Poštntna plačana t gotovini Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano LJubljana, ponedeljek 22. decembra 1941-XX PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. 'P Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Tele i St. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31 '» Ponedeljska Izdaja »Jutra« izh< i vsak ponedeljek zjutraj — Naro- i se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza' italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano borbe v Cireitaik! Sovražni pritisk proti našim divizijam se nadaljnje — Uspešni letalski napadi na Tobruk — Sovražna križarka potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 21. decembra naslednje vojno poročilo št. 587: Zapadno od Derne, ki so jo sovražnikove sile spet zasedle, se nadaljuje pritisk proti našim divizijam. Okrog Soiluma in Bardije so se razvile borbe lokalnega značaja. Nemške letalske sile so v noči na 20. izvršile učinkovite bombniške akcije z vidnimi uspehi na vojaške objekte v Tobruku. Ena protiletalska baterija je biia uničena. Drugi nemški letalski oddelki so 20. zjutraj učinkovito bombardirali luko La Valletta (Malta). Neko naše mornariško izvidniško letalo, ki je bilo napadeno od treh »Spitfirerov«, je enega sestrelilo, drugega pa zadeio ter se nato nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Dve letali, o katerih je bilo v komunikeju št. 565 poročano, da se pogrešata, sta pristali na nekem našem oporišču, potem, ko sta bili sestrelili dve nasprotnikovi lovski letali. Kasneje dospele informacije potrjujejo potopitev sovražne križarke, o kateri je bilo v komunikeju št. 561 poročano, da je bila torpedirana od neke naše podmornice v vzhodnem delu Sredozemskega morja. tZMQ ujetnikov Rim, 21. dec. s. V včerajšnjem vojnem poročilu je bilo opozorjeno na hujši sovražni pritisk na cirenajski fronti. Že v prej- šnjih poročilih so bile omenjene naše proti-napadalne akcije proti nadmočnim silam. Od pričetka ofenzive 'e številni činitclj vedno igral vlogo v prid sovražnika, ki je dovajal v bitko neprestano nove Jinice. To pa ni oviralo, da ne bi italijanske in nemške čete potrdile svoje superiornosti nad sovražnikom. V enomesečni bitki je bilo zajetih 12.000 ujetnikov, med njimi pet generalov, nad 1100 tankov in oklepnih voz, uničenih aili zajetih pa 271 letal. Težišče borbe se ie zdaj pomaknilo proti zapadu na zelena pobočja Gebela. kjer so fašistični kolonizatorji opravili svo-je plodno telo. V tej delikatni operacijski fazi bodo morale divizije Italijanov in Nemcev uotovc prestati nove preizkušnje in nove žrtve Borbe se nadaljujejo. Možno ie. da bo druga zimska ofenziva Anglije proti Italiji v Lližnjih dneh še pospešena n da bo še hujša, toda poveljniki in čete osi se bodo, kakor vedno, odločno zoperstavljale sovražn;ku. Uspešni napadi na tobsmike položaje Berlin, 21. dec. s. Nemško letalstvo je z znatnimi silami sodelovalo v operacijah, k[ so v teku v severni Afriki. Ob napadu na tobruške položaje je bilo uničenih več protiletalskih baterij. S to akcijo je bila prisiljena k molku celotna protiletalska obramba v tem odseku. Hude poškodbe so letalske bombe povzročile v vojaških objektih tega pasu. Popolna zasedba Hongkonga Bcrbe pred poslednjimi britanskimi obrambnimi postojankami - Nad 100 angleških vojnih in trgovskih ladij blokiranih v Hongkongu, kl ga je japonsko vojno brodovje popolnoma obkolilo Pomorska bitka v iktl Velik uspeh Kr. mornarice — En sovražni rušilec zletel v zrak, dva druga hudo poškodovanr Operacijsko področje, 21. dec. s. Pomorska bitka v Sirti, katero omenja vojno poročilo št 566, je najvažnejši vojni dogodek po bitki pri Stilu v vodah osrednjega Sredozemlja za obrambo pomorskih zvez z Libijo. Te zveze so bile od prvega dne sovražnosti glavni objekt močnih pomorskih in letalskih sil sovražnika. Srditost, s katero je sovražnik skušal preprečiti te zveze, je bila čedalje hujša z razvojem vojne. Izkazalo se je, da so bile upravičene vse mere, ki smo jih pod vzeli za zaščito naših konvojev v teh vodah. To pot je prišlo do stika s sovražnikom ob zahodu sonca. Sovražnik se je skušal izmakniti, toda nekatere edinice so dosegle naše bombe in naši torpedi z letal. Dva rušilca sta bila zadeta v polno s salvami z naših ladij in naših rušilcev, ki so prešli v protinapad. En sovražni rušilec je zletel v zrak. Drugi se je skril za meglo, hudo poškodovan. Neka druga večja edinica, ki je ni bilo mogoče spoznati zaradi slabe vidljivosti, je bila hudo poškodovana z eksplozijo na krovu. Nobena naša edinica ni bila poškodovana kljub živahni reakciji nasprotnika. Napad na Malto Stockholm, 21. dec. d. Po poročilu, ki je ponoči dospelo iz Londona, so v soboto bombniki držav osi v močnem spremstvu lovskih letel izvršili nov močan napad na Malto. Rim, 21. dec. s. Duce je včeraj inapiciral neko pehotno divizijo v srednji Ita'iji, ki je zaključevala važne vežbe. Duce j? pregledal celotno kolono in ugotovil odlično razpoloženje in popolno telesno zmogljivost čet, ki so prekoračile v pet'h dneh 160 k,m hribovitega terena v zelo neugodnih vremenskih okoliščinah. Po inšpekciji kolone je Duce na čelu svojih pešakov marširaJ z njimi več kilometrov. Prebivalstvo, ki je Duceja spoznala, mu je priredilo navdušene manifestacije. Nemško vojno poroči Sovražni napadi na srednjem in severnem odseku ®ž1fei£i z velikimi izgubami za sovražnika Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. dec. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Borbe na srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Več močnih sovražnih napadov je bilo odbitih. Na odseku neke armade je bilo pri tem uničenih 20 sovražnih tankov. Tudi na obkoljevalni fronti pri Petrogradu so bili močni, od tankov podpirani poskusi izpadov odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Pri tem je bilo 19 sovražnih tankov uničenih. Letalstvo je z velikim uspehom podpiralo operacije ter bombardiralo sovražne kolone čet in prevoznih sredstev, zbirališča čet, baterije in bunkerje. Na severu so bili pri finskem odsekn fronte uspešno ovirani sovražni transporti z uničenjem vojnih potrebščin, železniških vlakov in drugih prometnih naprav. Na angleški vzhodni obali je doseglo nemško letalstvo v pretekli noči bombne zadetke v nekem velikem industrijskem podjetju. Izvidniška letala so poškodovala na morju okrog Anglije dve sovražni ladji z bombami. V severni Afriki se nadaljujejo borbe z junaškim nastopom vseh zavezniških sil. Nemško letalstvo je uničilo pri napadih na angleška letališča in zbirališča sovražnih kolon več letal in številne tovorne avtomobile. V času od 13. do 19. decembra je izgubilo sovjetsko letalstvo 81 letal. Od teh je bilo sestreljenih 45 v zračnih bitkah, 30 od pro-tUetalskega topništva, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 18 lastnih letal. Borbe na srednjem odseku Berlin, 21. dec. s. Tudi včeraj so bile borbe na osrednjem odseku vzhodne fronte izredno hude. Sovjeti so obnovili napade na nemške črte. Na štirih točkah so bili odbiti, na ostalih pa so operacije v teku. Sovražnik je utrpel precej hude izgube. Uničenih je bilo med drugim 19 sovjetskih tankov in 12 topov. Nemško letalstvo je učinkovito podpiralo operacije na kopnem v srednjem odseku. Razpršilo je 3 konjeniške edinice in je uničilo eno avtomobilsko kolono. Finci odbijajo napade Helsinki, 21. dec. s. Finsko poveljništvo poroča o operacijah v zadnjih 24 urah in pravi med drugim: Slabejši nadlegovalm ogenj topništva in metalcev bomb z vseh strani v vseh odsekih. Z lahkoto so bili odbiti poizkusi sovražnih pehotnih patrol, ki so se okušale vriniti v naše črte na karelijski fronti. Poziv Madžarom na Hrvatskem Zagreb, 21. dec. s. Ravnateljstvo madžarske kulturne družbe in zastopnik madžarske narodnostne skupine na Hrvatskem sta objavila sledeči proglas: Madžarska kulturna družba v neodvisni hrvatski državi poziva vse Madžare na Hrvatskem in zlasti vse člane madžarske narodnostne skupine, naj izpolnijo svojo vojaško dolžnost ter se takoj javijo vojaškim oblastem. V velikanski borbi Evrope, ki se bori proti boljševizmu in židovski plu-tokraciji, morajo tudi naši ljudje na Hrvatskem kakor naši bratje na Madžarskem z vso vnemo in vsem srcem ter z vsemi sredstvi stopiti v borbo ramo ob rami z junaškimi vojaki iz Nemčije, Italije in zavezniških držav za bodočnost naše domovine in nove Evrope, ki se ustvarja pod geni-jalnim vodstvom Duceja in Hitlerja. Švedski prostovoljci Stockholm, 21. dec. s. Včeraj se je izkrcalo v pristanišču 650 švedskih prostovoljcev švedskega ekspedicijskega zbora, ki so bili poslani pred meseci na Finsko, da se bore proti Sovjetski zvezi. Vrnili se bolo na fronto po božičnih počitnicah. Obsojeni bolgarski saboterji Sofija, 21. dec. s. Vojaško sodišče je obsodilo osem saboterjev, vsakega na 8 let ječe zaradi sabotažnih dejanj v pristanišču Burgasa. Tokio, 21. dec. (Domei). V Hongkongu se nadaljujejo borbe pred poslednjimi britanskimi obrambnimi postojankami, ki so pod silovitim ognjem japonskega topništva in letalstva. Vojni poročevalec lista »Asa-hi« poroča, da je treba popolne zasedbe Hongkonga vsak čas pričakovati. Nadalje javlja, da so japonske vojne ladje to britansko kronsko kojonjo popolnoma obkolile, tako da s prostora, ki meri približno 900 kvadratnih miij, ne more uiti nobena britanska ladja, ki se še nahaja v bližini Hongkonga. Tudi britanskim topničarkam in rušilccm, ki so bili stacionirani v Hongkongu, je bil beg po tej japonski blokadi onemogočen, dasi so te ladje poskušale prebiti se v smeri proti Malaji. Včeraj so japonska letala z bombami uničila eno izmed britanskih topničark, dočim so dve drugi, ki sta hoteli zbežati iz zaliva Shum-shui, z bombami hudo poškodovala. V celoti se v Hongkongu nahaja blokiranih nad 100 britanskih ladij vseh vrst, vojnih in trgovskih. Ker jim je beg docela onemogočen, so zapisane pogubi. Odkar so Japonci zasedli Kaulun. je bilo že nad polovico britanskih ladij v Hongkongu uničenih od japonskega topništva odnosno letalstva. Tokio, 21. dec. (Domei). Prestolniški listi objavljajo v nedeljskih jutranjih izdajah velike fotografske posnetke bojev za Hongkong. V besedilih pod slikami pod-črlavajo listi kočljivi položaj japonskih vojaških operacij za izvojevanje kontrole nad bcngkonškim otokom. Listi k temo pripominjajo, da si Japonska armada na vse načine prizadeva, da bi kolikor mogoče obvarovala hongkonško civilno prebivalstvo pred vojnimi grozotami. To prizadevanje japonskih oboroženih sil je tudi s slik povsem jasno razvidno. Ena izmed panoram Hongkonga, ki je bila posneta z nasprotnega polotoka Kauluna, kaže mestni del Victorie, ki se razteza vzdolž morske obale. Videti je, da so vsa poslopja tu ostala m poškodovana, dočim se hkrati z zapadr.e mestne strani, kjer stoje važni vojaški objekti, dvigajo proti nebu ogromni stebri dima. Del mesta, kjer so bile trgovine britanskih trgovcev, je bil po poškodovanju zaščitnih naprav docela poplavljen. IfeSl bajf na Ltazonu Sajgon, 21. dec. s. Z .Manille se doznava, da divjajo na Luzonu izredno hude borbe letalstva in kopnih sil mei izkrcanimi japonskimi četami in ameriško garnizija, ki je presenečena z napadom Japoncev vrgla v borbo neregularne domače čete. Šcnghaj, 21. dec. d. Po vesteh, ki prihajajo iz Manille, so Američani v borbo proti Japoncem zaradi pomanjkanja lasitncga vo-j«Vtva naščuvali celo domače filipinsko prebivalstvo. Očividci pripovedujejo, da nastopa v južnem de'.u otoka Luzona na stotine domačinov v borbah proti Japoncem in da so domačini oboroženi edinole z noži, imenovanimi »bolo« ter sulicami iz bambusa. V tej primitivni opremi ženo Američani Friipinee proti najmodernejše oboroženim Japoncem in jasno je, da imajo japonsko puikc in strojnice med njimi bogato žetev. Izgigfia Fenana Tokio, 21. Jee. s. Glavni japonski generalni štab poroča, da so japonske čete, ki operirajo na Malajskem polotoku, dne 19. decembra zvečer zasedle otok Penang in prodirajo sedaj proti južnemu delu polGtoka. Hud udarec za Angleže Buenos Aires, 21. dec. s. Iz New yorka poročajo: »New york Times« poroča iz Londona, da so angleški krogi naravnost presenečeni zaradi izgube otoka Penanga. Izgubo smatrajo za težak udarec, kajti z zasedbo tega otoka so Japonci dobili svoje prvo važno oporišče v Indijskem oceanu. Neznana usoda ameriškega oporišča Davao šanghaj, 21. dec. d. Iz Manille poročajo, da je vrhovno poveljništvo ameriških oboroženih sil na Filipinih sporočilo, da od kasnih nočnih ur v soboto f lipinska prestolnica Manilla nima več nobenih poročil z ameriškega oporišča Davao. Popolnoma neznano je, v kakšnem položaju se zdaj nahaja to oporišče. Japonske podmornice v bližini kalifornijske obale Stockholm, 21. dec. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriški kontreadmiral John Greenslade, poveljnik 12. ameriškega mornariškega distrikta, včeraj dospel v San Francisco ter predstavnikom ameriškega tiska izjavil, da japonske podmornice zdaj operirajo tudi že v bližini kalifornijske obale. Novi poveljniki ameriškega brodovja Stockholm, 21. dec. d. Po poročilu, ki je v soboto ponoči dospelo iz Washingtona, je bilo v ameriškem mornariškem minis rstvu uradno objavljeno, da je bil za vrhovnega poveljnika ameriškega atlantskega vojnega brodovja imenovan kontreadmiral Ingersoll. Kakor znano, je bil šef ameriškega atlant- skega brodovja admiral Kimmel odstavljen s svojega mesta zaradi katastrofe, ki so jo Američani doživeli na Havajskem otočju. Na njegovo mesto je bil sedaj imenovan kontreadmiral Nimitz. Doseda:.ji vrhovni poveljnik ameriškega atlantskega brodovja King je bil imenovan za vrhovnega povelj nika »ameriškega vojnega brodovja obeh oceanov«. Admiral King bo v svojem novem svo>tvu podrejen direktno mornariškemu ministrstvu odnosno predsedniku Zedinjenih držav. Ladijski promet v ameriških vodah samo podnevi Stockholm, 21. dec. d. lz \Vashmgtona javljajo, da šo bile vse obale Zeditijenih držav tako na atlantski, kakor tudi na pa-cifični strani skupaj z vsemi pomorskimi lu-kami razdeljene v tn obrambne pasove. V te pasove spada ves ladijski promet pod neposredno kontrolo ameriške vojne mornarice. V posebni objavi je bilo razglašeno, da se bo v bodoče v teh obrambnih pasovih smel civilni ladijski promet razvijati edinole podnevi. Kronski svet v Tokiju Tokio, 21. dec. d. Včeraj dopoldne se je v cesarski palači v Tokiu pod predsedstvom M; karta sestal kronski svet, ki je proučil in odobril razna politična vprašanja in naloge. Kronskemu svetu so prisostvovali tudi ministrski predsednik general Tojo, zunanji minister Togo, prosvetni minister Hashida, prometni minister Tery-ima, justični minister Ivamura in minister za socialno politiko Koizumi. Po končani seji kronskega sveta se je s pristojnega mesta izvedelo, da bo v nedeljo popoldne vlada izdala komunike o neki važni diplo-' matski zadevi. Gospodarski ukrepi v zasedenih pokrajinah Tokio. 21 dec. d. Predstavnikom tiska je predsednik Japonske banke včeraj izjavil, da mora Japonska storiti takoj vse potrebne ukrepe za gospodarsko obvladanje pokrajin, ki so jih že zasedle japonske čete. V ta namen je v prvi vrsti potrebna paci-fikacija domačega prebivalstva, ki bo nato vpreženo v gospodarsko proizvodnjo. Predsednik Japonske banke je posebno' naglasil, da jc okrepitev gospodarskega položaja Japonske za zmago v sedanji vojni prav tako potrebna, kakor vojaška sila, ako hoče Japonska slednjič obvladati ves obširni prostor vzhodne Azije. Pospeševanje pridobivanja umetnega petroleja na Japonskem Tokio, 21. dec. (Domei). Navzlic temu, da sd je Japonska po uspešnem pohodu svojih oboroženih sil na otok Borneo zagotovila možnost oskrbe z naravnim petrolejem, se je vendar japonska vlada odločila, da z nadaljnjimi ukrepi še tolj pospeši proizvodnjo umetnega petroleja na domačih tleh. Minister za trgovino in industrijo je z včeraj objavljenim dekretom določil, da se znatno znižajo takse na umetno pridobljeni petrolej. Zi vsakih i000 litrov iz premoga produciranega umetnega petroleja na pod- lagi hidriranja se državna taksa zniža za 73 jenov, za vsakih 1000 litrov na drug juičiCassequel«. To se zdi zelo verjetno posebno danes, ko je Anglija izvedla nedopustno dejanje napada na portugalsko dominjonsko ozemlje. »Cassequelc je prevažal vojake in vojni material. Španija zastopa japonske interese v Ameriki Madrid, 21. dec. s. Kakor se doznava, bo Španija prevzela zaščito japonskih interesov v Zedinjenih državah in v Kanadi. Bolgarija in Turčija Sofija, 21. dec. s. Turčija se bo udeležila mednarodnega sejma v Plovdivu, ki bo v aprilu leta 1942. Bolgarija pa »e bo udeležila mednarodnega sejma v Smirni, ki bo v avgustu 1942. S tem bosta ti dve državi prvič sodelovali pri velesejmski prireditvi v obeh državah. Zakaj se bon Japonska Japonski tisk o pomenu sedanje vojne na Daljnem vzhoda in ciljih Japonske, ld ne bo ostala na pol poti Tokio, 21. dec. s. V zanimivem članku o položaju piše list »Kokkumin« med drugim, da je Japonska pričela voino, da bi se osvobodila nevarnega izsiljevanja Anglije in Amerike in popolnoma odstranila politične, gospodarske in kulturne vplive teh dveh držav. Zaradi tega Japonska ne more obstati na poti, ki si jo je izbrala in se mora boriti za dosego popolne zmage. Zadali smo ameriški mornarici najtežje izgube, toda to je bila samo epizoda. Prava vojna se šele pričenja. Tudi drugi listi pišejo v istem smislu. »Yomiuri« piše, da so Zedinjene države zaman spravile v tek propagandni stroj, da bi prikazale narodom Japonsko kot napadalko. Vsi vedo sedaj, kako so se stvari razvijale in vedo prav dobro, da je bila Japonska postavljena s hrbtom ob zid in da je morala seči po orožju, da brani svoj obstoj. Glede zasedbe otoka Timorja po avstralskih četah je izjavil zastopnik vlade na konferenci tiska, da je mizerno podtikovanje londonske vlade, kl je izjavila, da je Anglija zasedla otok, da bi preprečila njegov padec v japonske roke, brez sleherne podlage. Japonska ni nikoli mislila na izvedbo takega nasilnega dejanja v škodo portugalske kolonije Njene pomorske sile so se držale vedno "oddaljene od Timorja in prav to so Angleži izkoristili, da so se polastili otoka države, kateri so izražali Se nedavno svoje prijateljske simpatije. Toda zdaj je znano, koliko so -vredne besede in obljube ter obveze Angležev. Brzojavke vojakom v Rusiji Rim, 21. dec. s. Dovoljeno je pošiljati brzojavke vojakom italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji in njih oldaja s katerega koli poštnega urada v kraljevini. Zaščita vojaške tajnosti Rim, 21. dec. s. Se vedno se dogaja, da se odkrivajo v dopisih vojnim ujetnikom nekatere vojaške tajnosti. Opozarja se, da bodo vsi taki dopisi zaradi zaščite vojaške tajnosti zaplenjeni. ' Prepoved izvoza kave na Portugalskem Li&abona, 21. dec. d. S poučene strani javljajo, da je treba pričakovati, da bo portugalska vlada v teku 48 ur prepove- dala sleherni izvoz kave preko portugalskega ozemlja. Ta prepoved se pričakuje zaradi tega, ker se mora tudi Portugalska boriti z zmerom večjimi transportnimi težavami in zmerom bolj upada uvoz koloni* jalnega blaga na Portugalsko. K temu je treba pripomniti, da je doslej dnevno odhajalo iz Portugalske na tisoče zavojčkov kave, ki so jih Portugalci kot darove pošiljali svojim prijateljem, znancem hi so* rodnikom širom Evrope. Predsednik turške vlade se je vrnil z dopusta Carigrad, 21. dec. s. Ministrski predsednik Refik Sajdam se je vrnil v Ankaro, kjer bo prevzel svoje posle po enomesečni počitnicah ob morju. t Letos pa - brez zlate nedelle Ljubljana, 21. decembra K božičnemu razpoloženju, ki polagoma lega na mesto, bi očitno tudi narava rada prispevala nekaj malega, saj si božičnih praznikov in svetonočne idile pač skoraj ni mogoče predstavljati brez bele snežne odeje. Prgišče snega V soboto popoldne je začela veti ostra, mrzla burja, da je brilo okoli ušes in so «i ljudje začeli vihati ovratnike in da je bridko tulilo okrog voglov. Ze takrat so se v vetru javljale posamezne snežinke, zvečer pa se je iz ozračja, ki je že dopoldne ponujalo dež, polagoma začelo snežiti. Sneg sicer ni bil gost in tudi ni dolgo trajal, vendar ga je toliko padlo, da so bile zjutraj ulice in strehe pobeljene. S tanko plastjo snega, ki je padla se je v skromni meri stopnjevalo predbožično nastrojenje, ki v času vojne ter štedljivega, racionlra-nega gospodarstva ne nudi toliko obetov kakor druge čase. Izložbe pa so vendar tudi letos razkošno obložene z vsem mogočim lepim in dobrim, kar utegne razve seliti otroško srce. Po domovih ima zlasti mladina čez glavo dela s pripravljanjem jaslic, ki jih letos najbrž ne bo manjkalo v nobeni hiši kjer je količkaj blagostanja doma. Na Kongresnem trgu pa polagoma poteka kupčija z božičnimi drevesci, kj pa so jih okoliški kmetje letos uvozili mnogo manj kakor prejšnja leta. Kakor je upadla ponudba, pa se je zmanjšalo tudi povpraševanje. Nikoli še nismo tako očitno opazili, da božično drevesce, ta nekoč priljubljena navada, ki se je k nam priselila s severa, polagoma prihaja iz mode. Zlata nedelja fe izostala Včasih so zadnjo nedeljo pred praznikom rojstva imenovali zlato nedeljo. Trgovine so bile na ta dan odprte, da so si ljudje še v zadnjem trenutku lahko nakupili, česar so želeli bodisi zase, bodisi za darove svojim dragim. Vrvež po trgovinah je bil zmerom zelo živahen, v mesto je prihajalo tedaj tudi mnogo kupcev z dežele. Odkar je vojna zajela svet, pa smo opažali, kako je sijaj tega svojevrstnega praznika polagoma, a vzdržema bledel. Med darili, ki so se poklanjala za božič, so zmerom zavzemali važno mesto praktični predmeti, ki pa so danes po večini raeionirani, tako da si jih more vsakdo nabaviti le za lastno potrebo. Kakor je vojna to drugod že pred leti uveljavila se je danes tudi pri nas začela nova praksa in so trgovine ostale zaprte — Kljub temu. da je prodaja vseh važnejših življenjskih potrebščin racionirana, pa je vendar ostalo še nekaj dobrot, ki si jih prijatelji in znanci brez pridržka lahko poklanjajo za praznike. Tisti, ki vedo ceniti pozem-ske užitke, radi segajo po steklenicah izbranega vina, s katerim je Italija dodobra založila naš trg. V slojih, ki jim kulturno izživljanje ni tuje. pa se poklanjajo zlast: knjižna darila — dela slovenskih pisate-jev. V knjigarnah je zato vse predbožične dni precej živahen promet. Uspeh dveh razstav Pa tudi sicer je kulturna kronika vsake nedelje dovolj bogata. Množice ljubiteljev likovnih umetnosti so tudi danes pohitele v razstavne prostor^ Obersnelove galerije in Jakopičevega paviljona. Pri Obersnelu polagoma prihaja k zaključku razstava mojstrov-imprssionistov Jakopiča, Jame. Sternena in Vesela. V Jakopičevem paviljonu pa vzbuja pozornost razstava slikarske trojice Debenjak-Jakac-Mihelič. 2e dolgo nj bilo sezone, ki bi nam prinesla toliko umetniških prireditev kakor letos. Razstave so si kar druga za drugo podajale roke, a videti je bilo, da je veliko število prireditev samo izraz žive potrebe v občinstvu, ki jo je prinesel čas Razstave so bile zmerom dobro obiskane, med obiskovalci pa je bilo tudi precej resnih interesentov za razstavljena dela. Ljudje so pač prišli do spoznanja, da je umetnina zlasti v času velikih svetovnih dogodkov, ko se tako naglo menjujejo materialne vrednote, najboljša naložba kapitala. Obe razstavi, ld sta dosegli velik uspeh, bosta odprti samo do božičnega prn?nlka. zato naj se ljudje podvizajo z obiskom. — Živahno pa je bilo včeraj in danes tudi v obeh gledališčih in pa v Veselem teatru, kjer je bila v soboto zvečer premiera novega božičnega programa. O tem poročamo posebej. Božični program v Veselem teatru V soboto zvečer je bila v Veseiem teatru premiera dvanajstega programa, ki mu zadnja točka z božičnim motivom daje značaj božičnega programa. Uvaja ga skeč »Alimenti«, v katerem se pred sodiščem pretresa zamotana zadeva z neza konskim otrokom prleške kuharice in se po raznih smešnih zapletljajih izpremeni v nepričakovani happy end. V ospredju dogajanja sta gdč. Kovareva kot kuharica in g. Pavle Kovič kot ljubljanski čevljar; zlasti slednji pripomore s svojimi priznanimi komičnimi odlikami tej igri do polnega učinka V ostalih vlogah nastopajo ga. Verdonikova, g. Verdonik in g. Potušek. Gdč. Sernčeva in g. Janov-ski sta udeležena v uspelih akrobatskih nastopih, prikazujočih dvojico somnabu-lov, ki se znajdeta na strehi. Gdč. Kovi-fpva nastopa v posebni točki kot radijska pevka, g. Podkrajšek pa vzbuja obilo smeha kot mož, ki je nenadno »izgubil spomin« in ki se v zadregi pred svojo boljšo polovico tako temeljito zaveda da pobegne. Prav take nastopa g. Podkrajšek s kupletom o mitologiji. »Cebelarjevi spomini« so malce sentimentalna, malce komična točka, v kateri cbuja stari čebelar (g. Pavle Kovič) spomine na mlada leta, pri čemer ob sodelovanju gdč. Sern-čeve in Kov&feve ln g. Verdonika ožlve podobe na čebelnjaku in vse se konča s poveličanjem vnuka, ki bo nadaljeval življenje svojega deda. Skeč »Božična« prikazuje sodobno rodbino v hlevu, z najdenčkom na slami in kaže dobrega policaja, slaščičarja in hišnega posestnika ki prihajajo kakor trije kralji, da raz-veseie božič siromašne dvojice, ki le rešila tujega otroka. Nekoliko božične poezije ln malo bridke življenjske stvarnosti je prepleteno z nekoliko skromne komike. V teh prizorih nastopajo gd? Kovareva in gg. Kovič. Verdonik, Podkrajšek in Potušek. Kbkor prejšnje, je tudi dvanajsta premiera dobro obiskana in je vzbujali živahne zanimanje in mnogo smehd So-dejuje kakor vedno Adamičev jazz. Vrnite 650 lir! Kronika nesreč in podobnih dogodkov je danes prazna. Na kriminalnem oddelku policijske uprave, na reševalni postaji in v sprejemnem uradu splošne bolnice so imeli danes mir. V našem uredništvu pa se je zglasil radiotehnik g. Stanislav Oblak, ki nas je naprosil intervencije v ne-všečni zadevi, o kateri iskreno želimo, da bi se poravnala brez zdražbe. G. Ob'ak ie včeraj popoldne v delavnici tvrdke Radio Dober let za trenutek položili na mizo znesek 700 lir, ki ga je bil kx.sdral za neko drugo tvrdko. Medtem je prišel v lekal dobro znan gospod, ki je Okoristili ugodno priliko, s kupčka vzel bankovcev za 650 ;t ir odšel. Radi verjamemo, da je to steni v stiski, vendar bi bil g. Oblak še v večji stnski. ker denar ni njegov in bi vračilo moral kriti iz svojega zaslužka, s krterirn preživlja družino. Zato pozivamo gospoda, naj v teku 24 ur vrne denar na naslov a. Stanislav Oblak, radiotehnik, Vič. Nanoška ul. 28 da se izogne neprijetnim posledicam Drž. upokojencem, ki so se priselili v Ljubljano Društvo državnih in saumoupravnlb upokojencev v Ljubljani vabi vse državne upo- kojence, upokojenke ln vdove, ki so se zaradi vojnih dogodkov priselili na področje Ljubljanske pokrajine ln vložili prošnje za zopetno prejemanje pokojninskih prejemkov, pa še niso rešene oziroma od finančne ali železniške direkcije — do poznejše načelne rešitve — začasno zavrnjeno, da se zglasijo v delavnikih med 10. In 12. uro dopoldne v društveni pisarni, VVolfova ulica St. 10, dvoriščni trakt, 2. nadstropje. Kdor ne more osebno priti, naj pošlje pismeno naslednje podatke: rodbinsko in rojstno Ime, zvanje, samski ali poročen (vdovec), prejšnje (pred priselitvijo) in sedanjo bivališče (ulica, hlina številka), rojstno leto in kraj, kam je pristojen, kdaj je bila predložena prošnja za zopetno izplačevanje pokojnine in kam: ali na Visoki Komisari-jat, oziroma na finančno alt železniško direkcijo. Zadeva jo važna. • „ Junaštvo" partizanov Ljubljana, 21 decembra V Begunjah so se dne 18. decembra zvečer pojavili v hiši 31-letnega trgovca Lo-da Medena trije maskirani možje ter proti njemu izstrelili devet revolverskih ctrelov. Medena so hudo ranili na rokah, na spodnjem delu telesa pa je bil nevarno zadet tudi 13-letni Janko Prezellč, ki je bil slučajno pri Medenu Ko so odvzeli denar so se bandltl oddaljili. Za to novo banditsko dejanje se moramo Slovenci zahvaliti svojim rojakom partizanom. in 43« seznam kočevskih optantov 42. seznam kočevskih optantov (Službeni list 13. dec.) navaja naslednjih 197 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): . OBČINA ČRMOŠNJ1CE Blaževice: Pavše Andrej (3). Jožefa roj. Kump (32). Štefanija (13), Berta (12), Viljem (11). Roza (8). Andrej (6). Justina (4), Rudolf (1); Swaschnig Matija (47), Elizabeta roj. Kump (45), Matija (19). Prida (17). Ana (16), Jožef (14), Franc (11), Alojzij (8), Ida (3), Adolf (1 mes.), Olga (21); Hribar por Schobcr Terezija (65, Drandol); Schimz Jožef (48, Mali Rlgelj) Marija roj. Schober (41); Schober Prane (22); Schober Albert (30), Angela roj. Pureber (28), Marija (4): Pausche Franc (78); Slanz Jožef (38. Pleš). Rozalija roj. Pausche (37), Janez (9), Berta (8). Pleš: Mausser Berahard (44. Poljane), Marija roj. Kcbe (36). Berta (11). Jožef (9). Anton (2). Adolf (4 mes.); Petschauer Albert (36), Rozalija roj. Grill (39), Jožef (5) HeL-rut (21, Franc (9 me*.). Jožefa roj. Mausser (76); Slanz Matija (63), Elizabet (20); Hutter Rozalija (47); Stalzer por. Widmer Jožefa (68); Hutter Viljem (14), Jožef (41); Kump Andrej (45) Marija roj. Thellian (25). JoJef (11). Janez (8), Ervin (4); Hutter Janez (42) Pavla roj Mausser Berta (14), Adolf (13). Rosa (11), Frida (10). Ema (7), Janez (6). Rozalija roj. Schober (83)- But-scher por. KiSnig Marija (45). Henrik (19). Jo žef (17). stanujoč v Judenbrgu. Olga (15), Alojzija (15). Komarna vas: Luscher Aveust (45. Stale). Kristina roj. Schmuck (35), JuliJana (15), Erih (13). Albert (10) Albina (7); Sterbenz Viljem (24), Andrej (65); Schmuck Matija (42), Marija roj. Rothei '34). Marija (14). julij (12). Adolf (3). Feliks (28), Franc (76); Schmuck Matija (54). Marija roj Matzelle (80); Schmuck Janez (44). Elizabeta roj. Meditz (43). Albert '19). Janez (17), Avgust (11); Grill Andrej (40), Marija roj. Krisehe (39), Frida (13) JuliJana (12). Afftlija (10). Franc '8). Marija '7) Albin (1). Janez (2 mes.) Marija (74); Matzelle Marija (69). Id« (21). Matija '62). Kristina (19)- Rothei Mat!1a (521. Marila roj Mausser (40). Elizabeta (18). Friderik (16). Rudolf (14), Zofija (9). Janez (4); IviaiTsser Berta '20 Drandol); Luscher Janez (23. Skril j); R-thel Henrik (22); Luscher Avsrust '38. «tale) Roza roj. Schmuck (32). Justina (14). Hilda (12). Alfr°d (11); Petschauer Janez (31) Pavla roj Krlsche (30). Olga (2); Ksdunc Anton (14. Tonit vrh); Rothei Jane?; (30), Andrej (67). Veronika roj. Schmuck '62). Veronika (20), AlMn (18); Schmurk Stanislav '74. Travnik). Marila roj. Grill (75)); Petsch»uer Jožefina '34); MstzeUe r>or. Krisehe R^alija (28) Ana '9) Jožef (7). F.de't.nvud (4), Konrad '1). Krisehe Janez (70) Rozalila rol. Grill (70); Petschauer Matija (37) Ocilila rol Grill '37)- Ma»chin Ludovik '631. Marija rol. Schmuck '59). Ivana (19). Adnlb^rt '281; Maichin nor. Wittine Ivana (34): Mairhln Marta (11); Malchm Fenrik (39) Morija rol. Schlaum (27); Schlaum Jo?ef '3V Rothei Janez '46). Ro^nllla rol. Schmuck (42). Franc '20). Albin '161 Veronika '11) Olcra (6v Mat-zoJ!e Matija '391. RozaMla rol Srhnv?ck '411. Štefanija (13) Alfred '9)- Mni^hln Jane? '431 Elizabeta rol. Matzelle '37): Pctschtuer Frpnc '61). Matilde, nI Schmuck '64v Franc '261. Nova gor": Hutter Marija '66). On^TNA KOfFVSF» RFKA Kočevska Reka - Zek-ll Jož-f '60. Mla-Ka). Magdalena roj. Grill '60); Wo!din Frida (23): Rack Pet?r (42. Sušak): Ptampfel t>or. Hutter Marila '71); Meditz Karel (19): Grttn-seich por. Ressat! Ana '42. Gotenica!. Jnran Franc (41 Prerigel). Marila rol. Wttine (29), Franc (8). Jožef (6). Albina (5). Adolf (2 mes.): WitMne Ana (15). Morava; Kult Janez (.18), Marija (42). An, '19). Marila '17). Jane* (12) Lena (4). Handierli: Wt~ier\vohl Aloizij '53. Ko* Reka). Dolnja Briga : Jonke Marija (47). OBLINA MOZELJ Spodnji M o z e 1 j : Troje Konrad (50 Komama vas). Helena roj. Bachmaver (40) Albina (19), Irma (17). Robert (11). Marija (8). Občina Stari log: Polom: Petsche Janez (85. Seč), Uršula roj. Fink (83). Občina Kočevje-mesto: Mulier Prane (52. Pirano). • 43. seznam kočevskih optantov (SI. list.. 13. dec.) navaja naslednjih 181 oeeb (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA CRMOSNJICE Srednja v a s : Sterbenz por. Mausser Alojzija (48). Janez (17); Rom Pavel (64, Mašlje) JO^flna roi Stalzer (69); Mausser Ferdinand (43, Stara ža?a), Marija roj Krisehe (47), Janez (39) Albina (17). Marija (14); Matzelle por. Hutter Matilda (46. Gaber). Olga (20), Štefanija (19), Avgust (16). Marija (11). Vilma (5); Ster-benz JuJlj (32) Marija roj. Troje (58), Franc (19); Troje Martin (65); Samida Albert (37. Ob-čice), Marija roj. Maschner (34); jaksehe Albert (30); Matzelle Rudolf (35, Amerika), Karla roj. Bruchte (33. Dunaj), Leopold (2); Petschauer Janez (61. Novi tabor). Marija roj. Honigmann (52). Ferdinand (19). Rudolf (17). Marija (15), Janez (12). Ivana (27). Albert (21); Matzelle Franc (53 Poljane); Jaklitsch Avgust (48), Rozalija roj. Schober (44)-, Rudolf (22), Marija (18). Kristina (16). Adolf (13), Olga (13). Janez (3); Rauch Jožef (26 Ašelice). Dominik (60, Vimol), Rudolf (18), Adolf (13), Janez (32); Mausser Janez (51. Stara žaga), Alojzija roj. Troje (55), Konrad (15); Schmuck Franc '48, Stale), Ivana roj. Bukowitz (44), Friderik (20), Marija (18), Elizabeta (16). Hilda (2). Rihard (1)- Breeer Jožef (30. Gornje Vrhpolje), Mama roj. Matzelle (31); Hutter Franc (26, Pleš). Elizabeta roj. Matzelle (21), Prane (5 mes.); Ln-•»•her Avgust (39, Topil vrh), Frančiška roj. Grill (34). Albina (14). Ana (11). Marija (10), Julij (8), Avgusta (6). Franc (1); Grill Jožefina (74, Brezje); Gole Alojzij (42). Marija roj. Buchte '37), Janez (8), Evald (5), Prane (3); Janko por. Tscherne (60. Stopičej; Rom Prane (54, Blatnik), Ana rol. Senica (44). Ana Marija (5), Kristina (3); Petschauer Jožef (23): Anpitsch Jožefina (65); Russ Pr. ne (21). Rozina (49); Gole Prane (87, MaJe Poljane). Jožefina roj. Tscherne (77); Petschauer Rudolf (39, Stara žaga), Elizabeta roj. Mausser (34). Doroteja (15). Albin (13), Zofija (10). Rihard (9). • Travni dol: Agnitseh por. Matzelle Marija (83, Laze); Krisehe Janez (44), Elizabeta roj. Kump (42), Prane (16). Jožef (14), Marija (11); Samida Jožef (39). Zofija roj. Schuschterschitz (37). Prane (18), Rudolf (12), Roman (7). Andrej (89); Schmuck Matija (36), Marila roj. Brinskelle (30). Ernestina (2) Waltraud (fl mes.). Veronika roj. Krisehe (57); Mausser Jakob (82, Laze), Uršula roj. Kapsch (68)), Albert (88); Hribar Jožef (35, Radioha). Rozalija roj. Rauch (63). Ciril (21); Brodgesell Henrik (44); Kobe por. Stalzer Jera (84. Mali Rlgelj); Mausser Jožef (46), Berta roj. Buchte (37). Leopold »17». Rudolf (15), Jožef (13). Arnold (11). Ernestlna (8). Herbert (5), Prane (76). Gornja Srednja va s : Juran Prane (31); Luscher Veronika (62. Blaževice); Kurrp por. Petschauer Antonija (69, Reea); Matzelle Franc (66). Rudolf (23); Konig Veronika (42), Jožef (20). Karel (14), Rihard (7), Olga (4); Petschauer Ferdinand (59), Marija roj. Pausche (51); Pausche Marija (16. Blaževice); Meditz Miklavž (68. Blaževice); Matzelle Jožefina (42. Komama vas). Marija (18). Janez (15). JožeJ (5); Juran Adolf (26); Matzelle Henrik (21). Seč: Jnran Janez (78). Franc (44. Amerika) 61izabeta roj. HOfferle (44). Franc (21), Janez (19), Rudolf (17). Hilda (10). Ida (8); Schober por. Petschauer Marija (59. Laze); Petschauer por. Petschauer Elizabeta (29); žabkar Marija (29. Dunaj). Ana (22), Prane (33). Marija roj Hofferle (56). Justina (18). Kristina (20), biva joča v Nemčiji; 2*bkar Erih '37). Elizabeta roj Schmuck (30). AmullJa '9). Berta (5). Olga (4). Marija (1); Petschauer Franc (27), Marija roj Petschauer (22); Strltzel Janez (38 Rodlne). Ana roj. Božič (36), Jožefina (11). Marija (8). Ja.npz (2): Juran por. Murn Elizabeta (38, Ame rika), Zofija (12), Janez (10). Olga (8); Juran Karel (5 mes.). Upniki navedenih oseb morajo do 27. t. m. prijaviti svoje terjatve Pohotnem« uradu za dolgove ln terjatve. LJubljana, Himskl trg. Naše <*1*?Mišee DRAMA Ponedeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23. decembra: ob 17. uri Hamlet. Red B. Sreda, 24. decembra: zaprto. Izreden uspeh je doživela lGto'-nji. nova uprizoritev Shakespearove tragedije »Hamlet« z Janom v naslovni vlogi, v prevodu pesnika O. Zupančiča, v režiji dr. Krefta in iliscenacijii inž. Fran za in z Žebrotovo scensko glasbo. Nanovo zasedene vloge so dale tako posameznikom, kakor celokupnemu ansamblu priložnosti, da dokaže novo stopnjo sa-oje umetniške zmogljivosti. Mladinske predstave v Drami. O božič nih praznikih bo uprizorila Drama dve mla-d:nski predsitavi in sicer: v četrtek 25. t. m. na b»v,ič ob pol 11. Golijevo zabavno igro vPrinceska in pastirček«, ki je orimerna z\ naše najmlajše, pa tudi za odraslejšo mladino, na Štefanovo pa bodo ponovili Golijevo poetično pravljico »Petrčkove poslednje sanje«. Za obe predsitavi bodo veljale zni žane cene. »Petrčko\>e poslednje sanje« se bodo pričele ob 14. Zelo primerno božčno darilo za malčke so vstopnice k tem predstavam. OPERA Ponedeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23. decembra: ob 17. »Prodana nevesta«. Red Čertek. Sreda, 24. decembra: zaprto. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da jim bo nadoknadena uprizoritev, ki jc izpadla zaradi obolelo&ti Heybailove pretekli četrtek, izjemama v torek 23. t. m. ob 17 Peli bodo Smetanovo komično opero *Pro-dana nevestaw z VidaJijevo v naslovni partiji ter Franclom, Betettoim m Banovcem v ; glavnih partijah. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, koreogral inž. Golovm. Opera pripravlja uprizoritev Heuberger-jeve operete »Ples v operi« pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. Zebreta in v režiji E. Freliha. Sodelovali bodo: Zuoan, P. Juvanova, Sladoljev, M. Sancm, Polajnar-jeva, B. Sancin, Barbičeva, Pcfličeva in Jel-nikar. Uprizoritev je predvidena v začetku januarja. O praznikih bo uprizorila Opera mladinsko igro Frana Lipaha »Desetnica« z Bar-bičevo v naslovni vlogi. Ta nova mladinska predstava je posneta po narodnem motivu, k' je znan iz pesmi »Desetnica«. Glasbo je komponiral J. Gregorec. Dejanje pekaie usodo desete kraljeve hčere, ki mora po svetu. a reši v berača zakletega kraljeviča. — Opozarjamo na znižane cene! Važni sklepi zakonodajnih odborov Zbornice Fašijev in Korporacij Rim, 21. dec. ». Zbornica Fašijev m Kooperacij je imela več sej zakonodajnih odborov. Zakonodajni odbor komisije za narodno vzgojo je obširno proučili m jdcbril dva zakonska načrta. Prvi se tiče nedržavnih Sol in državnih izpitov, drugi p« Sol za specializiranje v medicini tn kirurgiji. Komisija je nadalje iidobrila ukrep o oprostitvi So4skih taks za slovenske dijake in za dijake z dalmatinskega ozemlja. Komisija za trgm-sko izmenjavo in za carinsko zako- nodajo je odobrila štiri zakonske načrte, glede carinskega postopka za blago z Jonskih otokov in za blago grškega izvora. Sejo je imela tudi zakonodajna komisija Oboroženih Sil. in je odobrila razne odredbe, med njimi odredbo o novačanju oficirjev za javno varnost v teku sedanje vojne. Odcbreni so bili tudi razni ukrepi, s katerimi se ureja napredovanje oficirjev m podoficirjev Kr. mornarice in letalstva. Zasluge izvidnlškega letalstva Manj vidno izvidniško letalstvo vrši Izredno koristno službo Rim, 21. dec. s. Tisk je ie večkrat poročal o stalnem. manj vidnem delovanju našega izvidniškega letalstva, ki izredno koristi italijanskim oboroženim silam, ki operirajo na nebu, ne zemlji, na kopnem in na morju. Izvidniki, ki niso obdani s slavo, kakršne so deležni lovci in bombniki, opravljajo svojo nalogo sami ter se odpravljajo na daljne izvidni-ške polete ter zbirajo poročila ob največji nevarnosti za svoje življenje. Dne 13 decembra zjutraj Je neko izvid-niško letalo samo odletelo z nekega oporišča ter se napotilo na osrednje Sredozemlje ki je bilo še zakrito z meglo Opazilo je dva angleška lovca tipa Spu fire. ki sta se takoj vrgla na iz vidni-ko letalo, zavedajoč se svoje premoči. Naši so borbo sprejeli vsak je oil na svojem mestu pri svojem orožju, toda eno sovražno letalo je bilo večkrat zadeto ter je izginilo v valovih, drugo letalo pa je bilo tudi poškodovano in se je oddaljilo Izvidniško letalo s poročn kom Marego in narednikom Cerinjem. opazovalcem poročnikom Pozzano in mehaniki Sergom, Maggom in Baressijem je nato nadaljevalo svoje delo izvidništva in se je nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Dne 18 decembra se je borilo pet sovražnih letal proti enemu našemu izvidniku južno od sicllske obale V sovražni skupini so bila tri letala vrste »We!ling-ton« in dve letali vrste »Gloster«. Eno izmed teh letal je napadlo naše letalo, toda je bilo zadeto in 1e strmoglavilo v morje Ostala štiri sovražna letala so se nato rale obrnila in se porazgubila za oblaki Izvidniško letalo je nadaljevalo svojo pot. Ko je letelo precej nizko nad morjem, je opazilo sovražno letalo vrste »Bristol-Blenheim«. toda izvidniško letalo je pričelo streljati in angleško letalo ie opustilo borbo Naše letalo je križanko naprei popolnoma nepoškodovano do libijskih voda ter se ie vrnilo na oporišče s svojo junaško posadko, ki so jo tvoril' oilot podporočnik Germani, višji narednik Alonge opazovalec Beotti in mehaniki Ariano. Levantino in letalec Di Paula Zbiranje toplih oblačil v Hemčlp za vojake sia vnhsdm Stmti Gobbelsov poziv nemškemu narodu pc ratiiu Berlin, 21. dec. s. Mogočno in prepričljivo besedo ministra Gobbelsa. ki jo je naslovil s toplim pozivom nemškemu narodu, naj prispeva kar največ pri pošiljanju božičnih darov vojakom na fronto, so sprejeli vsi sloji nemškega naroda z zadovoljstvom in živim zanimanjem. Gobbelsov govor so prenašale vse nemške radijske postaje. Dr Gobbels je omenil v glavnem velikansko delo, ki so ga opravile nemške oborožene sile v dveh in pol leta vojne, ko so dosegle odlične zmage, s katerimi so prodrle do najbolj oddaljenih meja Evrope. Nemški narod mora biti večno hvaležen tem svojim hrabrim sinovom spričo trdosti vojne, ki so jo vodili na obširni vzhodni fronti od Severnega do Črnega morja. Vsi, ki žive v domovini, se morajo čutiti moralno obvezane in poslati prispevke svoje hvaležnosti tem vojakom za Božič. Kakor vojaki za ceno velikih žrtev pomagajo domovini. da bi bila vedno večja in bolj svobodna, tako mora narod prispevati in olajšati napore teh borcev, ki se morajo boriti celo v polarnem ozemlju Vremenske neprilike ne zaustavljajo njih zmagoslavnega pohoda toda naravno je. da potrebujejo vse. kar je potrebno za življenje v tako neugodnih predelih. Dr. Gobbels je pozval vse. naj pošljejo vojakom volnena oblačila, odeje, krzno, rokavice. galoše itd., to je vse. s čimer razpolagajo doma in kf>r lahko pogrešajo, da dajo resničen delež k naporom nemške vlade, ki hoče zagotoviti borcem razne udobnosti. Od 27. decembra t. 1. do 4. januarja prihodnjega leta bodo narodn: socialisti pobirali v vseh hišah vse to. kar bodo državljani prostovoljno podarili. Duh požrtvovalnosti in velikodušnosti, ki se bo ob tej priliki pokazal, bo novo potrdilo solidarnosti, ki se je nedavno izkazala o priliki zbiranja grnmof-mov in gramofonskih plošč, ki jih je domovira podarila fronti. Pred zaključkom svojega radijskega govora je dr Gobbels sporočil, da mu je sam Hitler poveril nalogo, n-ij izda ta poziv narodu. Odziv nen?':e-g?> naroda bo obenem izraz njegove volje do zmage v borbi za svojo b~ wnost. Ob j ve Združenje brivcev, frizerjev in ko7.moti-kov v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, kakor tudi članstvo na podlagi naredbe Visokega Komisariata o odpiranju in zap ra-nju predmetnih obratovalnic ter določil kolektivne pogodbe sledeče: 1. v sredo (dan pred božičem) 24. decembra se obratuje nepretrgoma od 7.30 do 17., torej brez opoldanskega odmora, kar naj cenjeno občinstvo upošteva. 2. V četrtek (božič) 25. decembra se ne obratuje. 3. V petek (sv. Štefan) dne 26. decembra se obratuje normalno ves dan. 4. V nedeljo 28. decembra se obratuje od 8. do 12. dopoldne. 5. V četrtek (novo leto) 1. januarja 194? obratuje. (—) — ■»■"•"•-N^r® S P O R T Statistike $3 zdaj v medi Pregled najboljših 10 atletov iz Italije, Nemčije ir. Madžarske Iz Srbije Mirne bpžične praznike in srečno blagoslovljeno novo leto želijo družine in posamezniki: lz Brusa: dr Obersnel Maks, dr. Vrečer Ivo, Domnik Karel, Kališnik Jože, Kompare Stane, Muilej Valentin, Otovic Marke, Per-nuš Leopold, Pogačar Karolina, Potočnik Blaž, Skrt Anton, Soba Josip. Vrezec Milan, Bergant Albert hi Hočevar Alojz: iz Zlatarjev: Hrovatin Henrik, Jeglič Amalija, Albina in Leopokiina. Jelenko Miloš in Grilc Franc; iz Dubcev: Ažman Adolf. čecenj Josip, Debeljak Leopold, Dežman Ana, Dolenc Luka, Megla Alojzij, Rebolj Stane, Slabo Jakob in Zebre Valentin; iz Lepenjca: Dolinar Franc, Kavčič Franc. Štefe Janko, VoluSnik Pavel, Vovk Ivan in Kreutzer Maka. Ob zaključku vsakega koledarskega leta, posebno pa še letošnjega, ko se tudi športno življenje niti pri najbolj vztrajnih narodih kljub najboljši volji ne more razvijati v prejšnjem obsegu, so razne statistike in pregledi najboljših ln boljših med športniki vsake vrste prišle še posebno v modo. Med raznimi takšnimi seznami iz atletske športne panoge smo zdaj zasledili še enega, ki je sestavljen po prav posebnih vidikih, in sicer z upoštevanjem najboljših desetih atletov v Nemčiji, Italiji in Madžarski. Na podlagi finskih tabel je prišel sestav-ljalec tega pregleda 10 najboljših moči iz omenjenih držav do rezultata, da bi v tej sestavi dobila Nemčja 10.478, Italija 10.343, Madžarska pa 10.211 točk. Ta ocena je prav za prav tudi v skladu z Izidi mednarodnih srečanj, ki so jih mogle omenjene reprezentance organizirati v minuli sezoni. Dejansko je Nemčija premagala Italijo v Bolognl prav tesno, Italija pa je obdržala premoč nad Madžarsko v Budimpešti. Točke za Italijo so v tem skupnem številu prinesli trije metalci dlaka, trije sprmterji, dva srednjeprogaša (na 800 m), 1 tekač na 110 m z zaprekami in 1 dolgoprogaš na 6000 m. Ugotovljeno je. da imata Italija in Nemčija po disciplinah enako število zastopnikov, vendar je prišla Nemčija do pi-vega mesta predvsem po zaslugi svojih metalcev kladiva. Madžarska pa si je največ opomogla s svojimi tekači na dolge proge. V ostalem je vredno omembe, da Je najboljši rezultat po finskih tabelah v pretekli sezoni vendarle dosegel Italijan, in sicer metalec diska Ccnsolini, ki se mora smatrati za najmočnejšega atleta držav osi. V takšni razpredelltvi bi bila Nemčija s Harb'g nim oljem, še na svatovščinah, tako je pripovedovala starejša gostilničarka. so cvrh »krofe« na tem olju. Baje so prav okusni, samo tople je treba jesti. Teh kuhinjskih »specialitet« se bomo dandanes lahko ubranili, teže pa bo olje pogrešati pri drugih jedilih. Marsikdo, ki je doslej mislil, da js laneno olje uporabno le za firnež, se bo lahko prepričal, da se da s pridom porabiti tudi v kuhinji. Seveda ga Je treba nekoliko prečistiti. Nekateri starejši ljudje vam bodo še lahko dali za to potrebne napotke. Mi tega ne storimo, ker se nočemo nikomur zameriti. n čilega predelovanju Stan Pompeji, mesto gostišč in svetišč Zaslužni raziskovalec stare rimske zgodovine, prof. Carlo Agnilariiz Napulja, je nedavno objavil vrsto zanimivih člankov o novih odkritjih na razvalinah Pompejev — Po njegovih izvajanjih povzemamo naslednje drobtinice iz davnine starega rimskega mesta: Hiša premožnega meščana, kakor so jo odkopali iz zemlje Pred nekaj meseci so v Pompe jih pri izkopavanjih vzdolž Ulice obilja (Via deli' Abbondanza) spet odkrili krčmo, še lepšo od doslej znanih, v katerih so se nahajale še točilne mize, obroči s peči, posoda pa v obliki stopnic zgrajene marmornate police za čaše in mere. — Koliko vinar.n in pivnic, koliko zloglasnih krčem je pač imelo to malo podeželsko mestece svoje dni? Po hišah — stara domačnost Po množici doslej odkritih ki'čem se skoraj zdi, kakor da je pičlo prebivalstvo kraja samo s tem ubijalo čas, da je pilo neizmerno mnogo vina in kakor da je od zore do poznega mraka pijanstvo gospodarilo na ulicah in trgih. In vendar —• ali bi bila pravična takšna predstava ? že površen pregled socialnih razmer v danes mrtvem mestu nas prepriča o nasprotnem. — Predvsem Pompeji niso bili, kakor bi utegnil kdo misliti, veseljaško, popivaško mesto. Bilo je skromno, majhno podeželsko mestece, v katerega obzidju je živelo mirno in marljivo prebivalstvo, ki je častilo svoje bogove in spoštovalo zakone. Ni bilo hiše, v kateri ne bi bil hišni oče obenem svečenik, ni bilo še tako skromne delavnice ali trgovinice, ki ne bd imela svojega malega, Larom posvečenega svetega kotička. Koliko ganljivih družinskih slavij se je praznovalo v teh danes razrušenih zidovih, pred temi zdavnaj zapuščenima oltarja: od »fe-riae privatae«, ki so jih obhajali ob Ka- Pa vrvež po tržiščih In gostiščih Kako je vendar mogoče, da so toliko svetišč, pred katerimi so se vršili pobožni obredi, našli prav v mestu, v katerem je bilo tudi nič koliko zakajenih, neblago dišečih pivnic, v katerih so plavolasi sužnji iz Britanije in črni iz Afrike popivali in razgrajali od ranega jutra do pozne noči? Odgovor je čisto preprost: Pompeji so bili mesto trgovcev, mesto tržišč. Ob določenih dneh so prihajali deželani z vsega ozemlja okrog Samske doline s svojimi izdelki in priielki v mesto. Zatrdno so lahko računali, da bodo svoje blago izlahka in dobro prodali sinovom in vnukom onih obcgate-lih kolonov, ki jim je bil Sulla poklonil mesto. V velikih trumah so prihajali sem prodajalci tudi iz daljne okolice, morda celo iz najbolj oddaljenih krajev rodovitne Kampanije. Prihajali so v mesto na Sta-bijskih, na Solnih in na vseh drugih vratih. Ob tržnih dneh, ki so bili očitno zelo pogosti, so bili kramarji mnogokrat primo-rani, da prenoče v kakšni krčmi. Včasih so ostajali tudi po več dni zapored v mestu, da so mimogrede opravili kupčijske posle po sosednjih vaseh, morda pa tudi, da so sii oddahnili od dolgih potovanj. Od tod tolikšna obilica krčem in prenočišč, zlasti v bližini mestnih vrat, čeprav so bili to — človek jih tudi pri najboljši volji ne more drugače označiti — sami precej umazani, nemarni, razkričani lokali. Tujski promet pred 2000 leti A čeprav je bilo na tucate in na stotine teh gostišč in prenočišč, vendar niso dovolj zalegla, kadar se je na tisoče in tisoče gledalcev zgrinjalo k igram v amfiteatru in h gledališkim predstavam v mestu. Takrat se je število prebivalstva, ki je v najboljših časih znašalo od 15.000 do 20.000, dvignilo na 50.000, pa tudi na 60.000. Ce je zapoznel gost našel vsa prenočišča že prenatrpana, jo je mahnil v krčmo, da bo prenočil pač tam. Ko so bile tudi vse pivnice prenapolnjene, se je zatekel v igralnico, v bar ali kamor koli že, kjer so ljudje med pitjem, petjem in drugimi zabavami ostajali budni vso noč. Pa tod se niso godile orgije in izgredi kakšnih deplasiranih bogatašev, ki bi se hoteli razbrzdati in iz-noreti do kraja, temveč je ves vrvež potekal preprosto, naravno. — Zgodovino večine pompejskih krčem poznamo do zadnjih podrobnosti, vštevši imena njihovih gospodarjev. Zanimivo je, kako dognanja spet oživljajo to mrtvo mesto. Znanost je dolžna hvale za ta odkritja učenim opazovanjem in bistrim rtziskavanje profesorja Mattea Della Corte. Po njegovi zaslugi vemo, na primer, da se je ne daleč od tistega mestnega stolpa, s katerega so samnitski čuvaji tam nekje okrog leta 80. pred Kristusom prvi opazili bližajočo se rimsko armado, namestila neka vrsta majhnih tabarinov, ki so jih vojaki nadvse radi obiskovali, ženske, ki so nastopale tod, gotovo niso bile brez čarov, če smemo sklepati po priimkih, s kakršnimi so jih obsipali: Afrolita, Nimfa, Venerija, Ti-mela. Kotel Slon v starih Pompejih V bl.žmi mestnih vrat, ki se dandanes imenujejo Porta del Vesuvio, je bila ena izmed boljših gostiln v Pompejih z obširno dvorano, veliko kuhinjo in z gornjim nadstropjem. Vodil jo je neki Popaeus Sabinus Salvius, ki se je, če smemo tako sklepati po volilnih geslih, ki so se ohranila na stenah njegove hiše, z živo vnemo vtikal v politiko in je zmerom imel kandidate za razne volitve pri roki. — Ob ulici Via di Stabia, ne daleč od igralnice, kjer se je kockalo za velike vsote, je stala druga krčma, v katero so po navadi zahajali kmetje, kadar so se vračali iz svojih vinogradov. Pravi, pravcati hotel, v katerem so se ustavljali popotni lju'.je z večjimi zahtevami, kar se tiče udobnosti in postrežbe, pa je bilo prenočišče, katerega lastnik je bil neki Sittius, ob ulici, ki se danes imenuje Vicolo del Lupanare. V izvesku je ta gostilna imela podobo slona, urejena pa je bila tako razkošno, da je imela, kakor povzamemo iz besedila v izvesku, kar več obednic, pa še druge prijetnosti za goste, po vsej priliki tudi kopalnice. Bog ve, ali ni hotelir, ko je iskal primernega okraska za oznako svoje hiše, izbral podobo slona prav zato, ker se je njegov rod udeležil Današnji Pompeji, zgrajeni nedaleč od razvalin starega mesta Jendah, Nonah in Idah, pa do pokrajinskega praznika Caristiae, ki so ga slavili 22. februarja. Na rojstni dan hišnega gospodarja je bilo treba skrbeti, da so bile božje podobe okrašene z lepimi cvetličnimi venci Te božje pol obe so bili po navadi kipci Larov in Penatov, domačih božanstev, ki jih študentje pri pouku stare zgodovine tako radi zamenjujejo med seboj, pa so si Vendar tako različni. češcenje Larov in Penatov Penatje so bili varuhi shrambe, imenovane »penus«, polne vseh mogočih- živil, ki jih je družina s štedljivo vnemo in potrpljenjem vse leto znašala na kup. Ta shramba je bila v starih hišah poleg atrija, pozneje pa so jo prenesli k stebrišču, da je tvorila najbolj notranji del, resnično svetišče hiše, do katerega je imel pristop samo tisti, ki je v smislu obrednih predpisov veljal za čistega. Ognjišče je bilo oltar hiše. Tu so tudi stale podobe Penatov, zmerom po dva kipca. — Oboževanje Larov je imelo čisto drugačno osnovo. Rimljani in z njimi tuii Pompejci so verovali, da duše rajnkih v podzemlju dalje žive kot božanstva, kot »dii manes«, ki lahko svojo moč pokažejo tudi živim. Zato je bil kult Larov že iz davnih časov zakonito urejen. V •rsaki hiši so častili družinskega Lara, dušo pradeda, ki je veljal kot utemeljitelj rodbine, duha hiše in prapodobo plodnosti, ki zagotavlja razširjanje in množitev družine. Vsaka hiša je zato imela po enega samega Lara, katerega kipec je po navadi stal med obema Penatoma. Z njima je tvoril skupino treh božanstev, med katerimi je samo Lar nosil togo, meitem ko sta bila Penata upodobljena kot majhna plešoča genija, ki v znamenje lahkega, vedrega življenja dvigata čašo v obliki roga. I^SEIURAJTE V ,,JUTRU"! Elja Tulipan: Avtor Oprostite, da kar tako planem nad vas. cenj. čitatelji! Brez uvoda. Ne morem namreč več zadržati te vesele novice zase. Dovolite, da vam jo hitro zakričim v obraz: Postal sem avtor! Hurra!! Da, pravkar namreč prihajam iz uredništva. Dejalo je spoštovano uredništvo, da bodo mojo stvar čez dva dni tiskali! Prosim vas, kapo doli! Niso vzeli mojo stvar iz kakega usmiljenja. Ne! Mojo stvar so pošteno plačali. Dobil sem plačilo, nazvano med »nami literati« — honorar. Prosim, s kakšnim samozadovoljstvom zapiše človek »med nami literati«. Da, da, tudi jaz sem zdaj postal tako rekoč pisatelj. Od napuha me, oprostite, malodane razganja. Nisem zdaj več reven študent ali pasja dijaška mrcina ali celo smrkavec. Ne Ampak: gospod avtor! Da. In prosim, da me odslej tudi tako titulirate. »Gospo 1 avtor, prosim,,sem — gospod avtor, prosim, tja in: gospod avtor, želite, prosim, honorar?« Tako, da. Pojutrišnjem bo moja stvar izšla v časopisu. Črno na belem. In jaz, prosim, moje ime bo na vrhu! Spisal ta in ta. Avtor! Ah, da gospoda, to je občutek za bogove. Ves omamljen od pravkar v roko stisnjenega mi honorarja stojim pred vrati poslopja, v katerem prebiva, kraljuje in plačuje slavno uredništvo. Vse vidim v jako veselih barvah. Vse je tako prijazno! Začnimo, prosim, kar pri soncu. Da, sonce! Kako prijazno sije z neba. Včasih, kadar gre kak oblaček čezenj, pomežikne. Zdi se, da meni. Novopečenemu avtorju! Oh, kako ljubko. In nato so tu Ijulje. Prijaznost jim leze iz vsake luknjice na koži. Iz vsake tako zvane pore. Nekdo se je, na primer, pravkar zaletel vame. Malo da me ni pqflrl. Toda tako prijazno je siknil: »Oprostite!« in se zraven tako lepo zarežal, da sem mu pri priči vse odpustil. Pa nikar ne mislite, da iz strahu! Ne, ampak tako, iz ljubezni. Sama prijaznost! še hiše, prosim vas. hiše! Nekaj tako i mrtvega! Niti ne more hiša letati po zraku 1 ko sonce in tudi ne prijazno reči »oprostite« ko človek, toda še te so s lno prijazne. Odpirajo se na primer okna. Zdi se mi, kakor da bi me vabile s svojimi ročicami, naj vstopim. In iz dimnikov se kadi. Dozdeva se ti, kakor da bi junaku za klobukom vihralo pero. Sama milina vsepovso 1! In nazadnje še honorar v žepu. Tako prijazno te žgečka, rekoč: »Tak spravi me že vendar v promet! Ne strpim več v tem črnem žepu.« Kako ljubko me opozarja na moje državljanske dolžnosti! Da namreč ne smem puščati denarja rjaveti doma po skrinjah, ampak, da mora biti v večnem kroženju. Prav podjetno začenjam gledati v izložbe ... Ko je pa vse tako vabljivo prijazno! Možgani trepetajo in srce igra ko harmonika. Pogleda avtor na desno — se zabliska oko; pogleda na levo — zav hra krilce. Prosim, življenje se odpira! Same perspektive! Vrabci na strehah kriče: -Gospod avtor gre po cesti. Civ, civ, civ!« »O, servus, ti vrabček!« mu pomežiknem. In drevesa za-šumijo. »Klanjamo se, avtor, klanjamo.« In mu pošljejo listja na glavo in ga osujejo na pot. Gospod avtor pa hiti z ogromnimi koraki domov, povedat to bajno novico. Gospod avtor se čudi ie temu, da teče ž vljenje tako normalno dalje. Pričakoval je — najmanj — potres v počastitev tega dogodka. Toda v resnici še ne kihne nihče zdaj, ko je on postal avtor. Taka nesramnost! Kako ga ljudje omalovažujejo. pohodov ▼ Numidijo? Mar m bil morda potomec Sitija Nucerina, Cezarjevega sodelavca? Najbrž lahko na to vprašanje pritrdimo. Čeprav je od takrat poteklo 2000 let — po obnovitvi hiše — zidovi spet stoje in pričajo o tem človeku in njegovem življenjskem poslanstvu. Mesto dela in truda Pa še tisoč drugih krčem je v Pompejih v potrdilo, da so na sejme in k igram vrele v mesto množice gostov od drugod. Najdbe pa kažejo tudi, da Pompeji niso bili samo mesto zabav in uživanja, temveč tudi mesto dela in truda. Med Evropci in Med evropskim in japonskim načincm tcišljsnja so velike razlike, razvoj pa polagoma izravnava prepad V dekliški šoli na Japonskem Japonci se po svojem načinu mišljenja v mnogočem razlikujejo od narodov zapadne kulture. Ko je znameniti pomorščak Perry leta 1834. s parmkom prvikrat pristal v tokijskem zalivu, se je okrog njega na mah nabralo vse polno japonskih čolnov, v njih pa risarji, ki so si na vso moč prizadevali, da bi čim bolj vestno in točno v risbi posneli posamezne podrobnosti ladje. Sogun, prvi fevdalni gospod, ki je tedaj vladal na Japonskem, je takoj izrazil željo, da bi tudi sam gradil takšne ladje. — Ce bi se bil primer dogodil narobe in bi bili zapadnjaki prvikrat ugledali parnik, bi brez dvoma najprej začeli grebsti o vprašanju, na osnovi katerega zakona prav za prav takšnale ladja teče, in bi brez dvoma takoj zaželeli razlage. Osnovna poteza japonskega duha pa je v nekakšni elementarni veri, da če neko stvar, v tem primeru parnik, v vseh podrobnostih točno posname, mora gotovo prav tako funkcionirati kakor original in japon-cu niti malo ne pride na misel, da bi zaprosil pojasnila. Takšen je Japonec v svojem jedru, kolikor se ni dal vplivati od zapadne kulture. Japonec se za življenje ne uči na osnovi razlage, ki tvori eno izmed temeljnih metod evropskega pouka, temveč s posnemanjem vzora. Učitelj v japonski šoli čita učencem besedilo v kitajskih pismenkah, a ga nikoli ne razlaga. Otroci čitajo za njim in se besedila navadno uče na pamet Kadar se Evropec uči kitajske pisave, zahteva od učitelja zmerom novih razlag. Evropski učenec hoče vedeti, zakaj ima tuja pismenka na tem in tem mestu takšno in takšno vijugo, zakaj imata oba dela tega znamenja prav ta in ta pomen, zakaj se ta črka v tej zvezi izgovarja tako, v oni pa drugače. Učencu iz Evrope pač žilica ne da miru, dokler mu učitelj ne raz-tolmači razvoja kitajske ali japonske pis-menke v zadnjih treh tisočletjih. Kitajci in Japonci se za evropski pogled uče svoje pisave z nekakšno topostjo. Pri tem pa je vendarle res, da se Evropec pri vseh prevejanih metodah svoje vzgoje vse življenje ne nauči niti toliko pismenk, kolikor jih obvlada 121etm Japonec. Vzhodnoazijskih reči se človek gotovo najbolje nauči na vzhodnoazijski način, prav kakor bi zapadni problemi ostali brez zapadnja-škega načina mišljenja nepojmljivi. Seveda pa se da vprašanje, kako bencinski motor deluje na podlagi gorenja, s samim prerisavanjem prav tako doumeti, kakor nam ostane japonska ceremonija s pripravljanjem in serviranjem čaja po samih razlagah nedoumljiva. — Posnemanje namesto razlage opaziš pri vseh japonskih umetnostih in pri vsakem delu. Mojster — pa naj bo to že mojster v lakiranju, v streljanju z lokom, v izdelovanju mečev ali v igri — pokaže, učenec pa poizkuša njegova dejanja in gibe čim bolj vemo posneti. Vzemimo primer: Evropec in Japonec stojita pred vprašanjem, ki se tiče obeh. Evropec začne razmišljati, Japoncu pa pride največkrat po več rešitev hkratu. Kakršno je že njegovo zadržanje do Evropca ali kakršne volje že je, mu svoje domisleke pove ali pa molči. A tudi če mu jih pove, svoje odločitve nikakor ne misli zgraditi nanje, temveč jih meče kar tako. Ce ga srečaš čez nekaj dni, bo še zmerom prav tako neodločen, kakor je bil prvikrat in človek nima niti najmanjšega prijema za presojo, v kateri smeri se bo odločil. Evropec si medtem polagoma ustvarja svoje mnenje, čez nekaj dni že lahko izjavlja, da se bo po vsej priliki odločil tako in tako. — Japonec pa pride čez čas čisto ne-nričakovano s svojim presenetljivim predlogom. Odločil se je za enega svojih do-mis'ekov. ki se mu zdi najboljši. Morda se lahko reče. da smo Evropci, kar se preudarka tiče. boljši kakor Japonci, po domiselnosti pa nas oni prekašajo. Podobno je v znanosti. V naroslovnih vedah Japonci delajo, razume se, po za-padnjaških metodah, ker bi si na tem področju sicer ne mogli predstavljati uspešnega raziskovanja. Cisto drugače pa je v svetu duhovnih ved. Le kar odprite kakšno japonsko znanstveno delo iz zgodovine, arhielogije, literature ali umetnostne zgodovine! V nemškem delu iz zgodovine boste na primer našli posebej zabeleženo ugotovitev, da je pisec sicer upošteval že dosežene znanstvene rezultate, sklicujoč se na dela pred seboj, da pa je obenem po- Hir Japonke pri obedu izkusil z dostavkom novih odkritij in misli napraviti korak naprej. To verigo raziskav, ki grade druga na drugi, imenujemo v Evropi znanost Vsako japonsko zgodovinsko delo pa začenja takorekoč povsem iznova. Tako se zdi, kakor da bi bilo prvo, ki je bilo sploh napisano o tem. Pisec se ne briga za raziskovanja in dela drugih učenjakov, temveč podaja zgolj svoje poglede in sodbo. Zato na Japonskem — vsaj za zdaj — ni zgodovinske vede v pravem pomenu besede, pa tudi ne drugih znanstvenih panog v strogem smislu. Pri vsem tem si lahko mislimo, kako velikega pomena je dejstvo, da je zmerom več Japoncev, ki so si prilastili poleg vzhodnega tudi zapadnjaško mišljenje. Malo ali skoraj nič pa ni Evropcev, ki bi se bili poglobili v japonski način gledanja na svet, zato pa jih je tudi malo nad nami, ki bi Japonca in Japonsko povsem razumeli. Zmerom tesnejši stiki, ki v moderni družbi vežejo kontinente nad seboj, pa bodo danes ali jutri brez dvoma izravnali tudi ta prepad. Blago za blago Japonska družba pri čaja Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof — Vsi v Ljubljani