do 35 UTRIP SAVINJSKE 2011 352(497.4 2«leo)(061) 0.V ednja o. 'O. »6. - aoU c, Leto XIII številka 9 cena 1,46 EUR 28. september 2011 »Gasileraj« velik del življenja.....................................str. 9 Zlata tudi Dežela Celjska in petrovški Matjaž......................str. 12 ^ProMotor Drešinjavas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Ob nakupu skutetjev TAURIS iz zaloge, vam podarimo kovM 25 Litrov Id a r [ - r~ galerija stili caffè na Slandrovem trgu v Žalcu 1 AAlAt VESELO V JESENSKE DNI Ob dnevu gasilca 130-letnica V povorki je korakalo 605 gasilk, gasilcev in gasilske mladine Skupaj s praznovanjem dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec je 10. septembra v Domu II. slovenskega tabora 130-letnico uspešnega delovanja praznovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Žalec. Na svečani akademiji je žalsko društvo prejelo grb Občine Žalec, po končani slovesnosti v dvorani pa je v žalskem športnem centru sledil prevzem dveh gasilskih vozil, za prevoz moštva in za prevoz gasilske opreme. Tja so se odpravili v povorki, v kateri je korakalo 605 gasilk, gasilcev in gasilske mladine, kasneje pa so slavje nadaljevali na gasilski veselici še pozno v noč. Več na str. 8. K. R. Več kot 1000 tekačev v Žalcu Minulo soboto se je na tradicionalnem, že 11. teku po ulicah Žalca pomerilo več kot 1000 udeležencev različnih starosti iz Spodnje Savinjske doline in od drugod. Predšolski otroci so se pomerili v rekreativnih tekih in tekih očkov, otroci do 4. razreda osnovne šole pa v velikih Pingo tekih in tekih očkov. V tekmovalnem delu sta potekala odprto prvenstvo osnovnošolcev in članski tek za štajersko--koroški pokal, slednji tudi v okviru akcije Olimpijskega komiteja Slovenije »Slovenija teče«. Netekmovalni je bil še Kanin tek na eno miljo. Tokra- i r -A mA . ■ ju m 1 17J Del udeležencev teka na 5260 m tna prireditev je zablestela v napolnilo ulice Žalca. Več na čudovitem vremenu, ki je spet str. 21. L. K. KAM NAJ POKLICEM ZA TAKO KVALITETNO STREHO V ARETTO! NELSKAMP Vrhunska nemška kritina. .________________ ZASTOPA IN PRODAJA: z4/'eč£z%' d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Žalec, savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Jožica Hojnik, Celjska cesta 6, Vojnik 2. Marija Serdoner, Parižlje 33, Braslovče 3. Vida Bočko, Marija Reka 59 c, Prebold Stecite v prijazno jesen V Sloveniji je zabeleženih že vel kot 2,1 milijona uporabnikov mobilnega omrežja, od tega je kar 81 % zaseb- : nih uporabnikov. V drugem četrtletju letošnjega leta smo opravili 531 milijonov odhodnih klicev ali 948 milijonov minut pogovorov iz mobilnih omrežij, 2 % vel kot lani. Med njimi je bilo kar 71 % zasebnih. V prve pol leta smo slovenski uporabniki mobilne telefonije poslali več kot 726 milijonov SMS-sporočil ali za 17 % vel kot v drugem četrtletju 2010. Poslali smo tudi vel kot 15 milijonov MMS-sporočil, kar je za 19 % več glede na prvo polletje lani. 91 % kratkih sporočil so odposlali zasebni uporabniki. To približno pomeni, da povprečen slovenski porabnik mobilne telefonije v enem mesecu porabi približno 150 minut za izhodne klice in pošlje skoraj 58 kratkih sporočil (kar sta skoraj 2 na dan) in 1,2 MMS-sporočila. Če prištejemo še dohodne klice in klice iz fiksne telefonije, ki jih je v minutah približno za tretjino toliko kot iz mobilnih omrežij, in sodobne oblike komuniciranja preko medmrežja, potem lahko brez dvoma ugotovimo, da komunikacija s pomočjo različnih sodobnih komunikacijskih posrednikov vztrajno povečuje delež v primerjavi z osebno, "eden na enega" komunikacijo. Ob tem se lahko vprašamo, koliko lahko ta delež še naraste v prihodnosti, če ga primerjamo z osebnim komu-nidranjem. Resje, da sodobne komunikacijske poti zelo olajšajo naše delo in življenje. Res pa je tudi, daga v Iisti sapi delajo bolj hitrega, neučakanega, nervoznega, če hočete. Razumni roki za naša opravila na zasebnem in službenem področju so se skrajšali v večini že na "takoj in zdaj". Bitka s časom, ki še skrajšuje naše trenutke za osebni pogovor in s tem vpliva tudi na kakovost, je čedalje krajša. Človek, ki je socialno bitje, tako poleg dnevnih problemov, povezanih s preživetjem in kakovostjo življenja, počasi izgublja čas zase, za svoje bližnje, j za prijatelje, pa tudi za tiste, s katerimi bi, če tudi hiter službeni stik, lahko opravil morda lepše. Različne nevroze, težave s psihičnim zdravjem ljudi, se tako večajo, večje nerazumnih reakcij, sovraštva, nasilja in od elektronskih možnosti komuniciranja sfiženih oblik komuniciranja tudi ob osebnem komuniciranju. V prejšnjem mesecu, ki mu je spodbudno okoliščino podarilo tudi indijansko poletje te jeseni, smo zabeležili tri občinske in kar nekaj krajevnih praznikov. Različnih prireditev, povezanih z njimi ali tudi ne, je bilo res veliko. Prinesle so veliko priložnosti za osebna druženja in druženja brez motenj elektronskega posredništva. Če prav pomislimo in se vsaj za trenutek otresemo občutka enostavnosti elektronskih komunikacij, ugotovimo, da nas najbolj izpolnjujejo prav tiste najbolj osnovne, osebne oblike komuniciranja v paru, v družini, v družbi in celo v službi. Kaj niso težave najhitreje in najbolje rešljive z osebnim pogovorom, s pravo besedo?! Kako je šele z lepšim, netežavnim delom življenja?! Kakorkoli, želim vam, da vam uspe čim kakovostnejši kompromis med sodobnimi oblikami komuniciranja in njihovo praktičnostjo ter med toplino in tisto elementarno naravnostjo osebnega stika, ki izpolnjuje, kot ne izpolnjuje ničesar elektronskega. Še bolj kot za starejšo populacijo velja to za mlajšo in delovno aktivno popualcijo. Zato, da boste na jesen svojega življenja zadovoljni z bero svojega teka skozi življenje in z odnosi z ljudmi. Tako kot je skoraj osemdesetletna nastarejša udeleženka nedeljskega žalskega in mnogih drugih tekov (na zgornji fotografiji) ob vsakokratnem prihodu v cilj. Veselo in zadovoljno jesen vam želim. Lucija Kolar Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. :-A Arili matjaz Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si 950 € 888 € ___________L** '______1ÜS STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Slavnostna seja KS Ponikva Galicija praznovala na prostem Del udeležencev slavnostne seje, ki se je je udeležil tudi častni krajan Milan Razdevšek (tretji z desne) V prostorih Gasilskega doma Ponikva je v petek, 16. septembra, potekala slavnostna seja ob krajevnem prazniku, ki so ga letos zaradi dokončanja prenavljanja ceste skozi središče Ponikve praznovali nekoliko kasneje. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje, med njimi tudi oba častna krajana Ponikve Franc Kos in Milan Razdevšek, ki živi v Slovenj Gradcu. Uvod v slavnostno sejo je začel tamkajšnji moški pevski zbor, ki je najprej zapel Zdravljico. Po pozdravu vseh udeležencev je zbrane nagovoril predsednik KS Ponikva Sreč- ko Lednik. Najprej je spregovoril o namenu praznovanja, nato pa se je v svojem govoru dotaknil investicij v kraju, ki so, tako kot povsod, pogojene z denarjem. Tega ni veliko, so pa kljub temu že marsikaj postorili, še veliko pa bo potrebno narediti v prihodnosti. Ena od teh investicij bo nadaljevanje preureditve ceste do šole in vrtca, za kar je zmanjkalo denarja v tem projektu. V Stebovniku so s pomočjo krajanov Marofa uredili avtobusno postajališče, sicer pa so v celotni krajevni skupnosti vlagali v obliki nasipnega materiala v urejanje cest, ki jih morajo Cesta skozi Ponikvo Med slavnostnim prerezom traku Na Ponikvi pri Žalcu so letošnji krajevni praznik praznovali nekoliko kasneje, saj so želeli dokončati cesto skozi središče vasi in pločnik ob njej. Cesto v skupni dolžini 390 m in v vrednosti 140 tisoč evrov so prenovljeno predali namenu v petek, 16. septembra. Na slovesnosti, ki je sledila slavnostni seji krajevne skupnosti, je za uvod zapel Moški pevski zbor Ponikva. Zbranim je spregovoril predsednik KS Ponikva Srečko Lednik. V svojem govoru se je zahvalil vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi ceste in pločnika in organizaciji tokratnega praznovanja. Posebej se je zahvali vsem lastnikom zemljišč, ki so s svojimi soglasji omogočili izvedbo del. Pri tem je posebej izpostavil družino Podpečan, ki je dovolila poseg globoko v svoje zemljišče. Vodja Oddelka za okolje in prostor na Občini Žalec Aleksander Žolnir pa je podal nekaj tehničnih podatkov o investiciji. Ob tem je povedal, da je Občina Žalec leta 2010 izvedla prvi del rekonstrukcije ceste skozi Poni- kvo, in sicer v dolžini 230 m. Poleg širitve ceste, za katero je bilo potrebno zgraditi oporni zid, je bilo urejeno meteorno odvodnjavanje, izvedena so bila gradbena dela in postavljena stojna mesta za javno razsvetljavo. Za varno hojo pešcev so zgradili tudi pločnik. Letos so z deli nadaljevali do območja pri cerkvi. Tudi na tem delu so poskrbeli za meteorno odvodnjavanje, razširitev ceste na 5,5 m, rekonstruirali križišče pri cerkvi, izvedli so gradbena dela in stojna mesta za javno razsvetljavo ter zgradili pločnik. Dolžina obnovljenih cest tega odseka je 160 m, skupna vrednost del, opravljenih v obeh letih, pa presega 140.000 evrov. Uredili so tudi del pred cerkvijo, tako da se center Ponikve zdaj ponaša z novo podobo. Slavnostni trak so prerezali predsednik krajevne skupnosti Srečko Lednik, Franc Podpečan, njegova družina je odstopila največ svojega zemljišča, in župan Občine Žalec Janko Kos. Domači župnik Anton Krašovc pa je v želji po varni vožnji blagoslovil novo pridobitev. D. Naraglav popravljati po vsakem obilnejšem nalivu. Velika pridobitev za kraj je posipalnik za ceste v zimskem času, ki ga je kupila občina. Predsednik je poudaril, da živijo na Ponikvi ljudje pridnih rok in pokončne drže. O tem najbolje pričajo številna društva, ki bogatijo življenje njihovega kraja. Tokrat je izpostavil gasilsko društvo, ki je letos praznovalo 80 let delovanja. Društvu so za požrtvovalno delo podelili tudi plaketo krajevne skupnosti. Plaketo je prejel tudi Ivan Jelen, ki je bil več mandatov predsednik KS Ponikva. Priznanja krajevne skupnosti so tokrat prejeli Niko Pečovnik, vodilna sila športne sekcije Društva upokojencev Ponikva, in mlada krajana Timotej Verdev ter Lara Čede. Timoteja zanimajo vse dejavnosti, povezane s športom, z gibanjem in naravo. V vseh petih letih šolanja na podružnični osnovni šoli je dosegal zelo dobre rezultate pri šolskem, izvenšolskem in domačem delu. Enako velja tudi za Laro, ki zelo rada igra klavir in je bila na vajah in nastopih otroškega pevskega zbora v veliko pomoč vodji zbora. Plaketi in priznanja sta dobitnikom podelila predsednik Srečko Lednik in župan Janko Kos. D. Naraglav V soboto, 17. septembra, so pri POŠ Trje proslavili letošnji krajevni praznik KS Galicija. Tokratno praznovanje je bilo še posebej zanimivo, saj je slavnostna seja potekala pod milim nebom, združili pa so jo s praznovanjem tamkajšnjega društva upokojencev, ki so dosegli pomembno delovno zmago z ureditvijo športnorekreacijskega centra, in s praznovanjem 10. obletnice Turističnega društva Galicija. Praznovanja so se udeležili številni gostje. Med njimi župan Občine Žalec Janko Kos, podžupan Ivan Jelen, predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet in drugi. Vsi so bili mnenja, da je KS Galicija ena izmed zelo uspešnih krajevnih skupnosti, kjer se nenehno kaj dogaja. Dokaz temu so prireditve v okviru Gališki dni, ki trajajo dva meseca, in številne druge prireditve. O vsem tem in še čem je na slovesnosti občinstvu spregovoril tudi predsednik KS Jože Kruleč. V svojem govoru je poudaril, da ga veseli, da ljudje iz šestih zaselkov krajevne skupnosti s ponosom povedo, od kod so doma, in da znajo stopiti skupaj. Zelo pomembno je sodelovanje med društvi, podjetji, šolo, vrtcem, cerkvijo, krajani, krajevno skupnostjo, občino in vsemi, ki so pripravljeni nekaj narediti za kraj. V nadaljevanju svojega go- OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21.1. 2008 Občina Žalec objavlja Javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2011 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna - 2. del. Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih: - glasbeno področje, - likovno področje, - gledališko področje, - plesno področje, - literarno področje. Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna. Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture. Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da imajo stalno bivališče v Občini Žalec, b) da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente, c) da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let. Razpis se začne 28. 9 .2011 in konča 28. 10. 2011. Višina razpisanih sredstev: 4.100 evrov. Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 28. oktobra 2011. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev, ki jih ni vložila upravičena oseba. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - prijavni obrazec. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 28. 9. 2011 dalje. Odpiranje vlog bo predvidoma novembra 2011. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. _ . T' J IH Dobitniki letošnjih priznanj in plakete, ki jo je v imenu društva prevzel predsednik Jože Kruleč (drugi z desne) vora je nanizal nekaj aktivnosti krajevne skupnosti. Letos so v Galiciji namenili veliko pozornost vzdrževanju javne komunalne infrastrukture. Sanirali so nekatere ceste, povečali pokopališče, zaključuje pa se tudi projekt optične povezave telefonske centrale v Galiciji, ki jo financira podjetje Telekom. Zelo uspešno so izpeljali tudi 17. Gališke dneve in tudi druge prireditve. Kljub temu da so do zdaj že veliko postorili, jih v prihodnje čaka kar nekaj opravil. Še vedno je neurejena vodooskrba v Hramšah in Zavrhu, čaka jih izgradnja kanalizacije po celotni krajevni skupnosti, ureditev nekaterih občinskih cest in še marsikaj, za kar bo potrebno iskati pomoč v državi in Evropi. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Ta so letos prejeli: Tomaž Cokan, Janko Dolar, Miran Lukež in konjeniška sekcija. Plaketo krajevne skupnosti pa so tokrat podelili Društvu upokojencev Velika Pirešica - Galicija, ki se prizadevno vključuje v delo krajevne skupnosti, njihov zadnji veliki dosežek pa je izgradnja brunarice in rekreacijskega centra, ki so ga prav ta dan predali svojemu namenu. D. Naraglav Planinci s praporom Prapor PD Galicija je razvil predsednik PD Galicija Viktor Furman (levo), ob njem Franc Arnšek Planinsko društvo Galicija je bilo pred 26 leti ustanovljeno kot sekcija Planinskega društva Žalec, že sedem let pa deluje kot samostojno društvo. Prvo nedeljo v letošnjem avgustu pa so gališki planinci na Šentjungerti razvili društveni prapor. Glavni pobudnik za nakup prapora je bil predsednik društva Viktor Furman, ki je v svojem govoru povedal, da so v preteklem letu zbirali denar za izgradnjo lesene hiše, ki so jo zgradili na mestu pogorelega objekta, da pa so kljub temu letos uspeli zbrati denar tudi za prapor. Večino finančnih obveznosti so poravnali člani. 50 donatorjev je prispevalo za zlate žebljičke, pet pa za spominske trakove, med njimi Občina Žalec in KS Galicija. Novi prapor je na prireditveni prostor prinesel vodja markacistov Franc Arnšek, razvil pa ga je predsednik Viktor Furman in ga predal praporščaku Srečku Podpečanu. Trak s slovensko zastavo je na prapor obesil načelnik vodnikov Janez Podpečan, nato pa se je novi prapor »pozdravil« s prapori žalskega, libojskega in zabukovškega planinskega društva. Darovalci trakov so pripeli trakove, Viktor Furman in prvi predsednik društva Milan Ašenberger pa sta donatorjem za zlate žebljičke podelila spominska darila. Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik takratne sekcije Franci Cvikl. Med gosti so bili predsednica Meddruštvenega odbora za Savinjsko Manja Rajh, župan Občine Žalec Janko Kos, ki je tudi član gališkega planinskega društva, in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. Izrazili so veselje nad pridobitvijo galiških planincev in upanje, da bo prapor čim manjkrat v uporabi ob žalostnih trenutkih. Kulturni program so pripravili Mešani cerkveni pevski zbor Galicija z zborovodkinjo Anito Žolnir, učenci POŠ Trje z mentorico Karmen Zupanc, glasbenik Jernej Pikel in Breda Arnšek. Gališki planinke in planinci pa so po uradnem delu poskrbeli za golaž, postrežbo in sladke dobrote. K. R. Iz zgodovine bi se morali veliko naučiti Zupan Janko Kos Od sredine avgusta do začetka oktobra potekajo v žalski občini prireditve ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 6. septembra v spomin na leto 1868, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Slavnostno sejo občinskega sveta so tudi letos pripravili na dan praznika. »Slovenski tabori zanesljivo sodijo med najpomembnejše in najbolj pozitivne dogodke v celotni slovenski zgodovini,« je v uvodu svojega govora na slavnostni seji v Domu II. slovenskega tabora Žalec poudaril župan Janko Kos. »Tabori so bili tudi odziv na ravnanje slovenskih poslancev na Dunaju, od katerih se je pričakovalo prizadevanje za razširitev deželne samouprave, uvedbo slovenščine v šole in urade, odločnejše ravnanje za uveljavitev Zedinjene Slovenije, dejansko pa so se ujeli v politično korupcijo in oportunizem, povezan z osebnimi interesi. Po prepovedi taborov s strani avstrijske vlade leta 1871 je prišlo še do razdora med klerikalci in liberalci, s čimer je bil vzpon slovenskega naprednega gibanja ustavljen in zatrt. Sledilo je skoraj 50 let nemškega socialnega pritiska. Spoštovane gospe in gospodje, ali nimate občutka, da se zgodovina nesmiselnih delitev in razslojevanja v škodo Slovencev vedno znova ponavlja? Kot kaže, se nismo iz zgodovine ničesar naučili. Morda je danes bolj kot kdajkoli pomembno smiselno upoštevati zapis na vabilu v slovenski tabor, ki navaja: Samo če bomo iz vseh stanov združeni skupno delovali, potem bomo kaj dosegli in nam bo boljše kot zdaj. Zdramimo se tako rekoč iz svojega mrtvega spanja, pomagajmo si sami, če si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal, so takrat zapisali. Želel bi verjeti, da bodo preroške besede streznile slovensko politiko in slovenske državljane. Politična, gospodarska in finančna kriza postaja tudi psihološka kriza in kriza vrednot,« je nadaljeval svoj govor župan in dodal, da se ta kriza odraža tudi v lokalni skupnosti. Stečaj dveh velikih gradbenih podjetij, ki sta izvajali dela na izgradnji čistilne naprave in kanalizacije v občinah Spodnje Savinjske doline, je povzročil žalski občini kot nosilki projekta velike težave, vendar bosta po prepričanju Janka Kosa oba projekta uspešno zaključena. Ob tem je izpostavil dobro sodelovanje vseh spo-dnjesavinjskih občin in njihovih županov ter prav tako dobro sodelovanje z občinskim svetom in vodstvi krajevnih skupnosti. Čeprav mnogi kot pomembne štejejo le komunalne pridobitve, so prav tako zelo pomembne kulturne in druge prireditve ter dosežki na različnih področjih, žalska občina pa se lahko pohvali z mnogimi občankami in občani, ki izstopajo iz povprečja. »Sicer pa je potrebno doseči ravnovesje na vseh področjih, upoštevati različne interese ter narediti prave prioritete med proračunskimi uporabniki, kar nikakor ni enostavno. Velika prioriteta je trenutno gradnja osnovne šole v Grižah s telovadnico in vrtcem, za kar se je Občina Žalec letos dodatno zadolžila za 4,3 milijona evrov z dobo odplačevanja 15 let, kar s krediti preteklih let predstavlja maksimalno dovoljeno mejo zadolževanja. Letošnji nagrajenci Občine Žalec Na slavnostni seji so nastopali tudi šempetrski folkloristi Zmotno je mišljenje, da bo naslednje leto po izgradnji šole dovolj denarja za vse želje in potrebe številnih proračunskih porabnikov,« je pojasnil župan in izmed pomembnih pridobitev izpostavil novi vrtec v Novem Celju, ki skupaj z dodatnima igralnicama na POŠ Trje in OŠ Šempeter pomeni, da bodo v vrtec vpisani vsi otroci, katerih starši bodo to želeli. Župan je izpostavil tudi skrb za čisto okolje in urejenost občine, k čemur bo pripomogel nov pometal-ni stroj. Pohvalil je Razvojno agencijo Savinja za uspešno prijavljanje na različne razpise za pridobivanje državnih oziroma evropskih sredstev. Večji projekt je gradnja sekundarne kanalizacije v Petrovčah. »Podpisane urbanistične pogodbe z investitorji omogočajo nadaljnjo izgradnjo komunalne infrastrukture, s tem pa tudi izgradnjo drugega trgovskega centra in 60 novih stanovanj. Prav tako zbiramo ponudbe za gradnjo doma za starejše, kjer smo po mnenju investitorjev žal najugodnejši čas zamudili. Nismo pa zamudili priložnosti, da smo po 12 letih ponovno pripravili prireditev Žalska noč, ki je naletela na dober odmev. Za objavo in implementacijo je pripravljena strategija turizma do leta 2016. Pripravljamo tudi dokumentacijo za ureditev mestnega jedra kot osnovo za prijavo na 6. javni razpis za evropska sredstva. Prireditve ob letošnjem prazniku se bodo danes (28. 9.) popoldne nadaljevale s trgatvijo trte Nikolaje pri Ke-udru v Žalcu, jutri popoldne bo v Športnem centru prireditev Kako daleč je Kozmus, zvečer pa v knjižnici domoznanski večer. V petek bodo dopoldne pri Ribniku Vrbje odprli »Srčno pot«, zadnja prireditev pa bo sobotni Hmeljarski likof v Petrovčah, ki se bo začel ob 18. uri. Ureditev spremlja urbanistični svet župana, v katerem sodelujejo ugledni žalski arhitekti in drugi strokovnjaki, ki želijo nekaj narediti za Žalec, predvsem zato, ker ga imajo radi. V Žalcu načrtujemo še nekaj krožišč, s čimer se bosta izboljšali pretočnost prometa in prometna varnost,« je povedal Janko Kos, ki je v nadaljevanju slovesnosti podelil letošnja občinska priznanja. Slavnostno sejo sta popestrila Godba Zabukovica in kvartet 4given. Ker je v Žalcu in Celju v istem tednu potekal mednarodni folklorni festival, so se udeležencem slavnostne seje predstavile in jih navdušile tudi folklorne skupine, in sicer FS Grifon Šempeter, skupina iz turške Ankare in srednješolska folklorna skupina iz Ukrajine, uradnemu delu pa je sledilo druženje pred dvorano. K. R., foto: T. T. Plakete Občine Žalec so prejeli: ustvarjalci monografije Žalca z odgovorno urednico Tatjano Kač, Iztok Božiček iz Žalca za delo v mestni skupnosti in na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, Pavla Gostečnik iz Petrovč za uspešno delo v kulturnih, turističnih in etnoloških društvih v občini ter Peter Vipave iz Galicije za prizadevanje pri razvoju kraja in kulturnega življenja. Grb Občine Žalec je župan najprej izročil Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žalec ob 130-letnici uspešnega delovanja. Kot osrednje društvo v občini skrbi tako za pomoč v požarih kot pri poplavah in tehničnih intervencijah. Prav tako Grb je prejel tudi Franci Čretnik Iz Kasaz, dolgoletni gasilec, zadnja leta član PGD Kasaze Liboje, aktiven zlasti na področju zgodovine požarnega varstva pa tudi v krajevni skupnosti Liboje in na področju planinstva. Grb je prejel dolgoletni gasilec Franci Naraks iz Žalca, ki se je žalskemu gasilskemu društvu pridružil že kot šestleten fant, se leta usposabljal v številnih gasilskih specialnostih in opravljal številne funkcije v gasilski organizaciji, danes pa je predsednik PGD Žalec ter član operative in pomočnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije. Letošnji prejemnik Grba Občine Žalec je tudi žalski podjetnik Janez Uplaznik. Že 25 let vodi svoje podjetje, pri tem je vodil vrsto pomembnih projektov za velika slovenska podjetja na področju trgovine, gostinstva, letališč, zavarovalništva, bank in javne uprave. Za dosežke pri razvoju procesne tehnologije je skupaj s svojimi sodelavci prejel več mednarodnih priznanj, zelo uspešno pa sodelujejo celo s svetovnim koncernom IBM in je med vodilnimi pri razvoju samopostrežnih tehnologij na svetu. Še 50 otrok v vrtcu Od zdaj še bolj čiste ulice in ceste V okviru praznovanja občinskega praznika Občine Žalec so na parkirišču Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravili slovesnost, na kateri je župan Občine Žalec Janko Kos delavcem Enote za urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju Žalec predal nov stroj za pometanje cest. Vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir pa je udeležence slovesnosti seznanil, da je stroj za pometanje cest Občini Žalec na podlagi javnega razpisa, na katerega so se prijavili trije ponudniki, kot najugodnejši ponudnik dobavilo podjetje Bent Excellent iz Dragomelj. Stroj je stal 115 tisoč evrov, sredstva zanj pa so bila zagotovljena v občinskem proračunu. Ključe novega stroja je župan Janko Kos predal vodji Enote za urejanje javnih površin Dušanu Pungartniku, ta pa Marjanu Sopotniku, ki bo v enoti zadolžen za brezhibno delovanje stroja. Z njim bodo pometali ceste na območju celotne žalske občine, poleg tega pa bodo usluge ponudili tudi ostalim občinam Spodnje Savinjske doline. T. Tavčar Občina Žalec je do 1. septembra za 50 otrok uspela urediti novo, že enajsto enoto žalskih vrtcev, in sicer v parku Dvorca Novo Celju. Priložnostna slovesnost ob uradnem odprtju je bila na dan občinskega praznika. Zbrane otroke, starše in goste sta pozdravila župan Janko Kos in v. d. ravnateljice Vrtcev Občine Žalec Natalija Starič Ži-kič, v imenu staršev pa se je za razumevanje občine in vseh, ki so pripomogli k odprtju novega vrtca, zahvalila predsednica sveta staršev Tanja Vovk Petrovski. Nastopili so otroci iz žalske vrtčevske enote, zapela pa je tudi skupina vzgojiteljic. Trak je prerezala najstarejša izmed varovancev novega vrtca Vita, seveda ob pomoči mamice. Vrtec v Novem Celju obiskujejo samo otroci, ki so prvič vpisani v vrtec. Na skoraj 261 kvadratnih metrih povsem prenovljenega starejšega objekta so dve igralnici za otroke od enega do treh let starosti, ena za otroke od četrtega do šestega leta ter dodatni igralni prostor, razdelilna kuhinja in dva kabineta. Zunanje površine obsegajo kar 850 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe je 452 tisoč evrov, občina pa računa, da bo uspela sredstva v višini 250 tisoč evrov pridobiti na javnem razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in razvoj za sofinanciranje. Z novim vrtcem se je število otrok, vključenih v žalske vrtce, povzpelo na 914, 17 jih bo prišlo še oktobra, na novo pa so zaposlili šest vzgojiteljic in pomočnic. K. R. Trak je prerezala mala Vita Veliko opravljenega in še več načrtov Letošnji dobitniki občinskih priznanj z županom Branimirjem Strojanškom Občina Braslovče praznuje občinski praznik septembra, in sicer v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ob prazniku so tudi letos pripravili slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Prireditve so se v avli OŠ Braslovče med drugimi udeležili tudi župani in podžupani spo-dnjesavinjskih občin. Župan Branimir Strojan-šek, slavnostni govornik, je najprej predstavil uvod v delo po volitvah. Poudaril je, da sta stečaja podjetij Vegrad in Cestnega podjetja Maribor, ki sta izvajala pomemben skupni projekt v Spodnji Savinjski dolini, kanalizacijo in čistilno napravo, povzročila veliko dodatnega dela in usklajevanj, saj so morali za ta dela poiskati druge izvajalce. Dokončanje del na primarni kanalizaciji poteka po terminskem planu v okviru finančnih zmožnosti, v zadnjem obdobju pa so bila v tej zvezi zaključena dela na sekundarni kanalizaciji v sklopu petega javnega razpisa, in sicer v Rakovljah in Pari- žljah. Pričakujejo, da bi lahko do konca leta na kanalizacijsko omrežje priključili okoli dvesto gospodinjstev. Investicijsko vzdrževanje občinskih cest in urejanje okolice poskušajo najprej realizirati s strani svojega režijskega obrata, ki ga po besedah župana Stro-janška materialno in tehnično dograjujejo. Pri tem je treba izpostaviti njihov prispevek pri urejanju območja pokopališča in veže na Gomilskem, pri ureditvi igrišč v Parižljah in Braslovčah ter kozolca in tribune na prireditvenem pro- Nova cesta v Dobriču S prerezom traku so cesto predali namenu predsednik KO Dobrič Blaž Breznik, podžupan Jože Kužnik in Konrad Meklav Za krajane dela zaselka Dobrič v polzelski občini je bil prvi septembrski petek vesel dan, saj so namenu predali 250-metrski odsek nove as- faltirane ceste do domačije Meklav. Zbranim je ob tej priložnosti spregovoril podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in pou- daril, da je to prva prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Občine Polzela in da je vesel, da so na tem območju dobili novo asfaltirano cesto. Zemeljska dela do asfaltiranja so uredili s prostovoljnim delom, za asfaltno prevleko pa so prav tako del sredstev prispevali uporabniki ceste, največ pa Občina Polzela in domačija Meklav. V krajšem kulturnem programu so nastopili Monika Rakun, Tim Gaberšek in s harmoniko Gašper Novak, člani Kulturnega društva Cecilija Polzela. Novo cesto je blagoslovil domači župnik Janez Furman, vsem pa se je ob koncu zahvalil Konrad Meklav. T. Tavčar štoru. Predvidene investicije v občini so komunalno opremljanje na območju Terase III. Zaključena je bila sanacija strehe na POŠ Trnava, sledi montaža solarne elektrarne na telovadnici na omenjeni šoli. Dokončan je vodovodni odsek Leskovšek v Podvrhu, za sanacijo Doma krajanov Gomilsko je že pridobljena ponudba za izvedbo nujnih vzdrževalnih del, za sanacijo mostu čez potok Trebnik v Rakovljah pa je že znan izvajalec del. Pred sprejemom na občinskem svetu je OPPN Braslovče Trg, ki je osnova za izvedbo začetka načrtovane največje investicije - trgovsko-poslovno-kul-turnega objekta. Trenutno je v javni razpravi pravilnik o dodeljevanju proračunskih sred- stev lastnikom in solastnikom stanovanj in stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v trškem jedru, nadaljevali pa bodo tudi z obnovo Gradu Žovnek. V nadaljevanju so podelili letošnja priznanja Občine Braslovče. Častni znak so prejeli: Marija Posedel iz Trnave, Marija Žnidar iz Šentruperta, Blaž Podpečan iz Pariželj, Marija Orožim z Gomilskega; bronaste plakete z bronastim cekinom Andrej Hribernik iz Rakovelj za delo na področju gasilstva, Marija Turnšek iz Grajske vasi za dolgoletno prizadevno delo na kulturnem področju na Gomilskem, Ivan Gostečnik iz Rakovelj za dolgoletno uspešno delo na področju dela z invalidi; srebrne plakete s srebrnim cekinom so prejeli Milan' Košenina z Gomilskega za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju konjeništva in Frančišek Turnšek iz Šma-tevža za dolgoletno zavzeto delo na področju zborovskega petja v Braslovčah. Zlate plakete z zlatim cekinom in naziva častni občan letos niso podelili. Slavnostno sejo so popestrili s kulturnim programom, v katerem so prepevali člani Moškega pevskega zbora Karla Viranta, na harmoniko sta zaigrala Blaž Prislan in Luka Stroj anašek, na kitaro Mario Kurtnjak z Glasbene matice Ljubljana, Breda Polak pa je slavnostni dogodek popestrila z igranjem na klavir. T. T. Sredstva porabili smotrno in gospodarno Na 9. redni seji Občinskega sveta Občine Braslovče so svetniki obravnavali in razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda. Po potrditvi dnevnega reda in po prebranem poročilu o realizaciji sklepov zadnje seje so bili svetniki seznanjeni s poročilom o notranjem revidiranju poslovanja Občine Braslovče za leto 2010. Kot je v poročilu zapisala državna notranja revizorka Brigita Frlin Novak, so občini posredovali priporočilo za izboljšanje notranjega nadzorovanja pri poslovanju ter ji naročili, naj v prihodnje strogo upošteva določila zakona o javnem naročanju. Vsakoletna revizija mora preveriti izvajanje priporočil in ugotoviti, ali so bili sprejeti ukrepi pravilni in zadostni za izboljšanje poslovanja. Predsednica nadzornega sveta Helena Gajšek je v nadaljevanju podala poročilo o nadzoru zaključnega računa občine za lani. Kot je povedala, je Nadzorni odbor Občine Braslovče ocenil, da je Občina Braslovče sredstva, določena z veljavnim proračunom za leto 2010, porabila smotrno in gospodarno ter v skladu s cilji in z nameni, določenimi z letnim proračunom in načrtom razvojnih programov, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Braslovče. Nadzorni odbor je izrekel pozitivno mnenje, svetniki pa na poročili niso imeli pripomb. V nadaljevanju so svetniki obravnavali polletno poročilo o izvajanju proračuna občine za letos. Barbara Florjan Jelen, ki na Občini Braslovče skrbi za finance, je povedala, da so bili v prvem polletju prihodki realizirani v višini 2.022.344 evrov, kar predstavlja 39,9 odstotka načrtovanih prihodkov proračuna za leto 2011. V primerjavi z letom 2010 je bil indeks 139,2, torej je letos za malenkost več pridobljenih sredstev glede na isto obdobje lani. Odhodki so realizirani v višini 1.688.217 evrov, kar znaša 33,8 odstotka sredstev. V istem obdobju lani je bil procent nekoliko višji, in sicer 40,7 odstotka. Večji del investicij, načrtovanih za letos, bo namreč zapadlo v plačilo v drugi polovici leta. Večina del poteka v skladu s sprejetim proračunom in z načrtom razvojnih programov, razen projektov, ki so vezani na sofinanciranje. Svetniki so bili nato v prvem branju seznanjeni z osnutkoma pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem in osnutkom pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb in streh v starem trškem jedru Braslovč in ga po krajši razpravi posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Dalj časa so svetniki razpravljali o predlogu podelitev priznanj Občine Braslovče za letos, o čemer jih je seznanila predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Danica Turnšek in poudarila, da je komisija prejela 12 pobud za občinska priznanja, od teh je tri izločila, ker niso ustrezali pogojem razpisa. Ob koncu je župan Branimir Strojanšek seznanil svetnike z zahtevo po presoji ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa, ki jo je na Občinski svet Občine Braslovče oziroma posredovalo Ustavno sodišče RS z dne 27. avgusta letos, ter s pobudami in vprašanji svetnikov. T. Tavčar Zgrajena tudi nova knjižnica Predvidenih 40 stanovanjskih hiš Po izgradnji štirih novih bivalnih enot v preboldskem vrtcu, ki so sestavni del projekta Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold, so zdaj zgradili tudi knjižnico. Ta objekt sodi v tretjo fazo omenjenega projekta in zajema poleg izgradnje knjižnice tudi večnamensko dvorano, glasbeno učilnico, dve mladinski sobi in spre- mljajoče prostore. Vrednost investicije znaša 465.891 evrov. Sredstva v višini 85 % je občina pridobila na razpisu iz naslova Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Razliko do vrednosti investicije pa bo Občina Prebold pokrila z lastnimi sredstvi. Pred dnevi je bil opravljen tehnični prevzem objekta, zdaj pa je na vrsti opremljanje prostorov, kar bo precejšen finančni zalogaj. Kdaj bo vse pripravljeno za vselitev, ta trenutek še ni znano. D. N. V prostorih Občine Braslovče je prve septembrske dni potekala uvedba v delo za začetek gradnje komunalne opreme v naselju Braslovče -Rakovlje Terase III. Na podlagi javnega razpisa je bilo za izvedbo del izbrano podjetje CMC Celje, za nadzor nad gradbenimi deli pa bo skrbel Slavko Šketa. Projekt je vreden več kot 520.000 evrov in zajema izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, cest in nizkonapetostnega omrežja. Prva faza naj bi bila končana letos novembra, ostala zaključna dela pa bodo opravili do maja prihodnjega leta. Projekt bodo v celoti pokrili s sredstvi iz občinskega proračuna. Na območju, ki bo komunalno v celoti opremljeno, bo na novo zraslo 40 stano- vanjskih hiš. Dovozna cesta, pločnik, vodovod in kanalizacija do tega območja so bili zgrajeni lani. T. Tavčar Od leve proti desni: predstavnik projektanta Vizura Marko, Franc Matko, predstavnik podjetja CMC Celje Vojko Orlčnik, nadzornik Slavko Šketa, župan Branimir Strojanšek in direktor občinske uprave (tudi skrbnik pogodbe in vodja za izvedbo projekta) Milan Šoštarič september 2011 Delo za kar 89 mladih Uspešno leto za Občino Polzela V' Občini Prebold so dobro poskrbeli za podmladek Letošnji dobitniki priznanj z županom Ljubom Žnidarjem Občina Prebold je nedvomno nekaj posebnega glede počitniškega dela, ki ga zagotavlja dijakom in študentom pod pogojem, da so njeni občani. S takšnim načinom dela omogočijo mladim, da si zaslužijo nekaj denarja in si pridobijo nekaj delovnih izkušenj in tudi znanja. Letos so počitniško delo omogočili 89 dijakom in študentom. Svoje delo so opravljali od ponedeljka do petka, tisti, ki so delali na bazenu, pri spletnem časopisu ali v TIC-u, pa so bili pridni tudi ob sobotah in nedeljah. Njihova urna postavka je bila 3 evre neto, za 80 ur opravljenega dela so torej zaslužili 240 evrov. Njihovi zaslužki so občinski proračun do 19. septembra stali 21.349 evrov. Na razpis se je prijavilo kar 132 dijakov in študentov, vendar vsem niso mogli zagotoviti dela. Prednost pri izbiri so imeli dijaki 3. in 4. letnikov ter študentje. Zavrnili so štiri prepozno prispele prijave, dva osnovnošolca, sedemnajst dijakov 1. in dvajset dijakov 2. letnika srednjih šol. Vsi izbrani pa so se morali pred začetkom dela udeležiti obveznega predavanja iz varstva in zdravja pri delu. Tudi letos so izbrani dijàki in študentje opravljali svoje delo na različnih področjih. Teh je bilo kar šestnajst. Med drugim so delali v občinski upravi, izdelovali spletni časopis, opravljali vzdrževalna in druga dela na Polzelski svetniki so na zadnji, sedmi redni seji obravnavali kar 15 točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali predlog za podelitev občinskih priznanj v letu 2011. Svetniki so nadaljevali s prekinjeno točko šeste seje, podajo soglasja k imenovanju direktorice Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela. Direktorica občinske uprave Alenka Kočevar je svetnikom obrazložila poslovanje zavoda in občine ter pojasnila prepovedi in omejitve pri poslovanju, ki jih narekuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in se nanašajo na sorodstveno razmerje med županom občine ter predlagano direktorico zavoda Alenko Žnidar, ki je županova žena. Kljub temu da je osem svetnikov glasovalo za in osem proti, predlog sklepa o podaji soglasja k imenovanju preboldskem kopališču, delali v knjižnici, kjer so izvajali tudi razne otroške delavnice, urejali knjižnično gradivo, se ukvarjali s programom Cobiss, opravljali Prejšnjo sredo so v prostorih sejne sobe Občine Prebold podpisali pogodbo za ureditev parkirišča pri pokopališču. Pogodbo sta podpisala župan Občine Prebold Vinko Debelak in direktor podjetja VOC Celje Bogdan Kočevar. Projekt je razdeljen na dve fazi. V prvi je bila izdelana dokumentacija, odkupljeno je bilo zemljišče in opravljena so bila zemeljska dela. V drugi fazi pa se bo izvedel gornji ustroj z zasaditvijo, izgradnjo 30 m pešpoti in 40 m ploč- direktorice ZKTŠ Polzela ni bil sprejet. Svet zavoda bo tako moral postopek izbire direktorja ponoviti. V nadaljevanju so svetniki razpravljali in potrdili sklep, da je podžupan dr. Jožef Korber podal odstopno izjavo zaradi nezdružljivosti funkcije podžupana s članstvom v javnem Zavodu za kulturo, turizem in šport Polzela, njegov namestnik pa bo imenovan na eni izmed naslednjih sej. Odstopno izjavo je podal tudi drugi podžupan Jože Kužnik, ki je bil član Sveta OŠ Polzela. Ker pa bo oktobra potekel mandat vsem članom Sveta OŠ Polzela, komisija ni podala predloga za imenovanje nadomestnega člana, temveč je za člane Sveta zavoda OŠ Polzela kot predstavnike Občine Polzela v mandatnem obdobju 2011 do 2015 predlagala nove dela v TIC-u, kjer so obiskovalce vodili po muzejski zbirki Prebold skozi čas, popisovali in fotografirali zbirke in opravljali druga dela po navodilih Zgodovinskega društva Prebold. Nekaj dijakov in študentov so napotili na delo k trem gasilskim društvom, h gasilski zvezi, k planinskemu in športnemu društvu, svoje delovne izkušnje so si nabirali tudi v Vrtcu Prebold in še kje. Večina dijakov in študentov je bila zelo zadovoljna z izbranim delovnim področjem. Trudili so se, da so bili pri delu čim bolj uspešni. Zadovoljni pa so bili tudi v društvih, saj jim je še kako prav prišla pomoč pri društvenih opravilih. D. Naraglav nika. Vseh parkirnih mest, obstoječih in na novo pridobljenih, bo po izvedenem posegu 142. Prebold je kot občinsko središče z vidika prometne infrastrukture zadovoljivo urejen kraj. Dejstvo pa je, da se v zadnjem času povečuje število prebivalcev in s tem tudi aktivnosti v samem središču. Povečan promet, posebej na regionalni cesti Prebold-Trbovlje, ob kateri se nahaja pokopališče, je poslabšal stanje prometne varnosti, hkrati pa tudi otežil dostop do samega člane, in sicer Brino Zabukovnik, Blanko Rojnik Rom in Marjana Brusa, vse člane so svetniki brez pripomb potrdili. Ker so letos končali z obnovo Gradu Komenda, v njem je zdaj tudi več prostorov, so svetniki sprejeli sklep o določitvi cene najema - uporabe Gradu Komenda. Najem - uporaba zunanjega prostora Gradu Komenda, vključno z električno energijo in uporabo sanitarij za dogodek, stane 150 evrov, najem poročne dvorane 100 evrov, najem konferenčne dvorane na uro 25 evrov in najem avle v pritličju 30 evrov na uro. Svetniki so se nato seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna. V proračunu Občine Polzela za prvo polletje je razvidno, da je realiziranih 43 odstotkov prihodkov in 33 odstotkov odhodkov Proračunski presežek znaša 325.110 V dvorani Gradu Komenda na Polzeli jev petek zvečer pote- pokopališča, kjer zlasti ob pogrebih in dnevu spomina na mrtve primanjkuje parkirnih mest. Dovoz do parkirišča bo potekal z zahodne strani preko obstoječe dovozne ceste. Po projektu bodo obnovili obstoječo parkirno površino, dodatno bodo uredili novo parkirno površino, namenjeno parkiranju in enosmernemu prometu med parkirnimi mesti. Ob južnem robu mrliške veže bodo za potrebe nove pešpoti in pločnika odstranili obstoječo živo mejo. Med parkirnimi vrsticami pa bodo za osenčenje parkirišča uredili otoke za drevesa, v katere bodo posadili kroglasti javor. Vrednost pogodbenih del skupaj z DDV znaša 58.700,00 evrov. Dela bo izvedlo podjetje VOC Celje, najboljši ponudnik, z njimi pa naj bi končali do konca oktobra. Podpisu pogodbe sta prisostvovala podžupan Franc Škrabe, ki je tudi vodja tega projekta, in Mirjana Bevanda z Razvojne agencije Savinja Žalec, ki je pripravila razpis za ta projekt. D. N. evrov. Odplačanih je bilo 58.380 evrov dolga. V prvem polletju se niso zadolževali, saj je likvidnost občine dobra. V nadaljevanju je župan Ljubo Žnidar svetnike seznanil s predlaganimi lokacijami za postavitev baznih postaj v sklopu projekta Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja, v katerem sodeluje enajst občin. Skladno z načrtom celotnega omrežja je na območju Občine Polzela predvidena gradnja dveh baznih postaj, in sicer v katastrski občini Dobrič, Gora Oljka in v katastrski občini Andraž. Ob koncu seje so svetniki sprejeli še tri sklepe, in sicer o prodaji stavbnega zemljišča v izmeri 594 kvadratih metrov, o manjši notranji igralni površini treh kvadratnih metrov v Vrtcu Polzela in sklep o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. T. Tavčar kala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Polzela, posvečena 2. oktobru, prazniku Občine Polzela, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Slavnostni govornik župan Ljubo Žnidar je uvodoma govoril o pomenu praznovanja, nato pa poudaril: »Na področju prometa in prometne varnosti je Poslovna cona Ločica dobila do podvoza razširjeno cesto. Novo naselje nad avtocesto ima asfaltirano glavno cesto, asfaltirane dovozne poti pa so veseli v Andražu, Dobriču, Založah in Ločici ob Savinji. Lepšo in varnejšo podobo ima cesta v Podvinu, nekaj sredstev pa je zahtevalo intervencijsko vzdrževanje po neurju, trenutno saniramo plaz pri Mešičevih v Andražu. Nov prostorski plan smo uskladili s pristojnimi ministrstvi, sklep pa je že posredovan v potrditev Vladi Republike Slovenije. Nadaljujemo z gradnjo sekundarne kanalizacije Polzela, kjer se v sklopu 2. faze urejata cesta in vodovodno omrežje. V sklop gradnje kanalizacije sodi tudi zgrajen pločnik z javno razsvetljavo od Zavašnika do mostu čez Savinjo. Obnovo omenjenega odseka regionalne ceste bo financirala država. Obnavljamo in saniramo pa še določene odseke kanalizacije, zgrajene v prvi fazi, kar je posledica propada podjetja Vegrad. Na lokalni cesti, ki povezuje Polzelo z naseljem Breg pri Polzeli ob Savinji, je zgrajen nov most čez Strugo. Na tej cesti je na relaciji od Pevca do mostu v izgradnji kanalizacija, obnovljen je vodovod, cesta pa bo bogatejša za pločnik in javno razsvetljavo. Končali pa smo tudi s prenovo dveh ambulant v Zdravstvenem domu Polzela. V kroniki občine pa je gotovo s posebnim spoštovanjem zapisan datum 18. junij 2011, ko je bila svečano odprta obnovljena Komenda. Ta dogodek je gotovo nadgradil sedanjost in čas bo zaznamovan z njo tudi tako, da bomo rekli: To je bilo pa pred Komendo ali to se je zgodilo po Komendi. Njeno življenje pa bo takšno, kot ga bomo soustvarjali z njo, odvisno od tega, ali bomo zdaj, ko imamo eno najlepših knjižnic v Sloveniji, več brali ali bomo glasbeno rasli z lepimi prostori, ki so namenjeni glas- beni šoli in Glasbenemu društvu Cecilija, ali nas bodo eksponati stalne razstave Malteškega viteškega reda spodbujali k blagrom za ljudi ali bo Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ohranjal živost zelenega zlata ali bo informacijska točka povedala naključnim obiskovalcem in radovednežem, zakaj si je vredno ogledati našo občino in spoznati njene naravne danosti in kulturne dogodke. Komenda je priča poročnim zaobljubam, omogoča predstavitev ustvarjalnosti in ljudi, ki so bili ali so dejavno vpeti v našo sedanjost. Prostori v njej so namenjeni tudi zavodu, ki bo združeval, predstavljal in skrbel za njeno dodano vrednost. Ob tej priložnosti želim poudariti še nekaj, kar je v teh časih zelo pomembno: finančna stabilnost občine je dobra, vse obveznosti plačujemo pravočasno in v predpisanih rokih...« Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Naziv častni občan je prejel Stanko Novak, in sicer za izjemen prispevek na področju kulture, gospodarstva, človekoljubnih dejavnosti, ki imajo trajen pomen pri razvoju, ugledu in prepoznavnosti Občine Polzela. Grb občine sta prejela Niko Kač za izredno življenjsko delo na področju menedžmenta ter izjemen prispevek k razvoju in ugledu Občine Polzela in Ivan Kotnik za aktivno, požrtvovalno, nesebično in pogumno delo pri Prostovoljnem gasilskem društvu Polzela. Plaketo občine so prejeli Vinko Zabukovnik za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine v Andražu in duhovne podobe kraja, Župnijska Karitas Polzela za dvajset let delovanja na humanitarnem področju ter Dejan Glavnik za uspešno opravljen podvig s kolesom okoli sveta in pomemben prispevek k promociji Občine Polzela. Svečano sejo so s kulturnim programom obogatile pevka in citrarka Irena Glušič, Suzana Hebar, ki je igrala na kitaro, ter Agata Kvartič s petjem in z igranjem na flavto. V okviru praznika so v soboto pripravili sejem dobrot s kmetij, gobarsko in čebelarsko razstavo, podelili so priznanje za urejeno okolje, pripravili peteli-nijado, poskrbeli za prikaz starih kmečkih običajev, šahovski turnir, teniški turnir naključno izžrebanih dvojic in turnir v balinanju. Več o tem pa v oktobrski številki Utripa. T. T. Med podpisom pogodbe Grad Komenda tudi kongresni center Parkirišče do konca oktobra Založiti morajo evropski denar Varujmo nebo, naravo ... Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je potekalo tudi srečanje županov oziroma drugih predstavnikov občin, ki ga je Celjski sejem-pripravil v sodelovanju s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije. Pogovarjali so se o črpanju denarja iz evropskega kohezijskega sklada in o težavah, s katerimi se pri tem srečujejo občine. Pogosto se pri občinah pojavlja nelikvidnost pri zalaganju denarja, srečujejo se s težavami gradbenih podjetij in podobno. Še približno sto milijonov evrov evropskega denarja bo ob koncu letošnjega leta na voljo občinam v okviru 6. javnega poziva Regionalnih razvojnih programov. Na srečanju so govorili tudi o priložnostih občin za ustvarjanje podjetništvu prijaznega okolja, o instrumentih in- dobrih praksah za uspešen razvoj občin v naslednjem večletnem finančnem okviru EU 2014-2020. Predstavili so primere dobrih praks, SID - Slovenska izvozna in razvojna banka ter predstavniki poslovnih bank Hypo Alpe Adria in Banke Celje pa pogoje financiranja infrastrukturnih ter okoljevarstvenih projektov občin. Mateja Čepin iz SVLR je povedala, da je Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev z 1,4 milijarde evrov pridobljenih in 1,050 milijarde evrov že povrnjenih sredstev na 6. mestu med državami članicami EU. Opozorila je na težave in napake pri črpanju razpisanih sredstev ter poudarila, naj se občine ob morebitnih dilemah pravočasno posvetujejo s SVLR. Med težavami, s katerimi se srečujejo slovenske občine pri črpanju evropskega denarja, se pogosto pojavlja nelikvidnost pri zalaganju sredstev, pojavljajo se težave pri izvajanju javnih naročil, ki jih narekuje zakonodaja, težave gradbenih podjetij in pritožbe na razpise neizbranih izvajalcev, ki lahko izvajanje projektov zavlečejo in otežijo. Mateja Čepin je opozorila tudi na kadrovsko podhranjenost, saj večina slovenskih občin zaradi svoje majhnosti in omejenega proračuna nima uslužbenca, ki bi se ukvarjal izključno z razpisi za črpanje sredstev EU. Med rešitvami je navedla že uvedeno poenostavitev poročanja vladni službi o izvajanju projektov in zmanjšanje administracije pri pridobivanju sredstev in izvajanju projektov. Miha Pezelj iz SVLR je župane opozoril na aktualni razpis PU 4.1. »Regionalni razvojni programi.« Na 6. javnem pozivu, ki bo predvidoma objavljen ob koncu letošnjega leta, bodo razdelili 586 milijonov evropskega denarja. Občine se lahko na razpis prijavijo s projekti s področja prometne in ekonomske infrastrukture, okoljske infrastrukture in turizma ter socialne infrastrukture in urbanih središč. Barbara Vošnjak z Mestne občine Celje je kot primer dobre prakse uspešnega črpanja evropskega denarja predstavila projekt Mestni marketing, ki so ga v Celju pripravili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, vanj pa sta med drugim vključeni tudi mestni občini Ljubljana in Koper. S pomočjo evropskega denarja želijo v Celju poživiti mestno jedro. Kot primera dobrih praks sta bila predstavljena tudi projekt MO Koper, ki je svojo turistično ponudbo obogatila z virtualnim ogledom mesta v 3D-tehniki, in Občine Slovenske Konjice, ki je s sredstvi EU za regionalne razvojne programe postavila sončne elektrarne. Župan Rogaške Slatine in predsednik Sveta županov Savinjske regije Branko Kidrič je po srečanju povedal, da morajo biti za uspešno črpanje evropskih sredstev glavni poudarki na ideji oz. vsebini projekta. O aktualnem 6. Javnem pozivu PU 4.1. »Regionalni razvojni programi« je dejal, da bo znotraj regije potrebnih še kar nekaj usklajevanj občin o prednostih in velikosti projektov, s katerimi bodo kandidirali na razpisu. K. R. Tekmovalo 1360 gasilk in gasilcev Na nogometnem igrišču v Športnem parku Žalec je potekalo gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec in hkrati tretje tekmovanje v ligi mladine Savinjsko-Šaleške regije. Mladinke in mladinci so nastopili v vaji z ovirami, štafeti 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja, pionirke in pionirji pa v vaji z vedrovko, štafeti 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja. V Levcu, kjer je potekalo člansko tekmovanje GZ Žalec, so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, štafetnem teku in vaji razvrščanja. Skupaj je nastopilo 1360 gasilk in gasilcev. Na tekmovanju Gasilske zveze Žalec je nastopilo 34 enot. Vrstni red pionirke: 1. PGD Velika Pirešica, 2. Levec, 3. Andraž; pionirji: 1. Andraž, 2. Velika Pirešica, 3. Drešinja vas; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Gomilsko; mladinci: 1. Polzela, 2. Velika Pirešica, 3. Ločica ob Savinji. Te enote so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 8. oktobra v Žalcu. V 3. pokalnem tekmovanju mladine Savinjsko-Šaleške regije je nastopilo 57 enot. Vrstni red pionirke: 1. PGD Mozirje, 2. Velika Pirešica, 3. Levec; pionirji: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Velika Pirešica, Gaberke; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Gomilsko, 3. Škale; mladinci: 1. Polzela, 2. Pesje, 3. Velenje. Podelitvi se je udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Rezultati tekem: člani A: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Drešinja vas, 3. Dobrovlje; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Parižlje - Topovlje, 3. Polzela; člani B: 1. Zabukovi- S tekmovanja pionirjev ca, 2. Dobrovlje, 3. Loke; članice B: 1. Braslovče, 2. Tovarna nogavic Polzela, 3. Velika Pirešica. T. Tavčar GEOPROJEKT d.o.o. CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne In cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine (GEOPROJEKT ^—o— I d.o.o. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vendei^ Mladi so z navdušenjem sodelovali pri tej akciji 15. in 16. septembra namenjajo v svetu posebno pozornost klimatski krizi. Pobudnik te dejavnosti je Al Gore, ki predlaga, naj ljudje stopimo skupaj in začnemo reševati problem vremenske, klimatske krize. Vsi sodelujoči so sklenili roke, jih dvignili v zrak kot simbolično zaščito neba in s tem opozorili na klimatsko krizo. V Sloveniji temu dogodku namenjamo posebno pozornost. V Žalcu je na pobudo župana Občine Žalec Janka Kosa in osnovnih šol ter vrtcev v občini in v sodelovanju Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije in ob podpori Zdravniškega društva Celje več sto otrok, učencev, vzgojiteljev in ravnateljev na stadionu v Športnem centru Žalec opozorilo na pomen reševanja omenjenega problema. Sodelujoče sta med drugimi nagovorila žalski župan Janko Kos in predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Viktorija Rehar, ki sta poudarila pomen varovanja neba, narave, živali in rastlin ter vseh dobrin, ki omogočajo živeti zdravo, v sožitju z naravo in okoljem. Želimo si lahko le, da bodo mladi, ki so z navdušenjem sodelovali pri tej akciji, velik del tega navdušenja ponesli s sabo v zrela leta. T. Tavčar Iz trnja zrasla Trnuljčica Lf\uluiaiikci Club j§ iPo tl ji s c tu t ^2abc J NAJ EE PS7WTERASA V.ŽAEČfii; V ATRIJU SAVI NOVEGA SALONA Informacije: 04 1 735 281, inlo^cli/.ahct-club.si O, (T’lh.linä.K.O, bohotno r r znzoz Društvo upokojencev Galicija, ki ga vodi Jože Kruleč, je ob letošnjem prazniku KS Galicija slavilo veliko delovno zmago. Po večletnih željah po lastnem prostoru za druženje jim je letos končno uspelo. Na prostoru za šolo je zrasla prijetna brunarica, imenovana Trnuljčica. Jože Kruleč je na slovesnosti povedal, da je KS Galicija že pred osmimi leti kupila zemljišče v izmeri 22 arov, ki je bilo namenjeno za izgradnjo rekreacijskih prostorov. To, kar so trenutno uredili upokojenci, je le del tega, kar bo prišlo na vrsto v naslednjih letih. Na mestu, kjer zdaj stoji brunarica, je še lani rastlo trnje, in tako se je ime brunarice ponudilo samo od sebe, čeprav je uradni naziv prostora, ki ga označuje tudi napis, Društvo upokojencev - rekreacijski center Trje. Na začetku poti še niso povsem verjeli, da jim bo uspelo, saj je bilo ob prostovoljnem delu potrebno zbrati tudi precej denarja. Opravljenih je bilo skoraj 3000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so porabili vse društvene prihranke v višini več kot 6800 evrov, člani društva in tudi nekateri drugi pa so pomagali s prostovoljnimi prispevki v višini okrog 2500 evrov. O vsem tem pričata tudi leseni spominski knjigi na steni v brunarici, izdali pa bodo tudi bilten, v katerem bodo poleg vseh 71 prostovoljcev, ki so pomagali pri gradnji, zapisana tudi imena donatorjev in sponzorjev. Kot so dejali, pa te pravljice o Trnuljčici ne bi bilo, če jih ne bi podpirala krajevna skupnost. V spomin na dan odprtja rekreacijskega centra so skupaj Zeleni javor bo spominjal na odprtje brunarice in rekreacijskega centra z gosti posadili drevo - zeleni javor. Na ta dogodek pa bo spominjal tudi zapis na koncu spominske knjige, ki se glasi: »Ta objekt posvečamo nasle- dnjim rodovom upokojencev kot spomin na generacijo, ki je s požrtvovalnostjo članov uspela postaviti našo Trnuljčico.« D. N. : SUKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče Mrzlica ponovno kraj druženja Starejši ponovno skupaj Na domu so plapolale zastave sedmih občin, Tretja septembrska sobota ali nedelja je vsako leto v znamenju tradicionalnega srečanja Zasavčanov in Savinjčanov, zadnje tri leta pa tudi Laščanov. Tovrstno druženje ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju, ko so si tukaj podajali roke revirski, libojski in zabukovški knapi, preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramičarji in drugi. Danes ta srečanja nimajo političnega predznaka, gre preprosto za druženje ljudi različnih prepričanj in nazorov. Vse pa druži veselje do narave, pohodništva in rekreacije. Za uradni del srečanja poskrbi vsako leto drug organizator. Letos je bila organizacija v rokah Občine Žalec. Zbranim je spregovoril župan Janko Kos, ki je izrazil veliko veselje in zadovoljstvo, da neprekinjeno nadaljujejo s temi srečanji in povezujejo sedem občin z obeh strani posavskega hribovja, Mrzlico pa so upravičeno poimenovali Zasavsko-Savinjski Triglav. Pred uradnim delom srečanja je zaigrala Godba Liboje, ki je pričarala vzdušje nekdanjih časov socializma, ko se je v organizaciji SZDL (Socialistične zveze delovnih ljudi) na tem mestu zbralo organizatoric teh srečanj (Prebold, Žalec, Tabor, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Laško) tudi nekaj tisoč ljudi. Danes prireditev ni več tako množično obiskana, saj se srečanja udeleži le kakšnih tristo do štiristo ljudi. Udeležence sta ta dan nagovorila tudi predsednik TD Trbovlje Matjaž Kilar in Borut Vukovič, predsednik MDO od Litije do Brežic. Slednji zato, ker je bilo tokratno srečanje združeno z vsakoletnim srečanjem članov planinskih društev tega meddruštvenega odbora planinskih društev. Uradni del srečanja je povezovala Saša Pukl, za glasbo pa so v nadaljevanju poskrbeli člani Ansambla Spekter. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za brezplačno malico. Okusen prekmurski bograč je ob kozarčku in v družbi prijatelj še kako teknil. Mrzlica tako ostaja simbol prijateljstva in sodelovanja obeh dolin in Laškega, in to ne glede na politiko in politično prepričanje. D. Naraglav Drugi septembrski petek so se v dvorani Društva upokojencev Griže na tradicionalnem srečanju zbrali krajani, stari 70 in več let. Srečanje vsako leto v sodelovanju s krajevno skupnostjo organizira Krajevna organizacija RK Griže. V tej krajevni skupnosti živi trenutno 348 oseb, starih nad 70 let. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so stari devetdeset in več let. Najstarejša je 97-letna Marija Arnšek. Naj-starejši moški na srečanju je bil devetdesetletni Anton Cizej, ki je bil poleg najstarejše ženske Marije Arnšek deležen posebne pozornosti. Po- Tradicionalno za pokal C-Ringa Sezona gasilskih tekmovanj je več ali manj končana. V Gasilski zvezi Prebold so zadnje tekmovanje izpeljali gasilci PGD Groblja, ki so organizirali že 9. tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal C--Ringa. Tekmovanja se je na igrišču športnega parka v Latkovi vasi udeležilo osem moških in tri ženske ekipe, ki so tekmovale v Zmagovalci tekmovanja vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Ekipe so štele po sedem članov. Pri moških je zmagala ekipa veteranov PGD Matke, drugo mesto so zasedli veterani PGD Ponova vas, tretje pa ekipa PGD Šešče. Med ženskami je prvo mesto osvojila ekipa iz Šaleka, druge so bile gasilke iz Matk in tretje ekipa PGD Kapla - Pondor. Prehodni pokal C--Ringa sta prejeli moška ekipa iz Matk (drugič zapored) in ženske iz Šaleka. Poleg pokalov so podelili tudi dve spominski priznanji, in sicer najstarejši udeleženki in najstarejšemu udeležencu tekmovanja. To priznanje sta prejela Zofija Polenik iz PGD Šalek in Franc Žebovec iz PGD Polje. D. N. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, , KATASTER KOM. NAPRAV, P|v MERITVE ZA PR0JEKTIV0, / LLL INŽENIRSKA GEODEZIJA, IX' mm \ GPS MERITVE, NEPREMIČNINE & N Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si Pokličite mžmmv® m 041 813 616 Vi' Vl^/plin za dostavo gospodinjskega plina 1 4 Zmet plin - vaš prodajalec v Savinjski dolini. Dostava 33 (H?DD0 dkub Ž/dooBt&doowü Mi pripeljemo, Vi varčujete. leg njiju sta iz rok predsednika KS Griže Marjana Vodeba in predstavnic KO RK Griže šopke prejela tudi zakonska para Marija in Ludvik Ramšak ter Frida in Ivan Kuder, ki letos praznujeta 50-letnico skupnega življenja. Na srečanju je zbrane najprej pozdravila Cvetka Grm, v imenu KS Griže pa je udeležence nagovoril Marjan Vodeb. Zbrane sta pozdravila tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen in predstavnik Območne organizacije RK Žalec. S kulturnim programom so srečanje polepšali folklorna skupina OŠ Griže, pevski zbor sekcije ročnih del Jelke, citrar Božo Trnovšek in duet harmonik harmonikarskega orkestra Dejana Mastnaka. D. N. Tudi v drugih občinah V ponedeljek, 3. oktobra, bo Center za socialno delo Žalec, ki deluje na Mestnem trgu 5 v Žalcu, začel z delom tudi v preostalih petih občinah Upravne enote Žalec. Uradne ure bodo od 8.30 do 11.30, in sicer v ponedeljek v prostorih Občine Polzela, v torek v Preboldu, v sredo na Vranskem, v četrtek v Braslovčah in v petek v Taboru. Kot je povedala direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak, lahko upravičenci v teh pisarnah vlagajo vloge za socialnovarstvene dajatve, kot so otroški dodatek, dodatek za nego, dodatek za veliko družino, denarne socialne pomoči, državne štipendije, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, oprostitve plačila družinskega pomočnika. »Izvajali bomo tudi socialnovarstveno storitev prva socialna pomoč. Uporabnik storitve prve socialne pomoči je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za to storitev odloči prostovoljno. Je prva izmed socialnovarstvenih storitev uporabniku, ki obišče center za socialno delo. Opravi se kot samostojna storitev, kadar uporabnik išče pomoč prvič ali na centru za socialno delo išče pomoč v novi zadevi, izvaja se v obliki usmerjenega razgovora v enem ali več med seboj povezanih delih,« je še povedala Helena Bezjak. L. K. SPLOŠNO GRADBENIŠTVO - visoke,nizke gradnje - izgradnja dvorišč, pločnikov - tlakovanje, strojni izkopi -organizacija izvedbe stavbnih projektov 'Urina kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr@gmail.com Naročnik: Emilijan Vedenik, s. p., Sv. Lovrenc 55, Prebold Naročnik: DAAŠ inženiring d.o.o. Ljubljana Naročnik oglasa: Sipro, d. o. o., Pečnikova 1, Žalec Vedno brez vprašanj in odlašanja Predsedniki PGD Žalec (pri podpisu), PGD Iljaševci (na levi) in PGD Rommerskirchen (na desni) so podpisali listino o pobratenju društev Gasilski vozili za prevoz moštev (na desni) in gasilske tehnike je blagoslovil župnik p. Viktor Arh Prostovoljno gasilsko društvo Žalec praznuje letos 130-letnico uspešnega delovanja. Ob jubileju je prejelo grb Občine Žalec, osrednja slovesnost pa je bila združena s praznovanjem dneva gasilcev GZ Žalec. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je 10. septembra potekala slavnostna akademija, na žalskem stadionu pa so pripravili slovesen prevzem dveh gasilskih vozil. Slavnostne akademije so se poleg žalskih gasilcev in članov društev GZ Žalec udeležili številni gostje, med njimi spodnje-savinjski župani in podžupani ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Ob zvokih Godbe Za-bukovica so najprej praporščaki na oder prinesli 37 praporov, predsednik Franci Naraks pa je spregovoril o prehojeni poti žalskega gasilskega društva. Sedanji uspehi so zasluga vseh generacij prostovoljnih gasilcev do zdaj, je med drugim poudaril in dodal, da so bili člani žalske požarne brambe tudi nosilci slovenske zavesti v mestu. Z minuto molka je dvorana počastila spomin na preminule gasilce. »Ponosni smo lahko na prehojeno pot, ponosni zaradi tega, ker smo sestavni del najmnožičnejše prostovoljne organizacije, ki je pripravljena nuditi strokovno pomoč vsem občankam in občanom, ki jo potrebujejo, pa tudi zato, ker pomagamo takrat, ko je najbolj potrebno, brez vprašanj in odlašanja,« je povedal Franci Naraks in nadaljeval, da je zelo pomembna motiviranost gasilcev ne le za pomoč, ampak tudi za usposabljanje in izobraževanje. Izpostavil je nekatere večje uspehe v zadnjem desetletju delovanja društva, kot so nabava zaščitne opreme, ureditev garažnih prostorov in zamenjava tlakov v teh prostorih, popravila in obnova 1. etaže gasilskega doma, urejanje fasade, nabava kompresorja za polnjenje jeklenk za dihalne aparate, obnovljene sanitarije in drugo. Vsa ta različna dela so zahtevala mnogo ur prostovoljnega dela članstva in finančnih sredstev, za kar se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali. Med cilji, ki jih želijo doseči, je Franci Naraks navedel dokončanje fasade doma ter kljub kriznim časom tudi zamenjavo gasilske avtolestve, ki je v mno- gih intervencijah nepogrešljiva. Čeprav temelji slovensko gasilstvo na prostovoljcih, pa je prostovoljna le možnost pristopa v društvo oziroma izstopa, je v nadaljevanju slavnostne akademije med drugim v svojem govoru poudaril predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler. Kot član gasilske organizacije namreč v skladu z zakonodajo vsak prostovoljni gasilec prevzame velike obveznosti in odgovornosti. Poleg tega so pričakovanja ljudi vedno večja, zato morajo prostovoljni gasilci vedno več svojega časa namenjati ne le reševanju, ampak zlasti usposabljanju, pri svojem delu pa potrebujejo vedno bolj napredno tehniko in opremo. Žalski župan Janko Kos je izrazil ponos nad vsemi generacijami prostovoljnih gasilcev in obljubil, da bo občina še naprej podpirala prostovoljno gasilstvo. Ob jubileju je gasilcem čestital tudi direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But in jim izročil sicer že marca dobljeno priznanje Civilne zaščite. Zbrane gasilce je nagovoril tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. »Naša organizacija ima preko 4.400 gasilskih društev in več kot 40 tisoč operativnih članov, ki smo pripravljeni pomagati ljudem v nesrečah, za kar se tudi usposabljamo. Pri tem žrtvujemo svoj čas, potrebujemo pa tudi sredstva, da se opremimo, potrebujemo ustrezne pogoje za delo. Zato ves čas opozarjamo, da nam je potrebno pri tem po- magati in zagotavljati ustrezna finančna sredstva. Denarja ne potrebujemo za plačilo za svoje delo, ampak zgolj za to, da se lahko opremimo, da zavarujemo svoja življenja,« je poudaril Matjaž Klarič in pozval državo, naj dobro premisli, kje bo varčevala. Matjaž Klarič je podelil priznanja in odlikovanja GZS, predsednik PGD Žalec Franci Naraks pa društvena priznanja ob jubileju ter plakete vsem donatorjem, ki so prispevali za nakup vozil. Pred tem je s predsednikoma gasilskih društev Iljaševci in Rommerskirchen podpisal listino o pobratenju. Takšna prijateljstva so izrednega pomena, so poudarili vsi. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Tone Vrabl, sta poleg godbenikov nastopila zbor Popseslish in Folklorna skupina Ponikva. Po končani slovesnosti v dvorani je v žalskem športnem centru sledil prevzem dveh gasilskih vozil. Tja so se odpravili v povorki, v kateri je korakalo 605 gasilk, gasilcev in gasilske mladine. Žalski gasilci so jubilejno leto počastili tudi z nakupom dveh gasilskih vozil, s katerima so nadomestili dotrajani vozili. Vozilo za prevoz moštva v vrednosti 53 tisoč evrov so sofinancirali žalsko društvo, donatorji, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Občina Žalec, tri leta staro vozilo za prevoz gasilske opreme v vrednosti 15 tisoč evrov pa je žalsko gasilsko društvo kupilo s pomočjo donatorjev. Župan Janko Kos je ključ gasilskega vozila za prevoz moštva predal predsedniku Franciju Nara-ksu, ki jih je izročil poveljniku Miru Lovreku, ta pa vozniku Gregi Breclu. Ključ gasilskega tovornega vozila pa je predal poveljniku Miru Lovreku, ki jih je izročil vozniku Sebastjanu Kotniku. Blagoslovu vozil, ki ga je opravil žalski župnik Viktor Arh, je sledila gasilska veselica. K. R., foto: T. T. Merjenje in delitev stroškov porabe toplote v večstanovanjskih zgradbah sipro "skrb za bivanje SIPRO, d. o. o. Pečnikova ulica 1, Žalec Telefon: 03/712 13 60,03/712 13 61,03/71-21-364 Faks: 03/712 13 62 Elektronski naslov: tajnistvo@sipro.si Podjetje SIPRO, d. o. o., upravlja z večjim številom toplovodnih sistemov v Žalcu, na Polzeli, v Šempetru, Kasazah, Petrovčah in Mozirju. Največji toplovodni sistem, s svojim razvodnim omrežjem, predstavlja kotlovnica v mestu Žalec, ki ga je podjetje prevzelo v upravljanje leta 1993. Za vsako kotlovnico je s strani lastnikov imenovan kurilni odbor, ki na osnovi predloga strokovne službe podjetja potrdi ceno ogrevanja za vsako kurilno sezono posebej. Cena ogrevanja je izračunana glede na porabo energenta in ostalih stroškov pretekle kurilne sezone. Uporabniki toplote plačujejo akontacijo stroška ogrevanja po m2 ogrevalnih površin posamezne enote. Strokovna služba podjetja izvaja aktivnosti vzdrževanja in rednih servisov naprav v kotlovnicah in tudi popravila okvar na razvodnih omrežjih s ciljem zagotoviti čim manjše stroške ogrevanja. V kotlovnicah, kjer je bilo to mogoče, je podjetje izvedlo priključitev na nov energent, in sicer na zemeljski plin. V toplotnih postajah v posameznih zgradbah so bili nameščeni centralni toplovodni merilci. S tem je omogočilo natančnejše merjenje in zaračunavanje stroškov ogrevanja za posamezno zgradbo. Leta 201 Oje bil objavljen Pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za porabo toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Pravilnik je bil objavljen v Ur. list RS št. 7 dne 29.1.2010 in je osnova za urejanje medsebojnih razmerij. Na podlagi pravilnika morajo uporabniki skleniti medsebojni dogovor o izvajanju in načinu delitve stroškov za toploto. V skladu s sprejeto zakonodajo je strokovna služba podjetja SIPRO, d. o. o., začela z aktivnostmi za namestitev delilnikov porabe za merjenje toplote v večstanovanjskih zgradbah, katerega strošek dobave in montaže se poravna iz rezervnega sklada. Na osnovi sklepov zbora lastnikov o potrditvi izvajalca namestitve delilnikov toplotne energije za posamezne zgradbe je podjetje SIPRO, d. o. o, sklenilo pogodbe za montažo teh naprav. Vzgradbah, kjer je vgrajen dvocevni sistem ogrevanja, so nameščeni na grelna telesa delilniki; v zgradbah z enocevnim sistemom ogrevanja so za vsako stanovanje vgrajeni individualni toplotni merilci, katerega strošek dobave in montaže se prav tako poravna iz rezervnega sklada. Na predlog kurilnih odborov se strošek porabe toplote za zgradbo deli v razmerju 30 % - fiksni stroški (se razdeli med odjemne enote glede na ogrevalno površino) in 70 % - variabilni stroški (se razdeli po odjemnih enotah na podlagi odčitkov delilnikov). Poleg stroškov toplote uporabniki plačujejo tudi fiksni strošek ogrevanja, ki zajema dimnikarske storitve, stroške vode, tekoče vzdrževanje kotlovnice (redni servisi naprav in pregled naprav), zavarovanje kotlovnice in stroške upravljanja kotlovnice. Izvajalci namestitve delilnikov toplotne energije bodo po izkustveni metodi določili korekcijske faktorje za vsako stanovanje posebej (glede na lego). Letos je potrebno skleniti tripartitni sporazum o delitvi stroškov toplote med etažnimi lastniki, dobaviteljem toplotne energije in podjetjem, kije dobavilo delilnike toplotne energije. Slednji bo tudi izvajalec delitve stroškov porabljene toplote. Sporazume o delitvi stroškov toplote bo pripravilo podjetje SIPRO, d. o. o., ko bo prejelo korekcijske faktorje s strani izvajalca namestitve delilnikov toplotne energije. Namestitev delilnikov toplotne energije ne pomeni samodejnega zmanjšanja porabe toplote. Temeljito bo potrebno spremeniti dosedanji način uporabe stanovanja v zimskem času. Priporočena je tudi namestitev termostatskih ventilov, menjava stavbnega pohištva (okna) in izdelava toplotnih izolacij posameznih zgradb. Nabavo in namestitev termostatskih ventilov plača uporabnik stanovanja. Prihranek pri porabi toplote za zgradbo in tudi v stanovanju bo viden le v primeru, da uporabniki stanovanj celovito pristopijo k izvedbi zgoraj navedenih ukrepov. Obračun porabljene toplote za posamezno stanovanje bo izdelan po končani kurilni sezoni 2011/2012, in sicer junija 2012, in bo obračunan v poračunu z naslednjimi položnicami. »Gasileraj« velik del življenja Mladi žalski gasilci izpred dobrega pol stoletja (Franci Naraks stoji, tretji z leve) Prostovoljno gasilstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, ki je v ponos vsem, ki so del te najbolj množične sile v sistemu zaščite in reševanja. Časi in pogoji, v katerih delajo, so se zelo spremenili, res pa je, da ima še vedno veliko vlogo pri vključevanju v gasilstvo družinska tradicija: od deda na vnuka. To potrjuje tudi Franci Naraks, ki mu je »gasileraj« v krvi. Številnim priznanjem za svoje delo v gasilstvu je ta mesec dodal grb Občine Žalec. Franci Naraks je med prostovoljne gasilce stopil že leta 1954 kot šestleten fantič. Ker je bilo to samo po sebi umevno, pravi. Stari oče in oče sta bila gasilca, tudi danes že pokojni brat, poleg tega takrat otroci niso imeli tako številnih dejavnosti, zaposlitev in zabave kot danes. Ampak danes tudi ne morejo doživeti, da bi pri 12 letih peljali gasilski avtomobil na požarno intervencijo ... Franci Naraks se ob tem spominu še vedno zadovoljno nasmehne, čeprav je že kot mlad gasilec spoznal, da je lahko dober operativec le strokovno usposobljen in dobro opremljen gasilec. Usposobljenost je najpomembnejša Usposobil se je pravzaprav za vse, kar je v prostovoljnem gasilstvu mogoče: poleg osnovnih gasilskih tečajev je opravil tečaj za gašenje notranjih požarov, za uporabo dihalnih aparatov, za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, za tehnično reševanje, za uporabo radijskih postaj, tečaj za bolničarja, usposobil se je celo za delo s helikopterjem in postal predavatelj, inštruktor ter sodnik gasilsko-športnih in tekmovalnih disciplin: »Dokler sem bil vodja operative v Gasilski zvezi Žalec, se mi je zdelo smiselno, da sem opravil vse te programe, da sem lahko ostalim kolegom povedal, kako dobro in pomembno je, da opravijo ta usposabljanja, da se naučijo pravilnega ravnanja in da so opozorjeni na nevarnosti. Veliko gasilcev v vsakdanji praksi v požarni intervenciji ne bo naletelo na vročino od 250 do 400 stopinj Celzija, ki so ji lahko izpostavljeni z zaščitno opremo največ pet minut, potem pride do dehidracije in poškodb. Prav pa je, da se usposobijo tudi za take primere. Vendar pa je tudi res, da so specialnosti nekakšna modna muha. Tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata bi moral opraviti vsak operativni gasilec, predvsem pa opremo preizkusiti na sebi. Vsa oprema z aparatom lahko tehta kar 20 kilogramov, s tem je morda treba celo v sedmo nadstropje; predstavljajte si, da mora gasilec še koga nesti ...« Franci Naraks, ki se je ves čas izobraževal in prejel tudi čin visoki gasilski častnik, nikoli ni razmišljal, da bi postal poklicni gasilec: »Nikoli nisem imel teh ambicij, čeprav izredno spoštujem poklicne gasilce.« Na operativnem področju je bil poveljnik in podpoveljnik PGD Žalec, zdaj pa je kot predsednik komisije za tehnične intervencije tudi član štaba operative in pomočnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije (GZS). Opravljal je tudi organizacijske funkcije kot član predsedstva GZS, tajnik in član predsedstva GZ Žalec, v žalski zvezi je še vedno član nadzornega odbora. Je predstavnik veteranov Savinj-sko-Šaleške regije v svetu SŠ-re-gije, član sveta veteranov GZS in seveda aktualni predsednik PGD Žalec. Tekmuje kot veteran in predava predmet taktika. Kakšen je pravzaprav namen gasilskih tekmovanj? »Gasilec, ki da nekaj nase, gre tudi na tekmovanje. Resnici na ljubo so tekmovanja v določeni meri preverjanja psihofizičnih sposobnosti. Tudi v prostovoljnem gasilstvu bo verjetno potrebno preverjati psihofizične sposobnosti, kar je v trenutno veljavnem pravilniku o zdravstvenih sposobnostih sicer že opredeljeno, vendar zdaj velja, da je tekmovanje ena izmed oblik preverjanja psihofizične sposobnosti. Sploh pa bo potrebno urediti status operativnih gasilcev, da bodo imeli določene bonitete. Vsi govorijo o tem, a politika očitno še vedno nima pravega interesa, ker bi to vplivalo na državni proračun. Tudi davku na dodano vrednost za humanitarne organizacije, kamor sodijo gasilska društva, se država ni zmogla odpovedati.« Ob gasilstvu redna služba Ob vsem prostovoljnem delu v gasilstvu je bil Franci Naraks najprej zaposlen v družinski obrti, potem na žalski občini - na inšpektoratu in nato v obrambi oziroma na področju zaščite in reševanja. Po devetih letih dela v celjskem regijskem centru za obveščanje se je novembra lani upokojil. Njegove izkušnje v regijskem centru za obveščanje bi potrebovale svojo zgodbo. Od tega, da lunine mene izrazito vplivajo na število prometnih in drugih nesreč ter izpadov, celo groženj posameznikov, do tega, koliko zadovoljstva človek doživi ob preprosti zahvali tistega, ki mu je pomagal. Mnoge intervencije, tako gasilske kot v službi na regijskem centru, mu ostajajo v spominu. »Teh dogodkov je veliko, pretresljivo je zlasti tam, kjer so smrtni primeri. Specifičen dogodek je poplava novembra 1990, ko smo reševali od 4. ure zjutraj do poznega večera, z neustrezno opremo, brez razmišljanja. Pogosto po kakšni intervenciji razmišljaš in ugotoviš, da si se v želji pomagati nekomu izpostavil sam, malo iz neznanja, malo misleč, da se tebi ne more ničesar zgoditi. V službi na 112 pa se mi je najbolj vtisnil dogodek, ko so trije gasilci v Bučah čistili vodnjak in umrli zaradi zastrupitve z monoksidom. Glede na razdaljo do tja jim ni bilo mogoče pomagati. Prvič sem delal sam in nihče me pozneje ni vprašal, ali potrebujem morda kakšno pomoč. Zato kategorično trdim, da morajo imeti operativci - policija, služba nujne medicinske pomoči, gasilci strokovno psihološko pomoč po vsaki zahtevni intervenciji, sploh v primeru smrtnih žrtev. V okviru uprav za zaščito in reševanje je sicer nekaj takšnih strokovnjakov. Tudi tisti, ki ni neposredno v stiku s ponesrečenci, potrebuje pomoč. Človek podzavestno podoživlja take nesreče, se postavlja v vlogo, kaj pa če je kdo od mojih. Če se ne pogovarja o teh stvareh, jih nalaga in enkrat zgrmijo nanj.« Pa gasilci razmišljajo o tem, kaj vse se jim lahko zgodi? »Prvi trenutek niti ne razmišljaš. Ko dobiš poziv, greš čim hitreje v gasilski dom, se nekoliko bolj hitro pelješ in ne razmišljaš, da že s tem izpostavljaš sebe, saj si prav tako udeleženec v cestnem prometu. Pogosto po intervenciji ugotoviš, da bi lahko kakšno stvar naredil malo drugače. Če si zmožen takšnega razmišljanja, da se iz tega kaj naučiš, potem je to dobro. Napake se dogajajo, a iz njih se je potrebno učiti.« Koliko pa ljudje znamo pravilno ravnati v požaru ali ob drugih nesrečah? »Nekateri znajo, drugi ne, ne bi posploševal. Zanesljivo pa so tisti, ki vedo, kako ravnati v prvih trenutkih, zmagovalci, saj zmanjšajo ali poškodbe ali požarno škodo na minimalno mejo. Tako kot pri nujni medicinski pomoči velja tudi za požarne intervencije, da je prvih pet minut odločilnih za nadaljnji razvoj dogajanja.« Največ pomeni zahvala Za svoje dosedanje delo je Franci Naraks prejel številna gasilska priznanja, med njimi gasilsko plamenico 1. stopnje, gasilsko odlikovanje 1. stopnje, gasilsko odlikovanje za hrabrost, odlikovanje za posebne zasluge in najvišje gasilsko priznanje - priznanje Matevža Haceta in zlati znak Civilne zaščite. »Zame so priznanja pomembna, še veliko več pa mi je vedno pomenilo, ko se mi je kdo zahvalil za pomoč. Kar dosti osebnih zahval imam in zdi se mi, da magična beseda hvala odtehta več kot kakršno koli drugo priznanje. So pa priznanja zanesljivo pomembna. Ko jih dobiš, je to dokaz, da si naredil nekaj dobrega. Ampak sam ta priznanja jemljem kot priznanja za skupino, ki ji pripadam, niso samo moja zaslu- Franci Naraks danes ga, jaz sem bil samo nekakšen moderator. Kot posameznik lahko veliko narediš, toda če nimaš podpore, če ne znaš animirati ljudi, potem ni nič.« Gasilstvo je zaznamovalo družino Francija Naraksa. Ne le zato, ker priznava, da je bil res kdaj večkrat v gasilskem domu kot doma. Tudi soproga se je vključila v gasilstvo, zdaj tekmujeta že vnuka, še ne dveletna vnukinja pa gre prav tako z dedijem h gasilcem. Brez podpore družine ne bi bilo nič vredno, pravi Franci in dodaja, da vnuke prav nič ne bo silil v gasilstvo, sploh pa upa, da ne bodo tako kot on preveč prostega časa porabili zanj. Prostega časa ima zdaj kot upokojenec prav tako malo. Del ga namenja tudi planinarjenju. Postal je član skupine ljubiteljev četrtka pri Planinskem društvu Zabukovica. Ampak še prisluhne zavijanju siren, svoje kolege na 112 pa pokliče samo, »ko zares preveč ropota v naših koncih.« K. R„ foto: T. T., arhiv: F. N. Koncert za citrarski abonma in izven Irena Glušič in Doroteja Dolšak Nedelja, 16. oktober, ob 17. uri Dom kulture Svoboda Griže Še zadnji vlak letos iz Savinjske ! Za vse ki imate namen še to sezono znižati stroške ogrevanja za 1.800 EUR je sedaj zadnji čas ! Če ste sedaj za ogrevanje hiše porabili 2500 1 kurilnega olja potem boste morali zanj letos odšteti najmanj 2300 EUR. Seveda imate tu na voljo 3 možnosti: - da ne storite ničesar in da še naprej plačujete visoke stroške ogrevanja ter pretirano onesnažujete zrak - da prenehate ogrevati in se preselite v toplejše kraje - da za ogrevanje izberete toplotno črpalko Ker ste izbrali zadnjo možnost, potem se bo vaš strošek ogrevanja zmanjšal od 1540 do 1800 EUR -odvisno od vrste izbrane toplotne črpalke ! %#termOtehnika Največji proizvajalec 1 KRONOVŠEK z vami ze 21 toplotnih črpalk v Sloveniji leti • Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto) . Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) • Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% • Zmanjšanja emisij C02 do 60 % • Odziven in strokoven servis ter podpora Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com Avtopralnica za milijon evrov Z novo poslovalnico v Žalcu Na dan odprtja so v novi avtopralnici oprali 168 avtomobilov Mag. Jože Lenič na otvoritvi novih prostorov V začetku septembra je v Industrijski coni Ločica odprla vrata nova avtopralnica Top Car, ki ponuja na površini 3.500 m2 poleg avtomatskega, ročnega in »operi sam« pranja Razvojna agencija Savinja je minuli teden ponovno uspela s prijavo na razpisu Službe vlade RS za regionalno politiko in razvoj in pridobila sredstva v višini dobrih 29 tisoč evrov, s katerimi bo v okviru projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2011 in 2012 nadaljevala sodelovanje s partnersko državo Srbijo v projektu Trajnostni razvoj nas povezuje. Razvojna agencija Savinja je bila s tem projektom izbrana med 15 prijavljenimi projekti. avtomobilov še gostinsko ponudbo. Kot je povedal direktor podjetja Gisit, d. o. o., s Polzele Nedo Nedeljko Bikič, ki je investitor, je bilo v projekt vloženih okrog Projekt je devetdesetodstotno sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije. Usmerjen je k zagotavljanju dolgoročnega bilateralnega sodelovanja med Savinjsko regijo in Rasinskim okrožjem, k prenosu znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja in predstavitvam ključnih regionalnih projektov, s poudarkom na ekologiji, k povezovanju gospodarskih in javnih institucij, aktivnemu vključevanju civilne družbe, h krepitvi administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev iz EU in zanimanju za pri- milijon evrov. Zaenkrat so zaposlili sedem sodelavcev, a zna število zaposlenih glede na razvoj dejavnosti še narasti. »Pohvalimo se lahko z najnovejšim informacijskim sistemom za gostinstvo in avtopralnico, infrastruktura avtopralnice pa je oskrbljena z gigabitno omrežno povezavo IPV6-standarda,« je povedal Nedo Nedeljko Bikič in dodal, da je njihova prednost v tem, da imajo stranke možnost izbirati tip pranja, ki najbolj ustreza njim in njihovim avtomobilom, in da ponujajo celovito storitev. Ponudbo avtopralnice zaokrožujejo tudi z gostinsko ponudbo kavarne, obljubljajo pa tudi posebne ponudbe in dogodke. L. K. hodnje sodelovanje v programih Evropske unije. Gre za nadaljevanje v letu 2009 in 2010 izvedenega projekta Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj, kjer so bili postavljeni temelji bodočega bilateralnega sodelovanja med državama Slovenijo in Srbijo. Kot so sporočili z Razvojne agencije Savinja, načrtovane aktivnosti predvidevajo vključitev številnih predstavnikov razvojnih agencij, javnih in zasebnih ter nevladnih organizacij in posameznikov. Na podlagi preteklega sodelovanja med območjem Spodnje Abanka je 6. septembra, ko je slavila svoj praznik Občina Žalec, pripravila slavnostno odprtje nove poslovalnice v Žalcu. Zbrane goste je naprej pozdravil predsednik uprave Abanke mag. Jože Lenič, ki je poudaril pomembnost prisotnosti delovanja poslovalnice v Žalcu. Poudaril je pomembnost prijaznega, učinkovitega in strokovnega odnosa zaposlenih v Abanki do komitentov, poslovnih partnerjev in širšega okolja ter izrazil prepričanje, da se morajo sodobni poslovni prostori prilagajati tudi nenehnemu razvoju in modernizaciji Savinjske doline in Rasinskim okrožjem si želijo tokratno območje razširiti na celotno Savinjsko statistično regijo. Načrtujejo izvedbo dveh tiskovnih konferenc, pripravo in organizacijo strokovnih srečanj, številne objave, ureditev spletne podstrani, pripravo javnih natečajev. Projekt bo poleg formalnih nalog tudi oblika drugačnega, neformalnega načina medsebojnega druženja in spoznavanja številnih naravnih in kulturnih znamenitosti obeh držav. L. K. bančnih storitev. Udeležencem odprtja je spregovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos in v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je Abanka svoje nove prostore v Žalcu odprla ravno na dan občinskega praznika, in poudaril pomembnost dobrega delovanja vseh gospodarskih subjektov v žalski občini v zadovoljstvo občank in občanov. Direktorica glavne podružnice Abanke v Celju Nada Jurko pa je poudarila, da je Abanka v Žalcu prisotna že več kot 20 let. V Žalcu je najprej odprla vrata leta 1988 takratna Jugobanka, in sicer na Šlandrovem trgu. Prostori so glede na obseg poslovanja in število komi- tentov kmalu postali premajhni, zato so se leta 1996 preselili v nekoliko večjo poslovalnico, kjer so poslovali vse do letošnjega avgusta. Novi prostori na Celjski cesti v Žalcu, ki merijo 197 m2, so velika pridobitev, saj bodo omogočili učinkovitejše poslovanje, opravljanje storitev pa bo prijetnejše tako za stranke kot za zaposlene. V novi poslovalnici je zagotovljena kakovostnejša strežba s celovitim svetovanjem in z individualnim pristopom. Vsa delovna mesta so povezana z zračno cevno pošto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu. T. Tavčar Trajnostni razvoj povezuje Slovenijo in Srbijo Razvojna agencija Savinja Gospodarsko Interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savlnja.sl; www.ra-savlnja.sl &£___________________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 (Ul. RS št. 47/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (Ul. RS št. 64/11). Rok: 30. 3. 2012. Informacije na tel.: 01/434 58 82, e-naslov: kadrovske@sklad-kadri.si. Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o. Javni razpis za dijake in študente za kadrovske štipendije 39-tih delodajalcev iz Savinjske regije 2011/2012. Rok: 11. 10. 2011. Informacije: Razvojna agencija Celje, d. o. o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje, kontaktna oseba: Barbara Kač Kadunc, tel.: 03/589 40 94, e-naslov: barbara.kac@rasr.si. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva RS za gospodarstvo. V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI -ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge druge dejavnosti - več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/ PROJEKTI Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. 10 let Svetovalnega središča Žalec Kadar odrasli razmišljamo o različnih možnostih za izobraževanje in učenje, potrebujemo pri tem ustrezne in natančne informacije, nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravo pot. S tem namenom smo 18. septembra 2001 v Žalcu med prvimi v Sloveniji odprli Svetovalno središče Žalec, katerega osnovna dejavnost je brezplačno informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih (ISIO). Na podlagi projekta, ki gaje razvil Andragoški center Slovenije, odraslim nudimo informacije o možnostih izobraževanja, jim pomagamo pri morebitnih učnih težavah in jih spremljamo na poti do uspešnega zaključka izobraževalne poti. Svetovalno središče deluje od leta 2008 v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska, ki ga bosta do konca leta 2013 sofinancirala Ministrstvo RS za šolstvo in šport ter Evropska skupnost iz Evropskega socialnega sklada. V preteklih desetih letih smo dejavnost nenehno krepili in širili: danes smo svetovancem na voljo v Žalcu, Celju, Laškem, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. Izhajajoč iz želja in potreb naših svetovancev, smo v tem obdobju sodelovali pri izvedbi najrazličnejših dogodkov, delavnic, posvetov, okroglih miz: Kako invalide enakopravno vključiti na trg delovne sile, Vrata v tujino, Izobraževanje na daljavo, Pozitivizem, samoučenje in organizacija časa, Svetovalno središče Žalec v boju proti socialni izključenosti: Dostopnost do vseživljenjskega učenja in svetovanja za ranljive ciljne skupine, Teden vseživljenjskega učenja. Opažamo, da naše središče največkrat obiščejo odrasli med 31. in 40. letom starosti, ki so zaposleni in imajo končano srednjo šolo. Kot zanimivost naj povemo, daje med njimi več žensk kot moških. Odrasle največkrat zanimajo pridobitev izobrazbe na višji stopnji, različne neformalne oblike izobraževanja za delo in poklic ter za osebni razvoj (tečaji, usposabljanja ipd.). V zadnjem obdobju namenjamo posebno skrb kakovosti naših storitev, saj želimo, da so te strokovne in celovite - predvsem pa ljudem čim dostopnejše. Za informacije in svetovanje smo vam osebno na voljo na UPI - ljudski univerzi Žalec in pri partnerjih, po telefonu, elektronski in navadni pošti. Ker želimo, da so naše informacije ažurne in aktualne, združujemo v lokalno svetovalno omrežje številne partnerje, predvsem organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Letos že sedmo leto zapored organiziramo Dneve slovenskih svetovalnih središč, s katerimi prebivalce opozarjamo na našo brezplačno dejavnost, promoviramo vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter spodbujamo odrasle k vpisu v formalne in neformalne izobraževalne programe. Ob 10-letnici, torej ob jubileju, na katerega smo zelo ponosni, si svetovalci in sodelavci svetovalnega središča želimo, da bi bile naše storitve še bolj prepoznavne, koristne in dostopne Čim širšemu krogu ljudi. Med svetovalnim pogovorom Naročnik oglasa: UPI - ljudska univerza Žalec Med redkimi tekstilci, ki še živijo S skupščine (prvi z leve predsednik uprave V tovarni nogavic na Polzeli, ki zaposluje več kot 400 delavcev, je bila 16. skupščina delniške družbe, ki se je je udeležilo 80,8 odstotka vseh delničarjev z glasovalno pravico. Seje so se udeležili pooblaščenci družbe Polzela - delnice, družba poobla-ščenka, d. d., Probanka, d. d., in Ekosur - SL, d.o.o. Sprejeti so bili vsi sklepi, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet družbe. Poleg sprejetih sklepov ob seznanitvi z letnim poročilom in podelitvi razrešnice .upravi in nadzornemu svetu velja posebej omeniti spremembo statuta, ki poleg uskladitve z zadnjo novelo zakona o gospodarskih družbah prinaša tudi spremembe pri številu članov organov družbe. Uprava družbe bo namreč namesto sedanjih pet članov štela le enega do dva člana, o čemer bo odločal nadzorni svet. Ta sprememba je namenjena večji operativnosti uprave družbe pa tudi racionalizaciji stroškov. Tudi število članov nadzornega sveta se bo spremenilo, in sicer s šest na pet članov. Zaradi izteka mandatov in izstopne izjave so bili kot Franci Ogris) predstavniki kapitala imenovani novi člani nadzornega sveta, in sicer Marija Cizej, Marko Stegnar in Stanka Pfajfer. Udeleženci skupščine so se seznanili še z izvolitvijo novih dveh predstavnikov delavcev, ki jih je v nadzorni svet imenoval svet delavcev. To sta Alijana Plaskan in Tanja Kučer. Lansko zgubo v višini 991.576 evrov so pokrili s sredstvi iz kapitalskih rezerv. Kot je povedal predsednik uprave Franci Ogris, si je Polzela za letos kljub zelo oteženim razmeram postavila precej velikopotezne cilje: povečati prodajo in zmanjšati stroške. Druge izbire namreč ni, potrebna je večja realizacija ob hkratnem zmanjševanju stroškov, potrebni so večji prihodki. In rezultati? V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je vrednostna prodaja znašala 6.416.576 evrov, kar je 3,48 odstotka več od letnega plana za obdobje prvih sedmih mesecev letošnjega leta in za 14,2 odstotka več od istega obdobja lani. Od tega na področju blagovne znamke POLZELA za letnim planom zaostajajo za 17,7 odstotka, na področju tuje blagov- ne znamke pa so letni plan presegli za 32,18 odstotka, kar je posledica okrevanja nekaterih zahodnih trgov, predvsem Nemčije in Švice. »Zmanjšale so se vse vrste zalog, zmanjšujejo se krediti, zapirajo se nerentabilne prodajalne in odpirajo nove. Toda poslovnega leta še ni konec. Prihajamo v odločilno, zadnjo tretjino leta. Vse bolj prisoten in hkrati zelo nevaren je problem nelikvidnosti, posledice so neodplačevanje kreditov in nezmožnost večjega zmanjševanja stroškov. Trenutno Polzela dela na prepotrebni prenovi strategije in čiščenju poslovnih procesov,« je povedal predsednik uprave in dodal, da pravi odziv v teh težkih kriznih časih ter ob črnih napovedih analitikov ni brezbrižnost, apatija ali izguba zaupanja, temveč najprej zavedanje situacije, še povečano zaupanje ter strnitev vrst, povečana zavzetost, odločnost in odgovornost. »Skratka sodelovanje vseh z znanjem in s srcem. In to zaposleni v tovarni ne le znajo, to tudi zmorejo. To med drugim dokazuje tudi letošnja 84. obletnica obstoja tovarne nogavic.« T. Tavčar g 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Priznanja za zvestobo Predsednik sindikata Janez Dernač podeljuje priznanje Bernardi Verdev, v ozadju jubilanti ter člani uprave in nadzornega sveta družbe V tovarni nogavic Polzela so na dan podjetja, 9. septembra, primerno času obeležili 84. obletnico obstoja podjetja. Jubilantom so za 10, 20 in 30 let delovne dobe v podjetju podeli spominska priznanja, sindikat podjetja pa je ob tej priložnosti podelil posebno priznanje delavki Bernardi Verdev, in sicer za 35 let dela na normiranih delih. Ob tem jim je predsednik uprave Franci Ogris med drugim povedal: »V mozaiku prizadevanj, ki so ga začeli sestavljati naši predniki davnega leta 1927, je in bo ostal tudi vaš kamenček, ki predstavlja vaš trud, vaš prispevek k tej naši zgodbi. In vsi si najbrž želimo, da se ta zgodba nadaljuje. Hvala vam za vse, kar ste dali in še dajete, kar ste bili, kar ste in kar še boste. In ker smo v prvi vrsti ljudje, vsem vam in vašim najdražjim želim poleg uspešnih podvigov še veliko osebne sreče in zadovoljstva.« Sindikat podjetja je pripravil tudi dve rekreativni prireditvi, in sicer pohod na Goro Oljko in kolesarjenje. T. T. Na Mirosanu z dobičkom Delniška družba Sadjarstvo Mirosan iz Kasaz pri Petrovčah je imela 14. skupščino delničarjev, na kateri so bili sprejeti naslednji pomembni sklepi: čisti dobiček za leto 2010 je znašal 264.628 evrov, višina bilančnega dobička po stanju na dan 31. decembera 2010 pa znaša 932.526 evrov. Ves PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 dobiček družbe ostaja nerazporejen. Družba Sadjarstvo Mirosan, d. d., se naj preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo in se glasi: Mirosan, d. o. o., Kasaze 95, 3303 Petrovče. Poslovni rezultat v letu 2010 je bil dokaj dober, »kriza in recesija pa puščata negativne posledice tudi v naši sadjarski panogi. Cene na veliko so v primerjavi z istim obdobjem lani precej nižje, kljub temu pa je jabolka težko prodati. Tako je tudi zaradi jabolk iz uvoza, Marina Bukovec ki so na policah pri naših veletrgovcih,« je povedala predsednica uprave Marina Bukovec. T. T. GLEDALIŠKI 55 EUR XXL bejbe (komedija), Nežka se moži (komedija), Štorklje umirajo (drama), Poslednji termina(l)tor (komedija), Ljubim te - spremeni se (mjuzikel) GLASBENI 60 EUR Orlek in Celjski godalni orkester, Jana Kvas in Gamma, Klarisa Jovanovič in DellaSeGodba, 3 Big Band Orchestra z Alenko Godec, Šukar NARODNO ZABAVNI 50 EUR Kvintet Dori, Naveza, Spev, Prifarski muzikanti, Novi spomini, Šestica, Karavanke, Mladi Dolenjci, ans. Petka, Modrijani CICI , 24 EUR Cirkuški piknik, Oj, čudežni zaboj, Maček Muri, Bastien in Bastiena, Janko in Metka, Ribič Pepe CITRARSKI 40 EUR Irena Glušič in Doroteja Dolšak, Irena Zdolšek in Franja Kočnik, Janja Brleč, Mihaela Komočar in Tinka Vukič POTUJOČI 160 EUR Zlati zmaj, Trst; Lovske scene iz Sp. Bavarske, Kranj; Oliver Twist, koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Evo Nino Kozmus, Ljubljana; Dvanajsta noč ali Kar hočete, opera Ljubezenski napoj, Maribor Več na www.zkst-zalec.si Vpis v TIC-u Žalec, tel. 710 04 34. PRIKLOP NA JAVNO KANALIZACIJO PROIZVODNO - PRODAJNI PROGRAM: • hišni kanalizacijski PP jaški • PVC cevi za kanalizacijo • PP cevi za kanalizacijo • biološke čistilne naprave • oljni lovilci NA NAS SE LAHKO OBRNETE TUDI TAKRAT, KO POTREBUJETE: • kompletno izvedbo zunanje hišne kanalizacije • • priklop na kanalizacijsko omrežje • • ukinitev ter sanacija obstoječih greznic • • dobava in postavitev bioloških čistilnih naprav • Betonski zaključek jaška z litoželeznim pokrovom PEHD pohodni pokrov hišni kanalizacijski PP jašek DN400, 500, 600 PROIZVODNJA ARMATUR, GRA0NJE, TRGOVINA ZA ZUNANJI VODOVOD IN KANALIZACIJO VODOTEHNiH PR0DAJA:äec TEL:+386 03 713 36 90 m^^SSSm i i.......mdSSSSmSSm fax: +386 03 713 36 92 E-pošta: vodotehnik@siol.net • Splet: www.vodotehnik.si ____________________ d.o.o. gractbenistvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22 3.342 Gornji Grad Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! Zlata tudi Dežela Celjska in petrovski Matjaž Podjetje Matjaž iz Petrovč je ob svoji 20-letnici predstavitvi na 44. MOS-u posvetilo še več pozornosti Od 7. do 14. septembra je v Celju potekal 44. Mednarodni obrtni sejem (MOS). Med več kot tisoč neposrednimi razstavljavci je bilo tudi 30 družb in samostojnih podjetnikov iz Spodnje Savinjske doline, prav tako je na sejmu sodelovalo Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu in v okviru predstavitve turizma Savinjske regije oziroma destinacije Dežela Celjska ZKŠT Žalec ter vse spodnje-savinjske občine. Organizatorja MOS sta bila tudi letos družba Celjski sejem in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki sta poleg sejma na 65 tisoč kvadratnih metrih površin pripravila več kot 80 spremljevalnih dogod- Letošnje leto je bilo za TD Šempeter zelo delovno in slovesno. Z njim zaokrožujejo 50-letnico svojega delovanja in tudi 40 let odprtja Jame Pekel za turistične oglede. V preteklih mesecih se je zvrstilo vrsto prireditev, posvečenih njihovemu jubile- kov, okroglih miz, predavanj, srečanj in seminarjev. Neposrednih in posrednih razstavljavcev je bilo kljub splošni gospodarski krizi kar 1.700, in to iz 36 držav Je pa po besedah izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar posledica slabega ekonomskega stanja za 8 % manjše število obiskovalcev od lani, saj si je 44. MOS ogledalo nekaj več kot 137 tisoč ljudi. A dejstvo je tudi, da je MOS vse manj potrošniški in vse bolj poslovni dogodek. Ob izumu interneta in novih tehnologij so se nekateri spraševali, ali bodo sejmi povsem izgubili svoj pomen. Pokazalo se je, da virtualno ne more nadomestiti stikov v živo in da posle še vedno sklepajo ljudje, je med ju, vključno z osrednjo prireditvijo v antičnem parku Rastimo k soncu. V začetku septembra pa so svoje praznovanje sklenili z zahvalnim piknikom pri Jami Pekel. S tem dogodkom se je Upravni odbor TD Šempeter želel zahvaliti vsem, ki so ka- drugim ob koncu sejma poudarila Breda Obrez Preskar in napovedala, da bodo upoštevali predloge za skrajšanje termina sejma prihodnje leto za dan ali dva. Celjski sejem, d. d., Mestna občina Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije so tudi letos najboljšim in najbolj inovativnim razstavljavcem oziroma njihovim Izdelkom in storitvam podelili sejemska priznanja. Eno od štirih zlatih priznanj je prejela destinacija Dežela Celjska v organizaciji in koordinaciji Zavoda Celeia Celje za celovito predstavitev turistične ponudbe Savinjske regije oziroma destinacije Dežela Celjska ter celovit pristop k turistični predstavitvi »Skupaj zmoremo več« (projekt je povezal kar 21 občin), turistični časopis »Dežela Celjska«, skupni nastop zdravilišč ter pester animacijski program. Na njihovem razstavnem prostoru so se predstavile vse subregije te turistične destinacije, svoj dan je pripravila tudi subregija Spodnjesavinjsko. Obiskovalci so spoznali hmeljarskega starešino in princeso, pokušali in kupili različne dobrote: domače namaze (Kmetija Weiss), sir in korkoli pripomogli k letošnjemu uspešnemu praznovanju in tudi delovanju TD Šempeter skozi polstoletno obdobje. To je bilo prijetno družabno srečanje vseh članov društva in njihovih prijateljev, ki so se lahko ta dan tudi sprehodili po jami in preizkusili nove stopnice in podeste, ki povezujejo spodnji in zgornji del jame. Zbrane je nagovorila predsednica društva Ivica Čretnik, ki je ob pogledu na štiridesetletno prehojeno pot med drugim poudarila, da je bilo veliko narejenega z lastnim delom, lastnim denarjev in tudi s pomočjo številnih donatorjev. Nove stopnice so pretežno zgradili s pomočjo Občine Žalec. Svoje zadovoljstvo o tej novi pridobitvi je izrazil tudi župan Janko Kos in izrekel priznanje TD Šempeter za dolgoletni prispevek k turistični ponudbi Spodnje Savinjske doline in žalske občine. Za okusni golaž je poskrbela zmagovalna ekipa 7. golažijade na Turistični kmetiji Tratnik pod Kotečnikom, ki si je nadela ima Kuhamo za lačne, za humor in glasbo pa je skrbel trio Celjski odmev. Z njihovo pomočjo so se udeleženci za kratek čas podali tudi v čas jamskega človeka. S praznovanji so zdaj končali, nadaljujejo pa z delom. Pred njimi je jesenski del turistične sezone in ob božiču prireditev Božična skrivnost v jami, ki vsako leto privabi nekaj tisoč obiskovalcev. D. Naraglav mlečne izdelke (Kmetija Podpečan), domač kruh, pašteto, domače dobrote (Ribnik pri Lisjaku, Kmetija Laznik, Izletniška kmetija Potočnk), dimljene postrvi, ribje namaze, ribiško pivo Kmetije Cokan in Ribnika Steska, Kulinarika Podpečan je pripravila »fingefood« s poudarkom na hmelju in pivu, Etnološko društvo Hmeljarska vas je ponudilo hmeljevo žganje, hmeljev kruh in domače pecivo, Kmetija Košec lešnike, TD Šempeter pa »peklensko« vodo iz Jame Pekel. Predstavil se je tudi planinski dom na Gori Oljki z jabolčnim zavitkom, gostilna Grof z namazi in pijačo, gostilnica in kavarna Malteza z Gradu Komenda pa z grajskim zavitkom in rumenim muškatom. Maskota Hmeljko je vabila v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Bio park Nivo pa na svoje energetska točke. Hotel Žalec je predstavil mini casino. Sodelovala sta tudi Center varne vožnje Vransko in Muzej motociklov Vransko, za predstavitev celotne turistične ponudbe pa je skrbel Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Sejem so obiskali tudi župani spodnjesavinjskih občin. Zlato priznanje družbe Celjski sejem je prejelo tudi podjetje Matjaž, d. o. o., iz Petrovč za predstavitev novih izdelkov, strokovnost in prijaznost osebja, urejenost in pestrost razstavljenih proizvodov. Podjetje Matjaž že vrsto let sodeluje na celjskem sejmu, ob letošnji 20. obletnici svojega delovanja pa so se odločili za celovito in izvirno predstavitev. »Prepričani smo, da lahko kupec zazna kakovost šele takrat, ko jo vidi in otipa,« je povedala vodja marketinga v podjetju Matjaž Nina Dornik. »Stranke poznajo naše podjetje predvsem po garažnih vratih, ki so del naše ponudbe. Letos smo na MOS-u predstavili novosti na področju industrije, industrijskih vrat in nove rešitve za industrijske objekte. S pestro ponudbo vhodnih vrat pa smo naši predstavitvi dali celovito podobo,« je ob prejemu priznanja povedala Nina Dornik. Predstavitev so popestrili z nagradno igro. Nagradne kupone bodo žrebali 14. oktobra, eden od udeležencev igre bo postal lastnik novih vhodnih vrat TopSecur. In kdo so ostali prejemniki sejemskih priznanj? Prav tako sta zlato priznanje prejela samostojni podjetnik Roman Pirnar iz Ljubljane - Šmartna in Inotherm, d. o. o., iz Dolenje vasi pri Ribnici. Srebrno TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Po praznovanju še piknik Prijetno druženje v hladu predjamo Na 44. MOS-u sta Spodnjo Savinjsko dolino predstavljala tudi hmeljarski starešina Ignac Novak in hmeljska princesa Zala Povše priznanje sta prejela Microsoft, d. o. o., Ljubljana in Promont Group - Promont Frigo iz Novega Sada, bronasto pa Antim, d. o. o„ in Pipistrel, d. o. o., iz Ajdovščine. Priznanje Mestne občine Celje so prejeli: Valtis ogrevanje, d. o. o., Maribor, MojDesign, d. o. o., Gorišnica in Maremico, d. o. o., Ljubljana, najboljši izdelek tradicionalne slovenske domače obrti pa je predstavila Klet Zajc Sporti, d. o. o., iz Novega mesta. Obrtna zbornica Slovenije je priznanje zlati ceh letos podelila Umetnemu kovaštvu Bruno Kalčič z Blejske Dobrave. Srebrni ceh je prejel ELETRA-ART, umetniško ustvarjanje Radovan Gregorčič iz Sežane, bronasti grb pa NIROS - kovinarstvo Janez Tišler iz Cankove. Priznanje za povezovanje akademske in znanstvene sfere z gospodarstvom je prejela Sekcija elektronikov in meha-tronikov s partnerji pri OZS Ljubljana za celovito in kontinuirano predstavitev novih tehnologij na področjih elektronike, mehatronike, IKT,- avtomatike, robotike, energetike, nanotehnologij ter za zgleden primer povezovanja gospodarstva in znanosti. Podeljeno je bilo tudi priznanje za avtohtonost in umetniško vrednost razstavnega prostora. To priznanje je prejela Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana. K. R. Da turizem res združuje in povezuje, dokazuje destinacija DEŽELA CELJSKA s skupno predstavitvijo 21-ih občin (Celje, Laško, Dobrna, Vojnik, Štore, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Vransko, Braslovče, Tabor, Polzela, Prebold, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Šentjur, Dobje). Na letošnjem MOS-u se jim je pri predstavitvi pridružila tudi destinacija SAVINJ-SKO-ŠALEŠKO (Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Solčava, Šoštanj, Velenje). S celovitim nastopom so tako zaokrožili skupno turistično ponudbo celotne Savinjske regije. Za projekt RDO Dežela Celjska so odobrena nepovratna finančna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, razdeljen pa je na subregije: Osrednje Celjsko, Dravinjsko, Obsotelje, Kozjansko in Spodnjesavinjsko. EKOFEST 2011 OKTOBER PETEK. 7. OKTOBER 16.00 Jezdenje ponijev Ribnik Vrbje Ukrepanje v primeru požara GD Pernovo, Galicija Predavanja in aktivnosti, GD Pernovo, več na http://galicija.si/ Galicija Organizirano brezplačno plezanje, izvaja LEVITACIJA Predavanje, EKOLOŠKA GRADNJA HIŠ, predava Miro Žitko Plezališče Kotečnik EKOMUZEJ Predavanja in delavnice, več na www.nivo.si Bio park NIVO Sejem KAMRICA Ribnik Vrbje Otroške eko ustvarjalnice Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev Ribnik Vrbje Predavanja in aktivnosti, GD Pernovo, več na http://galicija.si/ Galicija Eko tržnica EKOMUZEJ Predavanje Ana Miletič - Vpliv čustev na telesno zdravje pozimi - 5€/os. EKOMUZEJ Predavanja in delavnice, več na www.nivo.si Bio park NIVO Predavanje Rajko Škarič - Zakaj ne najdem prave službe - 5€/os. EKOMUZEJ Masaža rok s hmeljevim maslom, izvaja Thermana Laško Ribnik Vrbje Otroške delavnice Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev Ribnik Vrbje Naročnik oglasa: Liljana Kotnik s.p., Polzela 113, Polzela POLITIČNE STRANKE september 20Ì1 Podarile denar za nakup igrač Tradicionalno na Golavi Članice žalskega SDS-a so prispevale za igrače v novem vrtcu Članice IO ženskega odbora stranke SDS Žalec so novi enoti vrtca v Novem Celju konec septembra podarile bon v vrednosti 300 evrov za nakup igrač in otroški voziček. Predsednica IO Žalec Jasna Seražin je v imenu odbora darilo predala vodji enote vrtca Sabini Žličar, ki je delegacijo pred tem popeljala po novem vrtcu in jim razkazala prostore. Denar za vrtec so članice SDS-a prispevale same, finančno pomoč pa je ponudilo tudi nekaj članov iz žalskega odbora te stranke. Sabina Žličar se je vsem iskreno zahvalila in povedala, da so se otroškega vozička in bona zelo razveselili, saj imajo premalo igrač za najmanjšo starostno skupino, otroški voziček pa bo v pomoč tako vzgojiteljicam kot otrokom. »Članice stranke SDS smo bile vesele, da smo lahko dale majhen prispevek za velik korak za otroke vrtca v Novem Celje,« je ob tem dejala Jasna Seražin. L. K. Športne igre in druženje Srečanja se je tudi tokrat udeležil predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec Občinski odbor stranke DeSUS, ki ga že kar nekaj let vodi Franc Kukovnik, se vsako leto septembra zbere na tradicionalnem srečanju članov in somišljenikov v lov--skem domu na Golavi nad Preboldom. Letošnjega srečanja, ki je potekalo v soboto, 17. septembra, se je udeležilo veliko članov in tudi gostov. Med njimi sta bila tudi tokrat predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec in predsednik območnega odbora omenjene stranke Ivan Jelen. Uvod v srečanje so popestrili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, v nadaljevanju pa je zbrane pozdravil predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Franc Kukovnik. Pohvalil in zahvalil se je vsem svetnikom in podžupanji Černilovi, ki uspešno zastopajo stranko v občinskem svetu in tvorno sodelujejo pri uresničevanju občinske politike, ki jo zelo uspešno vodi župan Vinko Debelak. Predsednik Karel Erjavec pa je v svojem nagovoru predstavil aktualne dogodke v državi, pojasnil je njihov izstop iz ko- alicije in povedal, da ne bodo podprli zaupnice Pahorju in sedanje manjšinske vlade, saj menijo, da ne more biti uspešna. V nadaljevanju so spregovorili tudi nekateri gostje, nato pa so nadaljevali z družabnim delom srečanja. D. N. www.ribarnica-kovac.si Potujoča ribarnica Brezplačna dostava rib in morskih sadežev na vaš dom. Po odbojki še tenis in skok v vodo Zadnjo avgustovsko nedeljo je pri Bazenu Prebold potekalo 4. športno in družabno srečanje SD, njihovih somišljenikov in ostalih udeležencev. Srečanje je tudi tokrat organiziral Občinski odbor stranke SD Prebold v sodelovanju z Območno organizacijo SD Žalec in Športnim društvom Partizan Prebold. Glavna športna disciplina je bil turnir v odbojki na mivki. Zaradi večje izenačenosti so bile ekipe oblikovane pred začetkom turnirja. Poleg igranja odbojke so lahko udeleženci srečanja igrali tudi tenis ali se osvežili v preboldskem bazenu. Seveda je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo. Organizatorji so se na čelu s predsednikom občinskega odbora SD Matjažem Debelakom tudi tokrat potrudili. Udeleženci so preživeli prijetno nedeljsko popoldne, ki sta ga po oblačnem dopoldnevu dodatno obogatila toplo sonce in dobra volja udeležencev. D. N. Pridite, pustite se razvajati in okusite našo kuhinjo. Vsak dan pripravljamo za vas meni ponudbe od 3,90 € dalje in vikend razvajanja s pestrim kosilom, sladicami in popolnimi večeri ob svečkah. Vabljeni vsi, ki se imate radi lepo. Sprejemamo rezervacije za zaključene skupine do 30 oseb. Tel.: 040 236 103, 03/703 43 75 e-naslov: lkg.komenda@gmail.com A^Gfšjskodolitelje g 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net vas vabi na obisk! Glavna športna disciplina je bila odbojka na mivki PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v oktobru: V primeru slabega vremena zaprto. INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.net S tradicionalnega športnega druženja članov in somišljenikov stranke SDS Žalec GRAD KOMENDA na Polzeli vaici so bili navdušeni in zadovoljni s svojimi dosežki. Prijetno druženje in tekmovalno vzdušje je potekalo ob čudovitih kuharskih poslasticah pod vodstvom Dušana Lesjaka in ob glasbi Magija iz Zabukovice. L. K. Na športnem igrišču v Levcu so 3. septembra potekale tradicionalne športne igre OO SDS Žalec. Člani in somišljeniki stranke SDS so se pomerili v metanju obro- čev, odbojki, kegljanju, metanju trojk in vlečenju vrvi. Udeležence je obiskala tudi podpredsednica stranke SDS Sonja Ramšak, ki se je pomerila v kegljanju. V tekmoval- nih veščinah sta se ji pridružila še predsednica celjske regijske koordinacije SDS-a Iva Zorenč in predsednik MO Celje Janko Požežnik. Na začetku srečanja je zbrane pozdravil organizator iger, predsednik OO SDS Žalec Robert Čehovin, ki je poleg dobrih želja vsem zmagovalnim skupinam obljubil plačilo kotizacije na naslednjem izletu stranke SDS. Tekmo- gostilnica MAL k; JLJC, kavarna ZA 0?/a OBIRANJE OLIV, MANDARIN in... SOSEDOV A Cena vključuje: t polpenzion, avtobusni prevoz, ogled Mostarja, . piknik v oljčnem nasadu, animacija,... 03 703 1330 031 790 083 info@ojla.si www.ojla.sifaeebook.com/OjlaTravel ČETRTEK, PETEK od 15. do 17. ure SOBOTA, NEDELJA od 11. do 17. ure 31. 10. in 1.11. od 11. do 17. ure Naročnik oglasa: Matej Lednik s.p., Prešernova ulica 1, Žalec 60 let Društva upokojencev Polzela Prijetno druženje invalidov Dr Mateja Kožuh Novak je predsednici DU Polzela Gertrudi Terčak podelila republiško priznanje »Kam le čas beži?« se je spraševala predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak na začetku slavnostnega govora ob šestdesetletnici. Društvo upokojencev Polzela je bilo ustanovljeno 31. marca 1951 kot podružnica Društva upokojencev Ljudske republike Slovenije. Dokument o ustanovitvi je bil objavljen v upokojenskem glasilu Upokojenec decembra 1951. Leta 1955 je društvo razvilo svoj prapor, leta 1975 pa so ustanovili mešani pevski zbor, ki je v uvodnem kulturnem programu zapel tri pesmi. Sicer pa v društvu že kar nekaj let izvajajo dejavnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, telovadba, izletništvo, kultura in socialne zadeve. Namen vseh je Veterani tekmovali Podelitev bronaste plakete ZVVS invalidu Branetu Setnikarju Prvo septembrsko soboto je v preboldskem Gaju potekalo tradicionalno športno-dru-žabno srečanje veteranskih organizacij, katerega pokrovitelj je bila tudi letos Občina Prebold. Zbrali so se člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, člani borčevske organizacije za vrednote NOB Žalec in člani policijskega veteranskega združenja Sever, Odbor Žalec. Udeležence so v imenu vseh treh veteranskih organizacij pozdravili njihovi predsedniki Adi Vidmajer (ZVVS), Marijan Turičnik (ZZB) in Rado Gašpa-rič (Sever). Slednji je bil tokrat s svojimi člani tudi glavni organizator druženja in športnih dejavnosti, pri čemer so jim pomagali člani DU Prebold in člani Društva Partizan Prebold. Udeleženci so se pomerili v streljanju z zračno puško, v metanju pikada, balinanju in odbojki. V odbojki sta se med sabo pomerili ekipa Zveze veteranov vojne za Slovenijo in ekipa policijskega veteranskega združenja Sever. Uspešnejši so bili člani ZVVS. V pikadu je prvo mesto osvojila ekipa veteranov Sever, drugo mesto so zasedli člani ZWS, tretje pa veterani ZB Prebold. Med posamezniki je bil pri moških najuspešnejši Jože Pavlič (Sever), pri ženskah pa Lojzka Jelen (ZB Ponikva). V streljanju z zračno puško je prvo mesto osvojila ekipa KO ZB Žalec, drugi so bili člani ekipe Sever in tretji ekipa ZVVS. Med posamezniki je zmago slavil Milan Goubar (KO ZB Žalec), drugo mesto je osvojil Mladen Melanšek, tretje pa Jože Pavlič (Sever). Pri ženskah je zmagala ekipa KO ZB Žalec, druge so bile strelke ekipe Sever in tretje članice KO ZB Ponikva. V balinanju je bila najboljša ekipa KO ZB Žalec, drugo mesto je osvojila ekipa KO ZB Prebold, tretje pa ekipa Sever. Pri ženskah sta tekmovali le dve ekipi, zmaga je šla v roke članic KO ZB Prebold, ki so bile boljše od ekipe KO ZB Žalec. V teniškem tekmovanju dvojic so se med sabo pomerili samo člani ZWS. Prvo mesto sta osvojila Bojan Račnik in Franc Jurgec, druga sta bila Zdravko Korotaj in Boštjan Lesjak in tretja Milan Vogrinc ter Jože Hlade. Pokale in medalje so zmagovalcem podelili predsedniki veteranskih organizacij. Adi Vidmajer je ob tej priložnosti izročil bronasto plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo invalidu Branetu Setnikarju, ki je v preteklosti veliko prispeval k športnim dosežkom in ugledu Območne organizacije ZVVS Spodnje Savinjske doline. D. N. članom društva pomagati pregnati občutek samote in nekoristnosti. K omenjenim dejavnostim so v zadnjem času dodali še balinanje, pristopili pa so tudi k projektu Starejši za starejše za kakovostno življenje na domu. Poleg tega pa se ukvarjajo še z mnogimi drobnimi stvarmi, kot je merjenje krvnega tlaka, maščob in sladkorja. Društvo upokojencev Polzela, ki šteje v tem letu 753 članic in članov, že vsa leta dobro sodeluje z vsemi društvi v Občini Polzela, s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Celje in republiško zvezo v Ljubljani, od koder se je vabilu odzvala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. V svojem nagovoru je kritično ocenila sedanje politike, ki stremijo za tem, da bi zmanjšali že tako nizko pokojnino. Potrebna bo aktivna enotnost med upokojenci, da se bodo lahko postavili po robu vsem tem namenom. Društvu je čestital predsednik Pokrajinske zveze Celje Emil Hedžet, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar pa je v govoru podaril, da je 60 let sicer dolga doba, vendar kratka za društvo, ki je aktivno na vseh področjih, poleg tega pa je društvo upokojencev tudi najštevilčnejše med društvi v občini. Zahvalil se je številnim članicam in članom, ki sodelujejo pri prireditvah ob občinskem prazniku, ob koncu pa je vsem čestital ob bližajočem se občinskem prazniku. Ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl je V pozdravnih besedah povedala, da imajo v vrtcu in osnovni šoli kar precej dogodkov, ki imajo značaj medgeneracijskega druženja. Med programom, ki gaje vodila Magda Šalamon, so za prijetno razpoloženje v dvorani kulturnega doma poskrbeli Vaški godci iz Andraža, Jaka Jeršič pa je uprizoril Krjavljevo pripoved iz Jurčičevega romana z naslovom Deseti brat. Na slovesnosti so najzaslužnejšim članom podelili tudi priznanja. Sledilo je družabno srečanje v prostorih gasilskega doma, kjer so se okrepčali z dobrotami, ki jih je pripravilo Gobarsko mi-kološko društvo Polzela. T. T. V Šempetru so se v četrtek, 8. septembra, zbrali na tradicionalnem srečanju nepokretni in težje pokretni invalidi. Srečanje vsako leto organizira Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki vključuje invalide iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Tovrstna srečanja, tokratno je bilo že deveto, so vedno prijetna, hkrati pa so tudi v znamenju manifestacije za lepše in boljše življenje invalidov, ki so jim marsikdaj kratene že pridobljene pravice. O tem je na srečanju spregovoril tudi član upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob. Med drugim je dejal, da teh pravic niso imeli zaradi tega, ker so pač invalidi, temveč zaradi omogočanja enakih možnosti z zdravimi ljudmi. »Z olajšavami odpravljamo svoje telesne in čutne pomanjkljivosti in s tem postajamo konkurenčni na odprtem trgu dela ali v vsakdanjem življenju v skupnosti ljudi, v kateri živimo. Zato Zveza delovnih invalidov Slovenije želi, da poteka delo vlade, poslancev, državnega zbora in ustanov usklajeno z Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, krožek za ohranjevanje kulturne dediščine naših babic Deteljica, je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu invalidi in na način, ki vsebuje načelo Ničesar o invalidih - brez invalidov, in ne da smo prisiljeni zbirati podpise ali pa celo zahtevati referendum za ohranitev že pridobljenih pravic. Vsekakor pa si bomo še naprej nenehno prizadevali za dosego enakih možnosti in storili bomo vse za odstranitev ovir v družbi, ki vodijo k diskriminaciji in socialni izključenosti invalidov.« Na srečanju so prisluhnili tudi nagovoru predsednika Medobčinskega društva invalidov Žalec Janeza Megliča, ki je podal nekaj informacij o delovanju društva in predstavil njegove aktivnosti. Posebej pripravilo razstavo ročnih del. Na razstavi je kar 16 članic in član krožka na ogled postavilo številna ročna dela, Hranislav Kočič iz Šempetra pa je dogodek popestril z je pozdravil tudi najstarejše člane MD Žalec, 97-letno Marijo Arnšek, 96-letno Marijo Plevnik in 93-letno Ivanko Strožer, in invalide, ki so se srečanja udeležili na invalidskih vozičkih. V nadaljevanju sta invalide v imenu občin Prebold in Braslovče pozdravila podžupanja Emilija Črnila in podžupan Anton Repnik. Pohvalila sta delo MDI Žalec in poudarila pomen tovrstnih srečanj. Z glasbo in petjem pa so tokratno srečanje poleg dueta Alfonza Lesjaka in Leona Perdana popestrili tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še in harmonikar Nejc Žagar. D. Naraglav razstavo poldragih in dragih kamnov. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Marija Mastnak in poudarila, da je ta krožek eden izmed tridesetih v društvu in da so člani zelo delavni, obenem pa se je zahvalila Anici Virant, ki je kar 11 let vodila krožek. V zahvalo ji je podarila šopek in knjigo Monografija Žalca. Krožku in njegovi dolgoletni vodji Anici Virant je vse priznanje izrekel tudi žalski župan Janko Kos. Odprtje razstave so z igranjem na violino popestrile učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Brina in Sara Gabrovec in njuna mentorica Irena Glušič. T. T. Članice in član krožka Deteljica Deteljica razstavlja ročna dela Srebrni jubilej Jelk z razstavo ročnih del Krožek ročnih del Jelke, ki deluje kot sekcija Društva upokojencev Zabukovica -Griže, obeležuje letos 25-le-tnico svojega delovanja. Svoje delo vsako leto predstavijo na tradicionalni razstavi ročnih del, s katero popestrijo tudi praznovanje krajevnega praznika. Na letošnji slovesnosti ob odprtju razstave, ki je bila na ogled v dvorani Društva upokojencev Griže, je občinstvo pozdravila in predstavila njihovo 25-letno delo sedanja predsednica sekcije Rozika Hrovatič. Krožek ročnih del Jelke sta ustanovili zdaj že pokojna Slava Šalamon in Albina Podkoritnik. Skupina je v začetku štela dvanajst članic, z leti pa se je to število večalo. Ustanovile so tudi pevski zbor, ki ga že ves čas vodi Valčka Gnus. V krožku izdelujejo kvačkane prte, vezenine, razne pletene izdelke, gobeline, prtičke, prte in prtičke s klekljanimi všitki, kvačkane in klekljane burdure za zavese in še veliko drugega. Sekcija sodeluje tudi z drugimi društvi in organizacijami v kraju in občini pa tudi izven Savinjske doline. Program ob letošnji jubilejni razstavi so obogatili pevke pevskega zbora Jelke, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, osnovnošolki Neža in Nadja in citrar Božo Trnovšek. Društvu so ob jubileju čestitali podžupan Ivan Jelen, predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in podpredsednik Društva upokojencev Griže Branko Hriberšek. Fanika Burjan pa je za udeležence slovesnosti pripravila čaje in sadni kruh. D. N. PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 13. in 20.10.. Znižanje sončnih očal se nadaljuje Obiščite nas in videli boste bolje! pet članov, je ocenila, da so najboljši golaž skuhali člani LD Jur-klošter, ki so za kuhanje uporabili klasično kurjavo. Drugo mesto je osvojila ženska ekipa LD Prebold z imenom Srnice, tretje pa mešana ekipa LD Šentjur. Vse tri ekipe so prejele pokal, zmagovalna pa tudi prehodni pokal. Ekipe so tudi tokrat poskrbele za dodatno ponudbo dobrot na svojih mizah ob kotlih. Lovcem LD Luče pa je »pomagala« kuhati nagačena lisica. Kot je povedal predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje Avgust Reberšak, so prvo takšno srečanje organizirali leta 2007 ob 100-letnici Lovske zveze Slovenije. »Takrat smo se srečali Srečanje lovskih družin na Golavi Na Golavi v družabnem in kuharskem vzdušju Pri lovskem domu na Golavi nad Preboldom je potekalo letošnje srečanje lovskih družin Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje. To je bilo že 5. srečanje, namenjeno predvsem druženju in medsebojnemu spoznavanju. Rdeča nit tovrstnih srečanj je tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža. V soboto, 10. septembra, se je v kuharskih sposobnostih med sabo pomerilo enajst ekip. Posebna komisija, ki jo je sestavljalo Gasilci za pokal Polzele Prostovoljno gasilsko društvo Polzela pripravlja že vrsto let ob prazniku Občine Polzela gasilsko tekmovanje za pokal Polzele. Prvo septembrsko nedeljo je bilo že 13. po vrsti, udeležilo pa se ga je skupaj 21 desetin v moški in ženski konkurenci. Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Pri članih je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, pred drugo desetino z Dobrovelj in Letuša, pri članicah pa je zmago slavila desetina PGD Parižlje - Topo-vlje pred Andražem nad Polzelo in PGD Tovarne nogavic Polzela. Prehodni pokal je pri članih osvojila desetina PGD Andraž nad Polzelo, pri članicah pa ekipa PGD Parižlje - Topovlje. Pokale je podelil podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber in v nagovoru gasilcem čestital za njihovo humanitarno delo. Tekmovanje je štelo tudi za 4. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec. V ligi je tekmovalo 13 moških in 7 ženskih desetin. Seštevek rezultatov vseh štirih tekem (Letuš, Levec, Braslovče, Polzela) pa je uspeh prinesel naslednjim ekipam: pri članih je zmagala prva ekipa PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila druga desetina PGD Dobrovlje in tretja desetina PGD Letuš. Pri članicah je zmago slavila desetina PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila desetina PGD Parižlje - Topovlje in tretja Drešinja vas. Pokale so podelili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednik in poveljnik PGD Polzela Ivan Kotnik in Aleksander Koler. T. Tavčar _ ^ Letos v Žalcu devetdeset abrahamovcev Z vami že 19 let S tekmovanja v vaji z motorno brizgalno Za pokal hmelj ske kobule PGD Braslovče je organiziralo že 17. tekmovanje članic in članov za prehodni pokal hmeljske kobule ter memorial Žige Rožiča. Tekmovanja se je udeležilo kar 20 enot. Pri članih je letos ponovno zmagala enota PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila enota PGD Rečica ob Savinji in tretja enota iz Andraža nad Polzelo. Tudi pri članicah je zmago slavila enota PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila enota Parižlje - Topovlje in tretja enota PGD Braslovče. Sledilo je 3. tekmovanje v spajanju sesalnega voda, kjer je sodelovalo 8 enot, zmagala pa je enota iz Rečice ob Savinji. Tekmovanje si je ogledal tudi braslovški župan Branimir Strojanšek in zbrane nagovoril na razglasitvi rezultatov ter pohvalil prizadevnost braslovških gasilcev. Med gosti je bil tudi podpoveljnik GZ Žalec David Krk, ki je v nagovoru pohvalil odlično organizacijo tekmovanja. T. Tavčar S srečanja Zalčanov, ki so slavili 50 let Zadnjo avgustovsko nedeljo je v okviru praznovanja žalske občine potekalo že peto srečanje abrahamov Občine Žalec. Srečanja se je udeležilo okrog 90 tistih ki so ali bodo letos dopolnili petdeset let. Srečanje je potekalo pri Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, zbrane Srečanje krajanov Založ pa je uvodoma nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je letos že srečal abrahama, torej je lahko govoril iz lastnih izkušenj. Program je vodila in ga s stand up ter pevskimi vložki popestrila Tina Gorenjak. V degustacijski sobi muzeja pa je abrahamovce ob pogostitvi zabaval harmonikar Primož Zvir. T. T. Krajevni odbor Založe v Občini Polzela je na lovski koči letos že četrtič pripravil srečanje Založanov. Na srečanju, ki je bilo namenjeno tudi pogovorom o razvo- ju kraja, se je zbralo približno 150 tamkajšnjih prebivalcev, mednje pa je prišel tudi pol-zelski župan Ljubo Žnidar in izrazil prepričanje, da so takšna srečanja koristna. T. T. Veselo in koristno družabno srečanje v Žalcu in se odločili, da takšna srečanja, ki so namenjena predvsem druženju naših članov in njihovih družin, organiziramo vsako leto po koncu strelske lige. Drugo srečanje je potekalo na Kozjanskem, tretje na Planini pri Sevnici, lani smo bili na Grmadi, zdaj smo tukaj, kje bo prihodnje srečanje, pa se bomo še dogovorili, saj je nosilec organizacije eno izmed naših društev. Preboldska lovska družina je poskrbela, da nam je tu danes res prijetno in lepo, za kar jim gre vse priznanje,« je še poudaril Avgust Reberšak. Za glasbo so poskrbeli kar lovci sami, saj jih ni malo, ki znajo raztegniti meh, za prijetno vzdušje pa tudi Savinjski rogisti. Lovci so s psi prenašalci prikazali tudi sledenjepernati divjadi. D. Naraglav Lovci so poskrbeli tudi za glasbeno razpoloženje Lovci na glinaste golobe Zmagovalci skupaj z braslovškim županom po podelitvi pokalov in nagrad Lovska družina Braslovče je na pobudo Turističnega društva Braslovče v okviru prireditev ob 49. dnevu hmeljarjev na strelišču Boštunovec pri Žovneku organizirala 1. strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal hmeljske kobule. V streljanju za pokal je bila glavna disciplina petnajst glinastih golobov v lovskem položaju, v finalu pa »razstreljevanje« med izenačenima nasprotnikoma na prvi zgrešeni strel. Nagradno streljanje je vsebovalo streljanje na deset glinastih golobov in v finalu streljanje z enim »trap« nabojem. Za pokal se je pomerilo 28 strelcev in 6 ekip, za lepe nagrade pa so strelci streljali 70-krat. Naslov ekipnega zmagovalca za pokal hmeljske kobule je osvojila ekipa LD Braslovče, na drugo mesto se je uvrstila ekipa LD Prebold, na tretje pa ekipa LD Gozdnik Griže. Kot posamezniki so slavili Miha Finkšt iz LD Mozirje, Karel Cizej iz LD Braslovče in Bogdan Verdev iz LD Griže. D. N. Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure fm. Za vas uredimo kredit " ' - " FASÄDERSTVO I 5UKOPLESKARSTVO 1 •• •■■/vi nwäitom*' Miwìm 040 42 73 11 davor zctgožen tel./fax:03 705 33 44 ^ww.slikopleskqjrst ’ infò@slikopleskarstv Tretjo septembrsko nedeljo je bilo pri Ribniku Vrbje prav živahno, saj sta potekali kar dve prireditvi - Ponirkova zabava ob koncu otroških delavnic in počitniških doživetij ter gola-žijada v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Pri Info-centru Ribnika Vrbje in v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so od maja do konca septembra v organizaciji ZKŠT Žalec potekale ustvarjalne delavnice za otroke, med počitnicami pa v dveh terminih tudi celodnevna počitniška doživetja - Kul počitnice. Lepo so se imeli otroci tudi to nedeljo - ogledali so si lutkovno predstavo, spoznavali razne živali, ustvarjali v delavnicah in jezdili ponije. Odrasli so pokušali golaž, ki so ga skuhale ekipe žalskih krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec. Kuhalo je osem ekip. Petčlanska komisija, ki jo je vodil znani gostinec Jernej Podpečan, je ob hudi konkurenci za najboljši golaž nagradila ekipo KS Gotovlje, sledili sta ekipi KS Ponikva in KS Šempeter. Za umetniški izgled - celostno •podobo so nagradili ekipo Mestne skupnosti Žalec. Nagrade in pokale so podelili župan Janko Kos, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in predsednik komisije Jernej Podpečan. T. Tavčar Kolesarjenje Ob koncu še Ponirkova golažijada Najboljši kuharji golaža na žalski golažijadi Otroci so med drugim uživali ob spretnostih čarovnika Buče na ogled, dobrote na pokušnjo Članice in član Društva podeželskih žena Braslovče Društvo podeželskih žena Braslovče je v soboto in nedeljo v dvorani Lovskega doma Braslovče pripravilo 7. bučijado. Predsednica društva Amalija Brinovec je po- vedala, da je namen razstave prikazati več kot 120 vrst jedilnih, hranljivih in okrasnih buč. Organizatorice so poskrbele za pokušnjo 38 različnih jedi iz Peš po Občini Polzela S pohoda V \ VAu'l 1 a fi 1 1 M *«; 3|p': - V okviru prireditev ob prazniku Občine Polzela sta Planinsko društvo Polzela in planinska sekcija Društva upokojencev Polzela tretjo septembrsko soboto pripravila 12. tradicionalni pohod po občini. Udeležence pohoda je pozdravil župan Ljubo Žnidar ter vsem zaželel srečno in varno pot ter dobro počutje. Pot, ki so jo prehodili v petih urah, jih je vodila mimo Šeneka na Vim-perk. Od tam mimo Grofturna buč, natiskali so recepte za te dobrote, prodajali pa tudi bučna semena. Ob tej priložnosti so pripravili tudi delavnico, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci turističnega podmladka braslovške šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Ob odprtju je zbrane nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je poudaril, da je to prva prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, in se zahvalil podeželskim ženam za čudovito razstavo. V kulturnem programu je nastopili mešani pevski zbor starejših občanov, ki ga vodi Tjaša Ribizel. T. Tavčar in Bolčine do gostilne Jug na najvišji vrh polzelske občine, to je Goro Oljko, visoko 733 metrov. Vrnili so se čez Andraž mimo kmetij Rogeljšek, Gre-benšek, Štober in drugih do gostilne Gričar in mimo cerkve sv. Andreja do kmetije Bajht na Polzelo. T. T. Tretjo septembrsko soboto so se na že tradicionalni prireditvi Kolesarjenje Bra-slovčanov in Polzelanov, ki jo organizirata Športna zveza Braslovče in Turistično društvo Polzela in je ena od številnih prireditev ob počastitvi praznikov obeh občin, zbrali kolesarji omenjenih občin. Zbrano množico kolesarjev je pred Občino Braslovče pozdravil nekdanji predsednik Športne zveze Braslovče Ignac Krivec in ob tem dogodku predstavil novo predsednico Športne zveze Braslovče Tajo Steblovnik. Zbrane sta pozdravila tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar. Vsem sta zaželela mnogo užitkov in varno pot. Kolesarje je pot peljala iz Braslovč mimo Preserskega jezera, Pariželj v Podvin, kjer so se pognali v klanec proti Gori Oljki. Sledili so vzponi in spusti do Andraža, kjer je bil prvi počitek. Pot so nadaljevali skozi Podsevč-nik do Novega Kloštra in nato skozi Založe do Orove vasi na Polzelo. Nadaljevali so v Pari- DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. Ocenjevalna komisija je imela težko delo Otroci so tudi tokrat ustvarjali Braslovčanov in Polzelanov Kmalu po startu v Braslovčah žlje, Poljče, Kamenče do Spodnjih Gorč in ob Žovneškemu jezeru. Po krajšem počitku in osvežitvi so se zapeljali okoli Žovneškega jezera, nadaljevali pot do Šmatevža in Zakla v Trnavo, kjer so jih organizatorji Vaških iger, ki so ta čas potekale v Trnavi, pogostili z golažem in osvežilno pijačo. Ob koncu se je Alenka Žnidar zahvalila vsem udeležencem, jih povabila na kolesarjenje tudi prihodnje leto in v nadaljevanju podelila nagrade, in sicer najprej najmlajšima, desetletnima Sašu Križniku iz Grajske vasi in Janu Steblovniku iz Pariželj, in najstarejšima, 76-letnemu Stanetu Plaskanu in 73-letnemu Jožetu Rojniku s Polzele. T. T. V Žalcu po krajevnih skupnostih ZKŠT Žalec, OE Šport, in Kolesarki klub Žalec sta v okviru športnih prireditev praznika Občine Žalec pripravila tradicionalno kolesarjenje po vseh krajevnih skupnostih žalske občine. Preden se je na pot v lepem in sončnem vremenu, dolgo okoli 60 kilometrov, podalo več kot 80 kolesarjev, jih je nagovoril Uroš Vidmajer, vodja enote za šport pri ZKŠT Žalec. Kolesarjem je opisal pot, predstavil nevarne točke na poti in jim zaželel srečno vožnjo. Med potjo so imeli nekaj postankov, na cilju v atriju Savinove hiše pa jih je čakala pogostitev. Udeleženci te rekreativne prireditve so morali upoštevati veljavne cestnoprometne prepise, torej niso imeli prednosti pred ostalimi udeleženci v prometu. T. T. OBČINA ŽALEC Petek, 30. september, ob 17. uri potopisno predavanje Franca Horvata - Mehika; Kulturni dom Liboje; vstop prost. Sobota, 1. oktober, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami, Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 1. oktober, ob 9. uri lokostrelsko državno prvenstvo v disciplini 3D-krog (streljanje na makete živali); Lokostrelsko strelišče Ložnica pri Žalcu in okolica ribnika Tajht (Lokostrelski klub Sokol, 051 339 875). Sobota, 1. oktober, ob 11. uri tradicionalna proslava v počastitev prve frontalne bitke partizanov s sovražno vojsko na Štajerskem (oktober 1941); slavnostni govornik dr. Janez Stanovnik; Čreta; prireditev bo ob vsakem vremenu (Združenje borcev za vrednote NOB Žalec). Sobota, 1. oktober, ob 18. uri hmeljarski likof, Kmetijska zadruga Petrovče (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. oktober, ob 9. uri lokostrelsko državno prvenstvo v disciplini 3D-krog (streljanje na makete živali); Lokostrelsko strelišče Ložnica pri Žalcu in okolica ribnika Tajht (Lokostrelski klub Sokol, 051 339 875). Ponedeljek, 3. oktober, ob 17. uri pravljične ure in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče. Četrtek, 6. oktober, ob 17. uri Cirkuški piknik - za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 6. oktober, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Črtomirja Freliha - častnega predsednika 15. bienala otroške grafike; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. oktober, ob 10. uri 15. bienale otroške grafike; I. OŠ Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Petek, 7. oktober, ob 10.30 slovesnost ob odprtju 15. bienala otroške grafike; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Petek, 7. oktober, ob 11.30 pregledna didaktična razstava nagrajenih grafik preteklih štirinajstih bienal; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Petek, 7. oktober, ob 19.30 Fotr, monokomedija z Ladom Bizovičarjem; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. oktober, ob 20. uri 48. kavarniški večer, gost pesnik Milan Novak; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Sobota, 8. oktober, ob 6. uri pohod po Steklasovi poti; odhod izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 6. uri, z AP Žalec ob 6.10 (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Sobota, 8. oktober, ob 6. uri Krkine planinske poti: Jezerski vrh na Pohorju; Odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 8. oktober, ob 7. uri Deska; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 8. oktober, ob 8. uri srečanje planinskih vodnikov SMDO, Slomnik; zborno mesto pri Gasilskem domu Kasaze - Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Sobota, 8. oktober, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 8. oktober, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 8. oktober, ob 20. uri Kljub epilepsiji zmoremo; dobrodelni koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34, 040 754 047). Nedelja, 9. oktober, ob 14. uri kostanjev piknik na Bukovici (Planinsko društvo Žalec, 051 341 363). Ponedeljek, 10. oktober, ob 10. uri razstava likovnih del članov likovne sekcije Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 10. oktober, ob 20. uri XXL bejbe, komedija; ponedeljkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. oktober, ob 20. uri XXL bejbe, komedija; torkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. oktober, ob 18. uri koncert pevskih zborov OŠ Petrovče in POŠ Trje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 30). Petek, 14. oktober, ob 20. uri koncert ob 25-letnici Ansambla Mira Klinca; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 14. oktober, ob 20.30 Zlati zmaj, drama; Slovensko stalno gledališče Trst; potujoči abonma in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 16. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. oktober, ob 9. uri 31. pohod krajanov; start pred Domom kulture Svoboda Griže (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Sobota, 15. oktober, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. oktober, ob 17. uri citrarski duo: Irena Glušič in Doroteja Dolšak; citrarski abonma in izven; Dom kulture Svoboda Griže (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. oktober, ob 17. uri dobrodelni koncert »Človek človeku«; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 031 230 861,571 68 16). Sobota, 22. oktober, ob 6. uri Benečija; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 22. oktober, ob 6. uri s prijatelji pod macesni po bohinjskih hribih; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 22. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Mala Pirešica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 22. oktober, ob 20. uri Špasni stand up večer, Vid Valič in Denis Avdič; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. oktober, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti, Zasavsko hribovje; zbor pred trgovino Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Nedelja, 23. oktober, ob 18. uri Liboje imajo talent - medgeneracijsko družabno srečanje; vstopnina 5 €; Kulturni dom Liboje (Kulturno društvo Liboje). Od ponedeljka, 24., do petka, 28. oktobra, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalnice v ekomuzeju; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 5718 021). Ponedeljek, 24. oktober, ob 17. uri Fičfirič, umetniška ustvarjanja za naj mlaj še; večnamenski prostor ZKŠT Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. oktober, ob 7. uri Kum; starti: Zabukovica ob 7. uri, izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 7.05, AP Žalec ob 7.15 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 29. oktober, ob 20. uri Ragusavecchia; koncert klape iz Dubrovnika; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 31. oktober, ob 17. uri igrajmo se čarovnice; Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981). OBČINA PREBOLD Sobota. 1. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold. 703 64 00). Sobota, 1. oktober, ob 10. uri prvo srečanje novih in starih skavtov stega Prebold - Polzela; pred Aninim domom v Preboldu; (steg Prebold - Polzela 1). Sobota, 8. oktober izlet v neznano; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 15. oktober prečenje Strelovca in Klemenca jama, Logarska dolina - Roban; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 15. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. oktober, ob 8. uri ribiško tekmovanje - zaključna tekma; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 15. oktober, od 8. do 12. ure Dan odprtih vrat PGD Groblja in pregled gasilnikov za vse občane; PGD Groblja (Vojko Kolenc, 031 363 014). Petek, 21. oktober, ob 17. uri Otroški abonma; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Petek, 28. oktober, ob 17. uri komemoracija pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu; Občina Prebold, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, KO Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 30. oktober, ob 16.15 spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki; Marija Reka; Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 183). OBČINA POLZELA Sobota, 1. oktober, ob 7. uri pohod po polzelski planinski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Sobota, 1. oktober, ob 9. uri Škratki, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit; zbirališče pod vrhom, v bližini domačije Jug; (Vrtec Polzela, 572 20 18, OŠ Polzela, 703 31 12). Od ponedeljka, 3., do petka, 7. oktobra, mednarodni teden otroka na temo Pojdiva s knjigo v svet, ki je letos posvečen 50. obletnici bralne značke; prireditve v Vrtcu Polzela in OŠ Polzela (OŠ Polzela, 703 31 12). Sobota, 8. oktober, ob 7. uri pohod po Steklasovi poti; po obronkih Šentruperta na Dolenjskem. Sobota, 8. oktober, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš na Polzeli (TD Polzela, 703 32 20). Sreda, 12. oktober, ob 18. uri 162. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Ponedeljek, 17. oktober, ob 19. uri potopisno predavanje Francija Horvata - Mehika (v okviru vseživljenjskega učenja Savinjska); Občinska knjižnica Polzela (Renta Novak, 705 03 18). Sobota, 29. oktober, ob 19.30 gostovanje gledališča Pod kozolcem Šmartno ob Paki; komedija Charleyeva teta; Kulturni dom Polzela; KUD Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. oktober, ob 10. uri meddržavno tekmovanje lovcev v streljanju glinastih golobov A-trap in kompak na strelišču Boštunovec; Lovska družina Braslovče (Dušan Urankar, 041 634 258). Nedelja, 2. oktober, ob 10. uri viteške igre na ranču Mustang v Grajski vasi; Konjeniško društvo Mustang (Milan Košenina, 041 520 314). Nedelja, 2. oktober, delavnica na temo »oživljanja«; prostori PGD Liboje; Komisija za članice pri GZ Žalec (Natalija Dernač, 031 391 123). Od srede, 5. oktobra, do sobote, 8. oktobra, Vesela jesen na Gomilskem; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kos, 041 602 464). Petek, 14. oktober, ob 15. uri kostanjev piknik na prireditvenem prostoru v Braslovčah; DPM Braslovče (Blanka Nerad ). Sobota, 15. oktober, ob 19. uri družabno srečanje članic GZ Žalec in GZ Prebold v Domu krajanov Gomilsko; Komisija za članice pri GZ Žalec (Natalija Dernač, 031 391 123). Nedelja, 16. oktober, ob 16. uri velik koncert narodno zabavne glasbe »V nedeljo popoldne je luštno pri nas«, nastopili bodo: Navihani muzikanti, Črički, Golte, Vrh, Polet, Zaka' pa ne in dramska sekcija Teloh; Dom krajanov Tabor (KDIC Tabor, 040 467 677) Torek, 25. oktober, ob 18. uri pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92) Nedelja, 30. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE OKTOBRA 2011 Četrtek, 6. 10. 2011, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. Srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. Četrtek, 6.10. 2011, ob 17.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Torek, 11. 10. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Herman Čater; Ne odreci se sanjam - predstavitev knjige. Z avtorjem se bo pogovarjala Andreja Hutinski. Četrtek, 13.10. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pogovor z Narom Petrovičem, samostojnim raziskovalcem škodljivih navad, soustvarjalcem lepšega sveta. S pisateljem in prevajalcem se bo pogovarjala Irena Štusej. Glasbeni gost bo Žiga Birsa, ki bo zaigral na nekaj različnih instrumentov. Torek, 18. 10. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Francija Horvata; Ekvador in Galapagos. Torek, 25. 10. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič na temo NOČ ČAROVNIC. VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. Vsem občankam in občanom Občine Polzela iskreno čestitam ob 13. občinskem prazniku z željo, da se srečamo ob izjemno bogatem, pestrem in predvsem vabljivem programu prireditev. Prijazno vabljeni! Ljubo Žnidar, župan PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2011 Četrtek, 29. 9. 2011, ob 16.00 ODPRTJE PLOČNIKA POLZELA OB REGIONALNI CESTI, pri nekdanji Gostilni Matjaž. Sobota, 1.10.2011, ob 9.00 DRUŽABNO SREČANJE »ŠKRATI, KI STE FIT, NA GORI OLJKI MORATE BIT«, domačija Jug; ob 10.00 KONJENICA PO MEJAH OBČINE POLZELA, začetek v Založah pri Zupancu; ob 14.00 STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE, Kmetija »Korber« v Založah. Nedelja, 2.10. 2011, ob 9.00 MAŠA ZA MIR IN BLAGOR V OBČINI POLZELA, cerkev sv. Marjete na Polzeli; ob 9.00 TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO IN KRATKOCEVNIM OROŽJEM, Kmetiia »Korber« v Založah. Petek, 7. 10. 2011, ob 19.00 ODPRTJE RAZSTAVE 21. LIKOVNE KOLONIJE PRIJATELJSTVA, mala dvorana Kulturnega doma Polzela. Sobota, 8.10. 2011, ob 14.00 KOSTANJEV PIKNIK NA GORI OLJKI, Gora Oljka. Nedelja, 9.10.2011, ob 8.00 24. POHOD PO POTEH ANDRAŽA, zbirališče na Športnem igrišču Andraž; ob 10.30 SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH, cerkev sv. Marjete na Polzeli. Nedelja, 16. 10.2011, ob 10.30 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV, Dom krajanov Andraž. Četrtek, 27.10.2011, ob 16.00 ODPRTJE OBNOVLJENE CESTE IN MOSTU ČEZ STRUGO V »GMAJNI« NA POLZELI, most čez Strugo. @ 03/712 12 80 ESI zkst.utrip@sioI.net Nedelja, 23. oktober, ob 16. uri večer dalmatinske glasbe z gostujočo klapo Mali grad iz Kamnika; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). OBČINA TABOR Sobota, 8. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik za vse občane; med Domom krajanov Tabor in šolo (Turistično društvo Tabor, 041 515 988). Literatura ni bila na dopustu _ Folklora od Celja do Žalca Kavarniški večeri vsak prvi petek v mesecu obogatijo kulturni utrip Griž Kavarniški večeri Glasbe- časa vodi te večere, tokrat pa se no-literarnega društva Ale-theia iz Žalca, ki potekajo vsak prvi petek v mesecu v Kulturnem domu Svoboda Griže oziroma razstavno--prireditvenem prostoru, so potekali tudi med poletnimi meseci. Od maja se jih je zvrstilo kar pet. Na majskem, 43. kavarniškem večeru se je predstavil Gorazd Matela, ki sicer že nekaj je predstavil tudi kot literarni ustvarjalec. Junijski, 44. večerje zaznamovala Alenka Kveder, z glasbo pa ga je popestrila Jana Kvas. Na julijskem, 45. kavarniškem večeru se je občinstvu predstavil Peter Zupanc, pisatelj, ki piše tudi poezijo. Človek, ki je ljubitelj filmov in popotnik, ki zna sanjati. Svoj večer je popestril z glasbo s Kitajske, kjer je preživel eno leto. Na avgustovskem kavarniškem večeru, ki so ga poimenovali tudi Literatura ni na dopustu, so svoja dela predstavili razni literati in si tako polepšali večer. Na septembrskem, 47. kavarniškem večeru pa se je občinstvu in svojim stanovskim kolegicam in kolegom predstavila pesnica Senada Smajič, rojena v Vitezu v Bosni in Hercegovini, od leta 1986 pa živi v Sloveniji. Poezijo piše v maternem in slovenskem jeziku. Začela se je ukvarjati tudi s prevajanjem slovenskih avtorjev v hrvaški jezik. Večer je popestrila glasbena gostja, mlada flavtistka Maša Perenda. Vsi omenjeni kavarniški večeri, na katerih se predvsem srečujejo in družijo ljubitelji poezije in proze, so bili prijeten kulturni dogodek, ki vedno znova bogatijo kulturni utrip Griž in naše doline. In tako naj bi bilo tudi v prihodnje. D. Naraglav Približal likovno umetnost ljudem Dela Francija Šulerja izžarevajo ljubezen do soljudi in okolja) V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. oktobra na ogled prva samostojna razstava likovnih del domačina Francija Šulerja. Razstava je posvečena prazniku Občine Žalec. Ob odprtju je zbrane uvodoma pozdravila vodja programa za kulturo pri ZKŠT Žalec Lidija Koceli, ki je spregovorila tudi o avtorjevem življenju in med drugim poudarila, da je bil sedaj 77-letni upokojeni likovni pedagog devet let tudi ravnatelj I. OŠ Žalec in eden od treh pobudnikov slovenskega bienala otroške grafike, ki vse od leta 1981 poteka na tej šoli. O razstavi je govoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Poudaril je, da najdemo ključ predstavljenih likovnih del ustvarjalca Francija Šulerja v treh dejavnikih: v razumevanju lokalnega okolja, se pravi kulturne krajine kot tudi urbanih središč Spodnje Savinjske doline, v razumevanju ljudi in sami Šularjevi življenjski poti. Na razstavi so predstavljeni likovni drobci dobršnega dela avtorjeve ustvarjalne poti. Avtor predstavlja likovno zvrst kiparstva, ki pa jo lahko spet razdrobimo v reliefe in malo plastiko. Njegovi keramični reliefi, ki jih sam označuje kot gravure v glinene plošče, so po svoji motiviki mnogovrstni. Prikazuje portrete urbane arhitekture in objekte kulturne dediščine, ki še stojijo ali pa jih je zbrisal zob časa in so ostali neme priče, ovekovečene v reliefih. Nekatera dela odsevajo tudi Šulerjevo nekdanjo veliko strast - lov. Serijo lovskih motivov napoveduje ženski akt boginje Diane, ki je kot deviška zaščitnica narave tudi boginja lova. V razstavo so vključena tudi dela, male plastike, ki so nastale v študijskem času, ko se je Mlada ukrajinska folklorna skupina je navdušila s svojo predstavo Pod tem naslovom je od 6. venskega tabora Žalec poleg kot bodoči likovni pedagog kalil pod mentorstvom Vlaste Tihec. Drugi sklop male plastike zavzemajo figure, ki s svojo dinamiko predstavljajo šege in oblačila, ki počasi, a vztrajno izumirajo. Celoten predstavljeni opus izžareva avtorjevo veliko ljubezen do soljudi in okolja, ki ga obdaja. Po drugi strani pa se projekt duhovno navezuje na poklicno pot, ko je likovni pedagog izdeloval lutke, scenografijo, poučeval svoje varovance osnov likovnih tehnik in bil podpornik bienala otroške grafike na I. OŠ Žalec. Avtorjevo razstavo in dosedanje poslanstvo laJhko razumemo kot dober način, kako približati likovno umetnost najširši množici. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, Franci Šuler pa se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi razstave. V kulturnem programu je nastopil ženski pevski Gotovlje. T. Tavčar do 11. septembra v Celju in Žalcu potekal že 6. mednarodni folklorni festival, ki je plod medsebojnega sodelovanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja. Folklorni skupini, ' KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina, ki svojo dejavnost izvajata povsem ljubiteljsko, sta svoje izkušnje z mnogoštevilnih folklornih festivalov leta 2006 združili v kakovostno folklorno prireditev. Do zdaj so na tem festivalu gostili že 20 folklornih skupin z vsega sveta. Na tokratnem 6. festivalu so na gala folklornem večeru v dvorani Doma II. slo- domače skupine KUD Grifon Šempeter nastopile še Ljudska folklorna skupina Barvinok iz mesta Kovel na severozahodu Ukrajine, Folklorna skupina Gehern Eyvan iz glavnega mesta Turčije, Folklorna skupina Dylen iz češkega mesta Karlovy Vary in hrvaška folklorna skupina KUD Seljačka sloga iz slavonske občine Špišič - Bukovica, ki se od vseh skupin ponaša z najdaljšo tradicijo, saj neprekinjeno deluje že 77 let. Najprej je nastopila domača folklorna skupina KUD Grifon Šempeter. Vsaka skupina je dala prireditvi svoj čar in s svojimi nastopi navdušila občinstvo, še posebej je publiko razvnela folklorna skupina iz Ukrajine, ki se je s svojo mladostno energijo, hudomušno plesno zgodbo in že skoraj cirkuškim nastopom dotaknila slehernega v dvorani. Prireditev je povezovala Saša Pukl. Ob koncu so se na odru zbrali vsi nastopajoči in skupaj zaplesali madžarski čardaš, slovensko polko in valček. Nastopajoče je v imenu občine in župana pozdravil in se jim zahvalil za nastop podžupan Robert Čehovin in jim podelil spominska darila. Obiskovalci so si v avli dvorane ta večer lahko ogledali tudi razstavo slovenskih narodnih noš, ki jih izdeluje Savinjčanka Marjetka Škorjanc Štepic. D. N. Ostanimo prijatelji Zaradi dežja dvakrat okrnjen koncert Komorni zbor Popseslish letos z vremenom res ni imel sreče. Dvakrat jim jo je zagodlo, ko so svoj letni koncert nameravali pripraviti v letnem gledališču Lim-berk. Prvič meseca junija, drugič pa 2. septembra, zato so morali dogodek obakrat izpeljati v dvorani KUD Svoboda Griže. Dalmatinska glasba je mnogim pri srcu. Popseslish je tako na prvem kot drugem koncertu z Matjažem Kačem na čelu navdušil občinstvo, čeprav drugič kar brez ozvočenja. Svoje je k prijetnemu dogodku prispevala tudi slovenska dalmatinska klapa Mali grad iz Kamnika. Najbrž je bilo zaradi vremena tudi nekoliko manj poslušalcev. Člani skupine so se odločili, da bodo v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili nadomestni koncert, kjer bodo lahko prišli na svoj račun tudi vsi tisti, ki niso mogli unovčiti svojih vstopnic za koncert v Limberku. Koncert bo že ta petek zvečer. D. Naraglav Med nastopom, tokrat povsem brez ozvočenja Del razstavljavcev z voditeljem prireditve in Zlatkom Pod tem naslovom je na domačiji Zlatka Kerčmarja v Petrovčah potekala že šesta kulturna prireditev s postavitvijo enodnevne razstave likovnih ustvarjalcev Spodnje Savinjske doline. Gostitelj Zlatko Kerčmar je človek, ki ima poseben odnos do kulture in vseh njenih oblik. Svojo domačijo je spremenil v pravi kulturni hram, v razstavno galerijo in prostor, ki ga obdajajo številne starine. Njegov odnos do kulturne in predvsem etnografske dediščine pa se kaže tudi skozi njegovo restavratorsko delo. Na tokratni, že šesti prireditvi je sodelovalo 22 likovnih ustvarjalcev, ki so na ogled postavili svoja dela, in tudi veliko drugih udeležencev, ki so uživali v programu ob odprtju razstave. Program je vodil Tone Vrabl. Z glasbo in pesmijo so dogodek popestrili Ansambel Golte iz Mozirja, Navihani muzikantje iz Tabora in Duet D & D. Prireditve se je udeležil tudi župan Janko Kos, ki je Zlatku in ustvarjalcem izrekel vse priznanje za njihov trud. V imenu likovnikov je občinstvo nagovoril Brane Rojc, ki je poskrbel tudi za postavitev razstave. Tokrat so se s svojimi deli, poleg Braneta Rojca, občinstvu predstavili Stela Muzlo-vič, Cvetka Ramšak, Marko Ramšak, Mirko Pastirk, Milan Kukove, Cvetka Plut, Barbara Dimeč, Uroš Koceli, Majda Smerkolj, Marta Vošnjak, Mojca Kuzman, Tanja Vovk Petrovski, Hrane Kočič, Martin Toman, Barbara Urh, Marinka Krajec, Jaroslav Hrusta-lenko, Milena Šelekar, Milan Žuraj ter Zlatkova žena Zinka Kerčmar in njun triinpolletni vnuk Luka. Poleg slikarske razstave so obiskovalci prireditve lahko spoznali tudi zanimivi svet paličnjakov, za kar je poskrbel Zlatkov sosed Igor Pevec. D. Naraglav Življenje, posvečeno barvam in svetlobi Robert Gaber in Jelica Zuža na predstavitvi dokumentarnega filma Jelica Zuža (fotografija iz umetničine monografije) Jelica Žuža je znano ime, pa vendar nekoliko skrivnostno. Le redkim dovoli v svojo bližino, o sebi, celo o svojem slikarstvu javno skoraj ne govori. Zato je toliko bolj dragocen dokumentarni film, ki ga je o njenem življenju in slikarskem opusu posnel Robert Gaber. Prvič je bil film javno predstavljen prejšnji petek v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Dokumentarni film bolj kot samo življenje Jelice Žuža oziroma biografske podatke predstavlja njeno slikarstvo. Kar je pravzaprav razumljivo, saj je vse svoje življenje posvetila umetnosti. Ostala je zvesta »štafelajn« načinu slikanja: vedno po modelu in v ateljeju. Slikanje je zanjo problem barve in svetlobe, najbolj izrazita značilnost njenega slikarstva pa je po zapisu Milčka Ko-melja »izbranost, prefinjenost in tišina, izražena v barvi, ki oblikuje svet nemih in krhkih predmetov v dialogu s svetlobo in njenim razpoloženjem.« Jelica (Gabrijela) Žuža se je rodila 12. aprila 1922 v družini davčnega upravitelja in posestnika Franca Žuže. Otroštvo in mladost je z družino preživela v Celju. Po končani meščanski šoli v Celju se je učila slikarstva, med drugim pri Mateju Sternetu. Zatem je študirala na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in po končani svetovni vojni na ljubljanski likovni akademiji. Po diplomi pri prof. Gojmiru Antonu Kosu je opravila specialko v Zagrebu, kjer je njeno ustvarjalnost še posebej usodno zaznamoval profesor Marin Tartaglio. Že v Zagrebu je živela kot svobodna umetnica. Leta 1960 se je z mamo preselila v Žalec, v modro hišo ob glavni cesti, kjer je danes Mestni park. Od leta 1980 živi v Ljubljani. Kljub temu je še naprej povezana z mestom, katerega preteklost so kot posestniki, župani in zlasti slovenski rodoljubi zaznamovali njeni predniki. Leta 2000 je postala častna občanka Občine Žalec. Jelica Žuža je v Žalcu živela več ali manj odmaknjeno od mestnega utripa. Vendar pa je obiskovala svetovne kulturne centre in v svojem ateljeju premišljeno in počasi ustvarjala, zlasti tihožitja in portrete. Kot je v dokumentarnem filmu povedal akademski slikar in grafik Rudi Španzel, ki jo je prvič kot zelo mlad umetnik obiskal v ateljeju, je bila oddaljena od realnega sveta, ki so ga živeli drugi. Njen atelje je bil nekaj posebnega, saj je bil v njem celo klavir. Jelica Žuža je bila soustanoviteljica Savinovega likovnega salona in od leta 1974 do 1978 tudi njegov programski vodja. Kljub slikarskemu mojstrstvu je imela le peščico samostojnih razstav, najbrž tudi zaradi svoje - po besedah Milene Moškon - prevelike samokritičnosti. O slikarstvu Jelice Žuža so v dokumentarnem filmu spregovorili umetnostni zgodovinar Jure Mikuž, slikar prof. Duro Seder iz Zagreba, umetnostni zgodovinarji mag. Alenka Domjan, dr. Lev Mena-še in Janez Mesesnel ter slikar Rudi Španzel, navedene pa so tudi izjave slikarja Karla Pečka in umetnostne zgodovinarke Milene Moškon. Čeprav za mnoge Žalčane in Slovence Jelica Žuža med nami biva neopazno, jo ljubitelji in poznavalci umetnosti izredno cenijo. Med nagradami, ki jih je prejela, omenimo nagrado na razstavi del jugoslovanskih likovnih umetnic v Slovenj Gradcu leta 1972, nagrado Prešernovega sklada leta 1974 in plaketo Who's who of women leta 1980 v Cambridgu. Dokumentarni film z naslovom Jelica Žuža je nastal v produkciji Videoprojekci-je Gaber, poleg snemalca in režiserja Roberta Gabra ter Lee Gaber pa sta zanj najzaslužnejši Jelica Žuža in Milena Moškon. Slednji je župan Janko Kos ob premierni pro- V založbi Društva Znamenje Petrovče je izšla knjiga Johannesa B. Bratschena z naslovom Obnoviti krščansko upanje. Ker je njegovo razmišljanje zelo življenjsko, so se odločili za prevod, ki ga je iz francoskega izvirnika opravil mag. Ivan Arzenšek, dominikanski pater in župnik v Petrovčah ter rektor osrednje romanske cerkve celjske škofije Matere božje. O knjigi pa je avtor na predstavitvi povedal takole: »V knjigi Obnoviti krščansko upanje ne prenavljam krščanskega upanja, ampak skušam stare velike besede o sodbi, vicah, nebesih in peklu razložiti Evropejcem 21. stoletja. Prej je ve- jekciji filma v zahvalo izročil značko Občine Žalec. Večer sta popestrila violinist Franci Rizmal in pianistka Irena Kralj. Franci Rizmal je odi- ljalo »Kaj moramo verovati«, danes raje rečemo »Kaj smemo upati«./.../ Obljubljeno Božje kraljestvo ni niti gola onostran-ska tolažba niti gola tostranska utopija. Nebesa in zemljo moramo namreč povezati: na ze- gral tudi glasbo za film. Dokumentarni film o Jelici Žuža je mogoče kupiti na DVD-ju, film pa je sofinancirala tudi Občina Žalec. K. R. mlji se mora začeti, kar želi Bog dovršiti v svojem kraljestvu. To sem skušal v tej knjigi pokazati s pomočjo pravičnosti in ljubezni. Ali mi je vsaj malo uspelo, morate odločiti vi kot bralci in bralke.« T. T. V zahvalo je župan Janko Kos Mileni Moškon predal značko Občine Žalec Obnoviti krščansko upanje S predstavitve knjige, ki jo je vodil Drago Medved S pogledom na globalizacijo sveta Vzporednice v slikarstvu preteklosti Udeležencem odprtja razstave je spregovoril tudi njen avtor V Krajevni knjižnici Petrovče so v četrtek, 15. septembra, odprli razstavo magistra Ra-stislava Kneza, zdravnika, filozofa in socialnega delavca, ki dela kot strokovnjak na področju duševnega zdravja. S svojimi likovnimi deli se je v Petrovčah predstavil že drugič in znova navdušil tako s svojimi umetnijami kot svojim pogledom na globalizacijo sveta. Za uvod in poznejše glasbeno razvajanje sta poskrbeli glasbenici Lucija Šorn in Si-mana Kropeč. Občinstvo in avtorja je pozdravila knjižničarka Metoda Uranjek, ki je v nadaljevanju spregovorila o avtorju in njegovem delu. Med drugim je povedala: »Rastislav se je že leta 1993 na podiplomskem študiju v Cambridgeu seznanil s psihiatrično psihosocialno rehabilitacijo, ki jo je nadaljnjih sedem let, vsako leto po mesec dni, uresničeval v londonskih bolnišnicah. Ugotovil je, kako lahko svoje znanje slikarstva uporabi v likovni terapiji pri rehabilitaciji kroničnih duševnih bolnikov. Veseli smo, da po letu 2008 ponovno samostojno razstavlja v prostorih naše knjižnice...« Avtor je tokrat na ogled postavil sedem platen, poslikanih z akrilnimi barvami, in šest gvašev. Njegova dela pričajo, da kljub raznovrstnemu znanju in zanimanjem človek ne more in ne sme ostati neprizadet in se ne odzivati na tegobe vsakdanjega življenja, na odnos do sočloveka in sveta okrog sebe. Avtor je občinstvo navdušil tudi s svojim poznavanjem literature in recitiranjem poezije Williama Shakespeara in Arthurja Rimbauda, organizatorji pa so poskrbeli za prijetno druženje ob kozarčku in pregrešno dobrem jabolčnem zavitku. Razstava je na ogled do 14. oktobra v delovnem času knjižnice ali v dogovoru s knjižničarko. D. N. V razstavno-prireditve-nem prostoru Doma kulture Svoboda Griže je v petek, 16. septembra, svoja dela na ogled postavil slikar Danijel Hrovat, eden od devetih članov likovne skupine Pro tempore, ki jih druži ljubezen do likovne umetnosti in ustvarjanja, resen odnos in odgovornost do dela in zavedanje, da brez nenehnega dela in osebnostne rasti ne more biti napredka v kakovosti storitev in njihove sporočilnosti. Danijel Hrovat, ki živi in dela v Celju, je navezan na Savinjsko dolino, saj ima tu veliko prijateljev in znancev. Na tokratni razstavi se predstavlja s serijo slik srednjega in malega formata. »Po motivni plati so dela zelo raznolika,« je v svojem pismu o razstavi, ki ga je ob odprtju prebrala Urška Grahovac, zapisal umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. V pismu je Plevnik poudaril, da lahko tokratna razstavljena dela strnemo v tri skupine: v živalsko motiviko, žanrsko motiviko in abstrakcije. Za predstavljeni opus je zelo značilen kolorit, ki je izredno umirjen in uravnotežen in kot tak poskuša iskati vzporednice v slikarstvu preteklih obdobij. Danijel Hrovat se je že kot gimnazijski maturant ukvarjal z risanjem in s slikanjem, za kar ga je še posebej navdušil akademski slikar prof. Milan Lorenčak, veliko pa mu je pomenilo tudi poznejše druženje z akademsko slikarko Darinko Pavletič Lorenčak. Danijel se je ukvarjal tudi z oblikovanjem keramike, blizu mu je tehnika akvarela, pa tudi druge likovne tehnike, tudi grafične. Njegove slike so moderni pejsaži človekove psihe, bolj njegove notranjosti kot podobe zemeljskega sveta, bolj nevidnega kot vidnega. Razvil je svojstveno poetiko v združevanju ploskovnih struktur in tudi v prelivanju barvnih, zelo subtilnih rešitev. Razstavo je uredila Barbara Zupanc, program pa je povezoval David Stropnik. D. N. Rastislav je razlago svojih del pospremil z recitiranjem Williama Shakespeara in Arturja Rimbauda Državni prvak v kolesarstvu Odbojkarji SIP-a ponovno v 1. ligi Rafael Končina Rafael Končina iz Šešč pri Preboldu je tudi letos osvojil naslov slovenskega prvaka v cestnem kolesarstvu. Sredi septembra pa je na dirki na Nanos osvojil še prvenstvo v disciplini vzpon. Rafael Končina se od leta 1991 aktivno ukvarja s kolesarjenjem, na tekmovanjih Kolesarske zveze Slovenije pa sodeluje zadnjih 12 let. Kot pravi, v Savinjski dolini ni kolesarskega kluba, ki bi bil član Kolesarske zveze Slovenije in bi se ukvarjal tudi z licencami, zato se je bil primoran včlaniti v Kolesarsko društvo Hrastnik, saj brez licence ne moreš sodelovati na tekmovanjih doma in v tujini. Letos tekmuje v kategoriji veterani H, torej v starosti med 65 in 69 let. Na leto se udeleži približno tridesetih dirk, zdaj, ko je v pokoju, prevozi do štirideset kilometrov na dan, na leto je to okrog deset tisoč kilometrov. Že nekaj let je v svoji kategoriji v samem vrhu, letos je ponovno postal slovenski prvak v cestnem kolesarstvu, sredi septembra pa je na dirki na Nanos osvojil še prvenstvo v disciplini vzpon. Da osvojiš naslov prvaka, je potrebno na primer 20 km prevoziti s povprečno hitrostjo nad 40 km/h ali na Roglo s 14 km/h. Lani je branil slovenske barve tudi na svetovnem prvenstvu in osvojil 23. mesto, letos je bil 18. Z zdravim življenjskim slogom skuša vplivati tudi na svojo okolico. Z ženo Marijo, ki na leto prevozi pet tisoč kilometrov, sta letos med kolesarskim dopustom po Flandriji prevozila več kot tisoč kilometrov. »Vesel sem, ko vidim, da se kolesarstvo v naši dolini zelo razvija. Vedno več nas je, ki v tem športu najdemo veselje in zdravje,« nam je ob koncu povedal Rafael Končina. T. Tavčar 20 let Vebrovega memoriala Udeleženci letošnjega Vebrovega memoriala pred začetkom tekmovanja Za praznik tekmovali Društvo upokojencev Žalec je v počastitev praznika Občine Žalec za članice in člane pripravilo tekmovanje v metanju krogov in pikada, ruskem kegljanju ekipno in streljanju z zračno puško posamezno. Med 140 udeleženci je v metanju krogov pri članicah zmagala ekipa DU Ponikva, druga je bila ekipa iz Vrbja in tretja ekipa iz Gotovelj. Pri članih je zmago slavila ekipa DU Kasaze - Liboje, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Šempetra, na tretje pa ekipa DU Žalec. V metanju pikada je pri članicah zmagala ekipa DU Ponikva, drugo mesto je pripadlo Šempetrankam in tretje ekipi iz Vrbja. Pri članih je slavila ekipa DU Kasaze - Liboje, druga je bila ekipa DU Žalec in tretja ekipa DU Šempeter. V ruskem kegljanju je pri članicah zmagala ekipa DU Žalec, na drugem mestu je pristala ekipa DU Ponikva, na tretjem pa ekipa DU Zabukovica - Griže. Pri članih je bila najuspešnejša ekipa DU Ponikva, na drugem mestu je pristala ekipa DU Vrbje, tretje mesto pa je pripadlo Žalčanom. V streljanju z zračno puško je pri članicah zmagala Karla Ferme, druga je bila Tilka Breznikar, obe DU Vrbje, tretja pa Frančiška Cokan iz DU Šempeter. Pri članih se je zmage veselil Poldi Valant, drugi je bil Peter Turnšek, oba DU Griže, tretji pa Jože Pavlič DU Žalec. Najboljšim trem ekipam v posamezni disciplini in najboljšim trem posameznicam in posameznikom v streljanju z zračno puško so podelili medalje. T. T. V Športnem centru Žalec je v soboto, 3. septembra, potekal tradicionalni teniški turnir dvojic, ki ga že 20 let organizirajo v spomin na nekdanjega učitelja telesne kulture in velikega ljubitelja tenisa Vlada Vebra. Turnir so tudi letos organizirali Občina Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Teniška akademija Žalec pod vodstvom Tomaža Volka. Dogodka se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh kategorijah dvojic, in sicer stari do 50 in nad 50 let. V kategoriji do 50 let sta zmago slavila Slaven Granič in Borut Račnik, ki sta v finalu s 6 : 2 premagala Dušana Čatra in Saša Rateja. V kategoriji nad 50 let pa sta bila najboljša Ivan Arzenšek in Ksenija Hrustelj. V finalu sta 7 : 6 premagala Srečka Slemenška in Janeza Šmigovca. D. N. 186 atletov na Aleševem memorialu V Športnem centru Žalec so 16. septembra pripravili atletski miting Alešev memorial. Prireditev vsako leto v spomin na Aleša Gašpariča, ki je ob ustanovitvi kluba leta 2011 prispeval velik delež k zagonu mladega kluba, pripravi AK Žalec. Na žalskem tekmovališču se je zbralo 186 atletov - pionirk in pionirjev, mlajših mladink in mladincev iz 16 najrazličnejših slovenskih klubov in dveh osnovnih šol, Osnovne šole Petrovče in Osnovne šole Radeče. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa iz sosednje Hrvaške, ki je zastopala svoj domači klub AK Liburnija. Pokal mesta Žalec za najhitrejšo in najhitrejšega na 100 m v kategoriji pionirk in pionirjev U16 je šel pri dekletih v roke tekmovalki iz sosednjega kluba AK Šentjur Moniki Ve-sič, pri fantih pa Davidu Šalamunu z OŠ Petrovče. Pokale sta podelila Marija in Rado Gašparič. L. K. Za odbojkarji OK SIP Šempeter, ki bodo v novi sezoni 2011/12 ponovno igrali med najboljšimi ekipami v Sloveniji, je uspešen začetek priprav. Kondicijski del priprav so avgusta pod strokovnim vodstvom kondicijskega trenerja Sandija Ivančiča opravili v domačem kraju. Za konec tega dela priprav pa je ekipa odpotovala na priprave na Roglo. Drugi del priprav pred začetkom prvenstva bodo pod vodstvom prvega trenerja Sebastjana Cilenška in pomočnika trenerja Tadeja Fermeta namenili uigravanju in igranju prijateljskih tekem. Vodstvo kluba še ni končalo s celotno sestavo ekipe, saj se ji bo v prihodnjih dneh pridružil še en igralec, ki je že znano ime šempetrske odbojke. Iz razpadlega prvoligaškega Frama se v domači klub vrača podajalec Marko Bojinovič. Že zdaj vabijo vse ljubitelje odbojke na ogled domačih tekem. Tekmovanja bodo oktobra potekala v športni dvorani OŠ Šempeter. 8. oktobra bodo v Šempetru gostili ekipo Pomurja, 15. ekipo iz Kamnika ter 22. ekipo iz Krope. Nova okrepitev Marko Bojinovič 5. novembra bodo v domači dvorani v tekmi 6. kroga prvenstva pozdravili evroliga-ško ekipo ACH Volley. Vstop je prost. T. T. Zlatko Ulaga državni prvak S tekmovanja Nik Jakop četrto in Leon Narad je med člani v kategoriji dolgi lok peto mesto. Aleksander Narad pa osvojil tretje mesto. T. T. Odlična lokostrelka V odlični organizaciji in v lepem sončnem vremenu je na nogometnem igrišču v Športnem parku Žalec potekalo državno prvenstvo, absolutno državno prvenstvo in slovenski pokal FITA 900 krogov v lokostrelstvu. Na tekmovanju je nastopilo rekordnih 184 tekmovalcev iz 32 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Ob slovesnem odprtju sta zbrane pozdravila podžupan Občine Žalec Marko Laznik in predsednik LK Žalec ter vodja tekmovanja Leon Uratnik. Podelili so kar 96 kompletov medalj. Barve LK Žalec je zastopalo osem tekmovalcev, ki so dosegli odlične rezultate. Zlatko Ulaga je med veterani v kategoriji dolgi lok z novim državnim rekordom postal državni in absolutni prvak, Tomo Narad je med mladinci v kategoriji goli lok zasedel tretje, Andreja po osvojitvi 4. mesta na SP Andreja Izgoršek iz Griž je uspešna lokostrelka, ki je svoje uspehe sprva dosegala v dresu LK Žalec, zadnja šti- ri leta pa zastopa barve LK Šenčur. Prve septembrske dni je na svetovnem prvenstvu v FITA 3D v Avstriji zasedla četrto mesto. Na prvenstvu je sodelovalo 258 tekmovalcev iz 27 držav. V slogu goli lok je le za točko izgubila bronasto kolajno. Ekipno so tokrat osvojili osmo mesto. Andreja se sicer ponaša z ekipno zlato medaljo z evropskega, ekipno bronasto kolajno s svetovnega prvenstva in z zelo visokimi uvrstitvami na številnih tekmovanjih doma in v tujini. D. N. Odprto prvenstvo Polzele v tenisu Tenis klub Polzela je na svojih štirih igriščih v počastitev praznika Občine Polzela za svoje članice in člane pripravil 13. odprto prvenstvo v tenisu. Tekmovanja se je udeležilo kar 62 članov s širšega celjskega območja. Pri članih je zmagal Branko Recko iz Šentjurja, in sicer pred Dejanom Cokanom iz Pariželj, Goranom Žumrom s Polzele in Bogdanom Erženom iz Šempetra v Savinjski dolini. Pri članicah je zmagala Karmen Orter iz Griž pred Justino Tratnik iz Ločice ob Savinji, Ksenijo Zadravec iz Pariželj in Nadjo Travner s Polzele. T. T. Najboljši v moški in ženski konkurenci z vodstvom tekmovanja, predsednikom TK Polzela Jožetom Vrečkom, ki je podelil pokale in nagrade, polzetskim županom Ljubom Žnidarjem in Markom Balantom Petri Nareks zlato in bron Teklo več kot 1000 tekmovalcev Petra Nareks Na tekmi svetovnega pokala v judu v Tashkentu (Uzbekistanu), ki velja tudi za eno od kvalifikacij za nastop na Hopsi drugi Košarkarsko društvo Hopsi s Polzele je v okviru praznika Občine Polzela v Športni dvorani Polzela pripravilo turnir Polzela 2011, na katerem so nastopile štiri ekipe. V finalu je Šentjur z rezultatom 86 : 69 premagal Hopse in osvojil prvo mesto ter pokal Polzela 2011. Šentjurčani so zasluženo osvojili turnir ob občinskem prazniku, potem ko so v vseh elementih košarkarske igre nadigrali domače Hopse, ki so že v sredini prve četrtine Ina Rojnik olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu, se je Petra Nareks v kategoriji do 52 kg odlično borila. Pometla je z nasprotnicami in stopila na najvišjo stopničko. Petra je najprej premagala Dildoro Ubajdualevo iz Uzbekistana, nato Izraelko Levy Shahar in Američanko Angelico Delgado. V finalu je premagala Kazahstanko Nurgazino Kelbet. Dobro sta se borili tudi njeni klubski kolegici. Ana Velenjšek je v kategoriji do 78 kg prav tako slavila zmago, Tina Trstenjak ostali brez odličnega igralca Dmitriya Sviridova. Slednji je dobil močan udarec v glavo in končal v bolnišnici, kjer je dobil pet šivov. V tekmi za tretje mesto je Rogaška Crystal premagala Šenčur (80 : 58) in osvojila tretje mesto. Rezultati četrtfinala: Šentjur : Rogaška Crystal 93 : 88 po podaljšku, Hopsi : Šenčur 94 : 70. Pokale je ob koncu finalne tekme podelil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, tekme pa si je ogledalo okoli 400 gledalcev. T. T. Ina Rojnik s Polzele je na državnem prvenstvu v atletiki v Ravnah na Koroškem v kategoriji do 16 let dosegla izjemen uspeh. Osvojila je kar štiri medalje, zlato v teku na 300 m, s čimer je postala državna prvakinja, v teku na 100 m je osvojila bronasto medaljo, še dve zlati medalji pa si je pritekla v štafeti AD Kladivar pa je v kategoriji do 63 kg zasedla drugo mesto. T. T. Uspešna tudi v Kazahstanu Minuli konec tedna se je Petra Nareks na tekmi svetovnega pokala v kazahstanskem Almatyju znova uspešno borila in zasedla tretje mesto v svoji kategoriji. Ta uvrstitev ji je prinesla nove točke za kvoto olimpijskega nastopa v Londonu. S finalne tekme (4 X 100 m in 4 X 300 m). Ina, ki trenira pod vodstvom obetavnega trenerja Borisa Podpečana, in nastopa za AD Kladivar iz Celja, se je z zmago na 300 m uvrstila tudi v državno reprezentanco in bo že letos zastopala barve Slovenije na dveh mednarodnih tekmovanjih, v Italiji in na Slovaškem. T. Tavčar Velik uspeh Ine Rojnik Uspešna sezona poklon trenerju Na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki v Kopru (v kategoriji pionirk in pionirjev U14) so žalski atleti dominirali v vseh disciplinah, v katerih so nastopili. Najbolje sta se uvrstila Ane-ja Simončič, ki je v teku na 60 in 200 m, kjer je bila tudi konkurenca najmočnejša, osvojila naslov državne prva- kinje, Aljaž Juhart pa je osvojil naslov državnega prvaka v suvanju krogle in 60 m ovire, v metu vorteksa pa je zasedel drugo mesto. Odlično je nastopila tudi Maruša Kujan, ki je v obeh disciplinah, v katerih je nastopila, teku na 200 m in skoku v višino, osvojila bronasto medaljo oziroma tretje mesto. »S tekmo v Kopru se je končal uradni del sezone 2011 v kategoriji pionirk in pionirjev U14, ki je bila najuspešnejša v zgodovini kluba, na njej pa so se naši atleti na najlepši način poklonili nedavno preminulemu trenerju AK Žalec Branku Strožerju, ki je v klubu ves čas skrbel za strokovno delo, ki zdaj odseva v doseženih rezultatih na najmočnejših tekmah,« je povedal Lucijan Tominšek iz Atletkse-ga kluba Žalec. L. K. Že junija so na državnem prvenstvu veteranov v zahtevni kombinaciji metal-skega petroboja sodelovali tudi člani AK Žalec, Srečko Kavalar iz Levca, Niko Pražnikar iz Matk in Jože Hrvatin iz Liboj, in v najštevilčnejši skupini M60 zasedli šesto, sedmo in osmo mesto. Maruša Kujan, Aljaž Juhart in Aneja Simončič Braslovški tek navdušil Ivan Hrastovec z Vranskega, ki je tekel v kategoriji do 29 let in z rezultatom 18,19 min. osvojil 3. mesto, prav tako 3. mesto je v kategoriji do 39 let dosegel Dušan Podkoritnik iz Griž (20,57 min). Pri ženskah je bila v kategoriji do 29 let s časom 24,55 zelo uspešna 11-letna Manja Kavčič iz Petrovč. V kategoriji do 39 let se je na zmagovalno stopničko zavihtela tudi Vesna Macarol z Vranskega, ki je progo pretekla s časom 29,32 min. Tretje mesto je v svoji kategoriji (do 49 let) zasedla tudi Urška Zakošek iz Griž (27,07 min.). Absolutno najhitrejša in najhitrejši Sicer pa so progo z zelo dobrim časom pretekli še nekateri Savinjčani. V kategoriji do 29 let se je s časom 25,07 na peto mesto uvrstil Grega Jerin. Roman Mežnar iz Griž je s časom 25,33 v kategoriji do 39 let na koncu pristal na šestem mestu, na devetem (29,40 min.) pa Rajmund Drev iz Žalca. Zelo uspešno je progo premagal Milan Vogrinc iz Žalca, ki je s časom 22,50 min. zasedel četrto mesto v kategoriji do 59 let. Še z nekoliko boljšim časom (22,31 min.) je Franc Ribič iz Griž v kategoriji do 69 let zasedel četrto mesto. D. N. Ponosni očka seje na tek podal kar s trimesečnim dojenčkom, z vozičkom seveda Prejšnja sobota je bila v savinjski metropoli v znamenju 11. teka po žalskih ulicah. Teklo je več kot 1000 udeležencev vseh starosti, od najmlajših do najstarejšega Poldeta Dolenca (TS Radenska), ki je dopolnil 80 let. Med udeleženci je bila tudi tokrat starosta teka med ženskami v Sloveniji Kazimira Lužnik (na naslovnici) iz Atletskega kluba Slovenj Gradec (pohvali se lahko z udeležbo na kar 11 maratonih v New Yorku). Med Savinjčani je na najvišje stopniške v kategoriji veteranov nad 69 let ponovno stopil Veno Satler (25,55 min.), ki je za tri sekunde ugnal Emila Rojca iz Prebolda (ŠD Brazde vzdržljivosti). Na začetku prireditve so najprej na svoj račun prišli najmlajši v rekreativnih tekih in tekih očkov (do 1. razreda) ter velikih Pingo tekih in tekih očkov (od 2. do 4. razreda). V tekmovalnem delu je potekalo odprto prvenstvo osnovnošolcev v uličnih tekih od 5. razreda dalje in ob koncu prireditve članski tek za štajersko-koroški pokal ali »Laško malt race«, ki je potekal tudi v okviru akcije Olimpijskega komiteja Slovenije »Slovenija teče«. Vsi tisti, ki radi tečejo, vendar jih tekmovalne vsebine ne zanimajo, pa so lahko v svojem ritmu pretekli ali celo prehodili Veno Satler znova zmagovalec v kategoriji nad 70 let 1060-metrsko razdaljo na tako imenovanem Kaninem teku na eno miljo. Izžrebana družina je ob koncu prejela tudi nagrado -trampolin. Ta je pripadla družini Tomc iz Žalca, ki se je teka udeležila kar s šestimi člani. Absolutna zmagovalca teka za štajersko-koroški pokal, ki sta le za las zgrešila rekord proge, sta postala 21-letni Tadej Grilc iz KAK Ravne, ki je 5220 metrov dolgo progo pretekel v času 17,21 min. in pri ženskah 16-letna Sara Karlovšek iz AK Sevnica, ki je progo pretekla s časom 19,11 min. Poleg že opmenjenih Vena Satlerja in Emila Rojca so od Savinjčanov progo uspešno premagali tudi Turistično društvo Braslovče je s sodelovanjem podjetja Adiemus športne storitve v okviru braslovškega občinskega praznika organiziralo tek za ženske, moške in otroke. Proga je bila za članice in člane dolga 6,5 km in je bila speljana okrog Braslovškega jezera, za otroke pa 300 m. Med ženskami je v starostni skupini do 30 let zmagala Mateja Mlinar iz Šentjanža, druga je bila Romana Tesovnik iz Nove Štifte in tretje Nika Kugler iz Šmartnega ob Paki. V starostni skupini do 50 let je zmago slavila Darja Hribar iz Žirovnice, drugo mesto je osvojila Mateja Oblak iz Mozirja in tretje Simona Zbičajnik iz Rakovelj. V starostni skupini nad 50 let je zmagala Mirjana Čibej iz Ljubljane, druga je bila Jožica Rosenstein iz Mozirja in tretja Liljana Počkar iz Ljubljane. Med moškimi do 30 let je bil najhitrejši Jan Kramer iz Nizke, drugi je bil Žiga Rosenstein iz Mozirja in tretji Boris Mujovič iz Maribora. V starostni kategoriji do 50 let je bil prvi Sebastjan Kurmanšek iz Velenja, drugi Goran Slatinek iz Mozirja in tretji Franc Tesovnik iz Gornjega Grada. V starostni skupini nad 50 let je zmago slavil Stane Dobrič iz Žalca, drugo mesto je osvojil Borut Gašperšič, tretje mesto pa si je pritekel Matjaž Simon, oba iz Ljubljane. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel so bili udeleženci teka zadovoljni. Lahko pa so uživali tudi ob gostoljubnosti organizatorja, ki je vse udeležence teka pogostil z dobrotami iz neposredne okolice: jabolkami, slivami, kruhom iz krušne peči in sirovimi štručkami. Najmlajši udeleženci so se posladkali tudi s sladoledom. T. Tavčar IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Pretreseni zaradi zlorabe Ta mesec so policisti prejeli prijavo o domnevnem nezakonitem poslovanju uslužbenke pošte v Grižah. Neuradno gre za nekdanjo vodjo pošte, celjska policijska uprava in Pošta Slovenije namreč ne dajeta več podatkov o osumljenki, ki naj bi zagrešila kaznivo dejanje poneverbe. Poštna uslužbenka naj bi bila več let neopazno praznila račune zlasti upokojencev, ki so na hranilnih knjižicah Poštne banke Slovenije varčevali denar. Zaradi interesa predkazenskega postopka podrobnejših informacij, tudi o skupni višini nezakonito prisvojenega denarja, Pošta Slovenije ne daje. So pa iz njihove službe za odnose z javnostmi sporočili, da tudi pristojne službe Pošte Slovenije preiskujejo domnevne nepravilnosti in da je bila na podlagi dosedanjih ugotovitev prekinjena pogodba o zaposlitvi z eno izmed delavk griške pošte. Oškodovanci, med njimi naj bi bilo največ upokojencev, so pretreseni zaradi zlorabe. Na Pošti Slovenije zagotavljajo, da stranke zagotovo ne bodo oškodovane. Vsem, ki jim je bila povzročena škoda, bo ta povrnjena, so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi. K. R. 10. in 11. oktober, ob 20. uri il!li ahè o a V %' Dom II. slovenskoga tabora Žalec Za gledališka abonmaja in izven ZKŠT Žalec. Asket cova 9a. www.zkst-zalec.si Vabljeni na ogled predstave ZLATI ZMAJ v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 14. oktobra 2011, ob 20.30 (za potujoči abonma in izven). Odhod avtobusa iz Žalca ob 16. uri. ZKŠT Zavod /a kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9a. vvwvv zkst-zalec si Pisma bralcev Samo za resnico gre Nikoli nisem mislila, da bom morala svojo čast in dostojanstvo braniti v časopisu, vendar so me zadnji dogodki prisilili v to, saj želim, da ljudje izvedo resnico. Tudi zato, da bo zgodba o tem, kaj želi biti županova žena, enkrat za vselej končana, saj presega meje spodobnosti. Za direktorico novoustanovljenega Zavoda za kulturo, šport in turizem Polzela sem se prijavila zato, ker me to delo veseli, ker sodim, da bi ga dobro opravljala, saj imam zanj znanje in dolgoletne izkušnje. Vse to mi oporekajo pisci anonimnih pisem, poslanih novinarju Slovenskih novic, ki je sicer kasneje obžaloval, da je v svojem članku predstavil le tisto plat medalje, ki so mu jo pokazali posamezniki, ki z lahkoto govorijo neresnico, žalijo in jemljejo dostojanstvo. Ne moti me, da se svetniki z glasovanjem niso odločili, da postanem direktorica novoustanovljenega zavoda, moti me, da mi je nekdo med njimi očital, da sem program prepisala, kljub vsemu, da pozna moje 12-letno uspešno, pogosto pohvaljeno in odmevno delo na področju organizacije številnih prireditev. Preden sem se prijavila na razpisano mesto direktorice zavoda, katerega program še posebno zaradi Komende in načrtovanih aktivnosti terja profesionalno vodenje, sem pridobila mnenje protikorupcijske komisije. Ta je po objavi članka od Slovenskih novic že zahtevala, naj objavijo, da v njihovih odgovorih TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo nikoli ni bilo osnov za trditve, ki jih je zapisal novinar. (Izjavo so Slovenske novice objavile v petek, 16. septembra.) Tudi dejstvo, da sem kot učiteljica I. OŠ Žalec uvrščena v 40. plačilni razred, potrjuje, da se za direktorsko mesto nisem odločila zaradi denarja. Tisti, ki so rekli in napisali to in drugo, so govorili neresnico; ne bom preverjala, zakaj. Samo predlagam jim, naj si kdaj preberejo pravljico o ženski, ki je klevetala in lagala o ljudeh, za kar jo je sodnik obsodil in ji naložil kazen, da mora stresti vrečo perja, kar seveda ni bilo težko. Veliko težji, celo nemogoč pa je bil drugi del kazni, ko je bilo treba raztreseno perje, ki ga je razpihal veter, ponovno spraviti v vrečo. Tako je lažnivka in obrekljivka spoznala, da je ljudem težko vrniti čast in dobro ime, čeprav jim je bilo vzeto po krivici. V pravljici se je lažnivka pokesala, vsakdanjost pa je, žal, precej drugačna. Alenka Žnidar, Polzela El zkst.utrip@siol.net MALI OGLASI PVC-okna IN PVC-vrata REHAU, NOTRANJA IN VHODNA LESENA VRATA, OVT HALOŽAN, d. o. o., Slovenske Konjice. Nudimo izdelavo PVC-oken in PVC-vrat, lesenih notranjih in vhodnih vrat, montaža, rolete in žaluzije, PVC-in ALU-police. Info.: 041 665 550,041 365 550, e-naslov: halozan@halozan.si KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža ...) Informacije in naročila: 041 433 814 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 MLAJŠA UPOKOJENKA IŠČE KAKRŠNOKOLI DELO. Info.: 031 635 675 Kulturno društvo Petrovče Mešani pevski zbor A CAPPELLA PETROVČE pod taktirko Blaža Rojka v novi sezoni ODPIRA VRATA NOVIM PEVCEM. Čakajo nas zanimivi izzivi doma in v tujini. Vaje in avdicije so vsak četrtek ob 19.30 v pevski sobi Hmeljarskega doma v Petrovčah. Ne oklevaj in se pridruži odličnemu petju in dobri družbi! Informacije: Bojana, tel.: 040 277 121 Vabimo avtorje literarnih besedil, da pošljejo svoje prispevke za obj avo v književni reviji Vpogled do 15. oktobra 2011 na elektronski naslov uredništva: zkst.program@siol.net ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a 8. 'Oktober Qotoeec, Cdje Dobri $ ulri|ü Hlini ojuambd flruambdflkcrdi flUAemk Štirj£ Kovači 'Noci ifiomini, 'Votele àtqjerke, 'Manca Špik, Aiuambel Azalea, Ansambel SLoceiuhih 6, Robert (joter, Harnumkarihi orheater l’uatoüüK, Ansambel 'Vagabundi, ‘P°*»ia punce, Cdjskn JoUUoma skupina I L*J 1 ài HUMORNA I7POVFD SVF7F PFuFNF z ladom Ittzouičcujem “°"". W 'Pelek, 7.10. - gledališka komedija Totr Kraj: Dom II. slovenskega tabora Žalec Ura: 19.30 Cena vstopnice v predprodaji je 12 eur, na dan dogodka pa J 5 eur Prodajna mesta vstopnic: TIC Žalec (03-710-04-34), info@l-n Ai, 031 -657-605 Sobota, 8.10. - 'Narodnozabavni koncert Kraj: Športna dvorana Golovec. Celje Ura: 19.00 Cena vstopnice v predprodaji je 10 eur, na dan dogodka pa 12 eur Prodajna mesta vstopnic: Prodajna mesta Eventim, Petrol, Big Bang, MCC, Gostišča Štorman, TIC Laško, TIC Celje, TIC Žalec, TIC Velenje, TIC Šentjur, TIC Mozirje, TIC Slovenske Konjice, ZKTS Vransko, Gasilska zveza Celje, Gasilska zveza Šentjur, info točka Citycentra Celje, Pušn šank M »PčTini«, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Turistično društvo Šempeter (kiosk pred jamo Pekel, kiosk pred Rimsko nekropolo), jf' jjfiL info@l-n.si, 031 -657-605 UJtUlU.l-fl.Al A ^ t 'plačna Ko je počitnic nepreklicno konec Kuža pazi za najmlajše Prvi september nam, ki hodimo v višje razrede, ne pomeni več kaj veliko drugega kot konec počitnic, nenehnega uživanja in lenarjenja. Za prvošolce pa je to prav poseben dan, saj prvič vstopijo v šolo tako čisto zares. Vsi se tega dneva veselijo - starši, ker je njihov otrok zdaj že »velik«, in otroci, ker bodo spo- znali prijatelje in se kaj lepega naučili. Prag OŠ Polzela je v tem šolskem letu prvič prestopilo 63 učencev. Člani gledališkega kluba so poskrbeli, da prehod iz vrtca v šolo ne bi bil preveč »hud«. Pod mentorstvom gospe Marije Kronovšek so odigrali vsem dobro znano Sneguljčico, ki so jo Sivi dan Ura je sedem zjutraj. Ravnokar sem se zbudila. S skodelico kakava v beli srajci opazujem sivi dan skozi veliko okno. Gledam in gledam, ampak nič se ne zgodi. Sivina siva kar prepleta se mi po glavi. Zagledam sivo ptico, ki na sivem oblaku ždi. Joče, kar joče in nič ne govori. Vzamem sivo poezijo in ji začnem brati. Sive pesmi berem, ptica pa se mi sladko nasmeji. Ponudim ji malo toplega kakava, nato pa ji smeh uide. Spet nič ne reče in proč odleti. Opazujem sivi dan, pijem kakav in prebiram poezije, saj nočem se naučiti teorije sivega klavirja, ki čisto zaprašen med listi na tleh stoji. Pozorno poslušam, nato pa siva melodija pride mi v uho. Migati začne moje veliko telo. Plešem, plešem na sivo melodijo in pozorno opazujem sivo nebo. Name so začele padati sive solze. Spet zagledam sivo ptico, ki joče na ves glas. Ponudim ji kakav, a ona odleti v nebo na sivi pas. Vrnem se k melodiji in začnem plesati, ko pridem do postelje, hočem zaspati. Uležem se nanjo, zaprem oči in vljudno pozdravim začetek noči. Siva melodija prepletala se mi je še po glavi zvečer, ko sanjala sem, da ležim na sivi travi. Lana Šuster - Štiglic, 7. a, OŠ Polzela Fičfirič Umetniška ustvarjalna srečanja za najmlajše vodita glasbenici in pedagoginji Olga in Inga Ulokina, *.< sodelovali bosta pedagoginji -Sara Stropnik (ples) in Špela Cvetko (likovno ustvarjanje). $» Srečanja potekajo v večnamenskem prostoru ZKŠT Žalec 1 x mesečno ob ponedeljkih ob 17. uri. Podroben program na www.zkst-zalec.si Vpis v TIC-u Žalec, tel. 710 04 34 ■i ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec CIRKUSKI PIKNIK < Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog, za Cici abonma in izven Četrtek, 6. olftjir ob 17. uri v Dom II. slov. tabora Žalec __ v Vstopnice: TICZ ZKŠT Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, odlično priredili po svoje in tako odvijanje pravljice spremenili. Po predstavi je starše in otroke nagovorila gospa ravnateljica Valerija Pukl, kako pomembni so mladi za razvoj Polzele, pa je poudaril tudi župan Ljubo Žnidar. Gospa ravnateljica je otroke spremljala že v vrtcu, zato se je poigrala z lutkami in jih prijazno povabila v šolo. Temu je sledil prvi pravi obisk šole. Še vedno pod vtisom pravljice o Sneguljčici so palčki otroke in starše pospremili do njihovih učilnic, kjer so prvošolci dobili rumene kape in rutice, saj je varnost zelo pomembna in bodo tako varneje hodili v šolo in domov. Pod budnim očesom učiteljic, ki bodo prvošolce spremljale prva tri leta šolanja, je sledilo spoznavanje, nato pa tisto, česar se vedno veselimo vsi, starejši in tisti malce mlajši: darila šole ob vstopu v 1. razred - letos je bila to prikupna knjižica z naslovom Zelo lačna gosenica in kot vsako leto tudi tortica. Ko smo povprašali starše, kaj menijo o tem, da so njihovi otroci končno tako veliki, da gredo v šolo, so nam zaupali, da se njihovega vstopa v šolo veselijo, še bolj pa se šole veselijo otroci. Mamice in očki že veselo čakajo, da bodo njihovi otroci prišli domov in jim navdušeno pripovedovali, kaj so se naučili novega. Spet drugi pa, da bodo obnovili znanje iz osnovne šole in jim bodo lahko pomagali pri domačih nalogah in učenju. Vsem se je zdelo, da bodo prvi (pa tudi vsi ostali) dnevi v šoli super in da bodo učiteljice veliko pripomogle k dobremu počutju učencev. Na kratko smo poklepetali še z učiteljicami, ki bodo tri leta s prvošolčki. Ena izmed razredničark nam je zaupala, da se vedno zelo dobro počuti med otroki in da jih ima rada. Energije ji v razredu nikoli ne zmanjka, saj ji jo dajejo otroci. In četudi v razred pride malo slabe volje, se ji kotički ustnic hitro obrnejo navzgor, ko vidi otroke. Na vprašanje, če si je težko zapomniti vsa ta nova imena, pa je odgovorila, da se s pomočjo igre in zabave kar hitro dobro spoznajo. Ina Poteko, 9. a, OŠ Polzela Kuža pazi kot prometnik pri prehodu za pešce Letošnje šolsko leto je je male šolarje pripeljali prag Osnovne šole Prebold prestopilo 43 prvošolcev. Njihov prvi korak med osnovnošolske klopi so pospremili tudi s prijetnim kulturnim programom, ki sta ga, oblečena v žabca in žabico, povezovala mlada voditelja - lanska prvošolca. In tako oblečena sta prvošolce popeljala tudi v njihove učilnice. Deležni so bili velike pozornosti učencev in učiteljev. Pozornosti so bili deležni tudi starši, ki so svo- svet učenosti, kjer bodo leto za letom nabirali nova znanja in izkušnje za življenje. Kako se morajo obnašati na cesti, kako morajo prečkati cesto, kako morajo hoditi v in iz šole, pa jim je povedal in pokazal tudi Kuža pazi. Ta jih je v vlogi prometnika 5. septembra pričakal na prehodu za pešce pred šolo in jim pomagal prečkati cesto. Po opravljeni nalogi prometnika je Kuža pazi obiskal prvo- in drugošolce tudi v razredih in “Downhill” v Preboldu Gašper Žohar, Jan Dolar in Jaka Holobar Trideset mladih kolesarjev iz Prebolda in okolice se je 10. septembra pomerilo v gorskem kolesarjenju ali v t. i. downhillu, kot je mednarodno poimenovanje za ta šport. Proga je bila primerno 4 www.zkst-zalec.si nlk MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC Hmeljarska ulica 3,3310 ŽALEC Telefon: 03 571 6816,037100613 E - pošta: mdi-zalec@guest.arnes.si Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure VABILO Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na dobrodelni koncert ČLOVEK - ČLOVEKU v nedeljo 16. oktobra 2011, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Nastopili bodo priznani ansambli, vokalne skupine ter pevke in pevci. Prodaja vstopnic po 10 evrov pri poverjenikih, VTIČ in uro pred koncertom. Zbrana sredstva bodo namenjena težkim invalidom za invalidske pripomočke in socialno pomoč. V solidarnosti je moč! Predsednik: Janez Meglič označena, poskrbljeno je bilo za varnost, gledalci pa so z bučnim navijanjem spodbujali tekmovalce. Najboljša ekipa, ki so jo sestavljali Gašper Žohar, Jan Dolar in Jaka Holobar, je prejela pokal, ostale pa praktične nagrade. Glede na zagretost bodo podobno druženje in tekmovanje gotovo še ponovili. L. K. z njimi spoznaval pravila obnašanja na cesti. D. N. Življenje Smejem se, da bi premagala bolečino, ki se je naselila v meni. Smejem se, da bi premagala solze, ki se mi nabirajo v očeh. Smejem se, vendar to ni glas srca, ampak bolečine in trpljenja. Če solze se bleščijo v mojih očeh, ne smem iskati tolažbe pri mojih ljudeh. Svet mi do sreče pomagal ne bo, le smeh naj se vrne v moje zlato oko. Mnogo sem že prehodila poti. Na njih je bilo polno veselja, sreče in žalosti. Ko ozrem se nazaj, mogoče spremenila bi kaj. Jok, žalost, bolečina, trpljenje ... Vse to sestavlja moje življenje. Monika Deželak, 9. b Življenje je kot smeh, pride in gre hitro. Ne, to ni nikakršen greh, važno je le bistvo. Vsi veselo živijo, saj vedo, da v življenju je bistvo, da živiš lepo. Dokler si še mlad, živi polno, da ko starejši boš, življenje ne bo tako bolno. Maša Šibila, 9. a Življenje je čudež, ki se vsako jutro zbudi, ko odpremo oči. Življenje je kot voda, ki včasih žubori, včasih pa drvi. Življenje je sladko, na trenutke kislo in občasno grenko. Življenje so sanje, ki jih živimo, ki jih sanjamo, ko spimo. Urška Ivanuša, 9. a Vse OŠ Polzela AERODANCE NA OŠ POLZELA Zdaj je p: čas! Pridružite se plesno aerobni vadbi s širokim izborom vaj za oblikovanje telesa. Starostna skupina nima meja. Izkušnje niso potrebne. Umik: ponedeljek od 19.00 do 20.00 sreda od 17.30 do 18.30 Telovadnica OŠ Polzela Vadba se prične v ponedeljek, 3. oktobra. Preizkusite! Udeležba v prvem tednu oktobra je brezplačna! Info: 041 865 502, aerodance.polzela@gmail.com (Meta Skomšek) Vabljeni! Naročnik oglasa: Fitnes Ahtik, FIT AM d.o.o., Velenje Prostovoljno delo kot način življenja Z ene prvih delovnih akcij pri urejanju jame za turistične namene (na sliki tretji z desne) Bili so časi, ko so se s prostovoljnim delom gradile ceste, kulturne in športne dvorane, vodovod... Danes prostovoljno delujejo le še v raznih društvih, ljudje pa znajo stopiti skupaj tudi ob raznih naravnih nesrečah, ob požaru in kakšni solidarnostni akciji. Med tisti- Sekcija mopedistov s Tomosovimi »štirkami« pri Avto moto klubu Savinjska dolina, ki ima svoj sedež v Vrbju pri Žalcu, je zelo dejavna. Letos so na klubskih vožnjah z mopedi prevozili že preko dvatisoč kilometrov. »Na mopedih smo večkrat prevozili Kozjansko in se enkrat vrnili čez Poljčane in Slovenske Konjice. Obiskali smo tudi Logarsko dolino. Do savinjskih očakov, ki jo obkrožajo, smo vzdržljivost motorjev dobro preizkusili, saj smo se na poti brez postanka povzpeli za dobrih 700 metrov nadmorske višine,« je povedal Andrej Čehovin in dodal, da jim tudi klanci na Gori Oljki niso povzročali problemov. Za dan mladosti so obiskali Kumrovec in skočili še na Bizeljsko, konec maja pa na tridnevni vožnji obiskali primorske kraje in se oglasili pri prijateljih v Štan-drežu pri Gorici v Italiji. »Z gostoljubnimi domačini smo praznovali praznik špargljev. mi, ki so prostovoljno delo uresničevali kot način življenja in veliko naredili za skupnost, svoje sokrajane, društva, bi z zlatimi črkami lahko zapisali tudi ime Franc Štorman iz Podloga. O tem priča že samo dejstvo, da je častni občan Krajevne skupnosti Šempeter. Peljali smo se na goriški grad in v vinske gorice Števerjana, kjer smo preizkusili pridelek vinske kleti. Tudi burja v vipavski dolini je bila zanimiva izkušnja, saj nikoli ne veš, koliko se na veter lahko nasloniš, ker piha v sunkih. K sreči razen »defektov« na gumah ni bilo težav. Prespali smo na Am-brožičevi domačiji na Slapu pri Vipavi, kjer smo se odlično počutili. Po treh dneh smo za sabo pustili dobrih petsto km, s sabo pa prinesli obilo lepih vtisov in spominov.« Po izkušnji v vipavski dolini so bili prisotni tudi na Tomos-jadi v Sežani. »Tu je naš član prejel priznanje za najstarejši moped.« Julija so jih obiskali mopedisti kluba Qui del Be-nelli iz Gorice v Italiji. Predsednika kluba Silvana Grendene so spoznali konec maja, ko so obiskali Štandrež. »Z zanimanjem smo si ogledovali njihove Benellije, ki so delno prirejeni za daljše vožnje in vožnjo v hrib.« Kar 33 let je bil podpredsednik Turističnega društva Šempeter. Desetletje je vodil odbor za turistično ureditev Jame Pekel, izgradnjo turističnega doma pred jamo, kot gozdar - logar pa je veliko prispeval k ureditvi gozdne učne poti. Njegovo prostovoljno delo zajema Konec junija so obiskali Pu-chov muzej v Juršincih, potem pa »štirke« pognali proti Bihaću v Bosno in Hercegovino. »Trije člani kluba smo se v spremstvu ekipe v kombiju, preko Gorjancev, Karlovca in Plitvic, udeležili moto zbora Kluba Stara karabaja iz Bihača. Prijazni domačini so bili veseli naše udeležbe, z gostiteljem pa smo si ogledali narodni park Une in zapuščeno najdražje vojaško letališče bivše JLA. Po srečnem povratku smo v dnevnik vpisali novih 700 km in za leto presegli število 2000 kilometrov.« Pred kratkim so dobili v stalno uporabo kombi, zdaj pa so se lotili še izdelave mopedistič-ne prikolice, ki sta za njihove mopedistične podvige zelo pomembna. »Še pred zimo želimo ta projekt zaključiti, da bomo zgodaj spomladi nared za kakšno daljše potovanje,« je opis slikovitih mopedističnih izkušenj sklenil Andrej Čehovin. L. K. tudi veliko pridobitev v lokalni skupnosti. Pri tem gre zlasti omeniti cesto Podlog-Kale (1970), vodovod Podlog (1971), vodovod Kale (1981), asfalt Pekel-Kale (1984) ... Bil je predsednik Zbora uporabnikov pri SIS za socialno skrbstvo v žalski občini, predsednik Sveta za dodelitev družbenih denarnih pomoči pri SIS za socialno skrbstvo, član Sveta KS Šempeter, član Odbora za uresničevanje programa za izgradnjo določenih objektov in družbenih dejavnosti pri Občini Žalec, član odbora Stanovanjske skupnosti Žalec, član odbora RK Šempeter ... in še bi lahko naštevali. Za svoje delovanje je prejel kar nekaj priznanj in odlikovanj; med drugim medaljo dela, red dela s srebrnim vencem, vse tri častne znake TZ Slovenije, zlati častni znak Jamarske zveze Slovenije, vse tri plakete TD Šempeter, plaketo celjske turistične zveze za najmarljivejšega turističnega delavca in še vrsto drugih plaket in priznanj. Ob svoji 80-letnici je postal tudi častni član KS Šempeter, dve leti prej pa častni član vaške skupnosti Podlog. Življenjska pot Franca Štormana Življenje Franca Štormana je nedvomno zelo pestro in bogato. Na svet je prišel v številni Smrečnikovi družini v Lokah nad Jamo Pekel. Bil je najstarejši od 12 otrok, od katerih zdaj živita samo še dva mlajša brata Martin in Ignac. Po končani osnovni šoli se je komaj 15-leten že moral zaposliti, saj mu starši ob tako številni družini niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Prvo zaposlitev je našel v Kranjski deželni elektrarni v Podlogu. S pri-služenim denarjem je lahko pomagal očetu in mami vzdrževati številno družino. Prišla je druga svetovna vojna in z njo mobilizacija in prisilno delo v Hitlerjevi Avstriji oziroma Nemčiji. Ves čas je moral prisilno delati kot kurjač na parnih lokomotivah ali pa jih je moral čistiti. Spomini na tisto obdobje mu prikličejo solze v oči, hkrati pa je vesel, da ni bil poslan na fronto, kjer najbrž ne bi preživel. Malo pred koncem vojne, maja 1945, je med bombardiranjem mesta pobegnil in se peš odpravil proti domu. Po trinajstih dneh mu je uspelo priti do Maribora in kmalu nato v rodno Ponikvo, kjer je tri mesece opravljal poklic pomožnega miličnika, nato pa je moral na služenje vojaškega roka. Bil je gra- @03/712 12 80 EE3 zkst.utrip@siol.net Nabirajo kilometre s starimi mopedi Franc Štorman je v Jami Pekel pustil neizbrisen pečat ničar v tretji brigadi narodne obrambe. Domov se je vrnil leta 1948. Eno leto je delal na kmetiji, leta 1950 pa se je zaposlil pri takratni Upravi za gozdove Celje in postal logar. Opravil je več gozdarskih tečajev, obiskoval večerno politično šolo in na koncu z opravljenim strokovnim izpitom za gozdarsko stroko tudi uradno pridobil naziv logarja, ki ga je vestno opravljal vse do svoje upokojitve. Pokrival je kar 13 krajevnih uradov in bil dejaven tudi v podjetju, kjer je bil štiri leta predsednik sindikata, sekretar OO ZKS pri žalskem gozdnem obratu, član Centralnega delavskega sveta GG Celje in član Sveta kmetov in delavcev TOK Vransko. Na jesen življenja Jesen svojega življenj preživlja večinoma doma skupaj s svojo ženo Marijo, ki nam je povedala, da ga je pri njegovem delu ves čas podpirala, čeprav ni bilo vedno lahko. Danes sta vesela, da sta lepo vzgojila in izšolala oba otroka, sina Francija in hčerko Magdo, ki jima pomagata premagovati tegobe starosti, zelo vesela in srečna sta tudi ob svojih štirih vnukinjah in tudi že pravnukinjah in pravnukih. Skupaj so se poveselili tudi ob Frančevem jubileju pri njegovi zidanici in v vinogradu v Kalah. Nazdravil je s predstavniki KS Šempeter in Rdečega križa, ko so mu prišli voščit za njegov visoki jubilej. D. Naraglav Franc z ženo (na sredini v zadnji vrsti), s sinom, hčerko in z njunima družinama pri zidanici 1IKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s. p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini SAVINJSKE ZGODBE september 2011 Paličnjaki so nekaterim ljubke domače živali Paličnjaki imajo varovalno barvo in so bodisi v obliki listov bodisi suhih vej Igor s paličnjakom džungelska deva Ljudje si bogatimo življenje in svoj vsakdan na različne načine. Ukvarjamo se s športom, planinarimo, hodimo na izlete, potovanja, se predajamo branju knjig, gledanju televizije, hodimo v kino, na gledališke in druge predstave, smo strastni zbiratelji različnih zanimivih stvari itd. Takšnih zbirateljev, kot je Igor Pevec iz Petrovč, pa najbrž ni prav veliko. Je namreč zbiratelj in gojitelj paličnjakov z vseh koncev sveta. »Na svetu je okoli 2500 vrst že opisanih paličnjakov in živih listov. Te žuželke so za mnoge simpatične in priljubljene kot domače živali. Znane so po prikrivalni (kriptični) obliki in barvi, ker posnemajo liste ali suhe vejice - predvsem samice so večinoma nekrilate in pali-časte ali listaste oblike. V naših krajih živijo paličnjaki ali suhi proti iz rodu Bacillus, od eksotičnih fazmidov pa je gotovo najbolj znana in razširjena vrsta indijski paličnjak (Carausius morosus). Čeprav so paličnjaki nočne živali, so zelo priljubljeni in z njimi lahko opazujemo (recimo vpliv vlage in temperature na barvo in aktivnost). Hranijo se z zelenimi listi, pozimi jih hranimo z gojenim zimzelenom ali z nabranimi robidovimi listi, bršljanom, pa tudi z listi neškropljenih vrtnic in z drugimi zimzelenimi listi. Po do zdaj znanih podatkih gojijo v Evropi več kot 250 različnih vrst paličnjakov in živih listov. Sam jih imam zdaj dvanajst vrst, to svojo zbirko pa si želim še povečati,« nam je povedal Igor Pevec. Svoje paličnjake je predstavil na dvori- šču domače hiše v Petrovčah, in sicer v okviru 6. slikarske razstave Ostanimo prijatelji, za katero je na svoji domačiji poskrbel pravzaprav Igorjev sosed Zlatko Kerčmar. »Z zbirateljstvom se ukvarjam deset let. To je postal moj priljubljen konjiček, ki me je resnično prevzel. Gojenje živih listov in paličnjakov je zelo zanimivo pa tudi zelo zahtevno, saj moraš nenehno skrbeti za ohranjanje vrste. Življenjska doba teh živalic je namreč večinoma le nekaj mesecev in kaj hitro se ti lahko zgodi, če nisi pazljiv in dosleden, da ostaneš v svoji zbirki brez katere izmed vrst. V svoji zbirki imam nekaj zelo redkih vrst, ki jih ni lahko kar tako dobiti. Do zdaj mi je uspelo obdržati vse vrste oziroma njihovo število še povečati.« V nadaljevanju smo si ogledali vrsto črni vražji paličnjak (Peruphasma shultei), ki izvira iz severnega Peruja, nato nam je Igor pokazal še madagaskarskega krilatega paličnjaka, malezijskega paličnjaka, velikega avstralskega bodičastega paličnjaka, indijskega paličnjaka, novogvinej-skega-papuanskega paličnjaka, trnastega vietnamskega arakanta, panamsko-vietnam-skega paličnjaka, džungelsko devo in velikega gigantusa (Baculum sgp Sulawesijski) ali paličnjaka Celebesa. »Ta vrsta je zame najlepša vrsta paličnjakov. Trenutno sva v Sloveniji le dva vzgojitelja. Z njo sem se prvič srečal lani septembra. Dobil sem tri mladiče, med katerimi je bila ena samička. Letos aprila pa so se iz jajčec izlegli mladički. Samice z nogami vred merijo do 25 cm, samci pa le do 15 cm,« nam pojasni Igor in doda, da pa je najtežji do zdaj znani paličnjak na svetu džungelska deva (He-teropteryx dihata), katere samica meri 17 cm. Ta vrsta živi tudi do tri leta. Največji po dolžini je Chanova mega palica (Phobaeticus chani), ki meri več kot 35 cm. Odkrili so ga na Borneu in do zdaj našli le šest primerkov.« nam je še zaupal Igor in se posvetil obiskovalcem, ki so si z zanimanjem ogledovali njegovo nevsakdanjo zbirko živalic, ki se v terariju povsem zlijejo z listi in stebelci. D. Naraglav Črni vražji paličnjak izvira iz severnega Peruja Na Vranskem srečanje starejših Starejši na srečanju Občina Vransko je v sodelovanju z OO RK Vransko in Župnijsko Karitas v Športni dvorani Vransko organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih sedemdeset in več let. Od več kot tristo povabljenih se je srečanja udeležila slaba polovica. Športno društvo Andraž nad Polzelo'je na asfaltnem igrišču pripravilo 13. odprti turnir v malem nogometu, ki je bil posvečen prazniku Občine Polzela. Tekmovanja se je udeležilo Starejši občani so se najprej zbrali v farni cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sv. maši, ki jo je vodil bolnišnični duhovnik Mirko Šribar. Starejše je nagovoril župan Franc Sušnik, ki je v svojem govoru izpostavil glavne občinske projekte in potarnal nad delom državnih organov pri pridobivanju upo- šest ekip. Vrstni red: 1. Flamingo Andraž nad Polzelo, 2. Roje pri Rečici ob Paki, 3. Slatine pri Šmartnem ob Paki, 4. Frendi Polzela, 5. Konovo pri Velenju, 6. Flamengo mladi Andraž nad Polzelo. T. T. rabnega dovoljenja za dom starejših občanov. Kulturni program so začeli pevci Seksteta sv. Mihaela, ki deluje pod okriljem domačega kulturnega društva, v nadaljevanju pa so ga popestrili učenci OŠ Vransko - Tabor. Plesna skupina drugošolcev se je pod mentorstvom Nataše Pečovnik predstavila z ljudskimi plesi, učenke višjih razredov pa so pod mentorstvom Mateje Jeler zaplesale tri plese. Alja Pečovnik in Urška Šmajs sta zaigrali na sintetizator, kulturni program, ki ga je povezovala Suzana Felicijan Bratož, pa je zaključil Alen Premk s poskočnimi vižami na harmoniki. Sledila je pogostitev, za zabavno popoldne pa je poskrbela družina Ferme iz Limove. T. Tavčar Flamengo prvi Operi sam Avtomatično pranje avtomobila: od ponedeljka do sobote od 7. do 20. ure, ob nedeljah od 7. do 17. ure. Ročno pranje avtomobila: od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure. Operi sam (pranje na žetone): vse dni v tednu 24 ur. TopCar avtopralnica po vaši men. Vsako deseto pranje vašega avtomobila je zastonj! Da boste lažje počakali na vaš avto ali pa le uživali v dobri družbi! Odpiralni čas: ponedeljek-četrtek: od 6. do 22. ure, petek-sobota: od 6. do 24. ure, nedelja: od 7. do 22. ure. Za vse, ki hitijo nudimo kavo za na pot - "coffee to go" Avtomatsko čiščenje Ročno čiščenje TopCar, cafe www.topcar.si Ločica ob Savinji 81, Polzela, tel.: 705 01 20, faks: 705 01 21 Naročnik oglasa: Gisit d.o.o., Parižlje 18 a, Braslovče Življenje z ljubeznijo do parnih lokomotiv Parni valjar iz leta 1935, ki še vedno brezhibno deluje Človek je bogat, kolikor je bogato njegovo življenje. Ob tem pa ne mislimo na materialne dobrine, ampak na vse, kar plemeniti in duhovno bogati naše vsakdanje življenje. Anton Cizej iz Griž je zagotovo človek, ki bi o svojem življenju in delu lahko napisal roman. Tega sicer ne bo storil, se je pa odločil, da bo v svoji knjigi, ki je v nastajanju, namenil poseben poudarek lokomotivam, ki so vozile na ozkotirni železnici iz Zabu-kovice v Žalec, ter parnim in električnim valjarjem, s katerimi si je nekaj časa služil tudi vsakdanji kruh. Ozkotirna železnica Zabu-kovica-Žalec, ki sojo leta 1918 začeli graditi italijanski ujetniki, je delovala od 1919 do 1964. Služila je za prevoz premoga iz premogovnika v Zabukovici do železniške postaje v Žalcu. Cesta med krajema je bila takrat v zelo slabem stanju, prevoz premoga z drugimi prevoznimi sredstvi pa tako rekoč nemogoč ali zelo drag, vprežne živine pa je ob koncu prve svetovne vojne primanjkovalo. Podatki, koliko lokomotiv je vozilo na tej progi, se razlikujejo. Nekateri trdijo, da jih je bilo šest. Anton Cizej, ki je bil na tej progi dolga leta strojevodja, pa trdi, da jih je bilo enajst, od teh jih je šlo pet v razrez, nekaj je bilo prodanih. Lokomotive so vozile s hitrostjo od 20 do 25 km na uro, tehtale pa so večinoma od 10 do 13 ton. Na progi Zabukovica-Žalec vozilo enajst lokomotiv »Po 1. svetovni vojni, pred in po začetku obratovanja te proge, so po tej ozkotirni železnici vozile različne lokomotive. Češka lokomotiva številka 3, ki je bila izdelana leta 1915, je vozila od začetka obratovanja proge do leta 1948, ponovno pa od leta 1952 naprej. Češka lokomotiva številka 10 je vozila od začetka gradnje proge Žalec-Zabukovica, do njene izgradnje, kasneje pa je obratovala na separaciji v Zabukovici do leta 1938. Lokomotiva “Flo-rica” - Floridsdorf iz Banata je vozila od leta 1919 dalje, češka Lizikaje, ki je v zelo slabem stanju prišla iz Rudnika Trbovlje, je vozila od leta 1924 dalje, lokomotiva Henschel številka 9 pa od leta 1928 dalje. Prva lokomotiva Hencshel številka 11 je vozila od leta 1922 do 1937, Henschel številka 9 pa od leta 1928 dalje. Po 2. svetovni vojni so bile kupljene oziroma dobavljene lokomotiva Đuro Đa-kovič Slavonski Brod številka 4 in Đuro Đakovič Slavonski Brod številka 5, ki je vozila od leta 1949 dalje, nato lokomotiva Đuro Đakovič številka 1, ki jo je leta 1949 v Slavonskem Brodu izdelala Industrija lokomotiv, strojev in mostov. V Zabukovici je vozila od leta 1950 do leta 1964, ko je bila prodana na Češko. Tretja lokomotiva znamke Henschel, številka 20, ki je prišla v Zabukovico iz Rudnika Senovo, je vozila od leta 1950 dalje. Najkrajši čas je bila v Zabukovci ameriška Unr-ra, ki je delovala od leta 1948 do leta 1950, ko so jo posodili Rudniku Velenje za premike vagonov in lokomotiv,« pravi Anton Cizej in dodaja: »Lokomotive so imele posebne označbe, odlitke s številkami, letnico izdelave in podjetje. Nekaj teh je še ohranjenih. Za vsako lokomotivo se je vodila raportna knjiga - dnevnik, kamor so zapisovali pomembne podatke ob koncu vsake delovne izmene,« nam je še povedal Cizej in dodal, da bo več o tem zapisano v knjigi. Njegova druga ljubezen so valjarji, ki jih je tudi sam popravljal, vzdrževal, z njimi služil, po odsluženju pa jih je namenil za muzejsko zbirko. To zlasti velja za šest parnih valjarjev. Eden danes krasi Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, dva sta v Celju, dva v češkem Brnu, eden pa je na njegovem domu in je pomnik njegove ljubezni do parnega stroja. Ta parni valjar je iz leta 1935, doma pa ima tudi angleški motorni valjar iz leta 1924. Iz nemške vojske k ruski Rdeči armadi Antonovo življenje je zelo pestro. Začelo se je v Grižah, in sicer 15. septembra pred 90 leti. Rodil se je očetu Anto- nu in mami Mariji. Slednja je doma gospodinjila in skrbela zanj ter za sestro Marijo in brata Francija. Oče je delal na železnici, kar je morda vplivalo tudi na Antonov odnos do lokomotiv in parnih strojev. V Ljubljani je končal višjo dimnikarsko šolo in šolo za nizke gradnje. V času vojne vihre je bil aprila 1943 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na rusko fronto, od koder mu je decembra istega leta uspelo uiti in stopiti na stran Rdeče arma- de. Kot njen vojak je postal oskrbnik manjše bolnišnice v Kijevu. Po nekaj mesecih je s 1. slovensko brigado, formirano v Kolomni, odšel v Romunijo v Tur Severin. Tam so se srečali tudi z vrhovnim poveljnikom NOV Jugoslavije Josipom Brozom Titom, ki jim je povedal, da so postali osvobodila vojska Jugoslavije, ki mora delovati dostojanstveno in organizirano. Njihova brigada se je borila okrog Bora in Čačka v Srbiji, nato pa nadaljevala svoj osvobodilni pohod iz Beograda do Celja. Anton je bil najprej četni bolničar, opravil je tudi poseben tečaj, nato pa komisar čete. V vojaški uniformi je bil vse do leta 1947, ko se je končno vrnil domov in se zaposlil v Rudniku Zabukovica. Opravil je izpit za parne valjarje in izpit za strojevodjo parnih lokomotiv. Že prej se je izučil za strojnega ključavničarja in popravljal lokomotive. Leta 1964 so lokomotive nehale voziti iz Zabu-kovice v Žalec. Leto zatem se je zaposlil v Keramični industriji Liboje, dve leti kasneje pa se je odločil za samostojno obrt. Že prej je kupil parni valjar in se zaposlil pri gozdnem gospodarstvu. Kmalu je njegov vozni park premogel že pet parnih valjarjev, pozneje pa še več motornih. S svojimi valjarji je opravljal delo na marsikaterem gradbišču ali cestah po Sloveniji. Ko se je leta 1985 upokojil, se je lotil popolne obnove svojih parnih strojev in tako poskrbel za ohranitev te dediščine. Anton je danes še vedno zelo mladostniški in poln idej. Vpet je v življenje svojega kraja, občine, dejaven pa je tudi v borčevski organizaciji in vedno prisoten na vseh prireditvah, povezanih z NOB, in številnih drugih. S ponosom obleče tudi rusko uniformo, na kateri ne manjka odlikovanj, ki so tudi dokaz njegove ljubezni do domovine. Naj bo še dolgo tako, Anton! D. Naraglav OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 Žalec Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03,18/04,57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09), Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem št.: 360-05-0008/2011 in sklepa župana, z dne 20.9.2011, objavlja naslednjo I. DOKONČNO PREDNOSTNO LISTO prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - LISTA A (prosilci niso zavezani plačati varščino in lastno udeležbo) sT Ime in priimek Naslov Pošta št. točk Št. čl. 1. SKERLOVNIK IGOR Zalog 14 c Šempeter 500 6 2. ZEKAJ MUHAREM Kidričeva ulica 1 Žalec 490 5+1 3. ZAVERŠEK IULIIANA Ul. heroja Staneta 5 Žalec 460 3 4. SEMPRIMOŽNIK VITE 440 3 5. PREGLAV JANEZ Ulica heroja Staneta 7 Žalec 435 7 6. BORŠIČ JOŽICA 400 3 7. VARGA SONJA Zabukovica 12 b Griže 385 4 8. FLORIAN MARIIA Rimska cesta 28 Šempeter 380 5 9. MATIJAŠKO PETRA Tovarniška cesta 21 Šempeter 380 2 10. KORENKO IOŽE Vrbje 94a Žalec 370 5 11. JEVŠEVAR SANTA Zabukovica 34 Griže 370 2 12. BANF1ČIUDITA Čopova ulica 6 Žalec 365 4 13. PUKŠIČ MARJANA Kidričeva ulica 1 Žalec 350 1 14. BEČAN STAMENOV NIKOLINA Zabukovica 83 Griže 350 3 15. HRIBERNIK BRIGITA 350 2 16. ŠMIGOVC NATAŠA Gotovlje 71 a Žalec 340 3 17. MASTNAK JELKA Pongrac 8la Griže 330 1 18. TETAJ DRITON Dobriša vas 43 Petrovče 330 4 19. MAJHENŠEK LJUBICA Griže 43 Griže 315 3 20. POPOVIČ BILJANA Kidričeva ulica 3 Žalec 310 3 21. SVRŽNJAK DRAGEC Čopova ulica 3 Žalec 310 3 22. ŠEŠKO DANIJELA Arja vas 69 Petrovče 300 2 23. ŠIMEK MILKA Arja vas 6 Petrovče 290 2 24. BELE MATEI Partizanska ulica 41 Žalec 290 2 25. ŠKOF IVAN Pongrac 113 Griže 290 1 26. JURIČKI VINKO Arja vas 75 Petrovče 290 1 27. PINTER DARINKA Cankarjeva ulica 3 Žalec 290 3+1 28. LAZNIK IRENA Zabukovica 128 b Griže 290 2 29. BORIŠEK NATALIJA Griže 64 Griže 280 3 30. GRADIŠNIK SUZANA Gotovlje 105 e Žalec 280 2+1 31. MEDENJAK MIRJANA Mestni trg 5 Žalec 280 1 32. SKOK STJEPAN Studence 35 Žalec 280 1 33. KRANJEC VERONIKA Arja vas 69 Petrovče 270 3 34. ULČAR TIM Bevkova ulica 12 Žalec 270 1 35. KRAJNC JASMINA Mestni trg 5 Žalec 270 2 36. VODONČNIK KARMEN Zabukovica 70 a Griže 260 2 37. MARIČ VESNA Prežihova ulica 1 Žalec 260 2 38. LEKIČ RADOSLAV Vrbje 80/b Žalec 260 1 39. TAMŠE KSENIJA Zabukovica 47 a Griže 250 2 40. HLADIN MARTINA Partizanska ulica 23 Žalec 250 1 41. GRGIČ TOMO Bevkova ulica 8 Žalec 250 1 42. OMERI USNIKEMAL Ul. Florjana Pohlina 1 Žalec 250 4 43. DEBELJAK IZIDORA Velenjska cesta 5 Žalec 250 2 44. JELEČEVIĆ SEJAD Šlandrov trg 1 Žalec 245 1 45. GREŠAK MIŠA Vrbie 88 Žalec 240 3 46. BAREŠA MARIJA Kidričeva ulica 1 Žalec 240 2+1 47. JAZBEC VALENTINA Čopova ulica 3 Žalec 240 2 48. DRAMA DARJA Levec 30a Petrovče 240 2 49. MEDENJAK DANIJELA Zabukovica 42 Griže 240 2 50. BAJRAMI NEDŽATI Ulica Ivanke Uranjek 4 Žalec 240 1 51. KRIŽNIK GREGOR Zabukovica 82 Griže 230 2 52. §ON MOJCA Zabukovica 126 Griže 230 1 53. BIDAR SAŠO Mestni trg 5 Žalec 230 1 54. MARČEN KLAVDIJA Dobriša vas 3a Petrovče 230 • 1 55. SEČKI TEA Savinjska cesta 33 Žalec 230 2 56. CEHNER ANA Pod smrekami 14 Šempeter 225 2 57. LAZIČ BERNARD Prežihova ulica 5 Žalec 220 1 58. METLIČAR JOŽEF Gotovlje 105 Žalec 210 1 59. ANTLOGA MARKO 'opova ulica 5 Žalec 210 1 60. PLASKAN FRANC Mestni trg 5 Žalec 210 1 61. ČOBANOVIČ GORAN Kasaze 111 Petrovče 210 2 62. GRGIČ INES Kidričeva ulica 2 Žalec 210 3 63. PETEK DENIS Bevkova ulica 7 Žalec 210 1 64. BANFIČ MARIJO Ulica talcev 1 Žalec 210 1 65. TETAJ DRITE Dobriša vas 43 Petrovče 210 1 66. HUKIČ ENISA Petrovče 246 Petrovče 210 3 67. PUŠNAR MARJANCA Savinjska cesta 92 Žalec 210 2 68. ČIČIĆ OCVIRK DEJAN Efenkova ulica 2 Žalec 200 2 69. SEDAR MIHAELA Kidričeva ulica 1 Žalec 200 3 70. JAHN BESIMA Ul. Florjana Pohlina 2 Žalec 200 2 71. DRAGAR ANDREJA Hausenbichlerjeva 6 Žalec 190 1 72. HORVAT EDVARD Čopova ulica 6 Žalec 180 1 73. LOVRIČ MARKO Prežihova ulica 3 Žalec 180 3 74. DOLENC KLAVDIJA Pod smrekami 14 Šempeter 180 4 75. MEDVEŠEK ŽIGA Cankarjeva ulica 1 Žalec 170 1 76. KOTNIK BOJAN Zabukovica 55 Griže 160 1 77. ARTIČ KSENIJA Bevkova ulica 10 Žalec 160 4 78. SLAPŠAK MARIIA Bevkova ulica 10 Žalec 160 2 79. GREGORINĆIČ JOŽICA Ulica talcev 6 Žalec 120 1 80. VERDNIK ANDREJA Arja vas 20 Petrovče 110 1 81. MARENČIĆ ŠTEFICA Bevkova ulica 12 Žalec 110 3 82. ALJIĆ AMIRA Bevkova ulica 10 Žalec 110 4 Lista A je zaključena z zaporedno številko 82. II. DOKONČNO PREDNOSTNO LISTO prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - LISTA B (prosilci so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo) M. Ime in priimek Naslov Pošta št. točk Št. čl. 1. OGRAJENŠEK DAMJAN Kale 10 Šempeter 360 2+1 2. PFEIFER MIRAN Čopova ulica 2 Žalec 320 3 3. KUMP MONIKA Liboje 44 Petrovče 300 3 4. METLIČAR TANIA Gotovlje 105 b Žalec 295 3 5. KELHAR MARIJA Kasaze 111 Petrovče 290 3 6. ZAVŠEK EVA Šarhova ulica 18 Žalec 280 3 7. HORVAT MAJA Čopova ulica 6 Žalec 280 2 8. FLIS ANDREJ Kidričeva ulica 3 Žalec 230 1 9. ROBEK ALEKSANDRA Pod smrekami 12 Šempeter 200 2 10. SLAPŠAK BOJAN Bevkova ulica 10 Žalec 110 1 Lista B je zaključena z zaporedno številko 10. III. Z dnem objave Dokončnih prednost list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (iz točke I. in II.) sta listi uveljavljeni, s tem pa preneha veljavnost Prednostnih list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v njem, ki sta bili uveljavljeni z dnem 30.9.2009. IV. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila izpraznjenih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2011-2013, oziroma do objave novega razpisa. Številka: 360-05-0008/2011 Župan Janko Kos, univ. dipl. org. spec. OBČINA ŽALEC NAGRADNA KRIŽANKA september 2011 27 Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v junij številki Utripa: BRGLEZOVI-HLADNI-UŽITKI-VEDNO-NAJBOLJŠI-SLADOLED. Izžrebani nagrajenci: 1. Nada Pepel, Tabor 56 A, Tabor; 2. Martina Bevc, Trubarjeva 3, Žalec; 3. Mija Lamper, Griže 117, Griže. Nagrajenci bodo o nagradah, ki jih podarja Brglez d.o.o. obveščeni po pošti. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je BRGLEZ D.O.O. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €, ker bodo nagrade vstopnice za koncert, bodo nagrajenci o tem pravočasno obveščeni po pošti. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 7. Ì0. 2011._ Obeta se odličen vinski letnik Državne igre v Savinjski dolini Savinjski vinogradniki s Tadejo Vodovnik Plevnik Člani Društva savinjskih vinogradnikov so se pred trgatvijo sestali na Izletniški kmetiji Mlinar v Gotovljah, kjer jih je specialistka za vi- nogradništvo in vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, Tadeja Vodovnik Plevnik, seznanila z rezultati dozorevanja grozd- ja in s smernicami ter posebnostmi kletarjenja vinskega letnika 2011. Več kot 60 vinogradnikov se je seznanilo s tem, da kažejo rezultati merjenj dozorevanja grozdja, ki jih opravlja omenjeni zavod, na izjemen letnik. Grozdje v vinogradih je zdravo in zaradi obilice lepega vremena v letošnjem poletju tudi že kar dozorelo. Vinogradnike pa je opozorila, naj ne hitijo s trgatvijo, če želijo pridelati vrhunska vina, saj ni pomembna samo sladkorna stopnja, ampak so pomembni tudi drugi parametri, kot so višina kislin, razmerje med jabolčno in vinsko kislino in drugo. V nadaljevanju so spregovorili o posebnostih letošnjega kletarjenja, ki bo zahtevno v primerjavi z lanskim pridelkom, ko je bilo veliko gnilega grozdja. T. T. DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO Ml Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO JIVO IN VARNO. Veselje po osvojenem drugem mestu na državnih kmečkih igrah je bilo veliko Društvo podeželske mladine Spodnja Savinjska dolina združuje vse mlade s podeželja, tako iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Letošnje leto je bilo za društvo izjemno, saj so na državnih kmečkih igrah osvojili odlično 2. mesto. Na državnih kmečkih igrah, ki so letos potekale na Slomu pri Ponikvi, je tekmovalo 21 ekip iz celotne Slovenije in tujine. Z osvojenim drugim mestom je spodnjesavinjsko društvo podeželske mladine, ki ima v krajevnih odborih Braslovče, Polzela, Šempeter, Gotovlje, Petrovče in Prebold več kot dvesto članov, prevzelo tudi organizacijo državnih kmečkih iger naslednje leto, na kar so po besedah predsednika Klemna Šaleja zelo ponosni. Da pa je bil dan čisto v znamenju Savinjčanov, so med deveti- mi slovenskimi regijami osvojili tudi 1. mesto v predstavitvi regije. To je kratek skeč, v katerem prikažejo značilnosti posamezne regije, govorijo pa v narečju. »Določili smo že datum državnih kmečkih iger naslednje leto, to je 7. 7. 2012, lokacijo pa še izbiramo. Že zdaj vas vabimo, da se boste udeležili tega za nas mlade podeželane največjega praznika,« je povedal Klemen Šalej in dodal: »Menimo, da je biti član našega društva res lepo in mladi lahko na takšen način doživimo marsikaj prijetnega, novega in ne nazadnje obogatimo tudi naše znanje. Zato vabljeni tudi vsi tisti mladi, ki še niste naši člani, da se nam pridružite!« K. R. Kmečko ekološki sejem Ekološko pridelana jabolka kmetije Pšaker iz Braslovč, kar je njihov prvi tovrstni pridelek V okviru praznovanja Občine Braslovče je minulo soboto na prireditvenem prostoru pod kozolcem potekal prvi Kmečko ekološki sejem, ki naj bi ga v prihodnje pripravljali vsak mesec. Na ekofestu v Braslovčah (kot so po vzoru podobne žalske prireditve poimenovali braslovško različico) so svoje ekološko pridelano hrano, izdelke in rastline predstavili različni razstavljavci iz Savinjske doline in od drugod. Od ekološko pridelanega sadja, zdravilnih sokovov, marmelad, do tekstilnih izdelkov iz ekološko pridelanih materialov, rastlin, kave, čajev idr.. Zvrstila so se tudi številna predavanja in predstavitve posameznih ponudnikov. Med drugim so obiskovalci lahko prisluhnili predavanju in delavnici z naslovom Zaščita pred točo s pomočjo orgonitov. Predstavljena sta bila projekt Oskrbimo Slovenijo s hrano EKOCI SI in projekt vegeterjanske dobrote s sloganom K naravi - dobro za življenje. Zanimivo je bilo tudi predavanje Ohranjanje podeželja in kulturne kmečke krajine. Obiskovalci so se lahko seznanili s plodovi in zdravilnimi rastlina- mi iz daljnih krajev in z uporabo alginskih preparatov v kmetijstvu. Spoznavali so lahko industrijsko konopljo, ki je novost v vsakdanji prehrani, oblačenju in zdravstvu. Organizirana je bila izkustvena delavnica o gojenju, zdravljenju, oblačenju in pokušini napitkov. Ob zaključku dneva pa je sledila še predstavitev vinske kleti Šoštarič z degustacijo treh različnih vin. D. Naraglav IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža BARVNO FOTO KOPIRANJE MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. VRTINE PALIR VODA JE ENERGIJA VRTANJE IN ISKANJE VODE 031/450-176 www.vrtine-palir.si E-mail: iztok.palir@gmail.com Iztok Palir s.p. Zgornje Grušovlje 12 3311 Šempeter v Sav. dolini Toplotne črpalke - zemeljski kolektorji - vodnjaki - geosonde ■ .1 , t Si.mobilovo v ■ omrežje • -4. . - •JV W ii?'-'-' ■ ' -N. .. I W : *r. Äfei ÄBRSS. * ta Za boljšo pokritost in več interneta nadgrajujemo omrežje na širšem območju Celja, Polzele, Prebolda, Taborja, Vranskega in Žalca. NAJHITREJE RASTOČE SLOVENSKO OMREŽJE Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom. Vam, našim uporabnikom, to prinaša še boljšo kakovost storitev. Predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja najdete na www.simobil.si/pokritost. Si.mobil d.d., šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si (5* simobil Povej nekaj lepega ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, starega ata in pradedka VINKA ZAGORIČNIKA iz Ločice pri Polzeli (20. 6.1931-21.8. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu, gospodu Pustineku za govor in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pot. Žalujoči: žena Marija, vnukinji Brigita z Aleksom in Saša z družino »Sončece bo še sijalo, ko tvoje ugasnilo bo srce, moči za življenje nam dajalo, nas spominjalo nate...« ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oči, sin, brat, stric, zet in svak MATJAŽ ŽIBRET iz Zabukovice 10 Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili, pomagali, darovali in ga v tako velikem številu ter spoštljivo pospremili na poti do groba. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: vsi njegovi Hvaležni smo ti, da si bila naša ... ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in orne ANICE ČAKŠ iz Žalca (9. 7.1935-28. 7. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku Janku Cigaletu za poslovilne besede in sveto mašo, govorniku gospodu Jožetu Krulcu, pevcem Mešanega cerkvenega zbora Galicija, citrarki, gospodu Stanku Žagarju in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Ivan, sin Ivi in hči Valerija z družinama Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in strica JANEZA FELDINA iz Liboj (11. 11. 1932-27. 7. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste našega dragega Vanča v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje za pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala vsem nekdanjim sodelavcem Liko Liboje in sodelavcem Keramike Bojnec. Hvala govorniku za lep govor, rudarski četi, pevcem za odpete pesmi, Godbi Liboje, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV ZAHVALA Ob trenutkih žalosti in globoke, neizrekljive bolečine, ki jih doživljamo vse od dne, ko smo izgubili našo zlato mamiko, ROZALIJO KOROŠEC iz Dolenje vasi 177, Prebold nismo ostali sami. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Polzela, Bolnišnici Topolšica, gospodu župniku iz Prebolda, pogrebnemu podjetju Ropotar iz Šempetra in vsem, ki ste ji v življenju namenili lepo besedo in jo pospremili na zadnji poti. "Veš, draga naša mamika, vsako jutro, ko sonce znova vzide, se spomnim nate. Nov dan začenjam s tvojo sliko v srcu. Vsak večer, ko upognem roke na mehki blazini, tiho zajočem, ker smo te izgubili. Ob tebi smo imeli vse - dobroto, ljubezen, prijateljstvo, razumevanje in složnost. Vem, da bi nas spraševala, zakaj še vedno toliko jočemo. Zate, ki nas polna ljubezni čakaš, da nekoč, nekje morda le zopet sedemo v tvoje toplo naročje ..." Vsi tvoji Vroči ogenj brez plamena v naših srcih zdaj gori, nihče drug ga ne ugasne kakor ti. V naših srcih še živi in nikoli ne zbledi, vedno z nami si. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in tasta STANISLAVA MASNAKA iz Žalca (26. 4. 1926-27. 5. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izražena sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patronažni službi Žalec, združenju šoferjev, patru Jožetu za poslovilne besede in obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu pos.ebej hvala. Žalujoči: žena Ana, hči Stanislava z možem Bojanom, vnuka Dejan in Saška, brat Vili, sestra Zofi in sestra Marta z družino ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK _________Matjaž Britovšek, s.p._______________ - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721-827 Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 14. oktobra 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Zapustila nas je mama in stara mama MARIJA JELEN (14. 9. 1912-1.6. 2011) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše, za tolažbe v težkih trenutkih in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar, Moškemu pevskemu zboru Ponikva, župnikoma, gospodu Tonetu in gospodu Janezu, za opravljen cerkveni obred in gospe Danici za izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Tiho, tiho je, še pesem ptic je onemela, le daleč tam nekje, nekoč se srca naša bodo spet objela. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica ANTONA LOBNIKARJA iz Prebolda (27. 11. 1938-25. 6. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in za cerkev, izrazili ustna in pisna sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za poslovilne besede in pevcem z Vranskega za lepo petje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice TEREZIJE JELEN (14. 10. 1925-15. 8. 2011) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, gospodu Pustineku za poslovilne besede in pogrebni službi Morana. Žalujoči: hčeri Majda in Zinka, sinova Ciril in Janez z družinami ter vnuki in pravnuki Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o„ Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, tete in tašče NEŽE TOPOLOVEC iz Žalca (22. 12. 1928-10. 8. 2011) Zahvaljujemo se vsem, še posebej sorodnikom, ki ste ob trenutku smrti delili z nami bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Andreju Lesjaku in njegovi ekipi nujne pomoči ZD Žalec za nudeno pomoč. Hvala dr. Petru Strouhalu, da je bil njen zdravnik vedno in ob vsakem času. Hvala gospe Ivanki Ropotar za tople in hvaležne besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, gospe Citi Galič za odigrano melodijo, patru Jožetu za opravljen obred in JKP Žalec. Žalujoči: vsi njeni Povsod, kjer si bil, je ostala praznina, a v naših srcih globoka bolečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, atija, dedija in brata EDIJA MEDVEDA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskreno zahvalo izrekamo pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in govor, gospodu župniku Škofleku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli, takrat večni pokoj zaželite mi. ZAHVALA FRANČIŠKA ZUPANC iz Gotovelj 200 (28. 11. 1930-7. 8. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam bili v oporo in pomoč, ko smo pospremili našo mamo, babico in prababico k večnemu počitku. Posebej hvala župnikoma, gospodu Zemljaku in gospodu Zupancu, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje, pogrebni službi Ropotar in govorniku, gospodu Banku. Žalujoči: domači Naša srca se tiho jočejo, saj verjeti ne morejo, da te med nami več ni. Tvoj glas se več ne sliši, ampak povsod prisoten si v hiši. V SPOMIN 1. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni FRANJO PUKMEISTER iz Podvina 215, Žalec Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga skupaj z nami ohranjate v večnem in lepem spominu. Zelo neskončno te pogrešamo. POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota je sedaj pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših večno še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice, prababice in tašče AMALIJE MERZELJ iz Grajske vasi 64, Gomilsko (10. 6. 1929-29. 8. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za potrebe cerkve ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala duhovnikoma, gospodu Martinu Cirarju in gospodu Damjanu Ratajcu, za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, pevcem Seksteta Gomilsko za odpete žalostinke, praporščaku Društva upokojencev Prebold, zastavonoši, pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen poslovilni obred, gospe Ivanki za ganljive poslovilne besede, Cvetličarni Boža iz Šempetra, ki je poskrbela, da je naša Malči odšla na zadnjo pot v cvetju. Posebna zahvala pa je namenjena njeni osebni zdravnici, dr. Ljubi Centrih Cetina, sestri Lojzki Hrastovec in patronažnima sestrama, gospe Anici Bogataj in gospe Marti Kos, iz ZD Vransko, ki so ji ob njeni težki bolezni nesebično stale ob strani in ji pomagale. Hvala tudi gospe Mari Lobnikar in gospe Fanči Cizej za vso njuno pomoč. Skratka vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način pomagali, ISKRENA HVALA. Žalujoči: mož Franci, hči Silva s Stankom, sin Franci s Toniko, vnuk Zvonko z Natašo, vnukinja Jerica z Andrejem in pravnuki Dejan, Boštjan in Valerija Moj korak se ne druži več s tvojim, moja beseda ne najde več odmeva v tvoji. Ostal bo le dragocen spomin na najino prehojeno pot. V SPOMIN FRANC MALI iz Šempetra v Savinjski dolini (8. 11.1940-2. 9. 2010) Minilo je leto dni zanikanja, obupa, žalosti, tišine ... Večkrat si dejal, da sva eno. Zdaj vem in razumem, moj dragi. Neprestano si v mojih mislih in srcu. Si v samem zraku, ki ga diham. Del mene si. Za zmeraj. Hvala ti, ker si mi bil zelo dober mož, moj najboljši prijatelj, moja trdna opora, otrokoma pa ljubeč in skrben oče. Neizmerno pogrešam tvojo fizično prisotnost. Žena Iva, hči Barbara, sin Mitja ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, parne tišči teptan nad mano grob preran. (O. Župančič) ZAHVALA Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi ate ALOJZ ZAKONJŠEK iz Marije Reke (1934-2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč v bolečih trenutkih, darovano cvetje, sveče in za svete maše, izrečena sožalja in sočutne besede. Hvala župniku, gospodu Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti in ki ga boste ohranili v lepem spominu. Čeprav ga ni več tu, bo ostal vedno z nami. Vsi, ki smo ga imeli radi » Vse življenje delala si in garala, otrokom svojim vso ljubezen dala, zdaj, ko za vedno si zaspala, radi še enkrat bi ti rekli: Mama, hvala ... « ZAHVALA Ob slovesu od naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE ROVŠNIK iz Podvrha pri Braslovčah (8.1.1922-1.9. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja in za izkazano pozornost v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi spoštovanemu gospodu Ivanu Rojniku za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Povsod so tvojih rok še sledi, čeprav te že deset let med nami ni. V SPOMIN 12. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat ANTON HRUSTEL iz Studenc Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil VILIM AUGUSTIČ iz Vrbja (22. 4.1928-6. 8. 2011) Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, ki ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči. Zahvaljujemo se pevcem, govorniku gospodu Pungartniku, gospodu župniku, pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Albert z družino Vsi tvoji Športno druženje ob stoletnici Uroš na cilju in na startu hkrati Ognjeni zublji so aktivirali gasilce PGD Pariilje-Topovlje Zmagovalna ekipa z županom pri žaganju smreke Na športnem igrišču ŠD Marija Reka se vsako leto na športno-družabnem srečanju zberejo občinski svetniki, župan in njegovi sodelavci, člani Športnega društva Marija Reka in enega od društev, ki praznuje jubilej. Letos so bili to članice in člani KUD Svoboda Prebold, ki so praznovali 100-letnico kulturnega delovanja. Rdeča nit vsakoletnega srečanja je nogometni turnir, ostale discipline pa so predvsem šaljive narave in povezane z nekdanjimi kmečkimi običaji in življenjem na podeželju. V nogometu so zmago slavili člani ekipe Marija Reka, drugi so bili kulturniki in tretji svetniki z županom. S svojo navijaško skupino so izstopali kulturniki. Poleg navijanja in plesa med posameznimi tekmami so skrbeli tudi za prvo pomoč. Imeli so poseben aparat, s katerim so na hitro k sebi spravili dehidriranega tekmovalca. Bilo je veliko smeha in dobre volje. Ni bilo pomembno, kdo je zmagal v kateri disciplini, saj je srečanje namenjeno predvsem druženju. Velja pa vseeno povedati, da so tokrat največ točk zbrali župan in njegovi sotekmovalci, drugo mesto so osvojili kulturniki, tretji pa so bili domačini, ki si ponovno zaslužijo vso pohvalo za izvrstno organizacijo. D. N. Varno z odsevnimi brezrokavniki Družabno slovo od počitnic Ob koncu počitnic in slovesu od poletja so na Šlandrovem trgu v Žalcu v začetku septembra pripravili zabavno druženje z ansamblom Showmix. Organizatorji Stil M, Kulinarika Podpečan in ZKŠT Žalec so tudi s tem prijetnim večerom želeli spodbuditi družabno življenje in utrip v centru Žalca. Druženje Žalčanov v jesenskem podaljšku večera je lepo uspelo in je organizatorje gotovo spodbudilo k podobnim izzivom tudi v prihodnje. L. K. Tudi to je bil september Šele ob zaključku meseca, ki sicer mine hitro, ugotavljamo, koliko različnih dogodkov smo zabeležili. Če bi hoteli zabeležiti prav vse tudi v našem časopisu, bi morali njegov obseg podvojiti. Letošnji spetember si bomo zagotovo zapomnili po indijanskem poletju, ki nam ga je poklonil. Vremenska idila, ki je navduševala nekatere, je skrbela kmetijske pridelovalce, saj je škodovala pridelku. Popolno sliko sončnega vremena pa je pokvarila tudi kratka, a precejšnja ohladitev meseca. Ravno prav dolgo je divjalo tudi neurje, ki je na nekaterih savinjskih hmeljiščih potrgalo več tisoč hmeljskih vodil. Vročina v malo drugačni obliki pa je požugala tudi s požarom na območju, ki ga pokriva Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topo-vlje. L. K., foto: T. T. Neurje v začetku septembra je potrgalo več tisoč hmeljskih vodil Z odsevnimi brezrokavniki varno čez cesto, v šolo ali vrtec Občina Prebold je domačo osnovno šolo preko spietne strani www.ambasador-var-nost.si prijavila v akcijo večje varnosti na cesti, po kateri je preboldska osnovna šola prejela 50 odsevnih brezrokavnikov. Otroci vključenih šol in vrtcev naj bi bili na poti v vrtce in šole ter nazaj domov bolje vidni in tako tudi varnejši. Osnovni cilj projekta je izboljšanje varnost naših otrok na cestah, za kar so si ob septembrskem začetku šolskega leta prizadevali v okviru rednih letnih preventivnih akcij varnosti po vseh občinah Spodnje Savinjske doline. D. N. Z množično športno prireditvijo prejšnjo soboto Tek po ulicah Žalca in jutrišnjo Kako daleč je Kozums bo svoje desetletno ustvarjalno delo pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec sklenil vodja programa športa Uroš Vidmajer. Uroš za sabo pušča bogato bero prireditev, ki so in bodo tudi v prihodnje steber športnega življenja Savinjčanov. Poleg zgoraj omenjenih velja gotovo omeniti vsaj še prireditev Razpnimo jadra. In kaj nam je ob slovesu v soboto na teku v Žalcu, kjer je njegovo delo spremljal že tudi novi bodoči vodja enote za šport na ZKŠT Žalec, povedal Uroš? »Za mano je dolgo obdobje dela na področju športa v žalski občini in tudi Savinjski dolini, tako da mi je po eni strani kar malo težko pri srcu, ker odhajam, po drugi strani pa se veselim novih izzivov. Verjamem, da bodo tisti, ki ostajajo, z novim vodjem uspešno peljali ta voz naprej in se lotili še česa novega. Pri tem vsem želim čim več uspeha in zadovoljstva. Vsekakor pa bom tudi v prihodnje poskušal biti vsaj sezna- Uroš z obema soorganizatorjema Teka po ulicah Žalca še zadnjič na najvišji stopnički njen, če že ne bom mogel neposredno pomagati, s športom v naši dolini in občini.« Mi pa mu pred novim profesionalnim izzivom želimo vse najboljše. Vse najboljše pa tudi tistim, ki bodo nadaljevali njegovo delo v našem okolju. L. K., D. N. foto Na Šlandrovem trgu v Žalcu so za slovo od počitnic poskrbeli Showmix in prizadevni organizatorji