Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. s'osath- .ilka 20 i.i Izhaja : vsakpondetjekin četrtek popoldnc. Siane za aclo lcto 15 L. „ pol Ida 8 „ 7 . .. čvtrt „' 4 „ Ln inozcmstvo celo leto 35 L. Na nuroala brez do- Poslunr narocnine se ne ninrcmo ozirati. Odjjovonü urednik: Polde Kcir.pcrle. ši. 85 V Gorici, v četrtek 6. novembra 1924. uto vu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglu&i se računajo po dugovoru in se plučujo v naprej. List izduja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskurne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Upniva in uredništvo: ulicu Marneli štev. 5. — (prej Scuulc). — Prva obletnica. Začelo je teči drugo leto. odkar je ^udujoča stranka vnieila našemu wdstvu vse šole v materinem jeziku. Naša dolžnost je, da povemo še en- lirßt nušim obtastnikom zakai se bo- n'no in se homo borili do koncu proti Wiovi šolski politiki: '• Uradno ste prizmdi. da ima šol- wi reforma namen, sprcnieniti Slo- ^ncc v Italijane, v Italijane no jezi- %tPo dulut in eustvovanju. Vničiti 11 izkoreniniti ho^ete iz nušega Ijud- yu slovensko duševnost in ubiti ta- .l>0 nu tej zemlji slovensko kulturo. To }c °(lkrto povedcd in priznal minister Ai$uti našim zastopnikom. ttoi proti vaši šolski politiki je to- rei boj zu sumostnjnost in svojstve- /JW duševnega življenja Slovencev, Ie boj zu obstanek slovenske /culture. f ^e. smo znaeajen in nepotcvarjen .l)(i se moramo boriti z vsem srcem J1 ? vso moejo brez prenUmka proli u>si šolski politiki. hn' V(tš šolski zakon ste vpeljali ' W7 VOLJI RODITELJHV. Sio- ?J}ski očetje in slovenske malere rio- yio take vzgoje, nuše star-is s'e 'Wonili le s silo, Id vain jo daw dr- cJV(i' Vi ste poseali v naravne pra- l.te našili družin, vzeli sic staršvm '^last nad vzfiojo nfihovih otrok. Sa u\>ni zakon mi, da so olroci las: ..a^\> in m, ias( (fržave, staiši so tJi starši pravico odlocati o vzgoji in°]h dece, saj so zanjo pred vest jo [>OKom odgovorni. HnC' Se borimo proti vaši solski po- slli{> se borimo za nuravne pray ice f^'v, borimo se za nedotakljivosl (lvtonowijo nasih druzin. • 3> Proti vaši solski politiki se boju- 'tl() Uidi kot davkoplavevalci: De- v yruticno načelo davčnr nravičnosti S'vva, da sc tnorajo davki iworublja- j v HiiRor Ijudstva, ki davke plaaije, , Veer tuko, kakor Ijudstvo želi in ilCl>. Uudstvo hoce vedeti, kam fire nn ° sc "Pf>rabl}a njegov denar. V ffKdnih demokraticnih driavah se I IltH'h ljudske mnozice za popolno ({'ntr<>lo nad plaeanimi davki in so dP'Me ze lepe uspehc. V nekatenh SZlly*ih imajo n. pr. druxorodne nuil**inv Pwi-w. da pazijo, idi se nlh°vi šolski davki uporabljajo za n«oye narodne sole, nj?* živimo v drwiih razmerah. De- hjj ^ m Plučufc naše Uudstvo za Jje' se ne uporablja vec za slovensko »orr' {cmveč za italijansko. Taka So lllku je proti volji in proti intere- ;'J Slovencev. lifsj(l/'cJi snto boj proti vaši solski po- //'';' {iidi kot davkoplaCevalei. nada- ,sY f'^' Ku homo z vso mocio v tmenu tl«lne pravienosti. tJ- ttoriino se proti politiki vladajo- j(I fj'anke kot kristjani, ki vedo, da yoj}} slovenski narod ustvarjen po tyj} Hoxa kakor vsi ostali narodi na ruJ!l: I>°X hoi-.e, da Stovenci zive, da i<\>.'-.Vyo svojo svojstveno kulturo in Vr/w-70 '"'lotto, radi katere so bill po- j\H>JU v svetovno ziiodovino. \>nal nv mislijo, xospodje, da ie kS.ll*unk> slovenskcM šolstva ze šv\cu"<>. Borba za mis iezik. za na- ih,r>le' za nu^° samostojno kulturno vsi^te ie sole pricela. In ko bodo w . bolder ne zmafia, zma- 10 n« bo xotovo. Kaj se godi po svetu? Po angleških volitvah. Volilna bitka na Angleskem je kon- čala z velikansko zmaKOi konserva- tivne strankc in s por'azom Mac Do- naldove delavskc vlade. Zmaga kon- scrvativcev je tako silna in popolna, kiikor je niliče, tudi konservativci sa- iiii niso pričakovali. Konservativna stranka je odncsla 4It) poslancev, de- la vska pa lc 152. V angleskem parla- nientu razpolaffajo konservativci z dvetretjinsko večino, njihovi vladi je zaKotovljeno za vcč let neoporečno gospodstvo nad angleško državo. Izid volilne bitke je presenctil vso Cvropo in to po vsej pravici. ako po- mislimo, da je Delavska stranka zgu- bila nad 40 poslancev, inedtem ka jc njena moč zrastla od zadnjili volitev za nič manj ko en milijon 250 tisoč Rlasov. Stranka je mogočno napredo- vala, a je bila poražena. Kako naj si to raztolmačimo? Vzrok Mac Donaldovega poraza tiči predvsem v čudnem, krivičnein volilnem redu. Na Angleškem iina vsak p(fslancc svoj volilni okraj, ka- kor je bilo nekoč v ix>kojni Av- striji. V okraju se izvoli samo en po- slanec, in sicer tisti, ki ima najvec glasov. Ako je dobil na primer kon- servativec 16.000 glasov, delavski kandidat 15.4(10, liberalec 14.600. je izvoljen za poslar.ca k»>nservativcv., četndi imajo delavci in lilx^ralci skn- paj vcliko večino v okraju. Ožjih vo- litev Angleži ne i>oznajo. V našem slučajn je J5.400 delavskili in 14.600 liberalnili glasov zgubljenih. 30.000 volilcev je brez zastopnika. njihovi glasovi so vrženi vstran. Tako je zgu- bila pri teli volitvah Dclavska stranka na stotisoče in stotisočc glasov in bo imela 40 poslancev manj, čeravno so se povečale njene vrste za en milijon in 250 tisoč volivcev. Razpadanje HberaHzma. Da je kapitalistična konservativna stranka izvojcvala tako hrupnoin mogočno zmago, ima pa še drugi važni vzrok. Liberalna stranka, ki je bila šc pred kratkim najnevarnejša tekmovalka konservativcev, je bila v volitvah tako krvavo in neusmiljeno tepena, da je skoro izrinjena iz parla- mentarnega življenja. Voditelj libe- ralcev Asquitb je propadel. v zlv>rni- ci bo sedelo približno40 lil>eralnih po- slancev. Stranka, ki jc vodila nckoe usodo angleške države in ki je pre- pletena s svoiimi koreninanii v vso zgodovino angleškega naroda, počasi razpada in prcpusča svojc mesto Oc- lavski s(ranki. Miljonske množice, na katere se je angleski liberalizcm opi- ral, so sic po* ogromni vcčini Ii kon- scrvativcem in tako je pri zadnjili vo- litvah vojska konservativnili volilcev narastla, kakor da hi jo kdo teptal iz zcinljc. Resnična podoba angleških raztner. Krivični volilni red in strašni po- raz liberalizma, ki je koristil konser- vativccin, sta dva; poglavitna vzroka Mak Donaldovih neuspcliov. Sicer pa je treba priznati, da bi pritikalo lihe- ralcem več ko 40 poslancev, zaku.; oni so še lmjSe trpeli in izgubili nrno- go več glasov v posamcznih volilniii okrajih ko delavci. Najboli lasno go- vore številke: konservativci so inieli približno 7.400.000 glasov, Delavska stranka 5.525.000, lilberalci nckaj več ko 3.000.000, poslancev pa imajo kon- servativci 410, delavci 152, liberalci 41. Za izvolitev vsakega konservativ- nega poslanca je bilo po končnih ra- čunili potrebno 19.632 glasov, za de- la vskega 38.464, za liberalnega pa 94.100. Ako bi bila dobila vsaka stranka toliko poslancev. kolikor 06- govarja njeni stevilni moči, tako da bi prislo na vsakega poslanca enako število glasov, bi bili dobili konserva- tivci mesto 410 le 215 poslancev, de- lavci 201 mesto 153s liberalci 112 me- sto 41. Tak hi bil izid volitev, ako bi viadal na Angleskem proporcionalni ali sorazinerni volilni sitern. ki je edi- no pravičen. Le tak način volitev bi bil rnogel {jodati pravo in resnično sliko razmer Prelom s preteklostjo. V socialni zgodovini Anglije pome- nijo te volitve početek nove dobe. Na Angleskem sta vladali skozi stoletja državo dve stranki: konservativna in liberalna. Par let je bila na krmilu ena, nato je prišla druga in tako so si konservativci in liberalci menjavali oblast in dovedli Veliko Britanijo do današnje gospodarske in jK)litične veličine. Ornge stranke na Angle- skem niso prihajale v poštev, razen liberaine in konservativne se ni mo- gla nobena uveljaviti. To je angleški -sistem dvcli strank«, ki ie zaslovel vc vsem svetu in vzbujal občudova- .').ic- v 'di y/uVdh, kjcr je vladala velika strankarska in politična razceplje- nost. Angleški delavci so bilj dolgo časa brez lastne stranke. Volili so no vcčini liberalce, ki so zato sprejemali v svoj program delavske zahteve. Pol stoletja je bil angleški proletariat pod političnim vodstvom liberalizma. V časili ko so v vseh evropskih drža- vah delavci ustvarjali mogočne poli- tične organizacije, so bili angleški delavci brez lastne stranke Šele leta 1903. se je ustanovila Delavska stran- ka pod vodstvom Mak Donalda. Po več ko dvajsetletnem boju se je de- lavstvo iztrgalo vodstvu liberalnega meščanstva in pri zadnjih volitvah je a ngleški proletariat dosegel svojo po- polno neodvisnost. Delavci so polis- nili liberalce v ozadje ter postali edini nevarni tekmec konservativcev. Vse kaze, da se bodo v bodoče borili za vodstvo države le konservativci in delavci. Angleško delavstvo ie posta- lo sposobno vladati največjo in naj- niogočnejšo državo na svetu. To je ropolnoma nova doba socia.lne zgo- dovine Anglije. V tern tiči notranje- politični pomen angleških volitev. Posledice v inozemstvu. Bravcem »Cioriške Straže« srno že pokazali, kako mogočno vplivajo vo- litve na Angleskem na politično živ- licnje ostalih držav. Zmaga konser- vativcev je po'tresla duhove v vsej I'vropi. Na Prancoskem so dobili po- gum nacionalisti in Poincarejeva stranka se je začela že pripravljati, da vrže Herriota. Francoski ministr- ski predsednik je bil sklenil dogovor z Mak Donaldom in si izgovoril po- moč Anglije v vseh rečch, ki se tičcjo Nemčije, Zveze narodov, medsebojnih dolgov antantnih držav itd. Sedaj ko je padla Mak Donaldova vlada. se je zacela vsa politika Herriota inajati. Najbolj občutijo padec Mak Donal- dov Rusi. Veliko posojilo sovjetski Rusiji je padlo v vodo, s tern je zadan hud udarec gospodarstvu Rusije. V Italiji so fasisti vzdignili slavospev na cast konservativcem. Njihovo ča- sopisje je vse v veselju, da je Delav- ska stranka poražena. Mussolini je imel govor, v katerem je rekel: „Zrušil se je del mednarodne protifašistovske fronte". Po nasem obstoji med fasisti in an- gleškimi konservatici globoka razli- ka, med nazori obeli strank zija pre- pad in zato fašistovska vlada ne mo- re pričakovati Hog zna kakšnih do- brot od konservativcev. Sai ie za ča- sa krfskih dogodkov nastopil kotiser- vativni minister Curzon z največjo ostrino proti fašistovski vladi in jo ogorčeno napadal v Zvezi narcxlov. Kljub temu je pa konservativna stran- ka evropskemu fašizmu prijaznejsa nego Mak Donald. Konservativci so nacionalisti, oni liocejo krepkejso vojsko, so nasprotni sovjetski Rusiji, niso tako navdušeni za Zvezo naro- dov, so odločni sovražniki socializmn itd. Njihova zmaga bo radi tega okre- pila duh militarizma in kapitalizma v vseh državah Evrope. To so zunanje- l^oliticne posledice angleskih volitev. Dobro je le eno: nova vlada bo iz- polnila vse pogodlx;, ki jib je Mak Do- nald že podpisal, zakaj taka je an- gJeška navada, in konservativci bodo ravnali zelo previdno in razsodno, ker visoka politična kultura Anglezev je nasprotna vsem drznim in nepre- mišljenim skokoni. Radič je začel zopet butati. Kako napačno in škodljivo je bilo, da so v Belgradu prisilili Davidoviče- vo vlado k odstopu, postaja sedaj vedno bolj jasnr>. Radič se ie že nav- duševal za Srbe, hvalil je že kralja in branil nedotakljivo edinstveno Jugo- slavijo, hotel je celo v vlado pomagat graditi skupno drzavo. ko sVj Pašič, Pribičevič in generali vrgli čez noč Davidoviča in pognali Radiča nazaj v njegovo sta.ro brezplodno politiko. Mesto da bi bil Radič sedai v vladi ter delal pozitivno za državo, je začel zopet buniti Hrvate in vodi najbolj divjo borbo proti Iklgradu. Svoje bravce smo že obvestili, kako je Ra- dič s svojimi ostrimi govori pokvaril položaj Davidoviču in Koroscu ter inalodane razbil vladno večino v par- lamentu. Davidoviču in Koroscu se je le z največjo težavo posrečilo rešiti zvezo z Radičem in ohraniti tako blok muslimanov, Ljudske stranke, l)e- mokratov in Radičevcev. Komaj so se duhovi malo ix>rnirili, je Radio na- novo udaril in to pot se hujše ko pr- vič. Preteklo soboto je imel namreč v Zagrebu govor, ki presega vse nje- gove dosedanje politične kozlarije. Polom kakor ga ni še bilo na Balkanu. Da razumeirio Radičeve izpade, morarrio pomisliti, da v Belgradu se vedno ni kriza rešena. Ukaz sestaviti vlado je dobil demokrat Kosta Tirno- tijevič. ki je vpisan v klubu Davido- viča, a se ne strinja z njegovo politi- ko do Hrvatov. Tirnotijevič je Radiču nasproten in očita Davidoviču, da preveč popušča Hrvatski republikan- ski kmečki stranki. Radiča ie razbu- rilo, da so določili za lx>dočega ria- čelnika vlade moža, kateremu Hrvati ne zaupajo, in tako je Radič že na shodu v Križevcih začel grfrziti: »Mi zahtevamo tole: parlamentar- no vlado ali vlado večine fDavidovi- ča), ako tega nočcte, tcdaj pa svo- bodne volitve. To mora biti. sicer pri- de do loma in polorna, kakoršnega na Balkanu ni se bilo; vse se bo zlotnilo razen Hrvatske, ona stoii ko zid. 7a- vela Hrvatska!« Toda ta njegova grožnja je bila le uvod k govoru, katcrega ie držal pre- , : i i , i i i _ /.'\ i\ /n i. n\n ^i i i\ n. L ^ r~\. w teklo soboto pred zbranimi poslanci svoje stranke. Lahkomiselni napadinakralja. V svojem govoru je Radič rekel lried drugim: »Politični položaj nas je prisilil, da združimo svojo usodo s Srbijo. V Srbiji ni svobode. Z našim saborom nikdo ni nikdar delal tega, kar dela kamarila saWjasev, na čelu jim Aleksander. V Jugoslavs smoje- dva dočakali pošteno vlado, a sedaj jo ruši tisti, ki je prisegel na ustavo in ki ima vso nioč v ustavi. Iz te krize so edini in oravi izhod volitve. Mi hočemo volitve izzvati. Če n-e na drug način, pa na ta način, da naredimo v skupščini predlog, s katerim stavimo pod obtožbo kralja. Jaz sem prepričan, da bo nato parla- ment tako} razpuščen.« Razen tega je Radič napadel v svo- jem govoru Davidoviča in notranjega ministra Petroviča, katerima pravi, da sta enaka Pašiču, napadel je drja Korošca in Slovence, češ, da so brez pogtima, napadel voditelja muslima- nov ministra Spaha in rekel, da bo njega in Korošca zmelel pri volitvah. „Vse je lažnjivo in napačno." Vsak si lahko misli, kakšen vtis so napravile te izjave v Belgradu. Vodi- telji vladnih strank so se brzojavno obrnili v Zagreb in poprasali takoj- šnjega pojasnila. Radio jim je odgo- voril na kratko: »Vse je lažnivo in napačno.« Ravnotako je pojašnjeval glavnemu uredniku »Pravde«: »O kralju sem govoril dostojno kakor vedno. Smatrarn in sem trdno prepri- čan, da je kralj poštcnjak od nog do glave, toda njegova okolica ie podia. Moj govor so potvorili v Belgradu.« Zopet je Radič prišiljen, da poprav- fja svoje izjave in preklicu.se, kar je rekel. Kdo naj jemlje takega politika resno v račun? Kdo se more nanj za- našati. Ali se prelomijo vrste vladne večine? Da bi zvedeli, pri čem so. so poslali voditelji vladnih strank Radiču šc sledečo brzojavko: »Oospodu Stjepanu Radiču, Za- greb. AM naj znači sinočni Vaš govor, ki ga danes objavljata »Politika« in »Vreme«, konec širšega skupnega bloka? Cim najprej je potreben Vaš odgovor! Ljuba Davidovič, Koro- šec, Spaho in Nastas Petrovič.« Radič je odgovoril. da hoče ostati zvest svojim dosedanjim zaveznikom in da ne misli razbijati skupne vlad- ne večinc. Položaj je kljub temu zelo zamotan in težaven in prav kmalu bomo lahko slišali vest, da so vezi z Radičem in vlado pretrgane. Ako se to zgodi, pojde politika dr- žave povsem nova pota, sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci bo trpel, in Bog zna, keda.r se uresniči. DNEVNE VESTI. Naročnikom in čitateljem. Vsled praznikov je v soboto 1.1. m. ves dan in v pondeljek 3. t. m. popol- dan delo po tiskarn-ah počivalo. Radi tega v pondeljek »Straža« ni iz-šla. Ker zadnji četrtek še nismo točno ve- deli, kako bodo tiskarne obhajale praznike, nismo glede pondeljkove »Straže« "bill se sami na jasnem, zato nismo priobeili nikakega tozadevne- ga ofovestila. Toliko v pojasnilo. Častitamo V zavodu Celana v pokrajini Ber- gamo je napravil zrelostni izpit pred državno komisijo v Bergamo g. Av- gust Sfiligoj od Jožefa na Dobrovem v Brdih. Mlademu prijatelju častita- mo! Osebna vest. Sodni svetnik v p. Franc Vidmar v Gortci je bil te dni vpisan v listo od- vetnikov v Benetkah. Draginja raste. V zadnjem času se je cena kruhu, mesu in drugim živijenskim potreb- scinam dvignila. Vlada ie ustanovila osrednji in pokrajinske odbore v svr- ho pobijanja draginje. Želimo. da bi se v tern slučaju ne uresnieil stari pre- govor: »Vrana vrani oči ne iz- kljuje!« Sram naj jih bo! še vedno je mnogo krčmarjev v (jorrski okolici, na Kanalskem, Tol- minskem in drugod, ki ne toeijo do- mačih vin. Konsumenti, vi lahko pri- silite vsakega krčmarja, da bo točil Ie domača, naravna vina. F3odite brezobzirni napram krčmarju, ki ne čuti nrti najmanjše dolžnosti do slo- venskega kmeta. Proti vinski krizi Pri ministerstvu za narodno gospo- darstvo v Rimu se je sestavil tehnič- ni odbor, ki bo proučil položaj vino- rejstva v ltaliji in sredstva, kako naj se reši težka vinska kriza v državi. Naši vinorejci pričakujejo od tega odbora zelo malo. Prišli so že do pre- pričanja, da je Ie v samopomoči reši- tev. Zato so se združili v Vinarsko zvezo, ki ima skupno klet v Gorici, Via Mameli St. 8. Napredek Slovenije Vsako leto se vrši v LjuWjani vele- sejem, na ka-terega priha.iajo domači in inozernski trgovci si ogledovat in kupovat razstavljeno blago slovenske industrije. Velesejem ie ogledalo in- dustrijskega ra7,voja Slovenije. Kako se razvija Slovenija, vidimo iz šte- vilk: leta 1923. je znašalo število kupcev 12.455, letos 17.304. Prirastek za 40 od sto. Inozemskih trgovcev je bilo leta 1921. Ie 86. leta 1922. 171, leta. 1923. 1958, letos pa 4394. Lep in čvrst napredek! Kje kupujete? Trgovci, gostilničarji po mestih in deželi, ali vršite svojo narodno dolžnost po geslu: »pomagaj svojemu sobratu« ter kupujete in prodajate izključno Ie sir naših živinorejcev?! Domači izdelek prekaša ves uvoz in tudi cena je smešno nizka (6-8 L kg). Brzojavke v Jnozemstvo. V mesecu novembru se doplača pri brzojavkah v inozemstvo 365 odstot- ni ix>višek na tukajšnje pristojbine. Ta pristojbina jc določena z ozirom na sedanje stanje valute. Anton Bressan izpuščen na svobodo. Radi umora Štrancairja je državno pravdništvo vtaknilo pod kliuč fa- šista Antona Bressana. ki se je bil vdeležil volilncga shoda v Ajdovščini. Tožilo ga je, da je on morilec. Bres- san je bil v preiskovalnem zaporu 5 mesecev; preteklo nedeljo pa je bil spuščen na svobodo in državni prav- dnik je umaknil tožbo radi pomanj- kanja dokazov. Štrancarjev proces ni še končan, z njim se bo javnost še pečala. Svobodnih sodnikov se bojijo V Rimu se je vršilo v veliki sod- nijski palači zborovanje 400 odvetni- kov, ki so protestirali proti omejeva- nju svobode sodnikov. Ootovim na- silnim krogorn pa to ni bilo po godu. Nekateri fašistovski odvetniki in dru- gi fašisti so postali nasilni in so koj v začetku preprečili zborovanje. 2.c pred zborovanjem so se delile klofu- te in blaigoslov s palicami. Ob otvo- ritvi so pa nasilniki tako ix)besneji, da se zborovanje ni rnoglo vršiti. Če pri takih razmcrah zgublja ljudstvo zaupanje v sodisča, ali je kai cudne- ga? Pošteni fašisti so rnnenia, da bi bile ječe prenaix)lnjene, če bi bili sod- niki svobodni in neodvisni. Krvava proslava zmage. V torek dne 4. novembra ie praz- novala cela Italija oblctnico zmage italijanskega orožja nad avstrijskimi annadami. Za razmere, v katerih ži- vimo je zek> značilno, da je pri te] proslavi prišlo ix> nckaterih mestih do krvavih izgredov. Srd fašistov se je tokrat obrnil proti bojevnikom in vojnim ix>habljencein, ki sc niso ho- tel i vdelcžiti dne 28. okt. druge oblet- nice fašistovskega preobrata. a so v torek nastopali kot samostojna orga- nizacija s svojimi zastavami. Do tc- žjih spopadov je prišlo v Rimu in Mi- lanu, kjer je bilo tudi nekai ranjenih. Manjši izgredi so b\\\ še no drugih krajih. Fašisti pač nočejo dopuštiti nikomur svobodnega gibanja, so ved- no in povsod nasilni. Resnica bode v oči. Prefekt v Milanu ie imel včeraj 5. t. m. zelo naporen dan: zaplcnil je kar osem časopisov. Zaplenil jih je z utemeljitvijo, da so objavili pretira- na in netočna poročila o izgredih, do katerih je prišlo, kakor poročamo na drugem mestu, pri torkovih slavTio- stih zmage. Med drugimi so bili za- plenjeni: »Corriere della Sera«, »A- vanti«, »Oiustizia« in »Unita«. Nicollotti je dobil nevarnega kon- kurenta. Kako gospodari Jugoslavija? Po prvotnih računih bi nwrala po- trositi država v prihodnjein letu U>.OsK) miljonov, to je 19 miljard üi- narjev. Vlada je sklenila vnircc^ati in /.lnanjšala izdatke za 4000 ,tm'.'o- nov. Doslej je torej izdatkov 15 mi- liarü. Največ potrosi vojaštvo, in si- cer c ko!i 4 miljarde, drnge .so ze'oz- nice s Z ir.iljardami. Računajo, da bo imcia dižava toliko dohodkov, da bo krila z njimi vse stroške. Jugoslavij'i ie spravila svoj proračun v ravno- težje in to je velik napredek za mlado državo. Največji slovenski zvon bo v Mariboru na Stajerskem. Velikan tehta 3.v5OO kg. Vlila ga je domača li- varna. Šolski upravi Od mnogih strani prcjema ured- ništv{) »Oor. Straže« dopise, v kate- rih se stariši pritoižujejo proti šolskc- mu urniku. Zlaßti v hribovitih krajih otroci vsled tega mnogo trpijo. Otro- ci gredo od doina ob 6. in 7. uri, da pride jo pra.vočasno v solo. Potem presedijo v soli po pet ur brcz kosila. To je seveda težko vzdržliivo; ško- duje tudi zdravju otrok in nasprotuje uspešnemu pouku. Potrebno je, da. urK)števaJo šolska oblastva v tern ozi- ru želje starišev in razdclijo pouk ta- ko, da ne bodo otroci trpeli na zdrav- ju in pri poiiku. „Mi gremo naprej, mi strelci!" V zadnjem času so začele črne srajce znova rositi blagoslov miru, ljubezni in reda na. italijanske držav- Ijane. ltalijanski listi poročajo o tcž- kih nasilstvih. Na dan vseh svetih so fašisti ii. pr. do krvi pretepli social. l)oslanca Corvina, ko je obiskal grob svojega occta. Tudi med nami so razvili živahno »delovanje«. V Bo- ljuncu pri Trstu so izvršili pred dnevi pravcati napaid: pretepli so vsakega moža, ki so ga dobili na, cesti in za- žgali nckenm revežu liišo. Z nasilstvi so nastopili proti občinskeniu tajniku v Komnu in proti nascmu liudstvu v Lipi in Gorjanskem. Roberto Nico- lotti, zagrabi za telefon in naroči dr- žavnemu pravdniku naj nastopi z vso strogostjo proti zločinccm. Mo- goče te pa prijemlje pregrešna miscl, da bi spravil na zatožno klop »Gor. Stražo«, ki poroča o zločinih in zlo- čincih. Mogoče, i>ri Robertu je vse mogoče! Poiom nBanke Adriatike" l^ri »Zadružni zvezi« v Trstu se je osnoval odsek, ki si je nadel nalogo, da zastopa koristi upnikov tržaške »Bankc Adriatica«. Pozivljajo se vsled tega vsi prizadeti, da prijavijo svoje kakršnekoli terjatve nasproti o- menjeni banki imenovanemu odseku do 20. novembra t. 1. Prijave naj se naslovijo na »Zadružna Zveza« v Tr- stu, Via Torre Bianca 39/I. Obsojamo tako postopanje. Veliko je slučajev, ko kmet ne mo- re plačati vojnega materijala. Pri se- danjem slabem gospodarskem polo- žaju to ni nič čudnega. Kljub temu postopajo uslužbenci krminskega u- rada za pohiranje vojnega materijahi v zadnjem času z ljudmi naravnost brezobzirno. Grozijo jim ter jim od- krivajo kratkomalo stanovanja in hiß" ve, tako da so ljudje in živina izro- čeni slabcmu vrcmenu. Potrdbno jo« da pridni ter za vse vneti Roberto Nicolotti poskrbi v tej zadevi za red- Prijatelj goriških beguncev. Pri hodn jo nedeljo 9. t. m. se lx> vr' šilo v Stični na Dolenjskem veleP0' membno slavje. V ta.inošn.jem staro- slavnem cistercijanskem samostaiuj (beli menihi) bo zasodel opatski stol prvi slovenski opat v Stični dr. Av0- štin Kostelec. Novoizvoljenega opatfj bo blagoslovil in slovesno vstolicil ljubljanski knezoškof. Novi opat, ki je bil dosedaj prior sainostana. je tu- di mnogim goriškim Slovencern ^0' bro znana osebnost. Med svetovno vojno je bila Stična varno zaveti^ mnogih naših ljudi. Zlasti mnogo du- hovnikov s prevzv. nadškofom na če" In je našlo v tamošnjem samostaij11 gostoljubno streho. Tarn je preživ^'0 štiri begunska leta tudi naše b«^0' slovno scmcnišče. Novi opat dr. Ko- stelec je bil pa oni mož. ki ie z vso vclikodušnostjo skrbcl za naše bcgun- cc in jim je skušal olajšati iijih°vv° gorje. Tudi mi Goričani sc pridružii- jemo njegovim mnogoStcvilniin _ ča- stilccm onstran meje in mu k njeg0' vemu slovesnemu dnevu pošiljam^ tople pozdrave. Božji blagoslov naJ spremlja prvega belega slovenske^ op ata.! __ Prosvetna zveza. Čolničeva Glasbena priloga Pcvski oddelek P. Z. ima namen izdajati vsaki mesec prilogo, da uL0' di želja>m, izraženim na sestanku Pe" vovodij. Prido'bil je že raznc sklaoj1* telje, med drugimi tudi Kmila Adj1' miča. Ore samo šc zato, dn se stvai finančno omogoči. Zato pozivlja'110 vse okroznc pevske referente, da N svoj Hi okrožjih pričnejo z na.iživa'1' nejšo agitacijo po> sledečcm načrti'; vsak iKivski zbor mora naročiti iM' inanj 1 izvod za vsakega druß6^3 pevca. Razložite, koliko bi se na PrC' pisovanju prihranilo. Agitacija sc i11(j' ra vrsiti osobno od zbora do ri\V}' Čim več naročil dobimo, tern b^»-1 "| in raznoličnejša bo priloga» Cena s.c lx) seveda v razmerju z naročili zTl1' žala. Okrožni pevski referenti! N^i1.1 vas prosimo, da zastaviti svoje sl1^ za čiin uspešnejs<) agitacijo in to t<1' koj, da zberemo v čim krajšem ^s. naročila. Novo leto se bliža! l>oke^ nimaitno zagotovljenih naročil, sklß' ]K)v ne moremo izvršiti. PorDČilp / us|K3hu vase propagande pričakuje^ 15. novembra Pevski oddelek ^rc!j svetne zvez« v Goriei, Corso Vcru 37. Načelnik: Doktorič. Vinko Vodopivec: Pevska koračnica. za moški zbor, ki je izšla kot Co'n1j čeva priloga, se dobi tudi v knjiL'irI1 K. T. 1). v Gorici. Pozdravi fantou — uojahoü- Slovenci pri 19. topniškem polku v fl"renC poSiljanio po/.dravc na^im staršcm, braton»» SLStram, dcklctom in prijatcljcin! Pred nckaj rncscci smo se o^lasili zndM v »Straži«, med tern smo pa postali sta .' izkušcni vojaki. Freživeli smo v alpsk''1 sinah lepe polcttie noči in pri topovih bo'"1 če dnevc. (lledali smo iz Kenovske obii'i () ^ prto morsko plan in občudovali njene P^nC 5e se valove, razbijajoče se ob trmastcn sK« lovju. Zdaj domujemo tukaj, polanoma Stcj^11 poslavljajoče se rnesece in čakamo na ca^ ko sc bo ovflasilo pod okni petje naših ^lX slednikov. - __ k Fa^anel Rogomil in Ciril - Vrtojba; ^k°, Mirko, l.okve; Velikonja Stanko, Dol-OtH^; Širok Andrej, Trst; Scdmak Danilo, Trs • Ivan Malalan,, Opčine; Podgornik §• ^cp r van, I^scfira Pavel, Vclika Brda; Torie ' nez, Tominja, I. Bistr.; Ktitin Franc, Vrsno- Pavlin Franc, Sv. Peter p. florici; Volarj Ivan, Svino pri Kobaridu; Hvalič Rudol • in Bcltram Albert, Vo^rsko. ^Stran 4. ninnuiTicütalne ccrkvice, spomin mrt- vim, ki so vrsili lc svojo dolžnost. V nasnrotncm sltičaju ho ccrkvica raz- Padla, dasi je stala miliionske svote ker nikakor ni mogoče zahtevati od Pur okoliškili posestnikov, da bi vz- Urževali sanii spoinenik, ki bo še čez mnoga leta vabil tujce iz daljnih krajev. * ¦ * Hne 28. m, m. je obiskala tukajšnji otragki vrtec kr. visokost vojvodinja D'Aosta. Pri sprejcinu so bila zasto- Puma vsa krajevna kakor tudi oblast- va iz Vidma, Gorice in Trsta tcr sol- ska mladina z učitcljstvom. dijaštvo s profesorskim zborom in oddclck vojaštva s častniki in godbo. Po eno- "nictn obisku v vrtcu, kjer so bili °trouči obdairovani s sladkarijarni, Je bil kratck obisk ženskega Skodni- tavega zavoda. Otročiči v vrtcu, nJili matere in dijaštvo v zavodu so "•'igovorili visokorodno gospo in Ü Poklonili lepe šopkc cvetja, Prostor V7'Prcjerna. je bil oknsno okrašcn. ^Pazili sino vcč poročcvalcev ter tudi Mr fotografov. Iz Ajdovščine. NaŠ pevski zbor priredi prihodnjo soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvcčer in ncdeljo, dne 9. t. m. ob 4. uri1 pop. Pevsko vesclico. Spored, sestavljen iz fciiskih, mešanih in lnoških zborov, & tak da bode gotovo ugajal vsake- [T»u prijntclju petja in poštene zaibave. ^leg umetnih bodemo slišali tudi ve- ^no lepe narodne pesini, a zaključila ?o Vodopivčcva spevoigrai v treh de- ^njih »Kovačev student«. Kdor sc }l(>če naslajati ob lepi naši pesmi in se Poleg tega nasmejati, temu kliče- rr>o: na svidenjc v soboto ali nedeljo v Bratinovi dvorani! Slap pri Vipavi. (Vod komisarskim solncem.) O na.§i vasi je javnost malo poučena, ^asiravno sc gode pri nas stvari, ka- 1(or nikjcr dfugjc razen v Brdih. Žese- j^m mesceev iniaino za občinskega ¦ ^oinisarja zdravnika dr. Delpina iz v'Pave, ki je vreden drug zdravnika frX)ttoneja. Trudi se samo kako bi najbolj oškodoval občino in občina- ri^. Pri tern delu inia. tudi par znanili P()Jnagačev; eden teh ie novodošli ;l^ki učitclj, drugj pa neki domačin. ^°r ie obč. svet razpuščen, gospodari ?a ecdna tripercsna deteljica ncome- Jeiio v vasi. Posledice tega gospodar- s*va se vedno bolj cut'ijo. Novi davki rastejo kot gobe ix> dežju, obcta se n'*n\ tudi vinski davek in vse to samo ?y se napohii komisarska ma.lha. In j* se dobijo ljudje, ki poljubljajo bič, *i jih tcpe. Oovorijo o ncki zaveduo- jjti, pri tem pn podpirajo steber slap. J^nrisarja. Ce se ne spaiinctuiejo jih "° treba iavno ožigosati. * * * v. V petek dne 31. oktobra 1924. so s1' fantjc iz Slapa na nabor. Ovili so fneko palico z rdečo cunjo in šli v lyntovski navdušenosti na nabor. — V Vipavi na trgu jih je uslavil komi- sar Delpin ter ukazal aretirati vse na vozu pričnjoče fante, ki so jih vkle- njene peljali na nabor in iz naibora v zapore v Ajdovščino, kjcr se še da- nes nahaičijo. Delpin je vložil proti njim ovad'bo. — To je njegova naj- večja in edina zaslnga za Vipavsko dolino. Dolenja Trebuša. Pred ncdavnim časom sem prišel v to vasico. Stopajoč po Hotenski dolini scm srečal moža, ki mi je meet drugim opisal polozaj svojega kraja. Rekel mi je, da je bila kakor druge bližnjc vasi ,tudi Dolenja Trebuša težko prizadeta po toči, posebno. na ajdi, dcloma tudi na drugih pridelkih. Ubogo ljudstvo! Poleg velikih dav- kov in naklad ki ga tarejo, naj si še prehrano kupujc črez zimo. Mislim, da bi bilo potrebno posredovati za to gorsko ljudstvo, ki je res hudo pri- zadeto po lctosnjih rialivib in toči. Vprašal seni' kineta, kakšno je drustveno cielovanje v obče. Z bo- lestjo mi je odgovoril: »Našc društvo žc dalj časa nič ne deluje.« Vzrok so nesix)razumi med mladino. Pač pa so imeli v tcj mali vasici letošnje leto več velikih plesov. All ti plesi! To je bolezen, ki resno ogroža ohstoj naše mladine. Mladina, čas je resen, proč s plesi, nazaj v društvo, nazai li kul- turneinu delu. V zgled nai ti bodo so~ sedna društva, ki polivalno delujejo na polju prosvete. Pridružite se pla- ninskemu okrožju ki ima menda se- dež na Pečinah, skupno delujte v tcm tolminskem hribovju v vašo zabavo in v procvit našega trpečega naroda. PoDotnik. Biljana v Brdih. Ker so nedolžni nageljčki biljanskih in dobrovskih fantov tako močno bo- dli v oči dobro znanega delivca vseh dobrot (tudi klofiit) g. d'Ottoneja in njegovcga pomilovanja vrednega, klofut polncga pajdaša (narod. odp.) Oiovannija Sfiligoja (vzor učitelja) so ob tej priliki biljanski in dobrov- ski fatnje nabrali za Slov. sirotišče I. 37, za Alojzijevisče L 25 in za Dij. Mat. L 25. D'Ottone! Le tmiite na- geljčkc, toda src naših ne hoste nik- dar iznrti! !z Stržišč. Pri nas vladajo žalostne razmere. Mod tednom težko zasluženi denar grc v nedcljo za neprcmišljeno zaiba- vo: alkobol in harmoniko. l)a bi se ödpomoglo temu zlu, je skrajni čas, ustanoviti kako izobraževalno dru- štvo. 2climo, da bi se opustile slabe navade ter bi se fantje in možje opri- jcli prosvctnega dela. Ce ne bo dru- ge koristi, bo vsaj vašemu zdravju in žepu v dobro. Prav je imel dopisnik iz JSaške doline, ko je povcdiil. da ča- kamo buditelja. Čakamo ga doslej zaman. Fojana. S prvim noveinbrom je pričclo de- lovati pri nas izobraževailno drustvo, katero je po 10 letih si>et vstalo iz rnzvalin svetovne voine. — Namen društva je pustiti politiko pri mini in mladino izobraievati. 2.Q po imenu društva je labko vsakemu umevno, kakšen eilj ima. Poudariti liočem, da društvo ne bo škodovalo ne tistim, ki ga sovražijo, in ne tistim, ki ga lju- bijo. Če pa kvartanje zaradi tega kaj izostane, naj se pritožijo nenapolnjeni žepi oštirjev, ki sprejemajo igralce v oskrbo cele noči. Kanal. V našem trgu smo z obnovitvenimi deli večinoma pri kraju. Ponas-amo se z lepo vrsto krasnih poslopij: 2 hote- la, 4 raz. ljudska sola, okrajna sod- nija, Občinski dom, Bavdaževa pala- ač i. t. d. Samo naša farna cerkev je še le malo več ko na pol dovršena. Zvonovi ležijo še vedno v veži žup- nišča in čakajo na vstajenje v — zvo- nik. — Pri nas imamo več letnih slio- dov in tudi 2 sejma, ki sta bila pred vojno dobro obiskana. Na novo ob- novljeni sejm se bo vršil v pondeljek pred sv. Martinom 10. t. m. Vabimo okoličane, da ga posetijo v čimve- čjem številu. Naši trgovci so bogato založeni z različnim blagom. Vsake- mu kupcu bo lahko postreženo po naj- nižjih cenali. Upamo, da bo sejm prav živahen. (Dalje na V. strani.) i Zdravnik | dr. RADO SFILIGOJ i se je preselsl "^PI na Travnik §t. 5, I. (nasproti lekarne). i_____________________________________________________________________ .____________________________________.___________________________________________ Anton Koren Gorica, Via Carducci 4 l'eiikt! zQloga:šip, porcelano, steklo, namiznega orodjo, ohuirjev in sploh vsch v fo sfroho spadajocih prEdme- tov. - Ravnohop je doSlo rezno blago r^-L- češhega izdelka. ^ No debelo In drobno T NA PKODAJ je bisa m. ny v Jdriji; ima osem stanovanj, zraven hiev, v sredini mesta, pripravna za vsako obrt ozir. trgovino. Več se izve pri Ivanu Podobniku istotam. Tovarniška zaloga nemških slamoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Naks Križe - Postojna trgovina z železom. Lloyd Sabaudo. V kratkem odidejo iz üenove: v Severno Ameriko »Conte Verde« 18. 11. 1924. Vožnja iz Oenove do New Jorka traja 9 dni; v Južno Ameriko »Conte Rosso« 6. 11. 1924. Vožnja iz Qenove do Buones-Ay- res traja 131/2 dni. »Tomaso di Savoia« 15./11 1924. »Rczina d'Italia« 10/12 1924. Vožnja te Oenove do Buonc A- res traja 19 dni; v Avstralijo Re d'Italia« 15. 11. 1924. Za pojasnila in vpis obrnite ?,c ;,.., agencijo F. Rosich, (jorica, ulica Contavalle 4. j Samo pri tvrdki Z j Anton Trpin & Comp.» I zaloga manirfakturnega blaga | i v Gorid - Via Rastello št. 10 I \ kupite I J po nizkih cenah. > g Vsaki dan novi dohodi! 1 f I Bogata izbera perila in Z ^ drugega blaga za neveste | | Cene konkurenčne. J Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev i.t. d. i.td. profiajam pasti in posebno me so za lov na divjačino. Üelavnica za strojenje in barvanje. Nihee niin<-i in;iv'"<' kupovati zame. - — - Bolter Rindspach - Gorica Via Carducci štev. 6. Pozor na izpremenjeni naslov! Uerovsckov gospoa Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (I)alje.) fJii so priliajali in tožili: »Iiukev ni!"aiiH>, ne venio se kam obrniti. Po- vS,kl"l)ite, gospod kanonik, da jili lahko u°bimo!« Jn je ob takih prilikah razdeljeval Svoje Pesmi za kmete in Premišljeva- nJy in mol.itvc za sveto leto 1M26 s l,)ristavkom ecrkvenih in drugih pc- Snii in še cesarja in opata zastonj all L()1 zastonj, samo da ie šla domaca K.ni'iga med ljudstvo, obenein pa ic obljubijal: »Vcste, saj žc dolgo mislim na to, Ua bi napravil slovensko bukvarmco v (Jorici. Prigovarjal sem že temu in °,neimi, pa vsak mi ie zabrusil: »Kaj, ^lovcnske bukve da bi prodaial? Sa.v *}\] niinatc, in če bi jib imeli, kdo bi J1|] bral?« Nisem mogel nobenega prc- [jri^»ti, da imamo domače bukve in Uu tudi naši ljudje zuajo že brati. Ko Ile krre drugače, bom pa sam začel.« In je res. Pisal je v Ljubljano in v Celovec in v Oradec in še sem in tje, naj mu pošljejo po več izvodov vsake slovenske knjige, ki jo iiuaio pa naj bo stara ali nova. Cakal jc in čakal in dočakal celo vrsto posiljatcv in ko je pisal seznam došlih knjig, ki ga je potem poslal po deželi, so zvedeli Goričani za Kastel- čevc bukve, za Redcskinijevo in Re- pcževo cerkveno pesmarico. za slo- venske liste in evangclije, za Linhar- tovi igri Veseli dan in Županovo Mie- ko, za Pisanice kranjskib modric, za Vodnikove abeccdnike, njegove Pe- smi za poskusnjo in Brambovske, za njegovo Pismenost in druge koristne bukve, naročevali in kupovali so po seznainu še Ravnikarjeve Male po- vesti za sole in abecdenik za sole na kmetib, Keršanski navuk in Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, Slom- škovo keršansko devištvo in Barago- vo dušno pašo, Metelkovo Berilo za sole na kmelili in njegovo slovnico Lehrgebäude in še Kranjsko Cbelico in Smoletovcga Varuha iii Prešernov Krst pri Savici. Od leta do leta je seznam izpopol- njeval, od leta do leta so se odjemal- ci množili in kanonik je bil vesel in vcčkrat se je zgodilo, da je zavil pri- merne knjige in jih odposlal brezplač- no sem in tje in napisal kakor ro- činjskim dekletom, ko jim je poslal kršcansko devištvo: »Le berite jih, iuo ko jih boste z branjem pomazalc ino raztergale, hocem vam druge po- slati.« Vesel je bil in dobre volje, ko so ob semanjih dneh prihajali ljudje z dežele in vstopali v njegovo bukvar- nico v stanovanju s prašanjem: >/(io- spod, ali vi prodajatu slovenske bu- kve?« In so bile matere in so bili očetje, ki so zase kupovali mašne bukve in za otroke abecednike in zjjodbe in krscanski nauk. In če so imeli s seboj otroka, je kanonik koj preizkusil nje- govo znanje v branju in če se je do- bro obnesel, je dobil knjigo zastonj z lepim spominom, naj bo vedno pii- den in se lepo uči. In otrok ^e je bo- ječe zahvalil, na materin ali ocetov opomin ni gospoda, ki mu je üul knji- go, nikoli več zabil. In ko je prišlo dekle ali ie piisel fant, kanonik je hotel vse vedeti: i! kod je, kdo jih je učil, kaj berejo !o- ma in še in še govoril o koristi, ki ,o. prinesejo bukve. Najbolj vesel pa je bil svojih sose- dov - studentov. Kakor hitro so zve- deli, da kanonik Stanič. od leta 1828 ujih nadzornik — vikši ogleda Sol prodaja slovenske bukve. ni bilo sko- raj dneva, da ne bi bili pri njern in ku- povali in dobivali v dar. Vsi navdu- šeni so bili in hvalili lej>e knjige in pripovedovali, kako se učijo sloven- skih pesmi na pamet in kako so celo v šoli nekatere deklamovali. »Le pridni pobi, le pridni; prav je, da imate slovenske bukve tako radi. Jaz bi jih bil tudi rad imel, pa mi niso prišle v roke, ko sem bil v solah. K, vam bo tekel jezik vse drugače ka- kor narn stariin. Bog ve, niogoče bo kdo izmed vas še velik skladavec pe- sem ali bo pisal kake fable.« (l);ilic nrl(Jc). •'(iOfvMŠKA STRATA« Stran 3. Nove politične razmere in gospodarstvo. (Gospodarska čitanka). V par tednih izidcjo knjige »Gori- ške Mohorjeve družbe«, med katerimi se nahaja dragoceno in važno delo: »Gospodurska čitanka«. V tej knjigi dobi vsak primorski Slovenec, powb- no pti kmet, toliko ponktt in spozncmja, du si ne moremo misliti nqprednega gospodurja v naši pokrajini. hi bi si ne omislil tega prepotrebncga snisa. iJa bodo videli naši čitatelji, kako je piscina ta izvrstnu knjiga, priobčuje- nio tukaj uvodni flu nek, ki ga je se- stavil urednik čitanke inz. josip Ru- st ja: Naši Ijudie tožijo, da se jim slabo godi. Praviso, da ni zasluzka. da je slaba letimi, da so visoki davki in da jih ne čaka nič drugega kot izselitew Umevno je, da nwra gospodarstvo nase pokrajine obdititi razkroj biv- še avstro-ogrske drzave, s katero je bila naša pokrujina zdruzena skozi ol tisocletja. Vse gospodarstvo nase ifokrajine se je vedno boU in bolj pri- lagojevalo gospodarstvu bivše drza- ve , ki je bila v gospodarskem oziru vopolnoma drugaetla od Italije. V zadnjih letih pred vojno smo o- pužali v Avstriji, da so postajali kme- tijski pridelki vedno bolj dragi. indu- strijshi pa vedno bolj po eeni. Ta po- rast in padee een razUenim predtne- tom je bil poslediea dejstva, da se je Avstrija vedno bolj industrializirala, da je vedno veeji odstotek prebival- stva dobil svoj zasluzek v industriji, v tvorniei in obrti, pri zelcznicah ali kje drugod, Je pri kmetijstvu ne. Avstrija ie tiidj imela vse pogoje za razvoj imlustrije, her je imela na svojem ozemlju mnogo premoga. mnogo žetezu in drugih rudnin, mno- go neizrubljcnili vcdnih sil ltd. Italija po večini vsega tega nima, predvsem nirna ne premoga in ne zeleza, ki sta predvsem pogoi industrijskega raz- voja. Bije nas konkurenca doma in v tujini Naša pokrajina ie bila v prejšnji državi najjužnejša in najzapadneisa pokrajina. Tukaj so uspevali prvi pri- delki, ki so se prodajali za med v no- traniosti držuve, a Dunaiu ni bilo ni- kdar dovolj našega zgodniega sadja in zelenjave. V Avstriji se ie porabilo ogromno mania, mleka in sira, vsi mleeni izdelki so se lahko prodali. V Italiji je mlekarstvo mnogo bolj raz- vito, kot je bilo v Avstriji in nikjer ni danes take konknrenee s sirom, kot je ravno v italiji. Italijanski sir svicarskega (ipa konkurira danes v Švici in Angliji. Tržačani pijejo mle- ko iz starih pokrajin Italije: mleko iz mlekarne Soresina pri Cremoni kon- kurira v Trstu z mlekom iz nase po- krajine. V bivši Avstro-ogrski se je pride- lalo na 50 milijonov prebivalstva 9 milijonov hi vina ali na 5 Id ljudi en hi. V Italiji se pridela na 40 milijonov prebivalstva 45 milijonov hi vina ali na vsakega tioveka vee kot en hi vi- na. Umevno je, da mora prei ali slej ta ogromna količina vina kvarno vpli- vati na nase vinogradnistvo. Trgi nasih pridelkov so bill prej v damisnji Avstriji, Jugoslavia, Ceški in Nemčiji. Tudi danes so trgi še tain, a moramo jih šele iskati, ker smo jih izgubili. Pri iskanju trgov pa se mo- rajo naši pridelki boriti z zgodnejsi- mi in navadno tudi boljsimi pridelki iz starih pokrajin Italije. Poleg tega ni bilo naše gospodarstvo organizi- rano za konkurenco na svetovnem trgu, nikdar nismo imeli organizacij, ki bi bile dobro podkovane v izvoznih vprašanjih. V državi kjerživi preveč ljudstva Italija nima mnogo imlustrije. Una uvaža industrijske izdelke ali pa vsaj surovine za industrijo, izvaza pa veei- noma poljedelske pridelke. Umevno je, da so industrijski izdelki zato dra- in kot na svetovnem trgu, poljedelski pridelki pa cenejši. Pri vsem tern ne smemo pozabiti dejstva, da se nahajamo v državi, kjer se ljudstvo zelo hitro mnozi in od koder se mora letno izseliti nekaj deset tisoeev delaveev, ker ne morejo dobiti doma toliko zasluzka, da bi se mogli borno preziveti. V takih raz- merah mora vladati velika konkuren- ca na domaecm trgu, h eemur se pri- ključi še dejstvo, da zahteva nas elo- vek za goto življenje (hrano in oble- ko) več, kot detavec iz starih pokra- jin Italije. Poleg tega je bilo nase ljudstvo navajeno na nekoliko razlieno finan- eno upravo, ki je dajala razliena brezobrestna posojila. razlicne na- grade in podpore, vsakovrstne dave- ne olajsave in jiodobno. Vse to je da- nes vecinoma odpudlo. Ker se je Ita- lija tudi udeležila svetovnc vojne in je zelo zadolžena, mora zahtevaii o- gromne davke, ki marsi/zomu jemlje- jo veselje do dela sploh. Take bi bile priblizno gospodarske razmere, v katerih smo prisiljeni ži- veti, z njimi raeunati in nase gospo- darstvo tako urediti, da ne bomo go- spodarsko propadli. Mi hočemo gospodarsko živeti. Nihee ali vsaj redko kdo je obso- jen k gospodarski smrti. ako sum no- ee. In mi moramo ziveti, vprasanje je le kako? Brezmiselno plesanje in veseljaee- nje je prišlo takoj po vojni v meso in kri našega ljudstva, posebno pa mla- dine. Ogromnih tisoeev in milijonov je pojedlo veseljaeenje. Mislilo se je, da bo z me raj tako in tako misli še danes marsikateri; brez dvoma je na krivi poti. Nekoc je nase ljudstvo vareevalo, detato in skrbelo. Tudi danes je se tako, a zal malokje. Ni vec onega ve- selja in poirpljenja do dela. kot je bi- lo. V našik hisah jedo boljše jedi, kot so jih nekdaj, stacun je dva in vee- krat vee, kot jih je bilo pred desetimi, petnajstimi leti. Ako ie boljsi hrani vzrok boljše gospodinjstvo. tedaj je to hvalevredno, a zal tega pri nas ni. Marsikateri se bo moral vrniti k po- lenti, krompirju in repi, a boljse bi bilo, da si prostovoljno* naložimo to breme, kot da nam ga naloži rev- ščina. Mnogo vee se danes pridela na isti })ovrsini kot se je enkrat. Veeii pridel- ki so poslediea naprednejsega polje- delstva. In koliko bi mogli mi svoje gospodarstvo še zboljsati? Mnogo veeje pridelke bi dosegli, ako bi naša mladina eitala slrokovne knjige in ne romanov. Kjer se pridela danes 5 u pšeničnega zrnja, je mogoce pridelati 10 a, kjer se preredi en prašič. bi bilo mogoee prerediti še enega. V delu je naša rešitev. Naši oeetje in pradedje so si gospo- darsko opomogli, ker so doma redili vsa teleta in je šlo iz hleva samo od- rastlo govedo, ne pa malo tele. Nasi pradedje so vedeli, da se na ta naein najvec priredi, da daje živinoreja na ta naein najveeji dohodek. Pred 20 leti so zaeeli ustanavljati po vseh vaseh hranilnice, ki so dajale kmetske prihranke kmetom za poso- jila po nizkih obrestih. Danes se lju- dje ne brigajo toliko za hranilnice, iemvec bolj za banke. Prihranke da- jajo bankatn za nižje obresti, posoji- lojemalci pa morajo plačevati zelo visoke obresti, ki dosegajo tudi 10 in 12%. Nekoc je gospodaril vaski ode- ruh, kmalu bo gospodarila banka. Od nasih pridelkov imajo najvecjo korist razUcni trgovci, ki zaslužijo veckrat po 100%. Oni, ki se je trudil, ki je krvavi pot potil in nosil trde zu- Ije, ima zulje, dobicek ima drugi. Take so nase gospodarslie razme- re. Vedno bolj se bodo slabšale, ako bomo nemarni. Zavedati se moramo, da je naša rešitev edino v delu, pa ntij si bo na polju ali drugod, zavedati se moramo, da moramo zaeeti stediti pri obleki in hranL zavedati se morn- mo, da si moramo zgraditi močno go- spodarsko organizacijo, ki bo deltdd za ljudslvo in ne za zepe nekaj nie- set arjev. Zavedati se moramo, da sc moramo učiti pravilno gospodariti in da nam bo napredno gospodarjenje pripomoglo k blagostanju. Undo je pri nas in hudo je drugod' 0hljubljene dežele ni in mana je sanw enkrat padala v pusčavi. Obljubljeno dezelo si moramo sami ustvariti, mo- ramo delati, varčevati in se uciti, pa bomo lahko gospodarsko* shajali. Tar- nan je nam ne bo koristilo. tern vec Ü delo, katero bo Vsemogočni blugo- slovil. Za naše vinorejee. Z dežele nam pišejo: Te dni razpošilja telinični iirad si' nance v Vidinu vinorejcein po dežcK konečne obračune in piačilna povelj'1 v zadevi vinskega davka za let<> 1923. Pri tetn sc popolnoma nič ne o- zira na žc vplačani vinski davek'. temvcč tirja davek od vsega svoje-; časno naznanjene^a' vina izvzeius1 zakonito dovoljeno in davka prosto količino vina za doniačo vporabo- Med drugimi opazkamj plačilnega P°' vclja čitaino tudi, da morajo biti c- vcntualni ugovori proti odnicri tc#a davka spisani na kolekovancni Pa' pirju za 2 L. Kdor je torej žc vplačal vinski davck, niora utfovarjiati, sicC liiu prcti nevamost, da bo moral cUi,- vek še enkrat plačati. Iz tetfa slcui» da je vsak vinorejee, ki je y zinisni zakona rcdno plačeval vinski daveK» oškodovan najmanj za 2 L, med ten1 ko so zapozneli vinorejci te globe pr?" sti. — Prašaino mcrodajno oblast, J° li naše ljudstvo krivo, da tehnični u* rad v Vidmu ni odpisoval vplačanc^ davka in s tem povzročil na tisoce iiRovorov in na.imanj se enkrat toliK° lir iicpotrcibnili izdatkov? — PoziV'1' mo županstva našili vinorodnih ö')- čin, da napravijo v tem oziru skuPIie korakc v zaščito svojili občanov. Kaj je novega na cleželi? Tolniin. Pot k spominski cerkvi v Jkivorci je bila že v skrajno slabem stanju; vsi mostovi so odpovcdali in ni bil več mogoč prehod ne z vozom ne z živi- no. V zadnjem času so napravile de- lavske čete bctonske mostove, vso pot izboljšale in v kratkem bo mogo- ce priti z vozom ali avtorn k prelepi cerkvi, ako bo šc po-dobčina Zatolmin popravila kratko pot do cerkvice sv. Petra. Seveda bodo morala oblastva prepovedati vsako vlačenje drv P° potu in tudi spuščanje preko ,P0!1!' ker sedaj bo mogoče drva vo^iti- Spominska cerkvica v Javorci je bi''1 zgrajena v času od 1. marca do 1-11()' vernbra 1916. V njej so ot> stenali v les vžgana imena vseh neštctib, ki s izkrvaveli na Vodjl vrliu. MrzlejjJ vrliu in Slemenu. Zcleti bi bilo, da ^ oblastva poskrbela za obranitev *¦ Borišhe sioyenske norodne pesini. (Ludvik Zorzut). Naša pesem je na pohodu in na turneji po vsem domačem in tajem svetu. Pri razvajenem, uzitkuželj- nem občinstvu, ki je nasičeno naj- modernejših skladb in pevskih moti- vov, triumfira narodna pesem. Ljudje se vračajo v prirodo. kjer živi prva pesem, pristna, priprosta narodna pesem. Boječ se, da bi ne bilo pre- pozno, hitijo sedaj nabirat narodno blago, narodne pesmi, narodno bo- gastvo. In tako je Bajuk nabral splo- šne slov. narodne pesmi; Kimovec: prekmurske; Oskar Dev: koroške; R. Orel: beneške; itd. Danes še ob Soči in po njenili pla- ninah, preko Brd, Vipavske. Krasa do morja doni slovenska nopevka, živi, bodri in Mice: Utrgaj. naberi te cvetke in povezi jih v duhteč so- pek goriških slov. nar. pesmi! Prvi je bil rajni glasbenik Iv. Ko- košar, ki je te pisane cvetke povezal v lep šopek nar. pesmi (cerkvenih in posvetnih), v več zvezkov djsegajočo zbirko: »Da ne pozabim«. V varstvo io je izročil g. Pahorju, organistu v Renčah, a vsemu goriskemu Ijinl- • iva je zapustil bogato- dedsčino, vr- nil je zopet Ijudstvu, kar je njego- vega. 2e na nekem pedag. social, te- eajii »Prosv. zveze«. je naš soiist g. Jos. Bratuž opozoril na to Kokosar- jevo zbirko in obudil misel o harmo- nizaciji ieh pesmi in sploh o izdaji goriških narodnih pesmi. V goriški dežell jc še skrit nepre- cenljiv zaklad nar. pesmi, ki so v svojih živahnih južnih motivih pri- stno goriške, ki so zares zrastle na goriških domačih tleh. Dvigniti ta predragoceni zaklad in ga pokazati svetu, da nas spozna, je naša doiž- nost, je naš goriski ponos! Kokošar si je klical v farovž naj- starejše ljudi iz vasi in si je zapisu- val besedilo in melodije, kakor so mu zapeli naši »ti stari«. V njegovi zbirki je nabranih najvee pesmi iz Baske, Idrijske in Soske tloline in od dru- god ter nekaj briških, ki sem mu jih prinesel še kot student. Pri koncer- tih je rajni Kokošar ze pričel doda- jati programu nekatere narodne pes- mi iz svoje zbirke, ki iih je tudi sum harmoniziral. Harmonizira- ii, to jejiapev prirediti za vecgla- sen zbor. Kokošarjeva harmonizacija je priprosta, včasih pretrda. a zato pa nam je ocuval toliko goriskih na- pevov, ki bi drugaee legli z nasimi starimi za vecno v grob. Dovolj bo spomina, mu pesmi pojol Harmonizacija mora biti nar. pes- mi lepo, primerno oblačilo. Vanlje na vasi si svojo pesem sami harmonizi- rajo. Vodilni glas je II. tenor. I. te- nor prime »cez«, zadai so basisti. R. Orel je svoje beneške prikrojil slični harmonizaciji, ki pa ima radi krajevnih razmer tudi svojo vrcd- nost. Moderni harmonizator mora imeti svoj zdravi in pravi umetniski okus. Ocuvati mora ves bistveni zna- caj nar. pesmi, ohraniti ii mora nje- no čisto pristnosi, domačo pripro- stost, rekel bi tako kakor jo ie Bog usivahl, da torej »non alterat nalu- ram«: da ne spreminja in ne kvari nlene nravi, njenegu bistva, da iz nje odseva narodova duša, in jo iz- obličiti, da jo lahko poje priprosti, podezelski zbor, kakor tudi izvezban zbor v koncertni dvorani. Da se iz- razim po Vodopivcevo: »Nar. pesem je kakor eno zdravo, zivijenjapolno, brhko, kmecko dekle, ki ie le do ta- krat lepo, dokler se ne lepotici z gizdavo, umetniceno. parfumirano lepoto! Oskar Dev, skladalelj v Mariboru, je danes eden najznačilnejsih harmo- nizatorjev. Dev gre svojo modemo pot, zna izbrati ono naiprhnerneP0. obleko, ki pristoja; po drugi s(rttfL pa se ogiblje premodernih. kru'(^lr hannonizacij; ubere srednjo pot l[ uporablja vse zdrave. moderne Vn\ dobitve in pri tem ni kakor ne ^ , bistva narodnih pesmi. Zavedajoč s_ njegovih zmožnosti, izrocili smo ^ Kokosarjevo zbirko, da iz nie ü\rtu in izlušči najlepse bisere. ki nuj /f/ izkristulizira s svojo laslno harj110'^ nizacijo. Z obema rokama je IJU')CZ': nivi Dev s prej el to pound bo. češ, saA smo mi največje pomoei vredin. #/ kratkem izide njegova driiga izi I,, koroskih, a medtem ze priprttVllj novo izdajo tudi koroskih narodn»- Tudi izda\ja goriskih narodnih n^ več dalec. Na] bi bit to izbran ciwu. nasih najlepsih pesmi, zlasti Pc>s!1 narave in pesmi ljubezni. ..* Za časa našega begunstva v. W*'' je nasa narodna pesem očarala /ilZ' vajene I tali jane in pretekle dni n ncitelj. tecaju v Vidmu je ravno ti& ša narodna pesem delala čudeže spajalu obe narodnosli v eno Mtn harmonijo. Naj bi bile goriske nar. pesmi v$e' mu svetu glasnik: Dokler goriška pesem bo zivela t živel slovenski bo goriški rod! 1 • -1.,¦>-¦!. ¦ \ STIRA/A • Stran 5. Breginj. Tisti, ki znajo spreminjati vodo v 111 eko, tistim, ki znajo spreminjati Jteko v vodo sledeče: Obžalujcmo, j spreininja dopisnik v »Edinosti« •ivarni boj v osebnega. Nam je vse- n°. ali se smejejo Breginjci lovski j^K ali »Ooriški Straži« ali pa vele- Kiednemu gospodu Antonu Lazarju, 1 Pravi, da sc drži njcgovega aržeta °! Bregiuja in še nekaj več. () tern *j odJoČijo Breginjci sami. Tudi ni- Jo nameravali velcuglcdnega go- jNa tako razkačiti, ker razumcrno, lea kupčija je kupčija. Tudi drugim ve- Zaslužnim možem ničesar ne očita- ,°. ker vemo, da denar je svcta. vla- ?• Mi pa, ki se kapitalu veleugled- J|a gospoda ne klanjamo. jnu po- Jani() kljub teinu prav vroče pO" JJave, mu voščimo vse najboljšc in ^l'ti.io v svojem denarju! Dobrovo. j,Jj.ašenm znanemu Ninetu se slabo J1*' Crna srajca ga ni rešila pred fnin °m pri u^tclis'k&m izpitu v Tol- LUv G- Sfiligoj Nini, ki je prirejal ^.solski voditelj na Dobrovem ple- to.1Tl ki je pri zaidnji veseliei 19. ok- h ^ natepel Alojzija Braidota iz (ir>Se> Je samo z-ačasni učitelj na Do- j2 ,Ver|i- — Mislimo pa in žclimo, da ylle iz naše srede. Naši otroci se na. v1?1"' drugem učitelju vsaj kaj več dj|.Cl'i in popravili vse. kar so zamu- Vslcd učiteijeve nesposobnosti. Iz Vitovelj. ^nesrečil se je 12 letni Jožef Ko- U, a. iz Čekavca. Pri čiščcn.iu stope jf) Je smuknila metlica \t rok; hoteč sinnet pobrati, ga je pograbila pre- D 'l za desnico in mu z-mastila štiri v^6- ^dravnik mu je razun palca ti1( Prste odrezal in ubogi me/ si bo talc na starost pomagati samo še s Iz Malovš. Hi, ,lnr|v"ana od vseh, ki so jo poznali. 'p- v m.! p Medana. Ni^1"111' Kospod urednik. sprejmite He^ !z Medane en dopis. lmeli smo %n ^rilštvo ^a zavarovanje goveje 111 ]A l}i!<> "as je okoli 200 po števi- Živjj v'J ni bilo prav, da si zavaroval ie J** če bi imclo poginiti? Zdaj pa \^ zaspalo. Kaj to pomeni? Na \\¦ in^ii tukaj v Medani razpo- ^ KCl.° Najsvetejse, kakor je nava- Vako 'etc Bilo jc dosti vernikov. Ve ••°koIi 5- urc in po1 sni() iincli ci jf^'J0' a zali'boK so posebno otro- (lCv°nIi na: glas, kakor da bi bili \i\ Io ni Prav- Starši, iM>svarite Drj^- Pokier je vejica mlada, se še gTle- pozneje ne več. K Vipava. \r le iwstada živinoreja poleg vi- %^ari'štva naša najvažnejša go- seV(,.r^a panoga, je umestno, da bi |i in. krnetovalci in živinorcici oprije- ^t0 .ziv.no in smotreno živinorejc. WJe »^ivinorejski odsek« Kmetij1- %;..^ništva v Vipavi sklenil, da S)l| J dne- ?• "ovembra t. 1. ob 2. \ v-ne ž'v'"^>rejsk<> enketo, na ka- l!!biv? ' vsc kmctovalcc-živinorejce %kHegu S()dnega okraja, da se se- ide|e?^ncsljivo v njili lastno korist r^prs'e- Na posvetovanju lx)ino tudi ^ l\yMti, s katero pasmo bi v bo- f,boijs. K)'jšali našo po simodolcili h[ - nik, 50 L, Ljudska posojilnica v Mirntm 50 L, Ljudska posojilnica v Vipavi 20 L. Do- brotiiik zapustil v oporoki 100 L. Srčna livala! Slovenska čebelarska /adruga v. z. z o. j, v Oorici, Via Carducci 7 I., sklicuje za cetrtek dne 13. novcm- bra 1924. ob 9. uri v društvene pro- store izredni občni zbor z dnevnim redom: Predloiitev obračuna o kup- čiji z medom. ßUTIN JOSIP, Via Seminario St. 1 Gorica, priporoča slavnemu ofjcinstvu svojo dobro založeno trg-ovino jest- vin. Prodaja »bovški sir« na drobno in debclo po zmernih cenah. Zahvala. Za neštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube na§e nenado- mestljive in nepozabne sopro^e, mamice, hčere, sestre, svakinje, gospe Ancjell Marije, ki so nam v težkih dneh velika uteha, izrekamo tern potom najsrčnejao za- hvalo vsem prijateljem in tovariäem. Posebno se še zahvaljujemo preC. %. dekanu za tolazljivi obisk in v sree seKajoči ^ovor ob priliki pogreba! Istotako se zahvaljujemo ostalima t(. L%. duhovnikoma za spremstvo na pokopališče. Zahvaljujemo se dalje pevskemu zboru „Narodne Čitalnice" za ginljivo petje pred hiso, v cerkvi in na pokopalisCu kakor tudi vsem da- rovateljem krasnih veneev in sopkov. Lepa hvala tudi vsem ostallm za častno spremstvo na zadnji poti. ŽalujoČa družltia: AngeH Stran 6._________________________________________________»GORIŠKA STRA2A« Posestnil«:!, pozor na domačina! Inž. Bogomir Sfilicjoj In zapris. izvedenec> autor. civ. geometer Dom. Rocco bivši inž. geom. pri katastru v Goricl Gorica, Piazza Vlttorla * Travnik 5 Širite „Goriško Stražo"! Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) I ------------------------------------------------------- Veliha zaloga češhcga platnc iz znanz touarne Regenchart E Raymann, usako- vrstno blsgo za popočence harsar tudi vslika izbira moškega in ženshega suhna. Blago solidno! Cene zmerne! Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI uonca, Piazza uuomo st. y (aesno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemške tovarne .MUNDLOS', dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. i Lastna mehanična delavnica in popravljavuica Piazza Duomo 5 I (vogal ulica Rabatta). SPREJMEM TAKOJ krojaSkega pomočnika za veliko in malo dclo. Plačilo po dogovoru in po zmožnosti dela. Franc Bremec, krojač. Podbrdo. Širite Jaš MmfT ABADIE? Evo vam Abadie Najizvpstnejši cigaretni papip OLASOVIR (pianino) znamke »Bre- mitz«, skoraj nov, je na prodaj vtf Monache št. 14/11. nadstropje. SLUŽKINJE, sobarice, kuliarice rabi posredovalnica za službe Gorica ^1 Mazzini 6 (na dvoriščn). liaš zobozdravnik doktor Lojz Kroigher specialist ;a boiezni v ustih in no i^ sprcjema za vsa zobozdraunižlss in ^ tehništia opravila v GORICI- na Travniku * PO DRUŽNICA j Ljuhljanshe hreditne banhe u Borici n Corso Verdi „Trgovski Dom" |) Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka '4 Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS J in re/erve: i IIIDI I A N A Din* jj Din. 50,000.000 LJUDLJniin 10,000.000 J Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, y Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. n * a i Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved ^ vezane vloge po dogovoru. i) 4 Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. i Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje IV a d r o b n ol Akoželite nakupitidobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni obrnite se edino na domačo tvrdko Aridrej Mavrič Via Carducci 3 — G O R I C A — Via Carducci 3 Tam dobite blago po sledečih cenah: Družinsko platno 150 cm. . od L. 8.-- naprej Madonna 150 cm..... „ „ 8.— „ Madonna 80 cm...... „ „ 3.50 „ Madapolan Reclam 80 cm. . „ „ 3.— „ „ Sposalizio 80 cm. „ „ 4.50 Kuhinjske brisače..... „ „ 1.90 „ Prtiči......... „ „ 2.50 „ Brisače........ „ „ 3.— Odeje voinene . *..... „ „ 34. - „ „ finejše vrste . „ „ 65. - ii......... it it *->^j- „ Posteljna pregrinjala bela in barvana....... „ „ 25.— „ Gradl za postelje..... „ „ 3.20 Zephir za srajce..... „ „ 3. Perkali rožasti...... „ „ 3.20 „ Krminsko za srajca . . . . od L. 3.50 naprej Saten cm in barvan .... „ „ 3.50 „ Naglavne rute...... „ „ 2.50 „ Panama za srajce boljše vrste „ „ 4.80 „ Popelin za ženske obleke . . „ „ 14.50 „ Volno fina Gaberden ... „ „ 23. „ Moške hlače...... „ „ 14. „ srajce...... „ „ 15. - v „ spodnje hlače ... „ „ 9. Zenske srajce...... „ „ 8. Zamet moški...... „ „ 9. ¦ „ Hlačevina....... „ „ 4. Moške obleke...... „ „ 60. Obleke otroške..... „ „ 30. Izgotovljene štramace ... „ „ 50. „ • Velika izbera moškega sukna . „ „ 10.— „ N a deb el ol ..... Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. flelilia hrojflcnicfl, hotera sprejme vsaho naročilo ter ga izvrsi totno in po zmernih cenah. ^izziz==^^^^^=: Za vsako naročilo se jamči. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREj MAVRIČ - tr^OVeC