vedrim in odprtim značajem, si je ustvaril širok krog iskrenih prijateljev, bližnjemu pa je v stiski in potrebi vselej spontano priskočil na pomoč. Vedno je izkazoval zaupanje v človeka in navezanost na življenje, saj je še pred nekaj dnevi obljubljal prijateljem, da jih bo na velikonočni ponedeljek popeljal na rastišče jurjevk nad rodnim Repnom. Še septembra je vodil izlet telesno kulturnih delavcev iz zamejstva in Slovenije na Matajur, novembra se je udeležil martinovanja v Velikem Dolu, ko je prvič potožil, da se ne počuti dobro.
Ko se bomo danes v Šempolaju poslovili od nepozabnega Mirka Škabarja, obljubljamo, da bomo po njegovem zgledu posvetili vse naše moči za vrednote, v katere je on verjel in tako se bomo na najboljši način oddolžili njegovemu spominu. Hudo prizadeti družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.	B. S.
t
Po kratki in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil naš
dragi
Mirko Škabar
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Šempolaju.
Žalostno vest sporočajo žena Marčeta, sin Aljoša, hči Alenka, mama Slava, oče Rudolf, sestra Milena z družino in drugo sorodstvo.
Praprot, Repen, Locarno, 3. februarja 1987
Zapustil nas je
Mirko Škabar
nepozabni prijatelj, sodelavec in dolgoletni odbornik
Člani in odborniki SK Devin izrekajo svojcem iskreno sožalje.
Ob izgubi sodelavca in nepozabnega prijatelja Mirka Škabarja sočustvuje z družino Sergij Antoni z družino.
Ob prerani smrti Mirka Škabarja se pridružujejo žalovanju svaki in svakinje z družinami.
Ob težki izgubi odbornika in vaščana Mirka Škabarja izreka ženi Marčeli ter otrokoma Aljoši in Alenki najgloblje sožalje Vaška skupnost Praprot.
Ob izgubi dragega prijatelja Mirka Škabarja izreka iskreno sožalje ženi, sinu in hčeri Renato z družino.
Ob prerani smrti Mirka Škabarja izrekajo iskreno sožalje družini in SK Devin planinci, odborniki in člani ŠZ Sloga.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter učenci srednje šole I. Gruden izrekajo globoko sožalje družini Škabar ob smrti Alenkinega očeta.
Učenci III. b razreda srednje šole I. Gruden sočustvujejo z Alenko ob bridki izgubi dragega očeta.
Ob izgubi Mirka Škabarja izrekajo družini najgloblje sožalje člani in osebje Tržaškega tehničnega konzorcija.
Ob težki izgubi Mirka Škabarja izrekajo globoko sožalje sinu Aljoši in družini atleti, trenerji in odborniki atletskega društva Bor ter glavni odbor ŠZ Bor.
Ob boleči izgubi prijatelja Mirka izreka družini in svojcem občuteno sožalje Bruno z družino.
ŠD Polet izreka iskreno sožalje družini prerano preminulega Mirka Škabarja.
Ob bridki izgubi prijatelja Mirka Škabarja izreka iskreno sožalje prizadeti družini ŠD Grmada.
V KD Ivan Grbec v Skednju
Kitajska Aljoše Žerjala
»Tibet, starodavna, začarana dežela, do nedavnega težko dostopna, toda sedaj se je odprla turistom...«
S temi besedami se začne razlaga filma, ki je naslovljen po tem čudovitem predelu sveta. Aljoša Žerjal, znani amaterski snemalec, je pripravil ta dokumentarec v teku svojih potovanj po Kitajskem in zmagal leta 1985 prvo nagrado na natečaju za amaterske filme v Lastri Signi pri Firencah; še isto leto je dosegel tretje mesto na 12. državnem festivalu pri S. Vitu di Cadore.
O Aljoši Žerjalu, ki je zelo priljubljen v naših krajih, so leta 1981 rekli v teku neke oddaje po tretji italijanski televizijski mreži: »V njegovih filmih je mogoče zaznati globok človeški odnos. Prikazovanje dogodkov ga zanima le toliko, kolikor je to povezano s
krajevno stvarnostjo.« Prav s temi besedami najboljše označimo njegov super 8-milimetrski film.
V teku večera, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja, smo lahko videli še posnetke s potovanja po Kitajski, ki, žal, niso še montirani. Kljub temu scene na zaslonu niso imele manj čara: številnim prisotnim, ki so napolnili dvorano, so prikazovale deželo, o kateri je bržkone vsakdo vsaj enkrat sanjal in si zaželel, da bi tudi sam tod potoval.
KD Ivan Grbec bo spet imelo v gosteh Aljošo Žerjala marca, ko bo predvajal revival svojih številnih filmov, za katere je dobil že preko 200 deželnih, državnih in mednarodnih nagrad, trofej, pokalov, plaket in priznanj.
Dimitrij Gruden
Proslava sv. Save v tržaški srbski pravoslavni občini
Tržaška srbska pravoslavna občina je v nedeljo popoldne s tradicionalno prireditvijo v svojih prostorih proslavila svojega glasnika, svetnika in narodnega prosvetitelja Rastka Nemanji-ča sv. Savo. Prireditve so se udeležili številni člani srbske pravoslavne skupnosti in nekateri ugledni gostje. Tržaškega škofa Bellomija je zastopal msgr. Cosulich.
Po uvodnem verskem obredu, ki so ga opravili paroh pravoslavne cerkve sv. Spiridiona-v Trstu Ilija Ivic, paroh iz Kopra Slobodan Jovič in predsednik pravoslavne občine v Trstu prof. Veljko Djerasimovič, in med katerim so po starem običaju blagoslovili kruh; je o pomenu sv. Save za srbski narod skozi njegovo težko zgodovino spregovoril predsednik skupnosti prof. Djerasimovič, nato pa se je zvrstil kulturni program, v katerem so sodelovali otroški pevski zbor in učenci srb-skopravoslavne šole »Jovan Miletič«
ter ansambel narodne glasbe »Delije« iz Beograda, ki je bil že lani gost na prazniku sv. Save. Program je uvedla himna sv. Savi v izvedbi šolskih otrok, z recitacijami pa se je zvrstilo na odru kakih 15 otrok, ki so na moč prikupno (delno tudi v italijanščini) povedali upesnjene misli o sv. Savi, predsednik skupnosti pa je vsem nastopajočim učencem podelil priložnostna darila in letne podporne šolske štipendije.
Ansambel »Delije« je po uradnem delu svojega nastopa še dolgo v večer ob petju znanih srbskih narodnih motivov in ob plesanju kola ustvarjal praznično in veselo razpoloženje v duhu navezanosti na srbska narodna izročila in v duhu patriotizma, ki je po več kot 250-letni zgodovini srbske pravoslavne skupnosti v Trstu še vedno živ. Med praznovanjem so vsem prisotnim ponudili tudi tradicionalno sladico iz žita. (jk)
gledališča
razstave
ROSSETTI
Danes, 3. t. m., ob 20.30 bo Teatro Po-polare iz Rima predstavil delo G. D'An-nunzia LA FIACCOLA SOTTO IL MOG-GIO. Režija P. Maccarinelli. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za abonente 20-odst. popust.
Od 5. do 8. februarja bo na sporedu delo A. Curcia A CHE SERVONO QU-ESTI OUATTRINI? z Aldom in Carlom Giuffrejem in Nuccio Fumo. Režija C. Giuffre. Predstava izven abomnaja, z 20-odst. popustom za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red E/H) peta predstava Kodalyjeve opere HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Vamos. Ponovitev v petek za red H/A.
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo od 7. do 19. februarja.
V	Občinski galeriji razstavlja svoja dela slikarka Claudia RAZA-FLOREANCIG.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -
je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
flUHUB SLOVENSKI ran sstu		NGak-rUa
sv. Frančiška		Ul. sv. Frančiška 20
20/11		vas vabi v četrtek, 5. t. m., ob 18.
vabi danes, 3. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkovo		uri na odprtje razstave
srečanje s prof. MARCOM DO- GOM s Tržaške univerze.		Soočanje
Spregovoril nam bo o		Tono Zancanaro
ZAHODNOEVROPSKIH		Miha Maleš
POGLEDIH		grafika in risba
NA BALKANSKI SVET		—
V 19. IN 20. STOLETJU		Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Giorgio Segalo.
		
včeraj - danes		izleti
razna obvestila
Danes, TOREK, 3. februarja 1987
BLAŽ
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.48 - Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 23.22.
Jutri, SREDA, 4. februarja
ANDREJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.23 najvišja 42 cm, ob 6.33 najnižja -20 cm, ob 11.53 najvišja 18 cm, ob 18.01 najnižja -37cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter 20 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jan Grbec, Alessandra Donata Calabrese, Antonio Landi, Sara Leonardi.
UMRLI SO: 67-letni Ferruccio Ferlan, 73-letna Norma Schillani, 79-letna Caro-lina Micali, 74-Ietna Licia Driuli, 82-letna Antonia Deste, 79-letna Bernarda Gulli, 70-letni Vinicio Miniati.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. februarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
kino
ARISTON — ARIA Dl VIENNA — 18.00 Anima - Simphonie Phantastigue,
glas., Av. 1981, 82'; r. Titus Leber; i. Mathieu Carriere, Charo Lopez —
20.00	Koplstand, dram., Av. 1981, 102'; r. Ernst Josef Lauscher; i. Christoph Waltz, Ingrid Burkhard — 22.00 Stra-wanzer/Die letze Runde, dram., Av. 1983, 88'; r. Peter Patzak; i. Elliott Go-uld, Heinz Moog
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
PENICE - 16.00, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James VVoods, Jim Belushi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 D'Annun-zio ed io, dram., It. 1986, 100'; r. S. Nas-ca; i. Robert Powell, Stefania Sandrelli, □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985; r. Steward Rattil; i. Michael Parre, Nancy Allen.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Fanciulle scostumate, pom., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina animals, porn., OD
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger.
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James
CAPITOL - 16.00, 22.00 Grandi magazzi-ni, kom., It. 1986; r. Castellano e Pipo-lo; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Hannah e le sue sorelle, komič., ZDA 1986; r. Woody Allen; i. Woody Allen, Mia Farrow.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986; r. Erič Rohmer; i. Marie Riviere, Michele Labourre.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Vamp, srh., ZDA 1986, 93'; r. Richard Wenk; i. Chris Makepeace, Grace Jones, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Iniziazioni, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
menjalnica
2. 2. 1987
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1280.—	Japonski jen................ 8.—
709.—	Švicarski frank ........... 841.
211.—	Avstrijski šiling............ 100.40
627.—	Norveška krona ............. 180.
33.30	Švedska krona................. 195.50
1925.—	Portugalski eskudo.............. 8.50
1865.—	Španska peseta.................. 9.50
184.50 Avstralski dolar ............ 810. —
9.10	Debeli dinar.................... 2.10
930.—	Drobni dinar................ 2.—
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15. februarja, I. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE ČUKA v Ovčji vasi in Žabnicah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah do 5. februarja. Informacije tel. 212175; ob večernih urah pa na št. 200236.
razne prireditve
mali oglasi
DAJEM V NAJEM veliko stanovanje, opremljeno. Tel. 228390.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini. Tel. 228390.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih. Tel. 280853.
PRODAM dva vinska soda, 300 1, 200 1 po ugodni ceni. Tel. 229246 - zvečer.
ZDRAVNIK IGOR GUŠTIN sporoča, da je s februarjem v seznamu splošnih zdravnikov na področju občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Sprejema v občinski ambulanti v Zgoniku s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 17.30 do 18.30 , torek, sreda in četrtek od 13.30 do 14.30.
KDOR ima železne ali podobne odpadke naj se javi pri Gašparju Brankoviču — Gabrovec 57.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča vse pridelovalce oljk naj čimprej dvignejo obrazec F na zadružnem sedežu, III Trasversale Est — Industrijska cona.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol —• Nabrežina sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR ki bo v društvenih prostorih v petek, 6. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: imenovanje predsedstva občnega zbora, poročila, diskusija o poročilih, razrešnica in razno.
Obvestilo IRRSAE Delovna skupina izpopolnjevalnega tečaja vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju GOVORNE TEŽAVE DVOJEZIČNIH OTROK se sestane jutri, 4. t. m., ob 16. uri na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10. Mentor prof.ca Lejla Rehar-Sancin. Delovna skupina POSEBNOSTNI RAZVOJ DVOJEZIČNIH OTROK se sestane v ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri na sedežu. Mentor Riccardo Luccio.
prispevki
KD Lipa vabi jutri, 4. februarja, ob 20. uri v Bazovski dom na predavanje prof. Jožeta Pirjevca SLOVENCI V TRSTU V LETIH 1945/47.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union — Podlonjer vabi na predavanje O OBDELOVANJU ZEMLJE IN GNOJENJU PO NAUKIH BIODINAMIKE, ki bo jutri, 4. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Predaval bo Enzo Nastati.
SKD Tabor — Opčine obvešča, da se danes, 3. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu začne intenzivni tečaj ruščine v sodelovanju z Združenjem Italia — URSS. Informacije po tel. 211936 ob uri kosila.
SKD Vigred in COŠ S. Gruden vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v petek,- 6. t. m., ob 19. uri v šempolajski osnovni šoli. Nastopali bodo osnovnošolski otroci, igralska skupina Vigred in otroški pevski zbor Vigred. Gost večera bo gledališki igralec Stane Raztresen.
SPDT Trst vabi na predavanje ARHEOLOŠKI SPREHOD PO KRASU, ki bo v četrtek, 5. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo izvedenec Stanko Flego, ki bo s pomočjo diapozitivov seznanil udeležnece večera s številnimi arheološkimi zanimivostmi našega Krasa.
SKD I. Gruden priredi v nedeljo, 8. t. m., ob 17.30 v dvorani v Nabrežini FOL-LIES '87 v izvedbi: Van Veos, Vikj in Rosini.
LIIMEA1
V	spomin na Danilo Grdelič daruje Marija Križmančič — Bazovica št. 71 —
10.000	lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina Josipa Ote daruje družina Mirana Kureta 50.000 lir za SKD Slavec.
Ob 50. obletnici poroke darujeta Marija in Rudi Kosmač (Boršt 69) 20.000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu-Zabrežcu, 20.000 lir za PD Slovenec, 20.000 lir za glasilo Delo in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Sonje Batič daruje Marta Matjašič 10.000 lir za TPK Sirena.
Ema Tul iz Mačkolj daruje 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Frančiško Grilanc vd. Milič daruje Pepi Doljak (Repen 11)
10.000	lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Majda in Peter Grilanc 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Stanka Prašlja darujejo Guerrina in Milko 10.000 lir ter Albin Malalan (pekarna) 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Josipa Oto darujeta Srečko in Marija Žerjal 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Argio Maver darujeta Srečko in Marija Žerjal 10.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na pok. Frančiško Grilanc vd. Milič darujeta Milka Budin 15.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda in Janko Rebula z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na strica Tineta Košuto darujejo Boris, Nada, Lučana in Milena
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu in 30.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na dragega očeta Alojzija Briščika daruje sin Mario z družino
25.000	lir za Kulturni dom na Proseku,
25.000	lir za glasilo KPI Delo in 25.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na očeta Alojzija Briščika daruje sin Mario z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku in 25.000 lir za sekciji VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Agostina Tuše darujejo Olga Ušaj, Valerija Gruden in Vera Caharija 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Alojza Briščika daruje Nada Kemperle 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
||
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DUKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
POPUSTI od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
Koledar za februar 1987
Dramski spored Radia Trst A
Danes, 3. februarja, ob 18. uri: Franček Rudolf PODZEMELJSKO MESTO. Izvirna slovenska radijska igra.
200 let po »the day after«, futuristična igra ali komedija s strahljivim prizvokom sedanjosti... Tako bi lahko opredelili to najnovejšo radijsko igro slovenskega dramatika Frančka Rudolfa. Avtorjeva slutnja ekološke katastrofe se udejanja v igri, ki v poslušalcu zaustavi občutek časa in ga namenja času, ki bo, a ki v vseh svojih pojavnih oblikah že utripa v ljudeh.
Režija Marko Sosič. Produkcija Radio Trst A.
V soboto, 7. februarja, ob 18. uri: Zora Tavčar NAŠA BESEDA.
Osmega februarja - dneva Prešernove smrti in hkrati osrednjega praznika slovenske kulture se bomo spomnili s to izvirno radijsko lepljenko, ki zanimivo in zelo odgovorno udejanja mnenja in stališča mnogih slovenskih kulturnih delavcev o slovenski besedi. Slovenščina torej, njena pisana in govorjena beseda kot izraz najsubtilnej-še, a hkrati najbolj izpostavljene plasti naroda, ki se v zadnjem času začenja ponovno zavedati svoje prabiti...
Režija Marjana Prepeluh. Produkcija Radio Trst A, 1985. Ponovitev.
Od 14. februarja do 18. aprila, vsako soboto ob 18. uri: Adri-jan Rustja OBIČAJI IN DOGODKI. Radijski dokumentarec v 10 delih.
Niz folklorno-dokumentarnih oddaj o običajih in navadah naših ljudi od Milj do Devina, ki skozi praznične dogodke pripovedujejo o sebi in o svojih tradicijah. Avtor oddaje se je z magnetofonom podal v naše vasi in zabeležil na trak vse dostopne »običaje in dogodke« ter jih potem v naših studiih, tudi s pomočjo poklicnih igralcev, demontiral v pregledno in sklenjeno celoto.
Oddaje v februarju:
14. 2. — Kraška ohcet 21. 2. — Stavka prevoznikov 1909 28. 2. — Kraški pust
Režija Adrijan Rustja. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 17. februarja ob 18. uri: Valerio Dosso SPRAVA. Radijska igra.
Delo obravnava generacijski spopad med starimi, ki bi še želeli živeti, ter mladimi, ki onesposabljajo stare, da bi si utrli pot v življenje. Valerio Dosso si zamišlja tako družbo (dogajanje je postavljeno v neko hipotetično leto 2001), v kateri mladi, organizirani v morilske tolpe, rešujejo svoje eksistenčne probleme tako, da napadajo stare in jih ubivajo. Vsekakor pretresljivo pričevanje o času, ki v svoji metaforični znakovnosti pripoveduje o sedanjiku. S to igro se je goriški avtor udeležil lanskega natečaja Premio Candoni - Teatro Orazero, v Arta Terme in prejel prvo nagrado.
Prevod Lelja Rehar. Režija Mario Uršič. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 24. februarja, ob 18. uri: Gie Laenen ATMOSFERE -DIAPAZONI.
Igra belgijskega avtorja in režiserja Gia Leanena je v osnovi posvečena
človeškemu glasu. Tu se vse začenja’ in od tu pelje pot v razne atmosfere. Zdi se - ugotavlja avtor - da je prav človeški glas tisti, ki pogojuje vse naše vedenje. V tem smislu se v tej izrazito radiofonski igri vrstijo kratki prizori - situacije, ki kažejo na pomembnost in celo usodnost posameznih stanj, atmosfer, ki jih ustvarja prav človeški glas.
Prevod Marija Raunik. Režija Marko Sosič. Produkcija Radio Trst A, 1985. Ponovitev.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO.
Tedensko srečanje s prevajalci, avtorji in skratka z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo, sami gostje pa pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. V februarju bosta gosta Nataše Sosič slavistka Zora Tavčar, ki bo pripovedovala o humorju ter slikarka Melita Volk.
Radijska realizacija Nataša Sosič. Produkcija Radio Trst A.
Smrt dveh filmskih režiserjev
V	starosti 87 let je včeraj v Rimu umrl režiser Alessandro Blasetti - znana filmska osebnost, ki je pustila svoj pečat filmu iz tridesetih let. Rodil se je v Rimu leta 1900, kariero pa je začel kot filmski kritik. Zelo plodno je bilo njegovo sodelovanje z Aldom Verganom in Umbertom Barbarom, ki sta se v filmskih krogih odločno upirala fašističnemu režimu.
Prvi Blasettijev film iz leta 1929 je nosil naslov Sonce (Sole) in je z mogočnim stilom posredoval slike in probleme vsakodnevnega življenja. Med važnejšimi naslovi so še: 1860 (o pohodu garibaldincev), La tavala del poveri (1932), Ouattro passi tra le nuvole (1942, po scenariju Cesara Zavattinija), Europa di notte (1959), /o amo tu ami (1961). Leta 1982 je izšla tudi avtobiografska knjiga tega predstavnika filmskega neorealizma v Italiji z naslovom II dnema che ho vissuto.
V	soboto je v Parizu umrl francoski režiser Yves Allegret (star je bil 79 let), ki je zaslovel predvsem zaradi svojih kriminalk in kruto realističnih filmov. Kariero je začel z dokumentarci in kot asistent režije za brata Marca, nato še za Jeana Renoira in Augusta Genina. Med vojno se je zatekel v Nico, kjer je realiziral nekaj kratkometražnih filmov s psevdonimom Yves Champla-in. Pod precejšnjim vplivom ameriškega črnega filma je 1. 1948 posnel Deddee d' Anvers. Protagonistka je bila njegova žena Simon Signoret, s katero je posnel še nekaj uspešnih filmov. Ob odličnem poznavanju filmskih sredstev in pretežno v svojem realističnem stilu se je približal različnim žanrom, med katerimi s posebnim uspehom komediji.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11.
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Lep februarski pozdrav vsem glasbeno navdahnjenim. Danes kar dve lestvici, tedenska in mesečna, nekoliko nižje v tekstu pa tudi seznam srečnih dobitnikov nagrad. Začnimo najprej z mesečno lestvico:
1.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
2.	Duran Duran - Notorius
3.	Pretenders - Don't Get Me VVrong
4.	Berlin - Take My Breath Away
5.	Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
6.	Europe - The Final Countdown
7.	Spandau Ballet - Through The Barricades
8.	Gianna Nannini - Bello e impossibile
9.	Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase 10. Billy Idol - To Be A Lover
O mesečni lestvici naj omenim samo to, da so Martin Krpan že sedmič (7!) na lestvici meseca... Na tedenski lestvici pa je precej sprememb... tednov prejšnji na lest. teden
29
4
2
2
2
7
7
10
6
1	1.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
4	2.	Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
8	3. Spandau Ballet - Through The Barricades
6	4. Gianna Nannini - Bello e impossibile
7	5. Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
10	6.	Europe - The Final Countdown
5	7.	Berlin - Take My Breath Away
3	8.	Pretenders - Don't Get Me Wrong
2	9.	Duran Duran - Notorius
10. Bangles - Walk Like An Egyptian
Kot ste lahko opazili, prihaja do nekakšne menjave med najbolj vročimi motivi. Svoje mesto iz prejšnjega tedna je obdržala le skupina Martin Krpan, Boris, Spandau Ballet, Gianna Nannini, Vlado Kreslin in Europe pa so se prebili na višje pozicije. Berlin, Pretenders in Duran Duran počasi zgubljajo temperaturo, svežino pa prinaša ženska skupina Bangles s svojim novim hitom Walk Like An Egyptian...
Zdaj pa srečni izžrebanci: Drogin vzorčni paket prizvodov prejme Helena Jugovič iz Ilirske Bistrice. Nove, sveže in lepe majice z znakom Vročih 10, dobijo: Matjaž Vodopivec iz Renč; Ivica Benko iz Branika in Klara Petaros iz Divače. Vse tri dobitnike majic naj opozorim, da bodo le-te prejeli nekoliko kasneje, zato pa sigurno! Kaseto in bedge Primorskih novic pa bo dobila Barbara Černigoj iz Lucije.
Vsem nagrajencem čestitamo, to pa naj velja tudi kot poziv za vse, ki tokrat niso imeli sreče...
x---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................. ..............................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za: ...............................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
	
	
današnji televizijski in radijski sporedi
"""V zm:
m
RAI 1
nr rai 2	j A RAI 3		fg' RTV Ljubljana	
SP| TV Koper
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Schede
16.00	Superveleslalom ženske (posnetek iz Crans Montane)
16.30	Naniz.: L'amico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.55	Informativna odd.: Slovar
18.10	Akt. odd.: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Akt. odd.: Esplorando, nato film Come eravamo (kom., ZDA 1973, r. S. Pollack, i. B. Streisand)
22.30	Dnevnik
22.40	Akt. odd.: Esplorando (2. del
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Zdravstvo: Posvet o prevenciji
9.30	Televideo
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
T4.20 Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35. Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Rischio
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Agente 007 Thunderball -Operazione Tuono (pust., ZDA 1965, r. Terence Young, i. Sean Connery, Adolfo Celi, Luciana Paluzzi)
22.40	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.55	Medicinska rubrika: Trentatre
23.40	Dnevnik
23.45	Film: Gli invasati (srh., ZDA 1963, r. Robert Wise, i. Julie Harris, Claire Boom)
11.50	Smučanje: superveleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
12.30	Nadaljevanka: Jekill
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Glasbena oddaja: Milanski glasbeni popoldnevi
16.05	Dokumentarec: Kobilice - vojna brez konca
16.35	Inf. oddaja: Navpična razsežnost
17.05	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Inform. oddaja: Con licenza d' autore, Mario Scaccia pripoveduje - Miscellanea di fantasie
20.30	Aktualnosti: Ouaderni in citta -Ragazzi a rischio
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Special su Clip - Graffiti di videomusica
23.25	Dokumentarec: Starš - Maurice Chevalier
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Počitniška oddaja, 9.50 risana nanizanka Športnik Billy,
10.25	Kam, kje, kako med počitnicami, 10.35 Ex libris, 11.35 risanka
11.50	Smučanje: superveleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
16.40	Šola smučanja: Tek na smučeh (2. del)
16.55	Šmučanje: superveleslalom ženske (posnetki iz Crans Montane)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Miti in legende - Iz nove zaveze, Kristusovo vstajenje
17.45	Tedenski zabavnik, nato risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Zločinci (Fran Milčinski - Andrej Gogala, rež. Igor Prah)
20.45	Človek in glasba: Glasba na dvoru kralja Lukvika XIV.
21.45	Reportaža: Prisrčno pozdravljeni, prijatelji
22.40	Dnevnik
13.00	Superveleslalom zenske
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TOLMEČ — Z deželne konference o gorskih področjih
GORICA — Težave v podjetjih Safog in OMG
TRST — Pregled novega avstrijskega filma Cappelle Underground
RICMANJE — Srečanje oktetov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije 20.25 TV Novice
20.30	Film: II principe di Homburg (dram., r. Gabriele Lavia, i. Monica Guerritore, Gabriele Lavia)
22.20	TVD Vsedanes
22.30	Košarka: Spondilatte-Stefanel
H CANALE5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 11 pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II grande pecca-tore (dram., ZDA 1950, r. Robert Siodmark, i. Gregory Pečk, Ava Gardner)
16.30	Nanizanka: Aliče '
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: II pro-fumo del potere
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je ■ Hollywood
16.50 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie,
18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: II portiere di notte (dram., It. 1974, r. Li-liana Cavani, i. Dirk Bogarde, Charlotte Rampling)
22.45 Film: Patemity (kom., ZDA 1981, r. David Steinberg, i. Burt Rey-nolds, Beverly D'An-gelo)
0.35 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.25 Switch
^j> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Psicanalista a tempo perso (kom., ZDA 1980, r. Robert Day, i. Bonnie Franklin, Tyne Daly)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Halloween 2-11 signore della mprte (groz., ZDA 1981, r. Rick Rosenthal, i. Do-nald Pleasance)
23.15	Nanizanki:	Mike
Hammer, 0.15 A-Team
HUEff TELEPADOVA
11.55	Rubrika: Tuttocinema
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Superkid, Coccinella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: E’ ricca, la sposo e Tammazzo (kom., ZDA 1971, r. Elaine May, i. Walter Mat-thau)
22.20 Nanizanka: II bastardo
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
r t	TELEFRIULI  
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nadaljevanka: II se-
gno del commando
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glasbna oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Nediški zvon; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Radijska igra: Podzemeljsko mesto (režija Marko Sosič); 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Kvartet godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra: Zadeva Orlando (Aleksander Marodič); 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Vodomet melodij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Hair; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Za mlade; 17.40 Fantje po polj' gredo: ansambel Henčka Burkata in vokalni kvartet Savski val; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi_Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost;
11.00	Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva Radia Koper; 18.33 Koncert; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo (tel. št. 212658); 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
S seje občinskega sveta
Razširitev tovarne in upepeljevalnik predmet polemik v So vodnjak
Prejšnji teden se je na prvi letošnji seji sestal občinski svet v Sovodnjah. Sprejel je nekaj formalnih sklepov, tako n. pr. ponovno uvedbo dodatnega davka na porabo električne energije, imenovanje članov občinske komisije za trgovino, odobril zakup za dobavo kurilnega olja in goriva, ponovno odobril obračun finančnega poslovanja v letu 1985. Največ pozornosti pa je bilo namenjeno, tako kakor je bilo sicer pričakovati, vprašanju razširitve industrijske cone in s to problematiko povezanih vprašanj.
O tem je bil govor v zaključnem delu seje, ko je župan Primožič svetovalce seznanil s potekom raznih srečanj in pogovorov, ki so se odvijali v zadnjih tednih in mesecih in jasno povedal, da ni bil podpisan noben sporazum. "Zelo skrbno sledimo temu vprašanju, da bi ga rešili kar se da uspešno za našo sovodenjsko skupnost", je dejal župan in zavrnil razna namigovanja in podtikanja predstavnikov SSk na njegovo osebo in predstavnike občinske uprave. Primožič je dejal tudi, da SSk vidi pred sabo samo eno vprašanje ("kot bi imela konjske naočni-ce"), tisto glede možnega širjenja industrijske cone. O upepeljevalniku in
drugih problemih pa doslej na mestih, kjer se je o tem govorilo in odločalo, ni črhnila.
V razpravo je po županovem poročilu najprej posegel načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, ki je dejal, da si je na podlagi raznih vesti v časopisju težko ustvariti točno sliko, kaj se dogaja. Potrdil je tudi znova stališče svoje stranke "že od vsega začetka smo proti, da se daje slovenska zemlja, smo pa tudi zato, da se upepeljevalnik odstrani". Černič je posebej dejal, da je vsekakor treba razlikovati, ker sta to dve ločeni vprašanji. Ob tem je dejal, da soglaša s stališčem župana Primožiča, na srečanju na Pokrajini. Glede izjav in stališč pokrajinskega tajništva SSk pa je Černič dejal, da gre za neprimeren korak, da je le to šlo predaleč".
Sledil je spet krajši poseg župana, ki je pojasnil, da je bil zmeraj pripravljen na pogovor o vsakem vprašanju, tudi o tem. "Tudi nam je žal za našo zemljo, vendar mislim, da bi bila velika pridobitev za Sovodnje, če bi upepeljevalnik postopoma zaprli. V takem primeru bi žrtvovanje dela ozemlja imelo svoj pomen".
Zaključni poseg v razpravi o tem vprašanju je imel odbornik Klemše. Dejal je, da se stališče, ki ga zagovarja načelnik SSk skoraj povsem ujema s stališčem goriškega župana, češ, da je zadeva upepeljevalnika eno, širjenje Manifatture pa drugo. "Na prvi pogled je tudi tako, za nas pa sta vprašanji še kako povezani in ju je treba reševati skupno. To skušamo z največjo odgovornostjo tudi doseči. V določenem položaju je treba oceniti, kaj je hujše zlo, ali upepeljevalnik, ki onesnažuje in ogroža zdravje predvsem so-vodenjskih občanov, ali tovarna."
V Kulturnem domu
Pogovor
o literarni znanosti
Deželni inštitut Gramsci priredi v četrtek, 5. februarja, v Kulturnem domu v Gorici, pogovor o literarni znanosti in njeni vlogi, na katerem bosta sodelovala priznana strokovnjaka: prof. Boris Paternu z ljubljanske univerze in Giuseppe Petronio, pred-sedik Inštituta Gramsci. Pričetek ob 18. uri.
Komično čarodejstvo drevi v goriškem Verdiju
nn v •
Tečaj
za vzgojitelje
Goriška občina namerava tudi letos odpreti poletna središča za otroke. V ta namen bo v marcu pripravila tudi poseben tečaj za vzgojitelje, oziroma animatorje v poletnih središčih. Tečaj se bo pričel 28. februarja v zavodu "Lenassi" in se bo potem odvijal vse sobote v marcu. Udeleženci bodo v tem obdobju opravljali tudi prakso v zavodu.
Na tečaj se lahko prijavijo polnoletne osebe, ki so opravile višjo srednjo šolo. Prošnje za sodelovanje na tečaju je treba predložiti do 14. februarja v protokolnem uradu na občini. Skupaj s prošnjo (na kolkovanem papirju) naj interesenti predložijo tudi diplomo (ali overovljeno kopijo) ter druga izkazila o delovnih izkušnjah na vzgojnem področju, oziroma potrdila o opravljenih strokovnih tečajih itd.
Za podrobnejša pojasnila naj interesenti zaprosijo v uradu za osebje, pri goriški občini, oziroma v ravnateljstvu zavoda "Lenassi".
Odbor hotelirjev
Na goriškem Združenju trgovcev so se sestali člani odseka hotelirjev, potovalnih uradov in gostincev. Izvolili so novo vodstvo odseka. Predsednik je Vinko Levstik iz Gorice, podpredsednik Martinis iz Gradeža, prav tako podpredsednik Nicoli iz Tržiča.
Pobude za izboljšanje počutja turistov
Za boljšo uporabo avtocest turistov v poletnem času
Velikokrat ob poletnih konicah konec tedna v juliju in avgustu so motorizirani turisti več časa morali čakati ob vstopu ali izstopu na avtoceste. To je prišlo do izraza še zlasti v lanskem poletju, potem ko je bila odprta avtocesta iz Karnije do Trbiža in avstrijske meje, in so številni avstrijski ter nemški turisti, namenjeni v Istro, prišli do jugoslovanske meje po naši avtocesti, raje kot da bi se v kolonah peljali od Podkorenskega sedla ter od Postojne dalje po navadnih prenatrpanih cestah. Še zlasti v lanskem avgustu je bilo treba, tako pri Moščenicah, kot na Trbižu, kot v Vidmu ter v Mestrah, čakati tudi kako uro. To pa je pokvarilo živce marsikateremu turistu.
Kako temu opomoči? O tem se sprašujejo v Družbi Autovie Venete, ki upravlja avtoceste v naši deželi, pa čeprav se dobro zavedajo, da optimalne rešitve ne bodo našli.
Stvar seveda skrbi tudi turistične operaterje v obmorskih turističnih krajih, saj žele, da bi k njim turisti prišli spočiti, da bi se v njih kraju dobro počutili, ter da bi tudi zadovoljni odšli in taki tudi prispeli domov. V Gradežu so zaradi tega dali nekatere pobude, ki se sedaj uresničujejo.
V Gradežu so včeraj predstavili eno takih pobud. Novinarjem so govorili
predsednik Turistične ustanove v Gradežu dr. Giovanni Vio, predsednik družbe Autovie Venete Giacomo Romano, tehniki te družbe ter telefonske družbe SIP. Družba Autovie Venete je aktivizirala službo hitrega telematske-ga informiranja. Iz njihove centrale v Palmanovi bodo informirali turiste v obmorskih središčih, na vstopih na avtoceste in na parkiriščih vzdolž avtoceste, kakšno je trenutno stanje na avtocesti. Tisti, ki ga bo stvar zanimala, bo lahko na videoekranu ugotovil, koliko mu bo treba čakati na tej ali drugi izstopni postaji. Lahko bo za izstop izbral drugo postajo, kjer ni čakanja. Izvedel bo, če so na avtocesti zastoji. Izvedel bo, kakšna je trenutna temperatura vode in zraka na plažah, kakšne prireditve so na sporedu, kakšna je denarna menjava deviz tistega dne itd. Kdor bo ob zaključku počitnic nameraval na pot proti domu, bo v turističnem kraju izvedel kdaj se mu izplača na avtocesto.
Skratka, pobuda bo brez dvoma koristila motoriziranim turistom, pa čeprav ne bo odpravila skoro obveznih konic v nekaterih ključnih počitniških dneh.
Novo službo bodo v naši deželi uvedli letos maja. Za stvar se zanimajo tudi drugod v Italiji in že letos bo s
Beseda Escamot je francoskega izvora, z njo hoče avtor in igralec posredovati občinstvu zavest, da magija ni samo iluzija, pač pa zavestno zavajanje. Bini-Bustric se s tem navezuje na tradicijo komikov, akrobatov, čarodejev, ki so nastopali po cestah in trgih ter z "magijo" privabljali ljudi. Bustric združuje originalne čaro-dejske točke z ironijo, humorjem, predvsem pa inteligenco in smislom za okus.
Bini, rojen v Firencah leta 1952, diplomiran na DAMS v Bologni, je študiral predvsem razne aspekte komičnega gledališča v Parizu, Rimu in na Poljskem. V zadnjih letih je nastopal po vseh glavnih italijanskih mestih s predstavami Cattivi si nasce, Belze-bustric, Double face.
prispevki
Sergio Bini, na odru prof. Bustric, bo nocoj zabaval goriško občinstvo s svojim komičnim čarodejstvom v predstavi Escamot. Nastop bo ob 20.30 v Verdijevem gledališču in sodi v ciklus treh komičnih predstav, ki jih je s hvalevredno pobudo deželna gledališka ustanova priredila, da bi približala mlade gledališču.
podobno telematsko službo opremljena še kaka druga avtocesta. V Gradežu pa so zadovoljni, da so spet prvi. To jim omogoča, da do maja lahko pripravijo vse, da bodo turistom tudi na tem področju lahko nudili zares najboljše. (mw)
Ogenj na gmajni pri Zagraju
Suho in vetrovno vreme povečuje nevarnost gozdnih požarov. Tako so tržiški gasilci in pripadniki gozdne straže v nedeljo popoldne in zvečer pogasili obsežnejši požar na območju med Zagrejem in Martinščino. Zgorela sta trava in grmičevje na približno poldrugem kvadratnem kilometru gmajne. Ogenj je uničil tudi nekaj borovcev.
■ Goriški gasilci so v nedeljo ponoči posredovali v prometni nesreči, ki se je zgodila dobesedno pred vrati njihovega sedeža v Ulici Paolo Diacono. Voznik fiata 127, Giulio Plazzi, se je nekaj po prvi uri zjutraj silovito zaletel v dva parkirana avtomobila in povzročil veliko gmotno škodo. Plazziju so iz razbitega avta pomagali gasilci.
Namesto cvetja na grob Ivana Lebana daruje Karlo Prinčič z družino 50 tisoč lir za KŠD Naš Prapor v Pevmi.
V	počastitev spomina Ane Bastjančič vd. Devetak in v zahvalo pevcem zbora KD Danica, darujeta Peter in Helka z družinama 100 tisoč lir za kulturno in športno središče na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Ane Mikulus, darujeta sestri Milka in Gizela Mikulus 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Jožefa Peteja-na daruje VZPI-ANPI iz Sovodenj 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje in 50 tisoč lir za KD Sovodnje
Dijaškemu domu v Gorici daruje Maksimilijan Cotič 100.000 lir.
V	spomin na Lojzko Sever vd. Mermo-Ija in Ano Bastjančič vd. Devetak darujeta Štefka in Dušan Križman 50 tisoč lir za kulturno in športno središče na Vrhu.
Za Zeleni križ so darovali v razne namene družine Graziato, Migliaccio in Sirch 30 tisoč, mož pokojne Anne Černič 100 tisoč, Lucia Bertos 50 tisoč, družine Mulitsch, Stori, Marostica, Silli, Naccari, S. Furlani, G. Furlani, Matani, Secchi, Formentini, Baldini, Venturini 120 tisoč, družina Picciulin 50 tisoč, Nini Caparoni 50 tisoč, družina Del Vento 50 tisoč, Emma in Guido Grusovin 40 tisoč, Lidia, Elena, Mafalda, Graziella, M. Rosa in Tiziane 100 tisoč, Emma, Mariuccia, Elda in Dolly 80 tisoč, Francesca in Valentina 25 tisoč, Eletta Silvestri 20 tisoč, Savina Mulitsch, Rita Donda, Elvira Fasoli, Ma-riolina Aguzzoni, Elvira Lutman, Aliče Bernt, Maria Guerritore in lole Valli 90 tisoč, Fides Massi 50 tisoč, družini Rovis in Granata 30 tisoč, Ernesta Mozetič 50 tisoč, uslužbenci tovarne De Licia 115 tisoč, Derna Massi 15 tisoč, Nerina Malfat-ti 30 tisoč, Mario Forciassin 100 tisoč, Sergio in Loretta Visintin 10 tisoč, Loret-ta de Fornasari 50 tisoč, mama, sin Mar-co in hčerka Julia pokojnega Paola Massi 100 tisoč, družina Aromolo 30 tisoč, Flora Colautti 20 tisoč, družine Adamo, Bisiani, Bruniola, Fina, Furlani, Galop, Medeot, Penko, Ricci, Russian, Stacchi, Vitale in Vittori 35 tisoč, družina Leotta in nona Vera 100 tisoč, Giuseppina Višin 20 tisoč.
Za Društvo prostovoljnih krvodajalcev so darovali v razne namene športni rekreativni krožek Cassa di Risparmio 50 tisoč, Ester de Colle 50 tisoč, sostanovalci pokojnega Attilija Ungaro 130 tisoč, Ettore Musini 25 tisoč, Claudio Lorenzon in Fulvio Cabrini 24 tisoč.
kulturni dom
Tragična odločitev upokojenca
Karabinjerji, ki so v nedeljo pozno popoldne prihiteli na otoček Le cove, v gradeški laguni, so lahko samo še ugotovili, da je priletni možakar uresničil svoj naklep in se obesil, potem kojnu je prvi poskus spodletel.
Čudno ravnanje upokojenca 60-let-nega Marca Marana iz Gradeža, Ul. Pascoli 8 je namreč opazil 16-letni Valdi Bertogna, ki je okrog 16. ure z barko pripeljal mimo otočka. Še pravočasno je upokojencu prerezal vrv
SLOVENSKO ® STALNO „.
GLEDALIŠČE f V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
SLAVKO GRUM
DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
danes, 3. februarja ob 20.30 ABONMA RED B
CASSA RURALE ED ARTIGIANA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA
SOVODNJE OB SOČI
ter ga skušal prepričati, naj vendar ne počenja neumnosti. Skušal ga je tudi pregovoriti, naj bi se skupaj odpeljala domov.
Prigovarjanje je bilo zaman, zato se je Bertogna odločil, da se sam odpelje do Gradeža in obvesti karabinjerje. To je tudi naredil, vendar je Marano, ki je medtem ostal sam, uresničil svoj prvotni naklep.
Enotni arhiv INPS za vse zavarovance
V Tržiču sta se pred nedavnim srečali delegaciji pokrajinskega odbora Zavoda za socialno skrbstvo (INPS) in sindikalnega tovarniškega sveta ladjedelnice. Delegacijo pokrajinskega odbora INPS je vodil predsednik Franco Bellini, delegacijo sindikalnega sveta pa Paolo Fedel. Ravnatelj goriškega sedeža zavoda INPS je opozoril na najbolj aktualna vprašanja, ki jih rešujejo pri tej ustanovi. Tako se uspešno uresničujejo prizadevanja za ureditev enotnega arhiva za vse zavarovance, zaključuje se pobuda za ugotavljanje in seznanjanje zavarovancev glede plačanih zavarovalnin za obdobje 1974 — 1977, v teku so prizadevanja za skrajšanje obdobja za pričetek izplačevanja pokojnin.
Na srečanju je bil govor tudi o organizacijskih zadevah ter o dokaj zapletenih zakonskih določilih s področja pokojninskega zavarovanja.
Sicer bodo o teh vprašanjih razpravljali, tako izhaja iz tiskovnega poročila, na prihodnjih sindikalnih skupščinah v ladjedelnici.
Delegacija pokrajinskega odbora zavoda INPS si je ogledala tudi naprave v podjetju.
Tatovi vlomili v tri hiše v severnem predelu mesta
Tatovi ne počivajo. Niti ob nedeljah popoldne ne. Predvčerajšnjim so spet zagrešili nekaj vlomov v severnem predelu mesta, na območju ulic Leva-da, Buffolini in Čampi.
Neznanci so se pozno popoldne vtihotapili v kletne prostore hiše št. 15 v ulici Levada, kjer stanuje družina Ter-pin. Polastili so se 550 tisoč lir. Stanovalci so bili tedaj doma in so celo slišali ropot, vendar niso takoj pomislili na prisotnost tatov.
V nedeljo popoldne ali zgodaj zvečer so neznanci vlomili tudi v hišo Maria Palle v Ulici Buffolini. Polastili so se zlatnine v vrednosti okrog 2 milijona lir, gotovine za okrog 700 tisoč lir, odrekli pa se niso niti krznenemu plašču. Svoj podvig so izpeljali v odsotnosti stanovalcev, ki so se vrnili domov šele nekaj po 20. uri in ugotovili, da so imeli nenapovedan obisk.
Policijo so v nedeljo zvečer poklicali tudi v Ulico dei Čampi št. 8. V hišo družine Culot so popoldne vlomili neznanci in se polastili zlatnine vredne okrog 1,5 milijona lir. Tudi Culotovi so bili popoldne zdoma in so to okoliščino izrabili neznanci, ki so v hišo udrli skozi stranska vrata.
Policijski organi so v zadnjem času na tem območju ojačili nadzorstvo, brez primernega sodelovanja krajanov pa bo najbrž težko prijeti vlomilce.
Še en uspel koncert društva Lipizer
Že spet uspel koncert iz ciklusa nedeljskih koncertov, ki jih v goriškem avditoriju prireja KD Lipizer. Pod vod-
stvom in s spremljavo pianistke Enze Ferrari so nastopili sopranistka Silvana Modesto, tenorist Rino Cecchele in baritonist Antonio Juvarra. Koncertna formula je bila popolnoma nova in ni predstavljala posameznih arij iz Puccinijeve opere Tosca, ampak se je odvijalo celotno delo z govorjeno povezavo prof. Rosette Bassi.
Občinstvo je spremljalo izvajanje z izrednim pristopom, čustvovalo je z izvajalci in odobravalo visok nivo njihovega petja.
Tosca Silvane Modesto Franco je pokazala poleg lepega glasu tudi sigurnost v izvedbi in igrivo možnost interpretativnih odtenkov, v visokih, polnih tonih ni pokazala nobenega obotavljanja; igralska izvedba je bila živahna in polna občutljivosti.
Rino Cecchele je temperamentno zapel svojo vlogo Cavaradossija: poln glas je najlepše zazvenel v romanci »E lucean le stelle...« Bariton Antonio Juvarra pa je imel zelo močen glas, ki je uspešno ponazarjal različne duševne občutke, od jeze do hrepenenja. Njegove izvedbe vsekakor bogatijo italijansko operno dejavnost.
Občinstvo je vse tri pevce nagradilo z enako navdušenim ploskanjem, prav kakor so jih naslednji dan navdušeno sprejeli šolarji goriških srednjih šol, za katere so ponovili koncert.
Naslednji »Nedeljski koncert« bo na sporedu 8. februarja ob 11. uri v goriškem avditoriju z duom Federico Mandelci in Giovanna Giuliodori (sax in klavir).
V soboto, 7. februarja, ob 20. uri Prešernova proslava v priredbi ZSKD. Večer posvečen beneški kulturni ustvarjalnosti.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Bustric«. Gledališka predstava.
CORSO 18.00 - 22.00 »Sensi«. Prepovedan mladini pod 18 letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Piaceri erotici per mogli calorose«.Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Verdinvidia«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Movie fanta-sy«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Volčja družina«. DESKLE 19.30 »Živeti in umreti v Latinski Ameriki«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Maria Ca-bai iz hiše žalosti, Stradone della Mai-nizza 33, v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Podgori, ob 9.30 Zaira Brandolin Penso iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Virgilio Petruzzi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Luigia Leon vdova Venier iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 14. uri Gina Lenaz Čermelj iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
Smučanje: včeraj in v nedeljo oddali tri komplete kolajn
CRANS MONTANA - V tretje gre rado! Po dveh srebrnih kolajnah v smuku in kombinaciji je švicarski »narodni heroj« Pirmin Zurbriggen končno osvojil zlato v prvem superveleslalomu v zgodovini svetovnih prvenstev. Vendar pa tudi tokrat 'mu ni bilo lahko, saj je bila konkurenca zelo ostra. Z razmahom skoraj sekunde je drugo mesto osvojil Luksemburžan Mark Girardelli, ki je z zmago v kombinaciji dokazal, da še vedno spada v sam svetovni vrh, pa čeprav ima stalne težave z ramo. Tretje mesto je osvojil Zahodni Nemec Markuš Wasmeier, četrto in peto pa sta zasedla Avstrijca Stock in Strolz, ki sta vsaj malo ublažila avstrijski poraz na tem svetovnem prvenstvu.
Šesto mesto je osvojil Italijan Erlac-her, kar samo dokazuje, da je kriza v italijanskem taboru huda. Pramotton je osvojil enajsto mesto, najboljši Jugoslovan pa je bil Čižman (14.), medtem ko je bil Petrovič devetnajsti.
Vrstni red superveleslaloma za SP: 1. Zurbriggen (Svi.) 1T9"93; 2. Girar-
delli (Luks.) 1’20"80; 3. Wasmeier (ZRN) 1'21"08; 4. Stock (Av.) 1'21"28; 5. Strolz (Av.) 1'21"44; 6. Erlacher (It.) 1'21"83; 7.Nierlich (Av.) 1'22"20; 8. Eder (ZRN) 1'22"30; 9. Marxer (Lih.) 1'22"44; 10. Piccard (Fra.)^l'22"51; 11. Pramotton (It.) T22"65; 14. Čižman (Jugi in Tom-ba (It.) 1"22"91; 19. Petrovič (Jug.) 1"23"30.
Nedeljski smuk moških za kombinacijo je osvojil Zurbriggen, kar pa mu ni bilo dovolj za osvojitev zlate kolajne v kombinaciji. Na tej posebni lestvici ga je namreč prehitel Luksemburžan Girardelli, ki se je v smuku uvrstil na tretje mesto. V smuku se je Mahrer uvrstil na drugo, Stock na četrto, Wasmeier na peto ter Norvežan Thorsen na šesto mesto.
Končna lestvica kombinacije: 1. Girardelli (Luks.) 28,27; 2. Zurbriggen (Švi.) 30,54; 3. Mader (Av.) 41,96; 4. Gstrein (Av.) 42,34; 5. Wasmeier (ZRN) 48,15; 6. Schik (ZRN) 85,87; 7. Jagge (Nor.) 45,99; 8. Stock (Av,). 85,92; 9. Eriksson (Šved.) 87,10; 10. Piccard (Fr.) 87,42.
Na nedeljskem smuku za ženske so se spet izkazale švicarske tekmoval-
Zmagovalec superveleslaloma Zurbriggen
keAValliserjeva je namreč gladko prehitela rojakinjo Figinijo in mlado Zahodno Nemko Mosenlechner. Zmagoviti Švicarki sta bili domala razred zase. Podobno kot v soboto moško zastopstvo Švice, sta bili pripravljeni natanko za pravi dan, ko je njuna forma izbruhnila k vrhuncu. Popolnost nove svetovne prvakinje v smuku je rahlo skazil eden izmed skokov, pri katerem se je preveč odprla, pri čemer je izgubila kak drobec sekunde, vse drugo pa je bil izpiljen in dovršen smuk.
Vrstni red ženskega smuka za SP: 1. Walliser (Švi.) 1'43"80; 2. Figini (Švi.)
1'44"11; 3. Mosenlechner (ZRN) 1'44"86; 4. Kiehl (ZRN) 1'45"06; 5. Graham (Kan.) 1'45"10; 6. Eder (Av.) 1'45"31; 7. Hess (Švi.) r45"44; 8. Gerg (ZRN) 1'45"75; 9. Ouittet (Fr.) 1'45"78; 10. Percy (Kan.) 1'45"90.
KOLAJNE
Z
Švica	4
Luksemburg	1
Avstrija ZRN ZDA
Danes bo na sporedu superveleslalom za ženske. Favoritinje so domačinka VValliser, francoska tekmovalka Ouittetova ter smučarkeiz ZRN Gerg in Moesenlechner. Proga bo ista kot včerajšja za moške, vendar bo krajša za celih 1207 metrov. Start bo ob 12.00, kar lahko zaradi toplote zelo vpliva na končni vrstni'red. Po pirvih spustih bo namreč proga že nekoliko razorana.
Italijanske barve bodo danes branile Michaela Marzola, Silvana Erlacher, Karla Delago in Deborah Compagno-ni, jugoslovanske pa Mateja Svet, ki se bo tako seznanila z veleslalomsko progo.
S	B
3
1
1	1
2
Sinoči na Piancavallu
Odprli igre Alpe ■ Jadran
Sinoči so na Piancavallu slovesno odprli zimske mladinske igre Alpe -Jadran, katerega se udeležuje kakih 500 mladih športnikov, ki predstavljajo 11 dežel delovne skupnosti Alpe -Jadran. Mladinci iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in ZRN se bodo danes in jutri pomerili v slalomu, veleslalomu, smučarskem teku za posameznike in štafete ter v hokeju.
Odprtje je bilo še posebno slavnostno, saj je bil na sporedu športno -kulturni spored, igre same pa je ob prisotnosti političnih osebnosti iz vseh 11 dežel (med katerimi tudi konzul Li-vij Jakomin) odprl podpredsednik Dežele Renzulli.
Ukrepi disciplinske komisije
Manciniju tri kola
Včeraj je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze postopala zelo strogo, saj je diskvalificirala Mancinija (Sampdoria) za tri kola ter Maradono (Napoli) in Wier-chrvvoda (Sampdoria) za eno kolo zaradi znanih izjav po tekmi Atalanta - Sampdoria in Fiorentina - Napoli. Globo je še dobil Salsano (Sampdoria), Volpati (Verona) in Pecci (Bologna).
Jadranje: po treh regatah America’s Cap
Američani že vodijo s 3:0
Nogomet: v italijanski A ligi
Maradona nogometni kralj
FREMANTLE Vse kaže, da se bo trofeja za America's Cup »vrnila« v ZDA. Posadka Dennisa Connerja je namreč po nedeljski osvojila tudi včerajšnjo regato in tako Američani sedaj vodijo s 3:0. Za končno zmago manjka ameriški jadrnici le ena zmaga.
V včerajšnji, tretji regati je ameriška posadka Starš and Stripes premagala avstralsko jadrnico Kookaburra III z 1"46".
Ameriška posadka je takoj prevzela vodstvo, prva priplula do prve boje in nato nadzorovala nasprotnika.
Atletika: na dvoranskem mitingu
Šved Sjoberg 241 cm v višino
ATENE — Na dvoranskem atletskem mitingu v Atenah je Šved Patrick Sjoberg izboljšal svetovni rekord v skoku v višino z 241 cm. Sjoberg je tako za cm izboljšal rekord, ki ga je pred kratkim dosegel Zahodni Nemec Thranhardt.
Še štirje rekordi
Ta vikend so zabeležili še štiri svetovne dvoranske rekorde. V Ottawi je Kanadčan Ben Johnson je 50 m pretekel v 5"55, v ženski konkurenci pa je Sovjetinja s kanadskim državljanstvom Angelea Taylor-Isajenko.
V Stuttgartu je Američan McKay na 300 m zabeležil čas 32'’51, na Dunaju pa je Vzhodni Nemec Roland Weigel v hoji na 5 km dosegel čas 18"44"97.
Marita Koch se poslavlja
VZHODNI BERLIN Znana vzhodnonemška atletinja Marita Koch se bo »poslovila« od atletike. Tako je sporočila agencija ADN.
Nogomet: danes žreb v osmini finala
MILAN - Danes bo žreb osmine finala italijanskega nogometnega pokala. V osmino finala pa so se uvrstile naslednje ekipe: Emppli, Inter, Juven-tus, Milan, Napoli, Atalanta, Brescia, Torino, Roma, Verona, Bologna, Cre-monese, Parma, Lazio, Cagliari, Caser-tana.
Rezultati nedeljskega kola so bili po vsem sodeč tako predvidljivi, da so tisoči Italijanov zadeli na športni napovedi. Vendar se niso imeli česa veseliti, saj so bili iztržki borni. Zdelo se nam je umestno začeti ta tedenski zapis prav z mislimi o denarju, kajti vse kaže, da je danes ta zares čedalje bolj kralj sveta. Kralj nogometnih igrišč pa je brez vsakršnega najmanjšega dvoma Diego Armando Maradona.
Ogledali smo si tekmo v Vidmu med Udinesejem in Napolijem. Že pred spopadom na travnatem igrišču je bilo vzdušje izjemno. Tribune nabito polne, pisana množica, ki je vihtela belo-črne in belo-modre zastave. Napoli je spodbujalo na tisoče navijačev, ki so prišli od vsepovsod, nekateri so se do Vidma vozili celih 14 ur. Na drugi strani pa gorečneži Udineseja: Niti policije ni manjkalo. Zanimanje za tekmo je bilo razumljivo, saj sta obe ekipi napovedovali igro na zmago: Napoli zato, da obdrži vodstvo na lestvici, Udinese, da se reši pred izpadom.
Vse je teklo gladko, moštvi sta si bili enakovredni, dokler ni negotovi sodnik Bergamo dosodil enajstmetrovke za goste, katero je Maradona rutinsko realiziral. Gol je pomenil tudi vzpon Maradonove igre. Od takrat je zavladal na igrišču in pokazal ves čar nogometne igre: preigravanje, pred-ložke, tehniko, obvladovanje prostora... Napoli je zmagal s 3:0, za kar ima velike zasluge še Romano. In Udinese? Domačini so začeli poletno, v napadu pa niso imeli nikakršnih možnosti. Njihova igra je bila preveč stihijska in neodločna, tako da so zapravili tudi neverjetne priložnosti in se s tem bržčas poslovili od lige.
Glede nedeljskega kola gre v grobih obrisih povedati še to: samo Inter drži korak z Napolijem, medtem ko so drugi zasledovalci negotovi. Juventus je remiziral v Avellinu, Milan in Roma sta sicer zmagala, vendar kaj pomaga, ko na tujem beležita povprečne rezultate. Velik korak naprej v borbi za obstanek je napravil Empoli, ki je z golom Ekstrdma premagal Ascoli, med-
tem ko ima Sampdoria po zmagi nad Fiorentino še vedno upanje, da se dokoplje do pokala UEFA. Moštvo Boš-kova je tega vsekakor sposobno..,
Prvenstvo teče torej v znamenju dvoboja med Napolijem in Interjem, temperaturo pa mu dajejo tudi govorice o bližajočem se prestopnem roku, ki bo, kot vse kaže, zelo pester in bo poskrbel, da bodo predsedniki posameznih klubov globoko segli v žep. (mč)
Izidi 17. kola: Avellino - Juventus 1:1; Brescia - Inter 0:1; Empoli - Ascoli 1:0; Milan - Verona 1:0; Roma - Atalanta 4:2; Sampdoria - Fiorentina 3:1; Torino - Como 1:0; Udinese - Napoli 0:3.
Lestvica: Napoli 26, Inter 24, Juventus 22, Roma in Milan 21, Verona 20, Sampdoria in Torino 17, Como 16, Avellino in Empoli 14, Fiorentina 13, Atalanta 12, Brescia 11, Ascoli 10, Udinese 5.
Prihodnje kolo (8. 2.): Atalanta -Milan; Ascoli - Torino; Como - Sampdoria; Fiorentina - Brescia; Inter - Udinese; Juventus - Empoli; Napoli -Avellino; Verona - Roma.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Že danes 16. kolo
V nedeljski zaostali tekmi 15. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je Zadar doma izgubil proti beograjski Crveni zvezdi z 80:82. S to zmago so Beograjčani na lestvici dohiteli sarajevsko Bosno.
16. kolo bodo igrali že danes. LESTVICA: Gibona Zagreb 30; Partizan Beograd 24; Jugoplastika Split 22; Bosna Sarajevo in C. zvezda Beograd 20; Šibenka Šibenik 18; MZT Skopje 12; Zadar 10; Borac Čačak 8; Sloboda DITA Tuzla in Budučnost 6; Rabotnički Skopje 4.
PRIHODNJE KOLO (danes, 3. 2.): Jugoplastika Zadar; C. zvezda - Borac; Budučnost - Rabotnički; MZT Skopje -Šibenka (TV); Gibona - Sloboda DITA; Bosna - Partizan.
Nogomet: meddeželna liga
Gorizii točko
Russi - Gorizia
0:0
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, Lizzi, Macuglia, Saturno, Laz-zara, Sesso, Bano, Giacometti, Grop.
Na nedeljskem gostovanju je goriš-ka enajsterica v okrnjeni postavi (poleg Voljča so manjkali še trije standardni igralci) igrala neodločeno. S tem polovičnim uspehom so Del Nerovi varovanci s 3. zdrknili na 4. mesto razpredelnice, so pa še vedno v boju za napredovanje.
LESTVICA: San Marino 27, Riccio-ne 26, San Dona 25, Gorizia 24, S. Ar-cangelo in S. Lazzaro 22, Miranese 21, Russi 18, Vittorio Veneto 17 itd.
PRIHODNJE KOLO: Opit.ergina -Gorizia.
Minulo kolo v košarkarski A-2 ligi spet ugodno le za Tržačane
Stefanel je zdaj dohitel goriški Segafredo
Stefane! - Spondilatte 90:82 (47:45)
SPONDILATTE: Bigot 6, Sgarzi, Singleton 37 (5:10), Giommi 2 (2:2), Ti-rel 9 (1:2), Bellone 10 (4:5), Gregorat 6 (0:1), Cantamessi 12 (0:1), Abbiati, Coc-coli.
STEFANEL: Bobicchio 8 (3:3), Fis-chetto 9 (4:5), Gatto, Bonventi 6 (0:1), Favero, Johnson 26 (6:8), Vitez 22 (3:6), Jones 13 (3:4), Bertolotti 6 (4:4), Tasso.
SODNIKA: Indrizzi iz Siene in Zep-pilli iz Roseta; 3 TOČKE: Cantamessi 2, Bobicchio, Vitez, Fischetto, PM: Stefanel 23:31, Špondilatte 12:21; PON: Bigot (27), Tasso (33), Jones (36); NAJBOLJŠIH PET: Singleton, Johnson, Vitez, Fischetto, Jones; STATISTIČNI PODATKI: Singleton 16:22,9 odbitih žog; Cantamessi 5:6, Johnson 10:14,17 odbitih žog; Vitez 9:10; Fischetto 7 asistenc; Jones 4:12,5 odbitih žog, 4 blokade. Delni izidi: 26:16 (10); 31:29 (15); 36:38 (18); 57:54 (25); 69:58 (30); 78:71 (361; 86:75 (38).
KLJUČNI TRENUTEK: sredina drugega polčasa, ko sta Fischetto in Vitez z nekaterimi hitrimi protinapadi pri-štedila Stefanelu odločilno vodstvo; izredno važen je bil tudi koš Borisa Viteza tri minute pred koncem pri izidu 78:71 za Stefanel.
IZJAVE:
Tanjevič: »Nasprotniki so stopili na igrišče zelo mirni, ker so se zavedali, da zaradi odsotnosti Kupeca nimajo kaj izgubiti. Mi pa smo iz tega razloga igrali zelo napeti.« O posameznikih je dejal: »Bonventi postaja iz dneva v dan zanesljivejši; Johnson je igral dobro, ker je med tednom redno treniral.« Boris Vitez: »Tekma je bila grda, ker smo podcenjevali nasprotnika.
OUNPIC s«#'
TrST — UL. DEL BOSCO 10/a — TEL. 040/773902
POPUSTI OB KONCU SEZONE
Osebno mi je šlo precej dobro pri metu. Tudi ko sem metal trojko malo pred koncem tekme, sem se čutil zelo gotovega.«
DIAGNOZA: Stefanel je v zadnjih petih tekmah dosegel isto število točk kot v prejšnjih osemnajstih; če nadaljuje po tej poti ima obstanek zagotovljen in celo še nekaj (sicer minimalnih) možnosti, da se uvrsti v play-out.
Marko Oblak
Annabella - Segafredo 86:80 (49:49)
ANNABELLA: Ravizza, Anconetani 2, Giroldi 31, Ponzoni 8, Boesso 6, Hordges 11, Falerni 4, Orange 20, Ženo 4, Rossi.
SEGAFREDO: Brown 10, Marušič 7, Gilardi 6, Sala 2, Ardessi 23, Mitchell 25, Bullara 7, Lorenzi, Borsi, Stramag-lia.
PON: Brown v 37. min., Gilardi v 38. min. PM Annabella 9:11, Segafredo 10:15. 3 TOČKE: Giroldi in Ardessi 3, Bullara 2, Marušič 1. SODNIKA: Grossi in Filippone iz Rima.
Igralci Segafreda so tudi v nedeljo potegnili krajši konec. Tokrat so v Pavii klonili močni peterki Annabelle. Nedeljskega poraza pa si Bosinijevi varovanci gotovo niso zaslužili. Skozi vse srečanje so igrali zelo preudarno in učinkovito. Bili so stalno boljši tekmec in to vse do 32. minute. Toda prav v poslednjih minutah jim je, žal, zmanjkalo moči in koncentracije. Morda se jih je lotila tudi bojazen pred zmago kot temu pravimo, saj so Goričani v prešnjih petih kolih zabeležili prav toliko porazov. Domačini so znali lepo izkoristiti to trenutno slabost nasprotnika, priigrali so si deset točk prednosti, ki so jih tudi obdržali vse do konca srečanja. Med domačini sta najbolje zaigrala Giroldi in pa temnopolti Orange, v vrstah Segafreda sta se izkazala Ardessi in pa Mitchell.
Po tem novem porazu je stanje go-riškega moštva postalo še kritičnejše kot je bilo pred tem kolom. Stefanel in Corsatris sta namreč s predragocenima zmagama dohitela ha skupni les-
<!
F
		totocaldo	l	L__l
i.	— 1. Apatin	2	Avellino - Juventus	X
	2. Clodio Sbarra	1	Brescia - Inter	2
2.	— 1. Euro Pg	1	Empoli - Ascoli	1
	2. Boronin	X	Milan - Verona	1
3.	— 1. Cretese	X	Roma - Atalanta	1
	2. Badiali	1	Sampdoria - Fiorentina	1
4.	— 1. Delector Prad	X	Torino - Como	1
	2. Dachigia	2	Udinese - Napoli	2
5.	— 1. Bagalkol	2	Lucchese - Spal	1
	2. Cedrinca	X	Cosenza - Barletta	X
6.	— 1. Moguada 2. Aleli KVOTE	1 X	Foggia - Catanzaro	X
		X 1	Casarano - Vis Pesarp Maceratese - Ternana	X 2
12 (83 dobitnikov)		7.008.000 lir	KVOTE	932.000 lir
11 (1.904 dobitnikov)		295.000 lir	13 (10.830 dobitnikov)	
10 (16.080 dobitnikov)		34.000 lir	12 (153.046 dobitnikov)	65.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (8. 2.): Ascoli - Torino; Atalanta - Milan; Como - Sampdoria; Fiorentina - Brescia; Inter - Udinese; Juventus -Empoli; Napoli - Avellino; Verona - Roma; Bari - Messina; Cesena - Pescara; Triestina - Cremonese; Spezia - Piacenza; Catanzaro - Reggina
tvici Segafredo. Že prihodnjo nedeljo čaka Bosinijeve varovance težko domače srečanje proti tretjeuvrščenemu Filantu iz Desia. Tu je zmaga imperativ!
Marko Čubej
IZIDI 23. KOLA: Alfasprint - Standa 89:82, Facar - Fleming 68:73, Corsa Tris - Alno 93:82, Annabella - Segafredo 86:80, Filanto - Jolly 107:84, Liberti - Pepper 96:90, Benetton - Citrosil 110:101, Stefanel - Spondilatte 90:82.
LESTVICA: Benetton Treviso in Liberti Firence 32, Filanto Desio 30, Pepper Mestre 28, Spondilatte Cremo-na in Annabella Pavia 26, Alfasprint Neapelj 24, Standa Reggio Calabria 22, Alno Fabriano 21, Fleming P. San Giorgio 20, Facar 18, Segafredo Gorica, Stefanel Trst, Corsa Tris Rieti 16, Citrosil Verona 14.
PRIHODNJE KOLO: Fleming - Stefanel; Segafredo - Filanto.
A-1 liga: Dietor spet prvi
IZIDI 23. KOLA: Fantoni -102:103,
Tracer
81:104,
Scavo-
Riunite
Hamby - Mobilgirgi Dietor - Arexons 99:80, Ocean -lini 81:91, Boston - Cantine 113:88, Giomo - Allibert 110:90, Diva-rese - Yoga 98:74, Bancoroma - Berloni 84:81.
LESTVICA: Dietor Bologna 34, Di-varese Varese in Arexons Cantu 32, Tracer Milan 30, Scavolini Pesaro 28, Boston Livorno in Mobilgirgi Caserta 26, Berloni Turin 24, Giomo Benetke, Yoga Bologna, Bancoroma Rim in Allibert Livorno 22, Riunite Reggio Emilia 20, Ocean Brescia 14, Fantoni Brescia 10, Hamby Rimini 4.
smučarske varnostne vezi
TVROLIA«
PROIZVODNJA: (|) TITAN prodaja: ^86 Slovenijašport
Košarka: po sobotnem zanesljivem porazu v Benetkah proti Maram v B-2 ligi
Jadran: brez motivacije ni
Jadranovci (na sliki: trenutek s tekme proti Vicenzi) se v soboto v Benetkah proti Muranu gotovo niso proslavili
Na dlani je, da se povratni del dru-goligaškega prvenstva ni pričel najbolje za jadranovce. Po porazu v Padovi je sledila tesna in srečna zmaga doma proti Vicenzi. V soboto pa so naši košarkarji zanesljivo izgubili v Benetkah proti Muranu.
Sedaj pa čakata naše košarkarje zelo težki srečanji, doma proti vodilni Costi iz Imole in v gosteh proti Ferra-ri.
Časa za »oddih« ni. Če bi sodili po tekmi proti Muranu, potem tudi ne vidimo, kako bi lahko naši fantje v dveh naslednjih tekmah osvojili vsaj eno zmago. Prepričani pa smo, da slabše kot v drugem polčasu v Benetkah res ne morejo igrati. Moštvo je popustilo na .vsej črti. Jadranovci pa so doslej dokazali, da mnogo bolje igrajo proti boljšim ekipam. To pričakujemo tudi na sobotni tekmi proti vodilni Costi. Na takih srečanjih naši dobijo potreb-
Jure Krečič: »Usoden začetek drugega polčasa«
Jadranov pomožni trener in tehnični vodja Jure Krečič je po sobotnem porazu v Benetkah takole začel svojo oceno: »Po mojem nam je bil usoden začetek drugega polčasa. Tedaj smo povsem popustili in tudi zapravili vse, kar smo v prvem polčasu zgradili.«
Vseeno pa ste tudi nekoliko reagirali. Nasprotniku ste se približali na same tri točke...
»Bile so to akcije posameznikov. Morali bi igrati preudarneje. Igrali pa smo vsak zase. Ko pa se je na igrišču
porajala še nervoza, potem je bilo jasno, da ne bomo nič dosegli.«
Sedaj pa sta na vrsti izredno težki tekmi...
»V soboto bomo igrali proti Costi. Proti tej ekipi smo v prvem delu prejeli kar 31 točk. Nato bomo potovali v Ferraro. Za ti srečanji se moramo maksimalno pripraviti. Pri tem bi dodal to: v tem prvenstvu smo startali s ciljem, da ostanemo v ligi. Da bomo dosegli ta cilj, je izključno odvisno le od tega, če bomo dobro delali.«
Sobotno srečanje si je ogledal tudi trener Bora Radenske Valter Vatovec, ki je dejal: »Po mojem mnenju so jadranovci izgubili to srečanje zaradi slabega skoka. Brez skoka ni protinapada in tudi možnosti hitre ter učinkovite igre. Pa tudi to bi omenil, da Jadrano-vemu moštvu manjka pravi "play-ma-ker", ki bi znal v pravem času zaustaviti igro ali pa poostriti tempo igre.«
Z igro so bili razočarani malodane vsi Jadranovi košarkarji. Tako slabo, kot so igrali v drugem polčasu, menijo, verjetno doslej še niso igrali, (bi)
uspehov
no motivacijo, ki jim je, glede na trenuten položaj na lestvici, zmanjkala. In prav v tem verjetno tiči glavni vzrok letošnje zelo nekostantne igre naših. Vzemimo sobotni primer. Jadranovci so igrali povsem zadovoljivo vse dotlej, dokler so bili domačinom enakovredni. Komaj se jim je malce zataknilo, so popustili. Izgubili so motivacijo. Še pred kratkim bi močno reagirali, ali vsaj poskusili nadoknaditi zamujeno. Zadnje čase pa reakcije ni.
Našim fantom pa bi svetovali, da se v tem delu prvenstva ne preveč »šalijo«. Čakata jih dve izredno naporni tekmi, v katerih bo zelo težko osvojiti točke. V tem izenačenem prvenstvu pa vsako moštvo tvega, da se po nekaj porazih znajde v skupini ekip, ki bi se borile pred izpadom.
Naj omenimo še sklep košarkarske zveze glede tekme Montebelluna -Caveja. Moštvo Montebellune je na tem srečanju nastopilo s trenerjem, ki je bil izključen. Montebelluna je tako, kljub zmagi na igrišču, srečanje izgubila, obenem pa so ji odvzeli še točko.
(bi)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 1:1; Čuk 8:15; Lokar 1:5; Gulič 7:12; Štoka 1:2; Rauber 6:10; Ban 3:6; Daneu 5:9. 3 TOČKE: Lokar 1:2; Gulič 1:8; Ban 2:3. SKOKI: Žerjal i v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 1; Štoka 3, 1; Rauber 6, 2; Ban 8, 2; Daneu 2, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 4, 2; Čuk 2, 0; Lokar 2, 2; Gulič 2, 3; Sosič 1, 0; Štoka 1, 0; Rauber 3, 1; Ban 6, 3; Daneu 1, 0. ASISTENCE: Žerjal 2; Lokar 3; Gulič 1.
IZIDI 18. KOLA
Costa Imola - Caveja	94:76
Stefanel TV - Icot Forli	79:69
Virtus PD - Spinea	108:88
Virtus Murano - JADRAN	109:95
Ferrara - Montebelluna	87:88
Vicenza - Petrarca PD	79:85
Castelfranco - San Dona	64:62
Oderzo - Malaguti	86:84
LESTVICA
Costa Imola Spinea Ferrara Montebelluna Virtus Murano Virtus PD Petrarca PD Stefanel TV Castelfranco Oderzo JADRAN Malaguti San Dona Icot Forli Vicenza Caveja
18 14 4 1579:1421 28 18 13 5 1451:1355 26 18 13 5 1512:1427 26 18 11 7 1487:1449 21 18 10 8 1527:1472 20 18 10 8 1602:1542 20 18 9 9 1453:1447 18 18 9 9 1414:1421 18 18 9 9 1299:1309 18 18 9 9 1375:1393 18 18 9 9 1545:1577 18 18 8 10 1516:1498 16 18 7 11 1605:1624 14 18 6 12 1562:1719 12 18 5 13 1399:1512 10 18 2 16 1365:1511 4
PRIHODNJE KOLO (7. IN 8. 2) JADRAN - Costa Imola (7. 2. ob 21.00); Spinea - Stefanel TV; Caveja -Ferrara; Oderzo - Castelfranco; Petrarca PD - Icot Forli; San Dona - Vicenza; Malaguti - Montebelluna; Virtus Murano - Virtus PD
JADRANOVI STRELCI Ban 362 (104:126); Čuk 243 (29:41); Gulič 230 (57:94); Rauber 201 (27:38): Daneu 166 (28:47); Lokar 162 (35:45); Sosič 59 (13:27); Žerjal 57 (13:18); Štoka 35 (7:11); Terčon 9 (3:12)
Po lepi Meblovi zmagi proti Moglianu Venetu
Sproščenost zdaj odločilna
IZIDI 14. KOLA MEBLO - Mogliano Veneto	3:1	LESTVICA Tregarofani PD	14 12			2	37:10	24
(15:10, 9:15, 15:9, 15:8)		Mogliano	14	11	3	38:13	22
Conegliano - Volpe Fiesso	3:0	Nervesa	14	11	3	37:16	22
(15:8, 15:1, 15:6)		Conegliano	14	10	4	35:20	20
Tregarofani - Albatros	3:0	MEBLO	14	9	5	32:23	18
(15:7, 15:3, 15:8)		Viadana MT	14	8	6	29:22	16
Nervesa - Soteco Gradišče	3:2	Torrefranca	14	7	7	23:26	14
(15:6, 9:15, 14:16, 15:8, 15:2)		Ferrara	14	5	9	22:30	10
Torrefranca - Ferrara	3:1	Volpe Fiesso	14	5	9	18:34	10
(7:15, 15:12, 15:11, 15:4)		Albatros	14	3	11	14:35	6
Viadana - Cervignano	3:0	Cervignano	14	2	12	11:37	4
(15:10, 15:4, 15:13)		Soteco	14	1	13	9:39	2
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Albatros Treviso - MEBLO, Volpe Fiesso - Pro Loco Viadana, Estense Ferrara - Tregarofani Padova, Soteco Torriana Gradišče - Collabroga Coneg-liano, Mogliano Venelo - Torrefranca Trento, Eurometano Cervignano -Nervesa.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 105, Žerjal 77, Kralj in Nacinovi 71, Klemše 68, Mira Grgič 16, Garbini 10, Neva Grgič 9, Pertot in Vidali 2, Malalan 1.
C
Po lepi zmagi Mebla nad Moglianom, je padovski Tregarofani zdaj glavni kandidat, da si neposredno zagotovi napredovanje v A-2 ligo, našo ekipo pa ločijo zdaj od drugega mesta štiri točke, prej je znašal zaostanek šest točk. Možnosti, da se Meblo preko kvalifikacij še poteguje za napredovanje so torej večje, vendar pa nanje bržkone ne gre pretirano računati, saj so pred našo ekipo še tri šesterke, ki imajo seveda enake apetite, a boljši izhodiščni položaj. Prav v tem, da so naše igralke po porazu s Tregarofanijem menda nehale razmišljati o vrstnem redu, je verjetno razlog, da so proti Moglianu igrale dobro in sproščeno. Tako je treba zdaj tudi nadaljevati in prav gotovo bo na ta način možno hkrati tudi izboljšati zdajšnji položaj.
Ob vknjižbi dragocenih točk za obstanek
Valovci odločajo o vrhu
IZIDI 14. KOLA	LESTVICA
VAL K. BANKA - Gioc Belluno	3:0	Motta di Liv.	13	11	2	36:18	22
(15:11, 15:11, 15:11)		Rangers Videm	13	9	4	31:15	18
Livenza - ASFJR Čedad	3:0	Gioc Belluno	12	8	4	30:16	16
(15:5, 15:9, 15:4)		Ferroall. Trst	13	8	5	32:25	16
Rangers - Spem	3:0	Fr. Povoletto	12	7	5	28:19	14
(15:7, 15:11, 15:2)		VAL K. BANKA	13	6	7	26:25	12
Ferroalluminio - Bassano	3:0	ASFJR Čedad	13	6	7	23:26	12
(15:7, 15:0, 15:9)		CUS Trst	12	5	7	20:25	10
Natisone - CUS Trst	0:3	Bassano	13	4	9	15:31	8
(10:15, 9:15, 16:18)		Spem Faenza	13	3	10	15:35	6
(Friuli Povoletto ni igral).		Natisone	13	3	10	13:34	6
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
CUS Trst - VAL KMEČKA BANKA, Gioc Belluno - Libertas Rangers Videm, Bassano del Grappa - Elettronica Veneta Motta dl Livenza, Spem Faenza - Lac S. Giovanni Natisone, Friuli Povoletto - Ferroalluminio Trst, (počiva ASFJR Čedad).
Odbojkarji Vala Kmečka banka so bili minulo soboto spet osrednji protagonisti kola v moški C-l ligi. Zmaga nad Giocom iz Belluna je seveda v boju za obstanek izredno dragocena (čeprav nasprotnik ni neposredni tekmec), a ima še večji vpliv kar se tiče boja za napredovanje. Po mnenju vseh poznavalcev so bili namreč Belunčani edini resni nasprotnik vodilne Elettronice iz Motte di Livenza, za katero so pred sobotno tekmo zaostajali za štiri točke, vendar ob tekmi manj, torej so ji bili dejansko za petami. To dejstvo daje večjo vrednost Valovu-mu uspehu, za Štandrežce pa je zmaga še toliko bolj spodbudna, saj jim pred še pomembnejšim gostovanjem v Trstu, kjer se bodo pomerili s CUS, vliva dodatne samozavesti.


1!
I
Protislovna in odločilna sobota
Minulo kolo v deželnih odbojkarskih ligah lahko imamo za protislovno. Bilo je hkrati uspešno in neuspešno, vsekakor pa za marsikatero ekipo odločilno.
Bolj ali manj jasno je, da smo skorajda že izgubili dva dobra kandidata za napredovanje. Za igralke Bora Friu-lexport je beseda »skorajda« morda celo odveč, saj je težko pričakovati, da bo Latisana po sobotni zmagi v neposrednem dvoboju sploh še zgubila kako tekmo.
Več upanj imajo seveda odbojkarji 01ympie Kmečka banka, saj je moška C-2 liga vendarle bolj izenačena in še' so možna presenečenja, a gladek poraz v osrednjem dvoboju z Interjem je nevaren pokazatelj padca zaupanja v lastne zmožnosti.
Na nasprotni fronti, namreč glede obstanka, lahko v ženski C-2 ligi pozdravimo skorajšnjo rešitev Sloge Ko-impex pred izpadom. Slogašice imajo po lepi zmagi v Spilimbergu zdaj deset točk, kar je morda celo že dovolj.
Med pozitivne note kola sodi tudi ponovno formiranje »slovenske kolone« na čelu ženske D lige. Trojici Agorest, Kontovel Electronic Shop in Breg Agrar se je ponovno pridružil Sokol Indules. Agorest je po gladki zmagi proti Majaneseju še naprej edina nepremagana slovenska ekipa sploh, iz krize pa se je s prepričljivim nastopom proti NPT izvlekel tudi Breg Agrar.
Nekje v sredini omenjenega začetnega protislovja so ostale moške ekipe. Nič kaj dobro se ne piše Tržačanom. Bor JIK banka je, ne toliko zaradi poraza z močnim Rozzolom (ki je sprejemljiv), temveč predvsem zaradi zmag Spilimberga in še zlasti Fiume Veneta, zdaj prav na robu izpada.
Slogaši pa celo tvegajo, da bodo prvenstvo D lige sklenili na zadnjem mestu. Sočo Sobema je na, v boju za obstanek odločilnem, petem mestu dohitel tudi Crisci, Naš prapor Val Siri-on pa se mora po sicer častnem porazu s Fincantierijem odpovedati vsakršnim ambicijam.
Na sliki: s sobotnega srečanja C-2 lige, v katerem so odbojkarji 01ym-pie Kmečka banka izgubili proti tržaškemu moštvu Interja 1904.
_________Moška C-2 liga_________
IZIDI 14. KOLA
BOR JIK BANKA - Rozzol Trst 2:3, Ginnastica Spilimberghese - DLFAC Trst 3:0, Fiume Venelo - Libertas Turjak 3:2, Inter 1904 Trst - OLYM-PIA KMEČKA BANKA GORICA 3:0, Libertas Sacile - Futura Torriana Gradišče 3:1, Volley Bali Maniago -Anchor Fix Vivil 3:1.
LESTVICA					
Volley Maniago	13	12	1	38: 9	24
Inter 1904 TS	13	10	3	32:19	20
Rozzol Trst	13	9	4	31:18	18
OLVMPIA KM	13	9	4	32:21	18
Anchor Vivil	13	8	5	29:17	16
Futura Gr.	13	7	6	28:26	14
Lib. Turjak	13	7	6	26:23	14
Lib. Sacile	13	6	7	24:27	12
Fiume Veneto	13	4	9	19:33	8
BOR JIK BANKA	13	3	10	17:33	6
Ginn. Spilimb.	13	3	10	13:33	6
DLFAC Trst	13	0	13	9:39	0
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Anchor Fix Vivil - Libertas Sacile, Futura Torriana Gradišče - Inter 1904 Trst, 01ympia Kmečka banka Gorica - Fiume Venelo, Libertas Turjak - Ginnastica Spilimberghese, DLFAC Trst - Bor JIK banka, Rozzol Trst - VoIley Bali Maniago.
FMLeUHM
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 13. KOLA
Ceramiche d’Arte Vivil - Pastificio Crisci Gorica 3:0, Ginnastica Spilimberghese - SLOGA KOIMPEK 1:3, Itac Cucine Fontanafredda - Fincan-tieri Tržič 3:0, Libertas Martignacco - Gieffe Pieris 0:3, Villacher Tržič -Lac Pav Natisonia 0:3, Foče Colori Latisana - BOR FRIULEKPORT 3:1.
LESTVICA					
Ceram. Vivil	13	13	0	39: 6	26
Col. Latisana	13	11	2	34:18	22
BOR FRIULEKP.	13	10	3	35:15	20
Pastificio GO	13	8	5	26:24	16
Fontanafredda	13	7	3	28:22	14
Pav Natisonia	13	6	7	26:25	12
Villacher	13	6	7	25:27	12
SLOGA KOIMP.	13	5	8	22:28	10
Gieffe Pieris	13	5	8	20:29	10
Ginn. Spilimb.	13	4	9	22:34	8
Fincantieri	13	2	11	13:36	4
Martignacco	13	1	12	12:38	2
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Bor Friulexport - Villacher Tržič, Lac Pav Natisonia - Libertas Martignacco, Gieffe Pieris - Itac Cucine Fontanafredda, Fincantieri Tržič -Ginnastica Spilimberghese, Sloga Koimpex - Ceramiche d'Arte Vivil, Pastificio Crisci Gorica - Foče Colori Latisana.
__________Moška D liga____________
IZIDI 12. KOLA
Pallavolo Trst - SLOGA 3:2, NAŠ PRAPOR VAL SIRION - Fincantieri Tržič 1:3, NP Centroradio Trst -SOČA SOBEMA 3:1, Pallavolo Mossa - Pastificio Crisci Gorica 1:3, Acli Ronchi - CG San Sergio Trst 1:3.
LESTVICA					
S. Sergio TS	11	10	1	32:12	20
Fincantieri	11	10	1	31:12	20
NP Centror. TS	11	9	2	29:15	18
NAŠ PR. VAL	11	7	4	27:17	14
Acli Ronchi	11	4	7	19:23	8
Pastificio GO	11	4	7	19:26	8
SOČA SOBEMA	11	4	7	18:25	8
Pallavolo TS	11	3	8	15:29	6
Pall. Mossa	11	2	9	14:29	4
SLOGA	11	2	9	12:28	4
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
San Sergio Trst - Pallavolo Mossa, Pastificio Crisci - NP Centroradio Trst, Soča Sobema - Naš prapor Val Sirion, Fincantieri Tržič - Pallavolo Trst, Sloga - Acli Ronchi.
_________Ženska D liga_________
IZIDI 12. KOLA
Killjoy Trst - Mobilcasa Corridonl 3:0, AGOREST - Majanese 3:0, Le Volpi Trst - SOKOL INDULES 0:3, BREG AGRAR - Nuova Pallavolo Ra-bino Immobiliare 3:0. (KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ni igral).
LESTVICA
AGOREST	11	11	0	33 :9	22
KONTOVEL E. S.	10	9	1	28:11	18
BREG AGRAR	11	8	3	28:15	16
SOKOL IND.	11	6	5	26:16	12
Majanese	10	5	5	19:18	10
Killjoy TS	11	5	6	23:23	10
NP Rabino Imm.	11	5	6	19:26	10
Corridoni	11	2	9	11:29	4
Le Volpi	11	2	9	9:29	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
NP Rabino Immobiliare - Le Volpi, Kontovel Electronic Shop - Agorest, Majanese - Killjoy, Mobilcasa Corridoni - Breg Agrar (počiva Sokol Indules).
uvoz - izvoz predstavništva
mOMPEM
PREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA TRST (Opčine) — Narodna ulica 51 — Tel. 040/211424
Nogomet: v nedeljskem, zadnjem kolu L dela v 2. amaterski ligi
1	-	rezultati	1	
Samo Primorje zmagalo, remi ostalih treh
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 15. KOLA
Primorje - Opicina 2:1 (2:0)
STRELCI: Tempinda v 16. min. (avtogol), Starc v 27. min., Cutrara v 57. min.
PRIMORJE: Babuder, Rojaz, Livan (v 75. min. Antoni), Sciarrone, Samese, Milani, Manzin, Coslovich, Starc, Ma-ranzina, Olivo (v 87. min. Zaccaria).
Rdeče-rumeni so vseskozi bolje igrali od gostov, ki, z izjemo prvega dela, se niso prebili skozi obrambo domačinov, poleg tega v obrambi niso bili najbolje razpoloženi, saj so bili Maranzina in soigralci večkrat nevarni, in razlika v golih bi lahko bila precej večja.
Prosečani so imeli v prvem polčasu burjo v hrbet. Večkrat so streljali iz daljine in v 18. min. so tudi povedli: na podajo z leve strani sta proti žogi stekla Starc in branilec Tempinda, ki pa je v poskusu, da bi jo odvzel Star-
De Riu potrjen za predsednika Triestine
TRST Rallaele De Riu je bil potrjen za predsednika Triestine. Novi upravni odbor, ki je bil izvoljen 18. decembra lani in v katerem je 19 članov, med katerimi je tudi rektor tržaške univerze Paolo Fusaroli, je zatem za podpredsednika izvolil Prima Rovisa, a za poverjenega upravnega delegata je potrdil Vittoria Di Bina. Vse funkcije so triletne. De Riu vodi Triestino od leta 1983.
Giacomini v Benetkah
BENETKE - Massimo Giacomini, bivši trener Udineseja, Torina, Napoli-ja, Triestine in Perugie, je novi trener Venezie, ki igra v skupini B C-2 lige.
cu, nesrečno zatresel lastno mrežo. Nekaj minut zatem je Starc z natančnim diagonalnim strelom z roba kazenskega prostora podvojil. Naši so se zavedali, da imajo tekmo v rokah in so še napadali. V 44. minuti je po Sciar-ronejevem udarcu z glavo moral openski branilec posredovati na sami gol črti.
Mikuševi varovanci so tudi v drugem polčasu pokazali dobro in hitro igro, čeprav so igrali proti burji. V 57. minuti pa so gostje nepričakovano zmanjšali razliko. Po dolgi podaji se je napadalec Cutrara znašel v zelo sumljivem položaju, poleg tega je žogo še ustavil z roko, tako da je zlahka premagal vratarja. Prosečani se niso zbali, temveč so še naprej držali igro v rokah ter z Maranzino še dvakrat ogrozili vratarja Opicine, a izid-se ni spremenil. (M. Š.).
Olimpia - Vesna	2:2 (2:0)
STRELCI: Forte v 3. min., Pobega v 35. min., Kostnapfel v 59. min., Bruno v 90. min.
VESNA: Savarin, Tucci (v 45. min. Diego Sedmak), Pichierri, Verbich, Bestiacco, Pisani, Tonelli, Potasso, Kostnapfel, Bruno, Guštin.
Kljub temu da je bil nedeljski nastop Vesne na papirju le gola formalnost, so se stvari v taboru »plavih« drugače zasukale in komplicirale. Križani so namreč morali nastopiti kar brez šestih standardnih igralcev.
Predvsem v prvem polčasu je bilo stanje na igrišču nevzdržno: zamrznjen teren, improvizirana igra brez zaključkov, a še najhuje je bilo to, da so domači vodili že z 2:0. V tem delu so Križani igrali precej slabo, predvsem zato, ker se je na novo sestavljeno moštvo moralo kolikor toliko ujeti. Kljub temu pa so nekajkrat nevarno streljali v nasprotna vrata, a naj lepšo priložnost so imeli s Potassom, ki je z
ugodnega položaja nerodno streljal preko vrat.
V	drugem polčasu je Vesni šlo bolje. Z lepimi akcijami je spravljala v velike težave domačine, ki niso štedili s prekrški. Eden takih prekrškov je Vesni tudi prinesel prvi gol, z njim pa še več volje do pozitivnega rezultata, ki se je ob začetnem 2:0 v korist domačinov kar razblinila. Vesna je še naprej napadala, domačini pa razen redkih protinapadov v tem delu niso pokazali nič posebnega. Zasluženi in toliko pričakovani zadetek je padel prav v zadnjih sekundah, ko je Bestiacco podal prav v mali kazenski prostor, kar je prisebno izkoristil Bruno in z glavo potisnil žogo v mrežo. Sodnik je takoj zatem odžvižgal konec in Vesna je tako rešila nesrečno tekmo, saj bi jo poraz drago stal. (A. Kostnapfel)
Čampi Elisi - Kras	0:0
KRAS: _ Mezzavilla, Gnesda, Purič, Martini, Škabar, Famigliuolo, Granata, Battaini, Leghissa, Demeglio, Mosetti (v 46. min. Vidali)
Kras se je vrnil s točko z gostovanja pri ekipi Čampi Elisi, ki se bori za obstanek. Morda sta prav hladno vreme in rahla burja prisilila igralce obeh enajsteric, da so predvajali precej razgibano igro, večkrat pa je manjkala odločilna podaja v konici napada, ki bi prinesla morebitno zrelo priložnost, katerih je bilo skozi vse srečanje izredno malo. Šele v 38. minuti prvega polčasa je Demeglio nevarno streljal proti nasprotnikovim vratom, a vratar je žogo odlično ustavil.
V	nadaljevanju so krasovci imeli nekaj več od igre. Bili so aktivnejši in so skušali iztržiti celotni izkupiček, a žal brez jasnejših idej v napadu. Nedvomno preživljajo rahlo krizo, ki je posebno vidna pri Krasovem najboljšem strelcu Mosettiju, ki je v prvem delu prvenstva tresel mrežo z vseh mogo-
čih položajev, danes pa ima celo velike težave pri obvladovanju žoge.
V prihodnjem kolu čaka Ellinijeve varovance odločilno srečanje z Zaula-mi in če hočejo še ohraniti stik s samim vrhom lestice, morajo nujno zmagati. To pa res ne bo lahko, saj bodo brez Demeglia in Vidalija, ki sta bila (prvi zaradi medsebojnega obračunavanja z nasprotnikom, drugi zaradi dveh opominov) v zadnjih petih minutah nedeljskega srečanja izključena. (Z. S.)
Zarja - Staranzano	0:0
ZARJA: Racman, Grgič, Tpgjretti, Franco, Borelli, Gotti, Kalc, Bon, Žagar (v 75. min. E. Fonda), Sulčič, Zeugna (v 70. min. D. Fonda).
SODNIK: Passalenti iz San Giorgia di Nogaro.
Tokrat je morala Zarja domačo tekmo odigrati v gosteh v Staranzanu, ker je igrišče v Bazovici še neuporabno. Zarjani so bili odlični glede na to, da že dober mesec dni skoraj ne trenirajo. Večji del tekme so bili boljši od Staranzana, ki je v drugem polčasu nekaj več napadal od utrujenih zarja-nov.
Tekma se je začela z lepimi napadi Zarje, ki se le zaradi odličnega vratarja Orsinija niso končali z golom. Najlepše priložnosti pa so se ponudile Žagarju (njegov strel je vratar z izrednim posegom odbil v kot) in Zeugni, ki pa je preveč okleval, tako da je priložnost splavala po vodi. Malo pred koncem polčasa je moral Racman posredovati po lepem strelu napadalca Staranzana.
V drugem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini. Zarjani so se pretežno branili in skušali v protinapadih prelisičiti obrambo gostov, ki so le proti koncu imeli nekaj več od igre. Toda obramba Zarje je bila tokrat vedno na mestu. (Big)
Nogomet: v 3. AL ob treh zmagah tudi en poraz
Fincantieri - Primorec 0:2 (0:0)
PRIMOREC: Leone, Carota, Marko Kralj, Boris Kralj, lannarelli, Coppola, Edvin Kralj, Bacchia (v 74,min. Flore-an), Husu, Fachin, Igor Milkovič..
STRELCA: Boris Kralj v 57. min. (11-metrovka), Fachin v 82. min.
Po dolgem premoru je Primorec v prvi tekmi v letu prepričljivo premagal nevarnega nasprotnika v boju za vrh lestvice. V prvem polčasu sta se ekipi iz raznih razlogov preveč obzirno merili le na sredini in samo nekajkrat sta morala vratarja poseči v živo.
V drugem polčasu so oboji nadaljevali drugače razpoloženi. Primorec je bil učinkovitejši in si je prednost zaslužil zaradi grobega prekrška nad Fachinom v kazenskem prostoru. Nato smo bili priča odločnim napadom domačinov, ki pa so puščali prostor za hitre protinapade Trebencev. Enega od teh je Fachin zaključil z zadetkom v mrežo Fincantierija. (Kralj)
S. Vito - Gaja	0:1 (0:0)
STRELEC: Gabrielu v 87. min. (11-metrovka)
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Stranščak (od 60. min. Vrše), Marko Rismondo, Gabrielli, Alfieri, Walter Kalc, Viviani (od 88. min. Grgič), Boris Rismondo, Salvi, Aversa.
Povratna tekma med S. Vitom in Gajo je minila brez napetih in razburljivih dogodkov. Ekipama se je poznala več kot mesec dni dolga prekinitev prvenstva: podaje so bile večkrat netočne, telesna pripravljenost dokaj skromna, igra raztrgana, zato pa so bili vsi igralci začuda zgovorni in se na žalost niso znali vzdržati prepogostih prostaških krilatic na račun soigralcev.
Priložnosti za zadetek je bilo kaj malo. Gajin vratar Zemanek je bil skoraj vso tekmo nezaposlen. Domači vratar pa je z drznimi posegi dvakrat rešil skoraj zanesljiv zadetek. Zmagoviti gol je padel tik pred koncem tekme: kapetan Gabrielli je natančno in hladnokrvno izvedel najstrožjo kazen, ki si jo je branilec Maks Grgič izsilil z dolgim prodorom. Vsi zaslužijo pohvalo, če ne za drugo, za borbenost, ki so jo
M. Tomšič na deželnem finalu mladinskih iger
V	Ravasclettu je bilo konec tedna smučarsko tekmovanje (mladinske igre) za nižje srednje šole goriške pokrajine. Tekmovanja v slalomu so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenske šole Ivan Trinko iz Gorice. Med njimi se je najbolje izkazal Marko Tomšič, ki si je s 5. mestom zagotovil tudi nastop na deželnem finalu, ki bo v četrtek, 5. t. m., v Ravasclettu.
V	ženskem slalomu je zmagala Lorenza Priamo (SS Giacich iz Tržiča), najboljša med slovenskimi dijakinjami pa je bila Alenka Šorc (13.), za njo pa sta se uvrstili Mara Černič (19.) in Monica Carrara (20.). V moškem slalomu sta se poleg Tomšiča uvrstila tudi Erik Zavadlav in Federico Zampar, ki sta zasedla 26. oziroma 27. mesto. V tej konkurenci je zmagal Alberto Mlakar, dijak šole San Luigi iz Gorice.
pokazali skozi vso tekmo. Nad vsemi pa je izstopal obče prisotni in požrtvovalni vezni igralec Alfieri, ki se je hotel z zmago oddolžiti za bled nastop v uvodni tekmi prvenstva prav s S. Vitom, proti kateremu je Gaja morala položiti orožje. (A. R.)
Grandi Motori - Breg 0:2 (0:2)
STRELCI: M. Tul v 8. min., I. Tul v 23. min.
BREG: Hrvatin, I. Tul, S. Olenik, Corbatti (v 65. min. Paoletti), Germani, Diminich, M. Tul, Albertini, Zonta, Gi-uressi, Sternad.
Bregu je zadostoval le polčas lepe igre, da se je dokončno znebil ekipe Grandi Motori. »Plavi« so tekmo začeli nekoliko previdno, a vseeno so z odlično izvedenim protinapadom kmalu prišli do gola. Kljub zadetku pa domačini niso reagirali, tako da so Brežani mirno gospodarili na terenu. Obramba »plavih« je bila solidna in vedno na mestu. Drugi gol je padel malo kasneje po zaslugi lepo izvedenega prostega strela.
Drugi polčas se je odvijal v glavnem na sredini, z redkimi protinapadi tako z ene kot z druge strani. Igra je postala skorajda podpovprečna in ne enim ne drugim ni uspelo, da bi jo spet razživili. Slaba telesna kondicija obojih pa je pripomogla, da je bil ritem še počasnejši. Po več kot mesecu dni, odkar so Brežani odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo in po dokaj nerednem treniranju, »plavi« res niso zmogli hitrejše in privlačnejše igre. (T. M.)
Chiarbola - Mladost 1:0 (1:0)
MLADOST: elemente, Lavrenčič, Pahor, Frandolič, F. Devetak, Semolič,
Sclauzero, Marušič, H. Kobal, E. Kobal, Argentin (D. Devetak).
Bruni, Lakovič.
Po dolgem premoru je tudi dober-dobska Mladost ponovno stopila na igrišče in gostovala v Trstu, kjer pa ji sreča ni bila naklonjena. Doberdobci so pač morali kloniti skromnejšemu nasprotniku, ki je izkoristil eno redkih priložnosti za gol in se nato zaprl v kazenski prostor.
Ferletičevi varovanci so dobro začeli in takoj pokazali, da računajo na zmago. Večkrat so bili nevarni, a v 25. min. je domači napadalec izkoristil lepo podajo in premagal Clementeja. Ta zadetek je slabo vplival na dober-dobsko igro, ki je bila nato dalj časa raztrgana in neučinkovita. Samo proti koncu prvega polčasa so bili Kraševci spet nevarni in so si zapravili več ugodnih priložnosti. Doberdobski nogometaši in navijači so tudi zaman terjali tudi očitno enajstmetrovko.
V drugem polčasu so Doberdobci kar navalili na nasprotnika, ki je le nekajkrat prekoračil sredino, a vse to ni nič pomagalo, saj so se modro-rdeči iz Trsta vrnili praznih rok. (Zanier)
SKLAD M. ČUK in SK DEVIN priredita v nedeljo, 15. t. m., 1. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE ČUKA v Ovčji vasi in Žabnicah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah do 5. t. m. Informacije tel. 212175 ali v večernih urah pa na tel. 200236.
Košarkarska promocijska liga: borovci v samem vrhu lestvice
Olimpia - Vesna	2:2
Primorje - Opicina	2:1
Muggesana - San Sergio	1:2
Zarja - Staranzano	0:0
Stock - Zaule	0:1
Supercaffe - Giarizzole	1:1
Prisco CE - Kras	0:0
Vivai Husa - L'Architrave	0:2
LESTVICA
Zaule	15	7	6	2	15:6 20
San Sergio	15	7	5	3	19:10 19
Primorje	15	6	7	2	16:10 19
Vesna	15	7	5	3	20:15 19
Kras	15	6	6	3	20:13 18
Opicina	14	5	5	4	17:12 15
Vivai Busa	15	5	5	5	13:12 15
Supercaffe	15	4	6	5	17:20 14
Staranzano	15	3	7	5	12:16 13
Zarja	15	2	9	4	15:22 13
Stock	14	3	6	5	13:15 12
L’Architrave	15	1	10	4	17:21 12
Prisco CE	15	2	8	5	14:19 12
Giarizzole	14	3	6	5	14:19 12
Olimpia	15	3	6	6	13:21 12
Muggesana	14	1	9	4	15:18 11
PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Prisco CE - Supercaffe: Kras - Zaule: Muggesana - Vesna; Opicina - Stock; Primorje - Vivai Bus^; San Sergio -Giarizzole; Staranzano - Olimpia; Zarja - L'Architrave.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ
Torriana - Sagrado	1:0
Piedimonte - Isonzo	1:1
Pro Farra - Brazzanese	3:1
Poggio - San Lorenzo	1:1
Moraro - Azzurra	6:2
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	13	7	4	2	15:8 18
Pro Farra	13	5	6	2	17:13 16
Fossalon	13	4	7	2	14:12 15
Poggio	13	4	7	2	12:9 15
San Lorenzo	13	4	7	2	11:10 15
Isonzo	13	4	7	2	8:6 15
Moraro	13	6	2	5	18:11 14
Juventina	13	3	8	2	15:12 14
Torriana	13	2	10	1	12:11 14
Sovodnje	13	5	3	5	11:10 13
Medea	13	3	3	7	10:18 9
Sagrado	13	2	5	6	7:14 9
Brazzanese	13	3	2	8	18:23 8
Azzurra	13	2	3	8	8:19 7
PRIHODNJE KOLO (8. 2.)
Pro Farra - Juventina, Piedimonte -Medea, Brazzanese - Sagrado, Azzurra - San Lorenzo, Poggio - Isonzo, Torriana - Sovodnje, Fossalon - Moraro.
Skupina L
IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ
Grandi Motori - Breg	0:2
San Vito - Gaja	0:1
CGS - Rabuiese	odi.
Domio - Domus arr.	3:0
LESTVICA
Rizzotti SA	11	9	1	1	24:5 19
Rabuiese	10	7	3	0	18:7 17
Domio	11	7	1	3	17:6 15
CGS	11	4	6	1	19:13 14
Gaja	12	5	4	3	16:10 14
CUS	11	4	4	3	16:17 12
Roianese	11	4	2	5	21:23 10
Breg	11	3	3	5	11:12 9
San Vito	11	3	2	6	13:18 8
Domus arr.	10	2	3	5	7:12 7
Union	9	2	2	5	9:15 6
GMT	11	1	3	7	12:26 5
Don Bosco	9	0	2	7	9:28 2
PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Roianese - Don Bosco; Rizzotti SA -Domio; Domus arr. - CGS; Rabuiese -CUS; Union - S. Vito; Gaja - GMT; počitek: Breg.
Skupina M
______NA TRŽAŠKEM_________
CGI - Kontovel ES	101:106
(45:51, 87:87, 94:94)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 14 (4:5 , Grilanc 16 (4:5), Lisjak, I. Starc 21 (5:8), Kojanec 9 (5:9), Emili,
IZIDI 12. KOLA
Breg Adriath. - Intermuggia 93:92 Santos - Libertas	odi.
Green Star - Ferroviario	63:90
Polet -Alabarda	56:64
CGI Milje - Kontovel ES	101:106
Stella Azzurra - Bor Radenska 67:71
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Bor Radenska - Breg Adriath.; Kontovel Electronic Shop - Stella Azzurra; Intermuggia - Polet; Ferroviario - CGI Milje; Alabarda - Santos; Libertas - Green Star (8. 2.).
Čuk 22 (9:18), D. Starc 19 (1:4), Sedmak 5 (1:2), Gruden.
5 ON: Walter Ban, Grilanc in Koja-nec; 3 TOČKE: I. Starc 4, Grilanc 2, Čuk 1.
Z novo zmago so se Kontovelci še bolj približali vodilni četverki. Tokrat
LESTVICA
Stella Azzurra	12	9	3	912:826 18
BOR RADENSKA 12		9	3 1081:1039 18	
Libertas	11	8	3	1018:921 16
Alabarda	12	8	4	974:928 16
POLET	12	8	4	885:860 16
KONTOVEL ES	12	7	5 1057:1013 14	
Santos	11	5	6	900:844 10
Ferroviario	12	5	7	938:908 10
Intermuggia	12	4	8	937:950 8
CGI Milje	12	4	8	901:973 8
BREG ADRIATH. 12		4	8	955:1059 8
Green Star	12	0 12		832:1035 0
pa so se »plavi« morali kar pošteno potruditi, saj so strli odpor nasprotnikov le po dveh podaljških.
Kontovelci so sicer dobro začeli in so bili v prvem polčasu vseskozi v vodstvu. V drugem polčasu pa so žal popustili, tako da so jih solidni Miljča-ni najprej dohiteli in nato še prehiteli (v 34. min so vodili že z osmimi točkami prednosti). Kontovelci so z nekaterimi uspešnimi trojkami le izenačili. V prvem podaljšku so naši spet prikazali lepo igro in v 2. minuti so imeli kar 6 točk prednosti, a tudi tokrat jim tekme ni uspelo zaključiti v svojo korist. V drugem podaljšku pa so končno zaigrali kot znajo, tako da je zmaga ostala v njihovih' rokah. Najboljši je bil tokrat VValter Ban, dobro pa so igrali tudi vsi ostali. (D. S.)
________NA GORIŠKEM__________
Domovci so v desetem kolu letošnjega promocijskega prvenstva počivali. Počitek belo-rdecih sta znali izkoristiti Alba Gioia iz Krmina in Ede-ra iz Gorice. Če so Krminci brez večjih težav ugnali ekipo Goriziane, pa so se morali igralci Edere zelo potruditi,
da so kar sredi Gradeža odpravili domačo peterko. V drugih srečanjih ni prišlo do večjih presenečenj.
IZIDI 10. KOLA: Ardita - Corrido-ni 104:78, Libertas - Polisontina 70:68, Fortitudo - Senators 56:44, Alba Gioia - Goriziana 90:75, Grado - Edera 86:87.
LESTVICA
DOM	8	7	1	768:632 14
Alba Gioia	9	7	2	730:622 14
Edera	9	7	2	786:731 14
Ardita	8	5	3	685:605 10
Libertas	8	5	3	576:517 10
Grado	9	5	4	730:728 10
Corridoni	8	4	4	610:632 8
Goriziana	9	3	6	691:716 6
Polisontina	8	2	6	538:575 4
Fortitudo	9	2	7	550:623 4
Senators	9	0	9	533:698 0
PRIHODNJE KOLO: Goriziana -Ardita, Edera - Dom (8. 2. ob 11 uri v telovadnici na Rojcah), Senators -Libertas, Polisontina - Alba Gioia, Corridoni - Fortitudo. Počiva Grado.
(M. Čubej)
IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ
Chiarbola -	Mladost				1:0
Fincantieri •	- Primorec				0:2
Arrigosport	- San Marco				1:1
LESTVICA					
San Nazario	9	7	2	0	24:7 16
Primorec	11	7	2	2	23:11 16
San Marco	10	6	3	1	19:10 15
Fincantieri	11	6	2	3	19:9 14
Mladost	12	7	0	5	20:16 14
Chiarbola	11	5	2	4	19:18 12
Campanelle	11	4	2	5	22:20 10
Arrigosport	10	3	3	6	11:13 9
Romana	10	2	2	6	11:17 6
SanFAndrea	9	2	2	5	5:13 6
CGS	9	2	1	6	15:23 5
Hermada	10	1	3	6	8:17 5
Aurisina	9	1	2	6	5:27 4
PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Campanelle - Hermada; CGS - Arri-gosport; San Marco - Fincantieri; Primorec - Aurisina; SanFAndrea -San Nazario; Romana - Chiarbola; počitek: Mladost.
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 276; I. Starc (Kont.) 255; Korošec (Bor) 247; Zobec (Breg) 222; Pregare (Bor) 203; Grilanc (Kont.) 195; Čuk (Kont.) 182; Barut (Breg) 178; Persi (Polet) 167; Klobas (Bor) 162.
■II
lil
m
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
3. februarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V poslanski zbornici sta dva osnutka o »dobri in častni smrti«
Širjenje aidsa v Italiji bo odprlo parlamentarno razpravo o evtanaziji
Aids v Franciji
PARIZ - - Francija je po ZDA država z največjim številom obolelih za aidsom. Od tod odločitev vlade, da leto 1987 posveti boju proti »kugi 20. stoletja«. Po uradnih podatkih je v Franciji 1000 bolnikov, prihodnje leto pa jih bo 5-krat toliko. Na svetu je več milijonov asimptomatičnih prenašalcev virusa, v Franciji pa 100.000. Po sodbi profesorja Luca Montagniera z zava-da Pasteur, kjer so odkrili virus, obstaja možnost, da vsi nosilci virusa nekega dne obolijo.
Med prostitutkami v pariškem Pigallu je na 134 testiranih 5 asimptomatičnih prenašalk aidsa: dve sta narkomanki, ostale pa so okužili številni partnerji. Ugotovljeno je, da se bolezen prenaša s seksualnim odnosom in s krvjo. Po podatkih zavoda Alfred Fournier pa je velika verjetnost, da bo moški, ki je občeval z zdravo nosilko aidsa, obolel. Med vojaki je 140 asimptomatičnih prenašalcev in 29 bolnikov: štirje so umrli. V Franciji nameravajo obvezno testirati vse nabornike.
RIM - - Širjenje aidsa bo v parlamentu odprlo vprašanje evtanazije, »dobre in častne smrti«. Zakonska osnutka socialista pokojnega Lorisa Fortune in misovca Del Donna (bivšega duhovnika) že eno leto ležita v predalih. S pojavom aidsa lahko postane »samomor« bolnika zelo aktualen.
Minister za pravosodje Rognoni je o evtanaziji izjavil, da »je italijanska tradicija proti urejanju aktivne evtanazije« in da je potrebna skrajna previdnost tudi v »pasivni evtanaziji«, ki nastopa, kadar zdravnik prekine zdravljenje«.
Javno mnenje se bo spet razdelilo v dva tabora, med tiste, ki trdijo, da je »vsakdo gospodar v izbiri svoje smrti«, in one, ki pravijo, da »smrti ni mogoče predpisati z zakonom«.
Neki italijanski dnevnik je prejšnji dan objavil pogovor z 80—letnim homoseksualcem, ki je v zavetišču v Pavii. »Imam aids in vem, da sem obsojen, pa nisem nikoli pomislil na samomor«, je izjavil. Podobni primeri so v zadnjem času povzročili morilske popadke, samomore, umik iz javnosti, bojazen, da bodo razkriti. Za bolnike
aidsa, njihove sorodnike, zdravnike in zdravstveno osebje nastajajo problemi, večji kot z rakom.
Kakor narašča število primerov bolezni, tako se povečuje tudi panika. Prejšnji dan je pet bolničarjev, ki so z nosili prinesli v bolnišnico nekega narkomana brez ran, zahtevalo test iz aidsa. Zdravnik jih je prepričal, da ni potreben. S prepričevanjem pošljejo iz ambulant polovico ljudi, ki jih muči že najmanjši sum. S tem se povečuje naval na zasebne laboratorije, kjer pregled ne stane 7.000 lir, ampak neprimerno več.
V	Rimu se resno ukvarjajo z gradnjo nove bolniške hale, namenjene bolnikom aidsa, za katero bodo namenili 8 milijard lir. »Bližnjega srečanja« z aidsom zaenkrat ni pričakovati že za prvim vogalom, toda čez nekaj let bo takšen objekt še kako potreben, pravijo zdravniki.
V	pričakovanju najhujšega, ko bo bolezen »dobim podarim« zelo razširjena, so vojaške zdravstvene oblasti začele s preventivnimi akcijami: vojakom prirejajo predavanja, razdeljujejo jim brušure z navodili o spolnih odnosih in siceršnjem občevanju, brezplačno pa bodo prejemali tudi preventivna sredstva kot so kondomi.
Obsodili so karabinjerje
MONZA — Tukajšnje sodišče je izreklo razsodbo proti trem karabinjerjem, ki so bili obtoženi posilstva 22-letne Angležinje Hilary Farthing: Luci De Mea in Mariu Grimaudu so naložili 4 leta, a Francu Montiju 2 leti in pol zapora. Nobeden pa ne ostane za zapahi, saj so jim dovolili začasno na prostost.
Javni tožilec Walter Mapelli je zahteval obsodbo prvih dveh na 6 let in pol ječe, tretjega pa na 6 let in dva meseca, ker da so dekle peljali na zaslišanje v kasarno z očitnim namenom posilstva, branilca Luigi Saldarini in Raifaele della Valle pa sta predlagala njihovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo možno kazen, češ da je šlo za en sam velik nesporazum: dekle naj bi zaradi slabega obvladanja italijanščine napak razumelo karabinjerje in se jim kar ponudilo iz strahu pred kakšno nevšečnostjo. Karabinjerji naj bi pač vzeli to, kar jim je ponudila... Njihove žrtve ni bilo v dvorani.
OECD: Gospodarstvo SFRJ boleha že pri temeljih
PARIZ — Jugoslovansko gospodarstvo izpodkopavajo institucionalne in strukturne slabosti, ki so ga pahnile v krizo v trenutku, ko se je zdelo, da si bo opomoglo. Sistemske pomanjkljivosti pa preprečujejo zadovoljivo in trajno ekonomsko rast brez inflacije. Tako piše v poročilu o gibanju gospodarstva v naši matici, ki ga je sestavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zvezna skupščina proučuje več reformnih planov za zboljšanje tržnih mehanizmov in preprečitev nesmotrnih naložb: neravnovesja narekujejo usklajene pobude, toda pristojni dejavniki omalovažujejo soodvisnost med sistemskimi odkloni, kot navaja poročilo s pripombo, da je zdaj glavni problem inflacija.
Slednjo pripisuje OECD pomanjkanju konkurence in finančne discipline v podjetjih, odvečnim kreditom in negativni ravni realnih obresti. Finančno saniranje bo seveda hudo breme za podjetja, ki imajo že itak prevelike zaloge, zato naj bi uvedli indicizacijo kreditov, kar bi zavrlo zadolževanje, hkrati pa zaprli nedonosna podjetja. Odnos med bankami in podjetji bi moral biti tak, da bi bile prve v službi drugih.
In še: sedanji monetarni sistem pospešuje uvoz in zavira izvoz, kar onemogoča dinarju, da bi postal docela konvertibilen, a zaradi nezaupanja v dinar se varčevalci zatekajo k devizam. OECD meni, da bo inflacija še narasla, zato bi bilo treba znatno omejiti nominalne zaslužke.
Odstopil direktor CIA
WASHINGTON — Direktor ameriške vohunske agencija CIA Willi-am Casey, ki je že dalj časa hudo bolan, saj ga je zadela možganska kap, je včeraj odstopil. Za sedaj ga bo nadomestil poddirektor Robert Gates, ki je že vodil agencijo za časa Caseyeve bolezni.
Casey je bil ena ključnih osebnosti v aferi Irangate. Njegove izjave pred preiskovalno komisijo, češ da ni bil obveščen o dobavi orožja Iranu, so povzročile marsikateri dvom.
Casey je svoj odstop sporočil predsedniku ZDA Reaganu, ki ga je sprejel, vendar je istočasno dodal, da ga sprejema samo ob upoštevanju zelo resnega zdravstvenega stanja nekdanjega šefa ameriške vohunske agencije.
V Berlinu z masko
Berlinski policaji imajo te dni na obrazih masko, saj je stopnja onesnaženosti zraka krepko presegla dovoljene meje	(Telefoto AP)
Omrežila je Gerulaitisa Zaradi pokola v Lvovu
ustanovili komisijo
Ime ji je Janet Jones, igrala je v filmih The Flamingo Kid, A Chorus Line in American Anthem, omrežila slovitega teniškega igralca Gerulaitisa, zdaj pa bo še ljubitelje revije Playboy: videli jo bodo v marčni številki.	(AP)
RIM — Obrambno ministrstvo je po ukazu ministra Spadolinija ustanovilo komisijo, ki bi morala preveriti resničnost nedavnih trditev sovjetske agencije TASS, da so nacisti leta 1943 v Lvovu likvidirali 2.000 italijanskih vojakov. Sestava komisije bo znana šele danes, v njej pa bi morali biti zgodovinarji in predstavniki zgodovinskega urada generalštaba italijanske vojske, generalnega komisariata za počastitev spomina padlih in častnega seznama generalnega nabornega ravnateljstva pri obrambnem ministrstvu.
V uradnih krogih obrambnega ministrstva prevladuje mnenje, da so sovjetske številke pretirane, vsaj glede umorjenih generalov in častnikov. Vsekakor pa je obdobje po 8. septembru precej nejasno, da se je lahko v tedaj poljskem Lvovu marsikaj zgodilo.
Ustanovitev posebne komisije pa je za marsikoga le dimna zavesa, da bi vsa zadeva med neskončnimi razpravami tonila v pozabo. Pred leti upokojeni general Antonio Ricchezza, ki je napisal pet knjig o italijanskem pohodu v Rusiji, navaja, da ni razlogov, da ne bi verjeli sovjetskim trditvam. Po 8. septembru 1943 so Nemci strpali samo v poljska koncentracijska taborišča 78 tisoč italijanskih vojakov, od katerih je bilo ubitih ali pa se ni vrnilo iz taborišč 22.600 vojakov. Celokupni krvni davek italijanske kapitulacije na vzhodni fronti pa znaša po trditvah generala Ricchezze kar 35 tisoč ljudi. Po njegovem je torej povsem odveč ustanavljati preiskovalne komisije, če pa drugače to ni mogoče, naj jo vsaj sestavljajo ljudje, ki vedo, kaj se je dogajalo v Rusiji.
Hotel »potolažiti« britansko kraljico
LONDON - Britanska kraljica se je morala zabarikadirati v svojih prostorih v škotski zimski rezidenci San-drigham, da bi se rešila pred nepri-sebnežem. Bulvarski dnevnik The Sun je tudi navedel, da je kraljica opazila neprisebneža skozi okno, kako teče proti palači in je zadnji trenutek zaklenila glavna vrata.
Za varnost kraljica skrbi v palači Sandrigham osem stražarjev, ki jim seveda pomaga najsodobnejša elektronska varnostna oprema. Palačo obkroža kakih štirideset hektarov parka in visok zid. Nepovabljeni je ob prihodu v park sprožil alarmne naprave, zataknilo pa se je pri samodejnem elektronskem sistemu odkrivanja s pomočjo televizijskih kamer, da niso stražarji vedeli, kje iskati vsiljivca in so ga zadnji trenutek ustavili pred palačo. Vsiljivec je končal v umobolnici, saj je hotel »potolažiti« kraljico, ki naj bi bila zadnje čase »slabe volje«.
V NDR resno predelujejo odpadke
BERLIN — Pred 600 leti je po pisanju takratnih zapisovalcev mesto Treviso imelo dovoljenje za zbiranje papirja v Benetkah in njegovo predelavo. Vse do 20. stoletja je bil to edini primer zbiranja in predelave odpadkov. Teh je sedaj neprimerno več (stopnjo civilizacije štejejo zdaj celo po količini odpadkov!), za zbiranje pa pridejo v poštev papir, steklo, staro železo itd., kar vse imenujejo sekundarne surovine.
V Vzhodni Nemčiji so se tega posla lotili resno. V državi s pomanjkanjem surovin je to postalo zapoved: zbiranje surovin pomaga k razvoju materialne in surovinske osnove. Odpadke zbirajo na desetine tisočev krajev. Že mlade državljane navajajo k zbiranju odpadkov in jim zato plačujejo nagrade ali priznavajo potovanja v inozemstvo. Takšnih reklamnih akcij sedaj ne potrebujejo več. Po tisku objavljajo podatke, koliko starega papirja, stekla, kovin in podobnega so že zbrali. Državljani odpadke že doma sortirajo in jih nosijo na zbirna mesta.
Količino zbranih sekundarnih surovin sproti načrtujejo in jo državni aparat vnaša v planske naloge. S tem se ukvarjajo partija, sindikat, mladina, stanovanjske soseske. Na lanskem kongresu Združene socialistične stranke Nemčije so potrdili to linijo in sklenili, da bodo z odpadki pokrili 12
odstotkov surovinskih potreb v industriji, do leta 1990 pa naj bi se količina zvišala na 14-15 odstotkov.
Po besedah strokovnjakov govorijo temu v prid ekonomski in ekološki razologi. Ker z eno tono odpadkov prihranijo dve toni rude in 2,5 tone koksa, je to velik prispevek h gospodarstvu. Poleg tega s tem razbremenijo deponije in zavarujejo človekovo okolje.
Izkušnje so pokazale, da je potrebno zbirna mesta odpirati tam, kjer je odpadkov največ, se pravi na gradbiščih, v metalurgiji, v energetskem gospodarstvu, kemični industriji in tovarnah za izdelavo celuloze.
V tekočem letu naj bi gospodinjstva prispevala 11 milijonov steklenic, 22 milijonov komadov drugih steklenih posod, 4.000 ton papirja in 500 ton plastičnih mas več kot lani. Tradicionalni odpadni material ni več tako zanimiv. Narašča povpraševanje po elektrotehničnem odpadnem materialu, iz katerega pridobivajo plemenite kovine kot so zlato, srebro, baker in platino.
Do leta 1990 se bo količina odpadnega materiala povečala na 35-36 milijonov ton (lani 31 milijonov). Na ta material v Nemški demokratični republiki gledajo kot na denar v gotovini. Vsako stvar dvakrat obrnejo, preden jo dokončno zavržejo. Če poznamo te stvari, potem se ne bomo čudili, da sodi ta država med deset industrijsko najmočnejših držav na svetu.